125. številka. Izdanje za četrtek oktobra 1895. (v Trstu, v Četrtek zjntraj dne 17. oktobru 1895.) Tedaj XX. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden * io.tiii it-lianjih ob torkih, ćatrtklh in aobotBh. /jutranje izdanje izhaja ob uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno iiditnj« »lan«* : za Jnrien m«nec . f. —.W>, izven Avvtrije f. 1.4< za tri Han«. , , 2.00 „ » • 4,— trn, pol l«ta , . » 5.— . * * «.— za tm lato . . , 10.— * » „ 1«.— Na narečbe brez priložene aaročnlne »e ne jealje tilr. Posamične Storilke le dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Imtit po 9 nvč„ izven Trata po S nvd. Sobotno večerno izdanje v 1r»tu 4 ni., izven Trsta 8 nč. Oli EDINOST Ogla.i »o račune po Mrifu v p^tt.i; r.% oaitloVH X iti>lu>limi črkunii io pU'.ij't prootor. kolikor nhi<'r.i biti frankovano, ker nefrarikoritnit ««i n* ■ prej imajo. R«kopi*i »c ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in o^laiie «pr.w jt>raa ttjtrnvniitro ulica Violino j ic colu hit. H, ti. nadat. Odprte reklama* ijo •o proote poštnino, lilo slcvenake^a političnega druitva asa Prlmorako. r r,lino.ti Je mof". Novo ministerstvo in primorski Italijani. u. S kratkim govorom g. predsednika političnega društva italijanskega smo se bavili nekoliko dalje nego smo namerovali. Toda mi moramo biti neutrudljivi: kjerkoli vidimo, da nasprotniki hote metati pesek v oči onim, ki ne poznajo razmer, moramo se oglasiti mi z — resnico. Zato smo se tudi nekoliko pomudili pri govoru gosp. Venierja, ker ne smemo dopuščati, da bi se italijanska gospoda dičili s tujim perjem, da bi šteli sebi v zaslugo, kar so jim vrgle v naročaj ugodne jim okolnosti. Povedati smo morali, da pri zadnjih volitvah v Istri ni zmagala etična, duševna sila italijanstva, ampak sta zmagala prevara in nasilje pomočjo ugodnega jima položenja. Ali še nismo povedali vsega. Povedali smo le približno, kak6 so postopale volilne komisije. Ali nismo omenjali uprav groznih stvari, ki se navadno dogajajo po Istri pri skrivni osebni agitaciji povodom vsakih volitev. Do-čim volilne komisije tolmačijo določila zakonov, kakor ravno zahteva korist italijanske stranke, je pa pri osebni agitaciji nevedno in zbegano ljudstvo izpostavljeno tolikemu moralnemu pritisku, prevari, grožnjam in zvijačam, da bi se morali le čuditi, ako ne bi zašlo na kriva pota. Najvažnišo ulogo pri tej agitaciji igrajo na jedni strani popivanja, podkupovanje, na drugi pa — eksekucije. Gorjč mu, ki je kaj dolžan, ako le slutijo, da hoče glasovati po — svojem prepričanju: kmalu je sodni sluga na njegovem pragu. Veliko nalogo igra torej denar: bodisi za vabo, bodisi za strašilo. S tem smo menda dovolj označili način volitev v Istri in po teh pojasnilih sodi lahko vsakdo, kolike morAlne vrednosti so tiste italijanske „zmage" po Istri, s kojimi seje ponašal g. dr. Venier na shodu v Poreču. In s tem se posljavljamo od pozdravnega govora gosp. predsednika političnega društva italijanskega za Istro. Poročilo o delovanju društva na narodnem in politiškem polju prečital je društveni tajnik dr. Bennati. Iz velikega kupa poznanih fraz in laške domišljavosti je zanimiva le izjava, da so se Istrani — italijanske narodnosti, seveda — tesneje združili v poslednji čas, da so njih vrste trdneje. S tem dejstvom morajo računati tudi naši hrvatski in slovenski rodoljubje. Tudi naše vrste se morajo tesneje sklopiti, tudi mi vsi — duhovniki in posvetnjaki, seljaki in razumništvo — se moramo postaviti rama pri rami v obrambo te svoje slovenske zemlje, v obrambo svoje mile narodnosti, v obrambo svojih politiških pravic in svoje zlate PODLISTEK. Klarica iz farovža. 