LJUBLJANA, 18. MAJA 1966 PROSVETNI DE1AVEC LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRA 2EVALNIH ZAVODIH O DELU VZGAJALIŠČ VEMO PREMALO Na drugem kongresu defek- kakor tudi stališča in razlage so-tologov Jugoslavije, ki je bil dobne pedagogike in psihologije, oktobra meseca lani v Beogra- je bilo treba odgovoriti na vpra-du, so bila podeljena nekate- sanje, ali je koedukacija potreb-rim zavodom posebnega šol- na in možna tudi pri yzgajanju stva priznanja za delovne vedenjsko in osebnostno motene Ob osnutku osnov družbenoekonomskega razvoja Slovenije Pripombe republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije k »Osnutku osnov družbeno-ekouomskega razvoja SR Slovenije do leta 1970« . "i • - - :razvora rhanjsinskeaa .v:::--- -šolstva Ob letošnjem tednu muzejev je Slovenski šolski muzej pripravil raz- asr- aassr ssz «s?£SSi ssssr&st ssR&s affirac s&jsr&sm ttLps/ss «sss -5**55« s aassp?' js&ms t^jss^tsrz ejs&TiSszs?} jrsisr SKrssjis* naslednjih vrstah hočemo na sto motivacijo, da ni v vzgojnem , ^Psvoie nrinombe in mne- službah Zato predsedstvo meni Clj- mso med sebo:i usklaiena-kratko razložiti, zakaj je bilo pogledu koristna niti pri normal- ®V°^„?S?^^Prise^tvo &oblem ni simo v razmedu Predvidene bi morale bi« vse in‘ zavodu dano to priznanje ozi- no vzgajani mladini nje o tem osnutku je predsedstvo da problem m samo v razmerju ti jj oziroma celotna razširje- romT kateri so bili tisti delov- pri nas Tegaio prvi poskusi ?°SlaL° Z^odu SRS za planiranje. ™®d .sPlo^J« P0' na reprodukcija že v resoluciji za ni-uspehi z vedenjskodn oseb- ko€dukacije v vzgajališčih v ieto JoudijenoPOS Sad^vb^ne daje spremenjenim urejevanjem ‘ tega letošnje leto in seveda po realnih _ .------------ nostno motenimi otroki, ki so 1949 v takrat na novo ustanov- dovolj izčrpne analize doseženega odnosa prejudiciramo sistemsko Predvldevanjih_(gradnja nove bol- stav0 -Razvoj manjšinskega šolstva vzbudili pozornost kongresa. ijenem vzgajališču v Veržeju smo razvoja VP posameznih službah, ureditev v posameznih družbenih l^^vestfl^za^dllžbene1 lllžbl)" šoisU^mlzej TcL s Do leta 1953 je bil v naših Ppjeg šoloobveznih gojencev za kar naj bi bii0 izhodišče za pred- službah, katere pa je zato po- N splošno so v osnutku potreb- to razstavo prikazati, kakšen je bU vzgajališčih v veljavi tako ime- višje razrede osnovne sole oziro- Vdevanja srednjeročnega razvoja, trebno predvideti in oceniti. na invest ciisL sredstvi za nod- odnos do slovenskega šolstva v av- novani internatski sistem. Inter- ma takratne nižje gimnazije za- y osnutku osnov družbeno-eko- Razumljivo je velika pozornost .. .i ,?h nrpni7ko stro-ogrski monarhiji, saedi stanje nate poznamo kot hiše, ki so na- čeli sprejemati tudi gojenke. Gle- nomskega razvoja ta predvideva- osnutka, ki je posvečena mate- nr„iipn„ (*akn sredstva za šol med obema vojnama in ureditev menjene skupnemu bivanju mla- de na že omenjeno pomanjkanje nia niso konkretizirana zato niti rialnim gibanjem v proizvodnji v I sirazrnprhi s nntrehami manjšinskega šolstva po i. 1945. od- dine, da se ji omogoči predvsem izkušenj in precej močno odklo- ni mogoče ugotoviti načrtov bodo- posameznih panogah, nerazum- no kadrihl narialinia struktura!- no" do naroa"°sd ,0V, “tl* redno obiskovanje šois&ega pouka. reg. Lvosl ki bi dol«.li kon- 1«,, p. Je nejeknoe. rakvoj, po- »» k*rde'i “ “JT5. e “mi,” J Internat nudi mladini prenočišče, vsekakor riskanten. Po premaga- kretne obveze. Zato so te obvez- samezmh družbenih služb. Ce- l]nravrnfi inVpsticiie — v nrid eo- prehrano, prostor za učenje in nju prvih težav pa so le začele nosti deklarativne in včasih ne- prav ima vsaka družbena dejav- -nridarskim investieiiam na ie neprimerno nadzorstvo v prostem prevladovati pozitivne plati skup- Up0rabne. Manjka dokumentacija nost vsesplošen vpliv na družbe- p Deianskn hn zbranih » o doseženih ^ultatih na podro^ vsetiM- lastnihninv^jskih sredstev majo pouka. Skupno življenje v smo bili prepričani, da je pravil- ju posameznih družbenih služb, be — bolj kot nekatere proizvod- j v. družbenih služb mani 1111111 tabelaml internatu, kjer je zbranih veliko no vodena koedukacija prav za jz gradiVa niso razvidne obvez- ne panoge, pa ni nobena podrob- ^ot Jnre•*•_ t.Vf^bnfl. T3. SDOZUSHIS. SO SS d O— 4 i.*»« /-, 1 1070 nrt i 1 i i Ta rl •> crt aalafno H Vil'7— , J t r s • amortizacija pa bo zahtevala zvišanje cen V družbenih službah, prave ter publikacije o tem vpraša- razen za poglabljati bratstvo in enotnost na-V prid go- rodov ter prebivalcem na narodnostno mešanem ozemlju nuditi možnosti za medsebojno jezikovno in kulturno spoznavanje. Z grafikoni in statistič-ža določena obdobja stanje Slovencev za mejami in manjšin na našem ozemlju. Razstavljeni so učbeniki, ki so žim. Značilnosti običajnih inter- trebna. Ta spoznanja so se do- položljiva sredstva do 1. 1970. Ta- razumljivo je, da so celotne druž- a~ortizaCiia na bo'zahtevala zvi- i!h' »Tlfh še iabiio v šolah in raz-natskih režimov so predvsem lo- končno utrdila tudi v Smledniku, ko njs0 openjene tendence razvo- bene službe prikazane v treh, v . . :pn3 vPdružbpnih službah, nrave ter nubiikacije o tem vpraša- Razstava je omejena na šol- v škodo zadnjih še - . jih imele ali jib še imajo posamezne povečuje narodnostne manjšine. Naročnikom »PROSVETNEGA DELAVCA« Obveščamo naročnike »Pro- pred kratkim v Ljubljani. Pro- nje, skupne sanitarije, umivalni- pinskega oziroma družinskega si- sjujb. ' žavni organi). Vsaka izmed druž- SSI teši igass ggif s niče z velikim številom postelj, blikah. federalnem gospodarskem prosto- nih dohodkov,-v zdravstvu pa de- ———————————————— razsežne obednice in stalno se ru. Te spremembe bodo imele loma ta fond ukinjamo in ga menjajoči vzgojitelji. VZGAJALlSCA NE SMEJO BITI vsekakor močan vpliv na bodoči prenašamo v osebno potrošnjo). Tak internatski sistem z reži- KAZENSKI ZAVODI razvoj družbenih služb, zato jih Zaradi tega globalni skupni po- mom vred je bil uveden po vojni od preteklosti smo prevzeli 3® Potrebno oceniti. Tako je npr. datki niso dovolj za materialno tudi v vzgajališča, ki so bila na- dediščini da so bili vzgojno za- samo mimogrede nakazana pre- oceno razvoja družbenih dejav- menjena vzgojno zanemarjenim |emari™i otrod obravnavani za usmeritev oziroma prenos obvez- nosti. Potrebno je oceniti dmami- otrokom. kakor smo jih do takrat lllriaina in antisocialna nosti iz sPlošne na °sebn0 p0~ ko in usmeritev vseh sredstev v imenovali ne glede na to da so svo;iav a?0>Ce ne jih vodili po večini redovi, ki so boš priden..aii »Ce boš krajini vtisnili, tako po funkcional- del in se p0tep'ai...« itd., »te bo-nosti prostorov in opremi kakor mo poslali v vzgajaiišče« Za otro-bidi načinu življenja, svojski ka> ki je prišel v vzgaja]išče, pa dnevni red in režim. Deset let po • j.0 ^gjansko pomenilo oddvoji- vojni se nove internatske stavbe tev od vrstnikov> staršev, ožjega se niso gradile in so^ zato inj:er“ jn širšega okolja, skratka izolaci-nati ostali, s pretežnim delom j0 Ta jzoiacija pa ni bila usodna tradicije, še vedno v istih stav- samo za otroka, temveč je bila nlVt za intelnatevlsaiališč Id so v vsem svoje™,.S!W znaeilna Pred približno štirimi leti je Prav ti dve ugotovitvi bi mo- do razpolagale z zadostnimi mož- sko močno razvite države z visoko se do vlili nomnožili oa ie bila tudi Za yzgajallS___• a?