15 (Dalje). „Pustite deda 1* oglasil se je Ciril, „zastonj bi ga silili*. Prisiljenci so se ozrli. „To si ti, Ciril? — Kam ideš s Um omotom ?" „V dedčevo bajto". „Kam pak iz bajte". „Kam ? Mar naj čakam, da me pokličejo v vojsko ? Bolje, da grem sam. Jutri mi bo vojaški konj ljubši, nego oba vranca Zemeckega. DA, še danes moram proč. Klarica v Toužetin, Ciril iz Toužetina. V to hišo se že več ne povrnem — le ostanite tu! Z Rogom! Ko bi bil bogat kakor Zemecki, pripravil bi vaui bil tudi gostijo, ne iz ošab-nosti, marveč iz radodarnega srca Nimam ničesar, kar bi vam mogel dati v spomin, samo to roko — sprejmite jo in podajte mi svobode! Malo kje drugje, kakor ravno v Istri, je tako potrebno, da se vestno izogih-ljemo vsemu, kar bi nas utegnilo cepiti, in da pridno iščprno onih toček, ki nas združujejo. Proti prevari in nasilju, proti pritisku in denarju, moramo postaviti v boj vso težo svoje moralne sile, izvirajoče iz zavesti, da je pravo na naši strani! Ako se naši nasprotniki toli srdito bore za neopravičeno in zakonom avstrijskim nasprotujoče nad-vladje, koliko odločneje moramo iti v boj mi, ki se borimo le za jednakopravnost, in ki ne zahtevamo drugega, nego : da se izvajajo veljavni zakoni za vse jednako. Odločni bodimo v tem boj«, in obzirni le v toliko, kolikor zahtevajo zakoni, kajti naš program odgovarja intencijam predobrega našega vladarja, ki je rekel ob slovesnem tre-notku, da hoče imeti mir med svojimi narodi, koji mir pa je nemogoč b r e z j e d n a-k o p r a v n o s t i; naš program odgovarja avstrijskim zakonom, kojih temeljno načelo je ista jednakopravnost, in odgovarja slednjič božjim zakonom one sv. vere, ki nas uči, da smo bratje med seboj — torej j e d n a k o v e1j a v n i — vsi narodi n a svetu. Dobrih znveznikov imamo torej v borbi za izvedenje našega slovenskega programa, obsezajočega jedno samo veliko točko: p r a-v i c o v s e m ! Kdor pošteno misli, se lahko mirno vestjo oklene tega programa — pod to zastavo lahko služi Bogu in narodu l Prepričani smo torej, da vsi naši rodoljubje po Istri, svečeniki in posvetnjaki, dadtf jedino primerni odgovor samohvali g. dra. Benna-tija : tudi mi sinovi n a r o d a -1 r p i na istrskega smo se združili še tesneje! Sedaj pa nam je preiti k glavni točki na shodu v Poreču — na katero točko se nanaša tudi naslov tem člankom —, na resoluciji namreč, v katerih je shod izrekel svoje menenje, kako je italijanskim poslancem postopati v bližnji dobi — v dobi grof Ba-denijevega ministerstva — tako v državnem zborn na Dunaju, kolikor v deželnem zboru v Poreču. DA, dA: italijanska gospoda hočejo ponuditi priliko g. Badeniju, da na jasen način pokaže, kako si tolmači on avstrijsko ustavo in temeljne zakone avstrijske, kako hoče izvajati v teh zakonih zajamčeno jednakopravnost vseh narodov in da-li mu je res lastna ona eneržija, kakorštie treba, da bode res mogel in hotel braniti sveto avtoriteto zakonov proti vsakomur, ki ne bi se hotel pokoriti tem zakonom, mene, da stoji nad zakoni. Kar se dostaje taktike italijanskih poslancev v bližnji bodočnosti v državnem zboru, vsprejel je shod v Poreču nastopno resolucijo: „Politiško društvo istrsko, ki je tolmač svoje. — Veste, da vas nikdar nisem raz-žalil ?" Ko je bil Zemecki dal razglasiti, da na njegovi svatbi bo vsakdo pogosten, kdor le pride, nagrinili so se ljudje k hiši, da so jim komaj vrata bila dosti široka; do nebes so povzdigali bogatinovo dobroto in morda bi bil v tem trenutku vsakdo zanj v ogenj skočil. Cirilu je ostal le — posmeh. Zemecki bil je med njimi, a Ciril je plakal v kotu svoje kamrice. Ali komaj so ljudje uzrli potrtega mladeniča, umolknile so na mali vse pesni, ugasnilo veselje in roka je odkladaia darovane sladščice. Sedaj je odšel Zemecki