__i______ Kakšno je mesto andragogike na naših univerzah? Andragogika je kot znanstveno- Ija. Zato je bilo treba. najprej Stalnega, čeprav honorarnega jc msi.Aiicuioi.vciii'- Zato je tembolj neverjetno, da znanja, določene smeri v mreži organizacije morajo računati s Prišel v zavod za kazen,'pač pa Posebn^liu^ios^pa sme^začuhli povsem^neafhmirana^Prič^Tmo je Pedagoško društvo zavzelo do strokovnih šol; tem, kar so že dokazale naše zato, da bo lahko redno obiskoval p0 stalnem psihologu in social- gele začetnim poskusom — ob ne- predloga tako negativno stališče, — da preneha s šolanjem; znanstvene raziskave, da se vsak šolo, nadoknadil zamujeno in se nem delavcu. Vključili smo oba. majhnem odporu fakultetnih sve- saj se doslej ni zanimalo za stro- — da se pripravlja za študij človek toliko hitreje usposobi za usposobil za zaposlitev. Takoj mu in če bi imeli še specialne peda- tov. Samo beograjska filozofska kovno šolstvo, kakor da ga ni. Ta na univerzi v okviru dosedanjih delo v proizvodnji, kolikor širša ie bilo treba omogočiti vzpostavi- goge ža vedenjsko in osebnostno fakulteta (oddelek za pedagogiko) strokovna organizacija bi bila pr- gimnazij, kjer pa je predviden je njegova splošna in tehnična tev stikov z domom in svojimi moteno mladino (pri šolanju le- jma andragogike dve leti ______ v va poklicana, da podpre vsako specializiran pouk v 4—5 smereh, izobrazba. vrstniki. Organizacija življenja v teh je defektološki oddelek peda- Znanstvenem in učnem smislu. V takšno prizadevanje z dobrona- in sicer: Sociologi, ki so se tudi opre- f.avafu.se, P,e rnorala razvijati ta- goške akademije v Ljubljani okviru trismernega študija se po- memimi, kritičnimi pripombami 1. humanistična s filozofsko in delili za omenjene sklepe, ne bi a •,e bl; š°ienec deležen prav kijUb petnajstletnemu obstoju ,v javlja _________________ z začetkom v V. se- ter konkretnimi, dopolnilnimi jezikovno usmeritvijo, smeli pustiti iz vida rezultatov toliko prostega časa kot njegovi celoti odpovedal), bi bila danes mestru ________ andragogika tudi kot predlogi in da pravilno informira 2. naravoslovno-matematična, socioloških raziskav, ki za razvoj normamo vzgajani vrstniki, ob lahko naša vzgajališča že kom- posebna smer s šestimi urami te- javnost. Predloženi projekt pred- 3. tehnična, bodočih odnosov brezpogojno za- praznikih in počitnicah pa omo- stavlja najnaprednejšo koncepci- 4. smer glede na posebne inte- htevajo, da se tehnični kadri mo- Socen3 °.sebn} kontakti. Prav tako jo, kar jih je trenutno, na svetu. rese. rajo »humanizirati«, ostala inte- 80. vz80htelji takoj ob sprejemu Posebno še za to, ker bazira na Dijak si lahko izbere smer po- ligenca pa »tehnizirati«. Tako Sojenca zaceli navezovati stike s realnih osnovah socialistične pe- ljubno. V tej zvezi projekt upo- nujnost je nakazal tudi dr. Rada starsi m jih pritegovati k sodelo-dagogike in izhaja if. neposredne števa tudi talente, ko predvideva, krišnan v govoru ob slovesni pro- ne §‘ede na to, kakšni so družbene stvarnosti. Tako je ena da se lahko sposobni vključijo v mociji na zagrebški univerzi. bl11’ .z narnenom. da vzporedno z izmed glavnih komponent progra- dve, morda celo v tri smeri. Naj- Omenjeno problematiko obširno VZ§°J0 gojenca teče ^tudi vzgoja mirano proizvodno delo, katere- več možnih kombinacij bo z je- analizirata v svojih delih Georg starsev- ^avod je začel posvečati ga cilj je dejansko. odpravljati ziki. To pa seveda zahteva tako Friedmann in Erich Fromm. sodelovanju s starsi kar največjo razlike med umskim in fizičnim organizacijo dela na gimnazijah Vsak napreden pedagog in de- P0^0™,08*. tako individualno kot delom. To pomeni, da bi onemo- da bo mogoče obiskovati pouk lovni človek bo pozdravil in pod- koleKtivno. Posebno vlogo so od-gočili dualizem v vzgoji. Prav go- glede na izbrane smeri. Prav tega pri postavljene težnje v projektu. 1.gra‘1 roaitelJski sestanki za star-tovo bi bilo za Pedagoško društvo se najbolj bojijo učiteljski kolek- Generalno odklonilno stališče pa se g0J®”ce'f, .Kl, Je Smlednik in za našo družbo interesantno tivi na gimnazijah. Zahtevajo se govori, da nekje nekaj ne more °r“ znanstveno proučiti, koliko nam najbolj dinamične oblike pouka, biti v redu. je uspelo v 20-letni socialistični Za odrasle pa bi to obliko izobra-vzgoji privzgojiti mladini pravilen ževanja prevzele delavske univer-odnos do dela. Enako bi bilo zani- ze. Ali nima ta oblika šolanja ne-mivo ugotoviti, kako poteka pro- precenljive prednosti? Odkod po-izvodno delo na gimnazijah. O tem izvira strah na visokošolskih tem, imamo žal samo subjektivne zavodih? sodbe. Iz nanizanega ugotovimo, da Ze “ - - - - Lorenčič Branimir Posveti o delovnih razmerjih Republiški odbor zavoda z neposrednim okoljem se je morala utrditi, saj je nepravilno in često osovraženo razpoloženje okoličanov do zavoda močno oviralo njegovo delo in razvoj. To smo dosegli tako, da smo uporabili vsako priložnost, da so prebivalci najprej spoznali in razu-sindikata meli gojence in posredno s tem površen ■ pregled sklepov so v projektu funkcijsko zajete delavcev družbenih dejavnosti namen zavoda saT so 'samo"naTa nam pove da je bil projekt na vse obstoječe izobraževalne usta- Slovenije je s sodelovanjem sfe- način lahko spremenili svoi d° ^etariata za prosveto in kultu- gativni odnos do »osovraž ne-osovraženih densko v tretjem in osmimi urami v četrtem letniku študija. Tako se pripravlja andragog splošnega tipa, strokovnjak za vprašanja izobraževalno-vzgoj nega procesa, za programiranje izobraževanja in za psihologijo dela. Nadaljnje usmerjanje poteka v podiplomskem študiju, ki traja dve leti. Poleg tega se pojavlja andragogika kot obvezen splošni tečaj za študente šolsko-pedagoške in študente predšolsko-pedagoške smeri. Na ostalih filozofskih fakultetah v državi je situacija drugačna: Zagreb ima samo nominalno splošni tečaj iz andragogike; Priština in Sarajevo, ki ostajata pri tipu »polivalentnega« pedagoga, imata splošen tečaj s precejšnjim fondom ur; Skopje ima prav tako splošen tečaj, vendar s simboličnim fondom ur. Taka situacija je odraz razlik v konceptih pedagoškega študija, torej najbolj bistvenem in startnem vprašanju, vprašanju profila strokovnjakov pedagogov. Ce bodo andragogike še naprej sprejemali na filozofskih fakultetah iz konjunkturnih, ne in enostransko interpretiran. Po- izobraževalnih centrov. ro SRS ter raznimi zdravstveni- otrok« in sodelovali z'za'vodoni glejmo nekatere sklepe: . Za zaključeno strokovno izpo- rni organi pripravil vrsto stro- kadar je bilo potrebno. , .1- Trditev,_ da predlog ne iz- polnjevanje pa je dolžina šolanja, kovnih posvetov o delovnih raz- baja iz splošno sprejetih spoznanj po opravljenem drugem razredu, merjih. Posveti so bili v dneh od Posebno vlogo je odigrala koe- __________ _________________, pedagoške in psihološke vede, do- določena s programom za izbran 4. do 14. t. m. v vseh večjih kra- dukacija gojencev z zunanjimi pletna. Tako smo pri nas začeli s pa iz znanstvenih razlogov, bo kazuje, da so se avtorji zelo po- poklic ali za določeno študijsko jih naše republike udeleževali učenci- Zav°d je napravil svoje- skromnimi začetki teamskega ob- problem še bolj