in ljudje so videli pred seboj samo Cirila, videli na njegovem licu pravo svoje stanje, v očeh, do krvi objokanih, gledali so svojo revščino kakor v zrcalu; spomnili se, da veselje in dobri časi trpć le danes, jutri |>ak nastane zopet delo. — — Mogoče, da Zemecki požene vse te siromake iz dvora, mišljenja Italijanov in ki je uverjeno o potrebi solidarne zveze italijanskega prebivalstva Avstrije, izraža željo, da iz skupnega delovanja v politiškem boju nastane skupina italijanskih poslancev v državnem zboru avstrijskem za skupno obrambo in uveljav-Ijenje narodnih pravic in stremljenj italijanskega prebivalstva*. Poslanec Rizzi je v svojem in v imenu tovariša mu dra. Bartolija izjavil svoje soglasje s to resolucijo, rekši, da italijanski klub je potreben v takem parlamentu, ka-kovšen je avstrijski, ki se ne razvršča po politiških strankah, ampak po narodnih skupinah. S prva sem bil sicer — tako je rekel dr. Rizzi — tega menenja, da bi se z ozi-rom na kratko dobo, ki jo ima še pred seboj sedanji parlament, odložilo zasnovanje takega kluba, sedaj pa, ko so se izjavili solidarne italijanski Tirolci, v očigled izjavam furlanskih volilcev, v očigled zahtevam narodnega časopisja, vidi se mi umestneje, da se takoj zasnuje tak klub, ki naj velja kot nov pojav italijanstva*. Ko je tej po dru. Varetonu predlagani resoluciji pritrdil še dr. Costaiilini, bila je ista vsprejeta soglasno. Svoje menenje o tej resoluciji izjavimo v prihodnjem Članku. Politiške vesti. V Trutu, lino 51. oktobra 181)5. Cesar v Zagrebu. Včeraj je obiskal cesai mnogo cerkev, zavodov in vseučilišč. Zlasti vsenčiliščnikom je priporočal cesar toplimi besedami, naj se z vsem ognjem posvetijo znanostim, da bodo mogli prosvetlje-nira duhom stopiti v javno življenje. Včeraj so se baje nadaljevale demonstracije proti Srbom v toliki meri, da so redarji rabili orožje. Včeraj so bili namreč zopet razobeseli zastavo na srbski cerkvi, vsled česar niso hotele ponehati demonstracije, dokler niso sneli zopet zastave ob šesti uri zvečer. .Slovensko društvo Štajersko* je imelo minule nedelje svoj shod v Slov. Gradcu. Na shodu sta govorila poslanca dr. Gregorec in Fr. Robič ter nekaj družili gospodov du-hovskega in posvetnega stanu. Glede na politiško položenje, oziroma na stališče, na koje se mislijo postaviti slovenski poslanci nasproti novi vladi, je rekel g. drž. poslanec Robič: „Tega ne moremo še povedati, kakšno bode nase stališče nasproti novi vladi. Če nam bode pravična, jo budemo podpirali, drugače ne; vedno bodemo pa trdno stali za svoje pravice, v Gradcu in na Dunaju. Nočemo, da bi nam gospodovali tujci, ampak sami čemo biti gospodarji na domači kakor hitro se povrne. Toda Ciril ? Odkar se ga spominjajo, bil je vedno tako ubožen kakor oni in uboštvo ga spremi do groba kakor njih. „Fantje, mi smo se pregrešili proti lastni revščini!" zaklical je nekdo; „kar se je zgodilo Cirilu, zamore doleteti vsacega od nas, zamore doleteti naše otroke". »Nočem vam kaziti veselja, tovariSi. Hodite le veseli, pa se včasih vspomnite tudi na-rne !• „Posloviti se hočem od deda in bajte". „Pojdemo s teboj". „Ali tam ne ostanem dolgo*. ,Kam pak pojdefi zopet?" ,V Tereziuo k dragoncem". „Ne hodi!" „Moram*. ,Saj v kasarno se še toliko ne mudi!" „Ni pomoči". „Ostani pri nas 1* „Ne morem!" gradi, Živeti po svoji stari veri, lepih šegah, kakor zahteva človeško in božje pravo; in ker je naša stvar pravična, pomagal nam bode Bog". Radi verjamemo, da so poslušalci navdušeno pritrjevali tem zlatim besedam. Seveda jim pritrjujemo tudi mi brezpogojno, saj so se tudi zastopniki naroda češkega postavili na isto stališče nasproti novi vladi: kakoršua bode ista nasproti nam, taki bodemo mi