zamotan, ne pa vršno seznanili z gradivom. Kdor- smer. Cas izobraževanja bo torej pa so se jih _ poleg predstavni- v1-8!’611 eksperiment. V takratno ravnavanja gojenca — in posred- rešen. Nihče ne more zanikati pokoli .prouči- projekt temeljiteje, odvisen od širine in zahtev dolo- kov republiškega odbora'sindika- nižjc> gimnazijo je sprejel, po no kompleksnega. Čeprav so bili mena andragoške kulture za pe- lahko ugotovi nasprotno, da je se- čenega profila. Dijaki gimnazij- ta in pravnikov — zastopniki predhodnem dogovoru s starši, ti začetki skromni, pa vendarle dagoga, prav tako pa tudi ne stavljen na bazi najnaprednejših ske smeri imajo še prav tako de- večjih delovnih organizacij spod- !udi okoliške učence, ki so dovr- njihovi rezultati kažejo, da bo v upravičenosti (družbene in znan- pedagoških in psiholoških načel jansko možnost, da se lahko gle- ročja zdravstva in°prosvete (Vse- prve štiri razrede osnovne šo- bodoče potrebno dosledno nada- stvene) oblikovanja strokovnjaka ter je znanstveno proučen. Doku- de na pouk prvih dveh let v naj- ga je bilo vabljenih 174 šolskih le in bili združeni, zaradi pomanj- Ijevati v tej smeri, mentiran je s primerjalnimi štu- krajšem času usposobijo za naj- zavodov im 101 zdravstveni za- kania Prostora, v enem oddelku dijami pomembnejših šolskih si- različnejša dela, kjerkoli se zapo- vod.) Udeleženci so dobili na (5-> 6 ’ V. in 8- razred),, ali - - Sternov na svetu. Tako Švedska, sli jo. svoja vprašanja glede delovnih se andragoga. deloma tudi Italija, čeprav sta to 4. Najbolj protisloven je 6. razmerij^ odgovore8 pravtoh stro- ne nižje gimnazije. Poleg stika z L po drugT^ ravodi^ PozabUenl Naša andragoška teorija je -kapitalistični državi po svoji no- sklep, ki ga citiram: »V nasprotju kovnjakov, ki jim bodo koristili 7stmki pa smo zasledovali še bodP0 kerf * premMo brigamo Za- i t pomembnim stvaritvam na tranji ureditvi, že uvajata zelo s socialističnimi vzgojnimi smotri pri pripravljanju končne redak- dvoje smotr°v: čimbolj utrditi nje Z dosedanjim delom ^ bde nekatenh PodročjihJsplosna, vo- podoben sistem izobraževanja, podreja ta projekt človeka nepo- cije pravilnikov o delovnih raz- Povezavo zavoda 8 starši, učite- pridobljene bogato UkuTnje To 1 industnjska andragogi- Reformo uresničujejo postopoma srednim proizvodnim nalogam in meriih Vprašanja so zadevala 1:)em pa olro8očltl istočasno delo yadpVni7anifkik? iihima^pvorl k) ~ v procesu mojega polnej-in-bo realizirana do 1970. leta. zanemarja njegovo kultiviranje razpise deloltoh mest ravVato z zunaniimi učenci oziroma raz- Fra^ MiSkeea V Smtodtoku znanstvenega konstituiranja. Potrebno bi; bilo, da bi Pedagoško ob humanitarnih disciplinah«. To [fev Llt JoTožaj delav-cev ^ ki redi kot kontrolnimi skupinami. ^ ^ ^Sofen maTeriM zl Zaradl ‘oga 86 v precejšnji meri društvo že doslej dalo iniciativo pomeni, da je usmerjanje miade- £ na delovnih' mS^brez Uspeh m izostal in je o tem mno- E^polnlev^te^tcZ^raV! ipiLa na Auj! stvaritve,' ZeIo.po: ., ----, — je usmerjanje mlade- so na delovnih mestih brez j za komparativno študiranje siste- ga človeka k industrijsko-tehnič- ustrezne izobrazbe, strokovnost So pedagoškega gradiva. moYI?1, dFu^e-?!apn3e' . .. . nalogam ter proizvodnemu učiteljev na strokovnih šolah, Omenim naj še eno posebnost QZiroma_yedepjsii;o .in. osebnostno. bV>lTemoirie^8^1teP^loVdohro z. Vf drugem sklepu se trdi, da delu nesocialistični vzgojni ukrep, prosvetnih delavk - matere dopu- vzgojnega zavoda Frana Milčin- naotenega otroka. diferenciacija šolstva dpjge stop- Ali odstopamo od principov so- ste ip. skega v Smledniku, ki je po- Jagodič Vojko znamenje, ker obeta originalnost rezultatov. Zloženi stavek in grafični PrY,i p0^??. prikaz priredja šolskih listov Posledično priredje: zato, zatorej, Vzročno priredje: Skoraj vsak učenec zna glad- cije in dojeli tudi življenjsko poko povedati, da je »stavek z be- membnost in upravičenost pri-sedami izražena misel«. Dostikrat redno zloženih stavkov. Mislim, pa se zgodi, da obmolkne, čim od da jim postane tudi potreba ločila njega zahtevamo, naj neko svojo razumljivejša in bolj zavestna, misel hitro izrazi. S težavo in na Igraje bodo učenci za vajo re-prigovarjanje bo končno izdavil Sevali priredne stavke iz jezikov-nebogljen stavek. ne vadnice in tvorili podobne tu- Slovnično znanje naj bi bilo di sami. Prav je, da jim vsaj od merilo, koliko natančno poznajo časa do časa določimo področje, tabli tisto uro, ko zakaj, kajti, sicer, saj treh vrstah priredja, veznik »ali« šolski uri, ker sta priredji v tesni Iz šolskih stenčasov — pred STe™ >«■ - »■» >«"?« srečamo v dveh. Prav zato mora- ^aceh po naših šolah oživljati mo biti tem bolj pozorni na vse- mladinski in pionirski šolski listi, bino stavka, ker bi nas mehansko Danes ima svoj list že skoraj vsa-delo brž zavedlo na napačno pot. ka šola. Ta zanimiva šolska dejav- ima morda nekje davne .1 Grafična slika naj nastaja na Zanesljiva pa sta sklepalna vez- nost, ki obravnavamo nika »zato« in »zatorej« ter vzroč- vzglede v znamenitih »Vajah« m učenci zakonitosti jezika. Ponov- od koder naj črpajo snov za tako določeno vrsto priredja, ne morda ni vezniki, ki jih ne srečujemo v drugih literarnih almanahih, pa no moramo ugotoviti, kako malo ali drugačno vsebino, npr. iz zna- kdaj kasneje. Vezalno in protivno kaki drugi vrsti priredja. Od metodične obdelave snovi zavisi, kako učenci razumejo posredovane snovi učenci V res- nja zgodovine ali zemljepisa, teh- priredje, prav tako pa tudi skle-nici obvladajo. Kadar smo me- nike, športa, politike, šolskega palno in vzročno lahko obravna- todično izvirno in dobro obravna- življenja ipd. To storimo pred- varno v eni uri, nikakor pa ni „ ,lrv-„n„„n „tnvk„ irl vali določeno snov, je dala slov- vsem zato, ker na ta način pri- nujno. Istočasna obravnava dveh s v + . ,. J niča učencem slutiti, da brez nje tegnemo učenca k novemu misel- priredij ima to prednost, da učen- Sovo. vsebino. Vrste priredja po-ne moremo govoriti o temeljitem nemu delu. Besedilo za strnjeni ci hitreje razumejo odnos med ^^ajj^uMte^a^stovenskega je- vodstva sole, znanju katerega koli jezika. Po- tekst, iz katerega želimo učencem vsebino stavkov. Nujno pa mora sebno važna slovnična snov je po- razjasniti določeno vrsto priredja, mo snov dovolj utrjevati in poglavje o stavku. To je obenem ti- bomo morali morda sestaviti sa- navijati. Ob sami grafični sliki klije po naših šolah še povsem nepregledano in samoraslo. Po njihovem nastanku bi lahko te liste razdelili v tri vrste: listi, ki so nastali na pobudo stopnjuje. Učitelj naj bi se zave- ste področje, ki posega v učenčev mi. Ni pa nujno. Lahko si ga po- posameznega priredja lahko po- da*’ da ima dobra ali slaba razla- ^1’ * ' ho Ja™ ,.Xioa ____ir, ir,- ga omenjene snovi daljnosežne m učenčev samih. listi, ki so nastali na pobudo besedni zaklad. iščemo tudi v leposlovni knjigi, navijamo pravilo, veznike in lo- Zgradbo prostega stavka spo- le da nam vzame to mnogo več čila, ob njej tvorimo stavke, zna učenec ob stavčnih členih, časa in da besedila ne najdemo Hkrati z vrstami priredja mora Analiza sintaktično preprostih vedno v tako »čisti« obliki, kot postati učencem jasno, kdaj pred rr 4- ^ X r, . r rTS*-« Vil r* n rl 4 , 1^ r - . . 