nasproti njej! Stališče g. posl. Robiča je toraj povsem pravilno in neprevidno bi bilo, ako Iti se naši poslanci postavljali na drugo stališče: bodisi bolj opozicijsko ali pa bolj oportuni-stisko. Kakor pa pritrjujemo načelno gosp. poslancu Robiču, tako nas motijo pomisleki glede na vprašanje, koliko in kaj bodo zahtevali naši poslanci od nove vlade v dokaz, da nam hoče biti pravična. Nočemo tajili, da smo veliki skeptiki in neverni Tomaži v tem pogledu. Mi se svoje strani moglo bi pripoznati kot popoln dokaz o pravičnosti tudi do Slovanov, ako bi vlada pokazala odločno in neupogljivo voljo za izvedenje popolne jednakopravnosti v vseh strokah javnega življenja : politiške, jezikovne in narodne. Nikdar pa ne bi mogli pripoznati takim dokazom drobtinic, ponuđenih nam le za vabo v protislovanski tabor. Glede na zadnji shod „Slov. društva" ne moremo tudi zamolčati, da so bili posamični govorniki tu pa tam v protislovju med seboj. Veleč. g. župnik O s t r o ž n i k je izrazil željo, da bi se slovenski poslanci zopet združili v konservativnem klubu. No, mnogi poslušalci so bili drugačnega menenja, sicer ne bi bili klicali „Hvala Rogu!", ko je Robič omenil propada iste koalicije, kojo je bil zasnoval v prvi vrsti voditelj istega konservativnega kluba in koji na ljubo so se slovenski koali ranci družili se svojimi najhujšimi nasprotniki v narodnem, verskem, politiškem iu gospodarskem pogledu !! Želji g. župnika Ostrožnika je bila nasprotna tudi izjava vrlega drž. posl. dra. Gregor c a, da v Avstriji ne pridemo do boljših razmer, dokler se ne spremeni sedanji volilni red na korist delavskih stanov. Kateri pa je bil ravno glavni vzrok, da so se konservativci Holien-\vartove barve združili z nemškimi liberalci V Ali ne ravno volilna reforma grofa TaaHWi?! A vsi nepristranski ljudje sodijo, da je bil TaalVeov načrt najboljši in najpravičniji med vsemi, ki so prišli do sedaj v javno razpravo. Po takem je tudi konservativni klub kriv, da se v Avstriji nismo približali — boljšim razmeram!! Omeiiiv&i volitve v Nabre/ini pile „Slov. Narod", da bi bile na Primorskem razmere povsem drugače, ako bi se slovenski „Pojdemo te toraj pospremit !•' In ljudje so se zgrnili v ogromni procesiji izza vrat na cesto proti Kamenici. „Ciril, hotel sem, da bi šel pogledat še v bajtico". „Pustite ga dedek ! Kaj bi tam videl V Prazno sobico, ker ste vi tukaj, lu zakaj v bajtico ? Pojdite z nami ter poslovite se s Cirilom po poti. Toda moramo pospešiti korake, tantje! Predno bo zvonilo v Kamenici, moramo že tam biti, da vidimo, kako bo stopal Zemecki s Klarico k oltarju !" „No, jaz ne zamorein z vami vštric, ljudje !w oddihoval se je dedek. „Vi imate za celo polstoletje mlajše noge kakor jaz". „Dajte sem roko, dedek, a ti Ciril idi na drugo stran. Tako in sedaj že pojde*. „Ali zakaj tako hitite?" „Hočemo videti svatbo Zemeckega". „To bi videli tudi v Toužetinu, ko sem pridejo". (Dalje prili.) koaliranci svojedobno ne bili ravnali po načelu d a j i m Primorska ni nič mar! — To grajo naj si zapišejo v album tudi vsi oni kraški in goriški „zdravi politiki", ki menč, da tržaški Slovenec se ne sme brigati na goiiškega Slovenca, čeprav živita oba v jedni in isti pokrajini, pod jednim in istim načelnikom politiške uprave. Na srečo ogromna, večina rojakov sodi drugače o našem „utikanju" v goriške razmere in nas je zato tudi — ubogala. .Te pa tudi res potrebno, da se vsikdar in povsodi odločno upremo, kjer koli bi se hotelo z ozirom na Slovence izvajati pogubno načelo : divide et impera! Na to stran moramo biti neizprosni tudi nasproti našim g, poslancem, od katerih moramo zahtevati, d a s e slednji med n j i m i č u t i zastopnika vsega n a r o d a. Narodno gospodarsko društvo za Cesko, Moravo in Silezijo ustanove naši bratje Cehi. Tako so sklenili minolo nedeljo na naroilno-gospodarskem shodu v Pragi. Mi se moremo kar diviti Čehom, ko vidimo, kako vztrajno in previdno utrjajo svojo organizacijo tudi na gospodarskem polju. Takemu narodu pač ne more do živega noben sovražnik. Dasi je bil shod sklican od mlado-češke strani, so vendar volili v odbor med drugimi tudi plemenitaša Friderika S c h w ar-z e n b e r g a in grofa II a r r a c h a ter nekoliko delavcev. Po tem soditi, vendar še nismo tako biizo kompromisa med češkim in nemškim plemstvom. Vatikan In kvirinnl. Te dni je imel priti v Rim kralj C ari o s portugalski. Ker pa je italijanski kralj izjavil, da hoče svojega gosta vsprejeti v svoji palači v kvirinalu, in je papež na to izjavil, do po takem ne bi mogel vsprejeti kralja portugalskega, a je slednjič kralj Humbert izjavil, da se noče spuščati v nikake kombinacije, ki bi bile slične kapitulaciji pred papežem : prišlo je menda do tega, da kralj portugalski sploh ne pride v Rim. Italiju v Afriki. Pol smeha, pol joka — „ pravi sloveneski pregovor. Tako se tudi Italijani na jedno lice smejejo, na drugo pa jočejo. II kratu se vesele na neki „ztuagi", o kateri še sedaj nimamo nikacih podrobnih poročil, na drugi strani jočejo v lepi harmoniji, da bode trebalo velikanskih žrtev, ako bodo Italijani hoteli vzdržati svoje pozicije v Afriki. Ali pri tem je največa smola ta, da kjer ni, niti g. Crispi ne more vzeti. In tako smemo soditi že danes, da konec vsem .sijajnim zmagam" bode — polom. Sicer pa trdijo tudi današnja rimska poročila, da Italijani marširajo v jednomer in grozno hitro — kam ? tega pa nihče ne ve prav natančno. A to ravno je sumljivo. Različne vesti. Doneski za možko podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: Obdarovanci knjižico j „čuvajmo svoje prastariue, zabeležil M. A. JluaijpcRiti" so darovali in sicer: veleč, gospod Fran Dugulin župnik v Ajdovščini 2 kroni, A. .Tadrijanski 1 krono. — V veseli družbi v gostilni gosp. Antona Babiča pri Sv. Jakobu sta nabrala gg. Luka Serežin in Josip Čehovin ii krone 14 stot., temu znesku je dodala ^ostilničarjeva družina 1 krono 2 stot. in g Luka Serižin 2 kroni, skupaj torej (i kron Ki stot. V isti krčmi so nabrali pevci pevskega društva „Kolo" 5 kron 44 stot. „Najivni" smo mi pri „Edinosti*; tako vsaj čitamo v zadnjem „Goriškem Vestniku". Najivnost sicer ni nikako zločinstvo — mnogi ljudje se čutijo cel6 jako srečne v svoji na« jivnosti —, vendar bi hoteli sprego voliti še par vrstic na adreso onih, ki so se pri zadnjih volitvah pošteno blamirali pred vsem slovenskim svetom, „(i. V." meni, da smo najivni, ker se sklicujemo na „Reichspost", češ, da je dobro znano, po kakih ovinkih prihajajo poročila v omenjeni list. No, počasi počasi 1 Nas briga bore malo, kdo je pisal ta ali oni dopis, ampak odločilno je dejstvo, da ga je uredništvo dalo natisniti brez o p a z k e in tako izjavilo svoje soglasje z vsebino dopisa. Taki nazori menda vendar niso toli najivni! Veliko najivneji pa se nam vidijo uredniki ali red-niki „(t. V.", ko menijo, da se slovenski svet dii premotiti s takimi popravki, kakoršen stoji na strani tega lista. Lojalni kakor smo vsikdar, hočemo v božjem imenu verjeti, da so gospodje hoteli res postaviti goriške Slovence pri gospodarskem delu Lahi" in ne „za Lahi", kakor se je glasilo v do-tičnem, po svoji odkritosrčnosti skoro da senzacionalnem članku, ko so gospodje uprav božanstveno — n a j i v n o s t j o odkrili svoje zveze; ali s tern še niso odpravljena vsa druga dragocena p r i p o z n a 11 j a iz omenjenega članka. O teh pripoznanjili imamo mi svoje posebne misli I! Smo že