1 1 , X , I v— n ; n X n 1 1 o/1 rV«/“» « Toi 1 pestre posledice in da jo mora Najbolj žilavi so pač listi prve učencem prav zato pravilno pri- _ ki jih navad- blizati. Vendar pa je res tudi to, , , . ’ . , _. da ob še tako nazorni razlagi sno- no zahtevajo vodstva sol. Ti ;rrPs"v”op,xnois^ sasr?« st«1 sk rs»«srs, »*,„«, ? v«., nn boli zanlptpni stavčni rvrarihi ria tih oh hrani,, nn^ariamo tnH nam na h,Hi tn Ha so vezniki si- nl Osnovni soli Zloženega stavka tudi materialno dobro podprti. po bolj zapleteni stavčni zgradbi, da jih ob branju opozarjamo tudi nem pa tudi to, da so vezniki si Dostikrat se zgodi, da se učenec na živo prepletanje zloženih stav- cer dobra, ne pa zanesljiva orien- n® ooao ooviaaan. vravi vziok 8. razreda še vedno lovi ob pri- kov s prostimi, priredij s podred- tacija pri določanju priredja, saj bllo vsekakor vieano p is i. lastkih in prislovnem določilu kra- ji, posebno ker ta prepletenost naletimo na veznik »pa« kar v ja, ker ju dobro ne loči (primer: oblikuje pisateljev stil. Važno je hiša ob cesti, drevo na samem) tudi to, da učenec spozna, kako ali pa v brezosebnem stavku se odnos med vsebino dveh stav-stika za subjektom, ne razloči kov prenese dostikrat tudi na od-smiselnega osebka in podobno. nos vsebine med odstavkoma. Na mnogo večje težave kot pri Razumevanje definicij, ki izra-prostem stavku naletimo pri zlo- žajo odnos med vsebino stavkov ženem. Zgradba in smisel zlože- v nekem priredju, lahko olajšamo nega stavka učencem nista tako učencem tudi z grafično sliko. Ce hitro jasna in je ugotovitev »ko- naj črta predstavlja stavek, bomo likor povedkov, toliko stavkov« vezalno priredje kot zvezo vsebinsko sorodnih stavkov ponazorili takole: ------------+ , -------------►. ne bodo obvladali. Pravi vzrok bi Njihova vsebina pa potrjuje, da so le nekaka neživa umetna Berta Golob tvorba, a z neomajno voljo do ob- komaj najosnovnejše znanje zloženega stavka. Zdi se mi, da delamo v osnovni šoli zloženemu stavku kar dovolj krivice. Saj je prav, da prigovarjamo učencem, naj se izra- in, pa, ter, nato, tudi, potem ... Protivno priredje kot zvezo žajo kratko in jasno, toda zaradi stavkgv, v katerih si vsebina na-slabih izkušenj in v bojazni pred sprptuje, bodo bistrejši učenci že sintaktično zmedo, jim svetujemo, hoteli ponazoriti sami. Slika bi naj se izražajo raje v prostih kot bila: pa zloženih stavkih. Učence že- —---------------► . 4———— limo na ta način zavarovati pred a, ali, pa, mnogimi napakami. Vendar pa s tako skrbjo jeziku in stilu nismo storili posebne usluge. Učenec mora prav tako kot prosti sta- a, vendar... Grafična slika ločnega priredja daje novo priložnost, da ugotovimo, ali učenci pravilno razu-vek obvladati zloženega, saj daje mejo njegovo vsebino, eno samo le-ta izražanju tudi svojevrstno izbiro med dvema danima mož- barvo in sočnost. Predvsem je odvisno od metode, kako učencem enkrat za vselej razbistrimo poglavitno razliko med podredjem in priredjem. Pomembna je dobra metodična obdelava snovi, ko obravnavamo vrste priredja, tj. odnose med vsebino stavkov. Vrste priredja naj bi učenci vedno spoznali iz pri- nostima in izključitev tretje možnosti: priredja sliko ka- ali — ali (Nazornost ločnega lahko povečamo tudi s žipota.) Pripravno je obravnavati sklepalno in vzročno priredje v isti Medsebojni odnos bodo znali merne celote, iz zaokroženega be- učenci grafično že sami rešiti, sedila in ne ob posameznih stavkih, kakršne nam nudijo tudi jezikovne vadnice. Teh bi se s pridom lahko posluževali za vaje. Manj življenjski pa so omenjeni stavki, kadar snov na novo obravnavamo. Danes sede v osnovni šoli učenci najrazličnejših