tako „najivni* mi „prepirneži", dobro privezani — čujte najnovejšo cvetko iz goriškega vrta „zmernosti" — v verigah norišnice. Sicer pa bodi odkrito povedano, da se kar čudimo temeljito pogorelim gospodom, ko vidimo, da se še nočejo ukloniti pred splošno sodb o. Vsi odločni listi slovenski so jih obsojali, drugi listi, kojim ni ravno do odločnosti v narodnih stvareh, pač pa do lastne reputacije, so jih ignorirali, jeden list pa, o katerem se je sodilo, da je žnjimi v zvezi, jih je sedaj sramožljivo — desavouiral. Ali pa je morda ves svet „naj i ven" in le okolo „G. V," da se zbirajo postavni in zavedni možje ?! Iz Sežane nam pišejo dne 14. oktobra : „In zdaj še Ti!" Tako sem vzdihnil zafiuvši, da je g. Kanobel Karol izdihnil svojo plemenito dušo. Pred dobrimi 8 meseci zatisnil je svoje oči župan Sežanski, steber okraja Sežanskega, g. R. Mahorčič in sedaj še njegov prvi in sedanji podžupan. Skupaj sta pokopana, naj skupaj tudi mirno počivata, saj sta se tudi v življenju res rada imela. Pa saj pokojni Kanobel ni imel sovražnika ; njegovo mirno, enolično življenje, njega tihi rahlo-čuteči pa tudi veseli temperament, njegovo prevdarno in dostojno vedenje prikupilo se je slehernemu, kajti rada sta ga imela gospod in priprost človek. Vžival je spoštovanje pri svojih soobčanih. Zato je narod pokazal tudi pri njegovem pogrebu, kako štuje in ceni svoje može. Spremila ga je vsa odlična gospoda Sežanska, videl si tildi mnogo njegovih prijateljev iz drugih krajev kakor tudi oba doktorja-Sežanca, gg. dr. Gregorina in dr. Iiybafa, in občinstva je bilo prav veliko. Slavno starešinstvo, ki je poklonilo svojemu prvemu podžupanu lep venec v spomin, ie bilo došlo polnoštevilno z g. županom na čelu. Starešine so nosili sveče in vence. Pred krsto za šolsko mladino je korakalo gasilno društvo, za katero se je pokojni tudi vedno in redno zanimal. Pevci so prav lepo zapeli dve žalostinki v cerkvi in na grobu. Videl si, kako se je utrnila marsikatera solzica iz očesa mnogoštevilnega naroda, in slehernemu si bral na obrazu: „Škoda za Karla, ker je bil tako dober*. Dragi Karol, ti si prebil vse težave in grenkobe tega življenja, zato pa mirno počivaj onkraj groba ! Po pogrebu zbrali so prijatelji in znanci pokojnega namesto vencev v spomin prerane smrti 50 kron in 40 vinarjev za možko podružnico Sežansko, katere član je bil pokojni. Darovali so: Gg. dr. Gregor in, dr. Rybar, dr. Y, in g. Praprotnik iz Lokve po 4 krone, Martin Batistifi 6 kron, Ant. Muha ml. in Fabjan Ivan iz Lokve, Herginee Anton iz Povirja, Kante, Ant. Kosovel, Frain Leban, Iv. Renčelj-Malalan, Jožef Pirjevec-žnpan in neimenovan samotar po 2 kroni, Rade Starec iz Lokve, Hrovatin iz Povirja, Žnidaršič Iv., Neimenovan, S. Skrinjar, Bercar Franc, Gregorin J. Mislej Andrej, Rožič Ivan in Delak Jak. iz Štorij po t kuno, šubar Blaž pa 4o vinarjev. Srčna hvala vsem čestitim darovalcem! Svarilo. Razni posredovalci za izselitev v Brazilijo klatarijo se po Istri, Kranjski, Koroški, Tirolski, Hrvatski, Dalmaciji, Bosni, in Hercegovini ter zavajajo ljudi k izselitvi preko Genove, obetajoči jim zlate gore onkraj morja. Ker pa je med temi posredovalci več takih oseb, ki niso baš na najboljSem glasu, naj se sleherni, ki se misli izseliti, pvedno proda svoje imetje, pismeno povpraša pri glavnem konzulatu v Genovi o verodostojnosti dotičnega posredovalca, ki ga nagovarja k izselitvi. Pripetilo se je namreč že, da so taki ljudje zvabili svoje žrtve v Genovo, tam so jih pripravili ob denar in jih prepustili njih usodi. Take lahkovernike moral je potem avstrijski glavni konzulat v Genovi oilposlati na doni, na stroške dotične občine. To je bil žalostni konec »izselitve v Brazilijo*. 0 potresu na Kranjskem. Iz Ljubljane pišejo : Poslednji potres o poluuoči 9. t. m., občutili so na raznih krajih Kranjske, t) tem potresu došla so poročiia iz Cerknice, št. Petra, Slavine, Senožeč, Tržiča, Dobrega polja itd. Najzanimivejše je poročilo iz Dobrove, oddaljene kakih 8 kilometrov od Ljubljane. Tain so občutili tri močne sunke, sledeče neposredno drug drugemu. Pri prvem sunku je bilo slišati pok kakor strel iz samokresa ter so zažvenketala okna. Vsi trije sunki trajali so vkupno šest sekund. Ljudstvo se je hudo prestrašilo, toda škode ta potres ni provzročil. Ta potres je bil 173., kar jih je občutila Kranjska od Velike noči sem. Nenadna smrt. Predvčerajšnjem zadela je kap G4!etuega Lloydovega uradnika Antona Marottija, v tem ko je opravljal svoj posel v svoji pisarni. Pozvali so naglo zdravnika z zdravniške postaje, toda Marot-ti je umrl še predno je prihitel zdravnik. — fiBletno zasebnico Marijo vdovo Panuzzo iz Videmskega okraja na Laškem, stanujoča v ulici Giulia hšt. 31, zadela je predvčerajšnjem zjutraj kap na srcu. Zdravnik dr. Plitek z zdravniške postaje je konstatoval smrt. Še nekaj o loteriji. Ogerski finančni minister odpravil je v deželah krone sv. Štefana loterijsko igro na Line, Gradec in Lvov. Eksplozija na parniku. Predvčerajšnjem popoludne prinesla sta težaka Lekič in Bori vrečo rakćt na laški parnik ^Roma", zasidran v novem pristanišču. Vrgla sta vrečo tako silno ob tla, da so se rakete vnele in se razpršile s strašnim pokom in prasketanjem. Seveda je plamen osmodil kar je bilo na krovu, na vso srečo pa ni ponesrečil nihče pri tem nepričakovanem „umeteljnem ognju*. Eksplozija napravila je okolo 100 gld. škode. Omenjena težaka odnesla sta pete iz novega pristanišča kolikor hitro sta mogla. Kužne bolezni v Trstu. V tednu od 5. do 12. t. m. bilo je prijavljenih 42 slučajev dAvice (prejšnji teden bilo je prijavljenih 47 slučajev), 8 si. škrlatice, 4 si. ošpic in 3 si. legftrja. Umrli so 3 otroci za davico, 3 za škrlatico, 1 oseba za legar in 1 za porodniško mrzlico. Ubegel blaznenec. Te dni je ubegel iz ljubljanske deželne norišnice pekovski pomočnik Pavel Janežič, kateri je bil v Trstu ustrelil na zdravnika dr. Nicolicha. Bržkone se je Janežič napotil zopet v Trst, a doslej ga tu še niso zasledili. Mar vendar ni nadzorstvo blaznencev v Ljubljani baš tako, kakoršno je v tržaški mestni bolnišnici v oddelku za slaboume. Tudi tu pobirajo razni „blazni" svoja kopita, a navadno jih ne zasledijo več- „Anarhist-1 pred sodiščem. Te dni je prijelo tržaško redarstvo Josipa Giordija, katerega so bile naznanile italijanske oblasti kot anarhista najnevarneiše „vrste", kakor smo sporočili v našem listu. Povedali smo tudi, da se je Giordi šetal po dnevu opravljen po gosposko, zvečer in po noči pa je bil preoblečen v siromaka in da je prosil dovoljenja za razprodajo molitvenikov. No, hišna preiskava pa ni pokazala ničesar, kar DunnjBtan borza 18. oktobra 1SOB ilano* v r era j Državni dole v papirju .... M 0.60 100.0?) „ v Hrabru .... 100.90 lOO.Slii A v atrijska renta v zlatu . . . 121-50 121.70 „ „ v kro.mli . . . 101 20 101.85 Kreditno »kcijo.......a'JO.&o 400.25 London 10 Lat........1^0 30 120 35 Napoleoni......... "-54 tt'55 20mark ........".77- , 11.17 100 italj, lir........ 46.25 45 yi> Josip Pimrello mehanik Uvr&iijo vsi.korino popravo Slvuluili ftrojov in dvo-koloe. 1'rodnja novo in rubljena fiivttliiu stro,jo in dvokolotftt. Via Madonna ilcl mare štev. 4, uliort via Fontniione, vStric liM. 12. bi dalo sklepati na »nevarni anarhizem". Pač pa sn našli in zaplenili 164 molitvenikov. Predvčerajšnjem je stal Giordi pred tukajšnjim sodiščem, obtožen prestopka, storjenega s tem, ker je prodajal molitvenike, ne da bi bi imtd potrebno dovoljenje. Obsodili so ga na 10 gld. gb.be, odnosno na 2 dnij zapora. Giordi, ki je stal pred sodiščem v siromašni krošnjarki opravi, je bil takoj pripravljen, da [ja zapro dva dni, toda v veliko njegovo žalost odtegnili so mu 10 gld. od denarja, katerega so bili našli policijski organi pri njem, ko so ga zaprli. Sodnijsko. Predvčerajšnjem dobil je pred tukajšnjim sodiščem 63letni berač Josip Lavrenčič iz Gorjanskega 6 mesecev jeCe zaradi javnega nasilstva in prosjačenja. Dne 2. oktobra t. 1. zasačil je stražar Damiani LavrenČiČa, ko je nadlegoval na cesti ljudi, proseč milodarov. Ko ga je stražar prijel, branil se Lavrenčič kolikor je mogel in udaril stražarja parkrat s svojo palico. Policijsko. 171etno šiviljo Ivano Planek iz Trsta so zaprli, ker je ukradla dvema go-spema novčarki, v katerih je bilo nekoliko nad 6 gld. — Minolo noč so zaprli 5 pouličnih razgrajalcev. — 521etnega zidarja Josipa Chitterja iz Trsta so deli pod ključ, ker je prosjačil po mestu. Chitter je bil zaradi prosjačenja že 35krat zaprt. Koledar. Danes (17.): Hedviga, kraljica; Viktor, škof. — Jutri (18.): Luka, evangelist. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 23 min., zatoni ob 5. uri 8 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 17 stop., ob 2 pop. 22 stop. ('. Najnovejše vesti. Zagreb 15. Kinalo po demonstracijah pred srbsko cerkvijo peljal se je cesar po 11'ci, da poseti nadvojvodo Leopolda Salva-torja. Množica je prirejala vladarju navdušene ovacije. Zagreb 16. Danes oli 11'/4 uri predpoliulne sežgali so hrvatski vsenfii-liščniki, na potegnjenih sabljah, poleg spomenika Jelačioa, ogersko zastavo. Prišlo je do spopada z orožniki, pri katerem je bilo več (lijakov ranjenih, sin voditelja stranke prava, dra. Franka, celo smrtno. Carigrad 16. Armenski komitu je odredil, da je zopet zapreti armenske trgovine. Ljudje bežć zopet • v cerkve, ker vlada še vedno razburjenje. Položenje je jako kočljivo, vendar ni nevarnosti. London 16. Iz Carigrada javljajo, da so v selu Akhisar pomorili 60 Armencev, mnogo pa je ranjenih. Turki ao oropali somenj. Srčni pozdrav kličem pred odhodom, v severne kraje in izrekom tim potom iskreno zahvalo vsem Onin sežanskega in postojnskega okraja, kateri so v času mojega službovanja v dir nt dolini vremski izkazali mi preobilo ljubeznivosti, bodisi v uradnem ali pa zasebnem občevanji. Odličnim spoštovanjem Još. Logar, rndar*inieiiir Ljubljana, /.v. vinotoka /&9J. Henrik Slibiel Corso, Piazzetlu S. tiiacoiuo štev. il v Tratu, SLAIIŠČIČAltNA i u PEKARNA vodno bogato stnlo/.emi t. vsakovrstnimi nlftdhčioanii. Paste, torte, krokanti, pastici, „BISKOTERIA FINA« konfeti, fonilants, čokolata, roks-drops in mnogo drngili sladščic. Posdtn.) priporoča za poroko ali nlnvljonjo zarok kolače, elegantne svilnate omote, škatljice, podstave, napolnjene sladSČicami. sladke: pijače:: rozoliji, špiriti, vina domača in inozemska. Vsprojoma naročbo. — Razpošilja proti požtnora povzetju. Priporoča »o Klavnemu p. n. občinstvu za imio^ohrojrn obisk. t Tužnim srcem naznanjamo, da je danes ob 8. uri zvečer v G5. taspal, previden se svetotajstvi, nas prel j ubijeni soprog, oče, brat. i zvečer v 05. letu v Gospodu oziroma ded LOVROG iKHOstniti1, siuluijnki porcrjeuih, :rixi:5eni cenilec, birii iiiptin in ileSelni pu.ilumr. Pogreb njega ostankov bodo v četrtek dne 17. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti ulica Pouziana štev. 4'2i» v cerkev sv. Jakoba in potem na Skedenjsko pokopališče. Sv. Jakob pri Trstu, 16. oktobra 18U5. Rodbina Godina-Sancin. Lastnik polil ičii<> društvo,Kilinosti*. — Izdavatelj in oilgov« ■orni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.