umskih s podobnim nasiOVOm je ® kvalitet m mnogi ne morejo do- ^jCitevUki Prosvetnega, de-umeti zgradbe in definicije neke- iavcaJ pisateij Leopold Suhodolčan ga priredja ob golem stavku. Vsa OETlaJ n^ojenčka med slaven- Na jezikovnem tečaju v ljubljanskem Pionirskem domu NEBODIJIHTREBA stoja za vsako ceno, pa čeprav vsebujejo pretežno samo uspele šolske naloge, odlomke nalog in podobno. Zaman pa iščemo v njih živega, pravega pisanja, ki bi zra-tudi v kulturi) socializem, torej bora za postavitev spomenika slo iz potrebe in volje učencev socialistični odnosi med delavci, Prežihovemu Vorancu. Najbrž ne- samih. Tudi vsebinsko in oblikov-v šoli, socialistični humanizem, lagodno, kot je morda njegovim no so ti listi povsem nedoločeni. ______ socialistična kultura. In ali lahko otrokom in ženi. V dopisu naj- V njih kar mrgoli psevdoliterar- množica prirednih stavkov iz vseh sko komercialno literaturo ozira- imenujemo kulturo, ki omogoča in prej dovolj ganljivo pišejo o »pa- nih, organizacijskih in šolskih vetrov jim ne razjasni pojmov, ma p^0 ja novorojenček ima razvija razne škodljive tiske, ob- stirčku izpod Uršlje«, tako da te spisov, iz katerih veje le odkrita kar pa je najbolj škoda: ne obo- dovoli zanimivo že ime Zvitore- enem pa ukinja Knjižnico Mest- res stisne pri srcu. Potem pa še želja izpovedati čimveč o šoli in pec (!). Sam bi imenoval še ne- nega gledališča, podražuje knjige piše, naj otroci darujejo vsaj en katere pojave, ki mi kot mlademu in mladinske liste, socialistično! novi (jasno!) dinar. Morda je res, šolniku niso všeč, ali pa jih vsaj Jaz je ne morem, ampak bi prej da danes sto starih dinarjev ne ne obogati njihovega besednega zaklada in jih vodi mimo stilnih posebnosti jezika. Zato menim, da je bolj naravno, ce poznajo učenci vrste priredja v zaokroženem tekstu, da jim pride jasneje do zavesti odnos med vsebino posameznih stavkov. Učenci morajo zloženi stavek pojmovati kot celovitost in ne kot iztrgani življenjski o tem, »kaj smo dosegli«. Mislim pa, da bi bilo le napač- ne razumem. Človeka resnično popade gnev, ko opazuje ta razmah tiskanih neumnosti in škodljivosti, po drugi strani pa bere, da bo recimo zaradi finančnih težav ukinjena imenoval te čudne pojave barba- predstavlja nobene velike vsote, drobec, zgolj priložnostni stavek, Knjižnica Mestnega gledališča, da, ki zadosti neki definiciji. Šele po- se bo najbrž podražil kvalitetni tem ko smo posredovali učencem mladinski tisk. da so slovstvene rizacijo socialistične kulture, rej družbe. Nekalco nelagodno mi je tudi, ko neredko prejmemo na šolo razne dopise, v katerih nas vabijo, da naj izvedemo nabiralno akcijo za to ali ono reč. Tako smo ali kaj, če jih otrok vendar ne more prinesti? no, če bi take vrste liste povsem zavrnili. Nasprotno — če ne drugačni, naj bodo vsaj taki, saj med plevami marsikje najdemo tudi rToibs« tuj£oS,‘p rSsilSCrS danes gradijo se vikende. Ti se žan;e pa bodo najbrž s svojimi vilami J »oddolžili spominu tega velikega Druge vrste listi — oni, ki jih da /vAa Državna založba Slovenije priporoča prosvetnim delavcem in šolam naslednje publikacije: • Roman Oberlintner: KAKO POMAGATI SLABŠIM UČENCEM — 10,80 N. din • Dr. France Strmčnik: ANALIZA ŠOLSKIH KAZNI — 22 N. din • Dr. Vid Pečjak: POGLAVJA IZ PSIHOLOGIJE — 13 N. din • Dr Jože Sirec* OBJEKTIVNOST OCENJEVANJA — 16 N. din • Dr. Jože Pogačnik: UČBENIK SRBOHRVATSKEGA JEZIKA — 8 N. din • Rudolf Rakuša: PRENOS SLOVENSKE STENOGRAFIJE V SRBO-HRVATSKO — 6 N. din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. pa sem nedvomno tudi prepričan, da si koroški genialni samorastnik zasluži spomenik. Toda nekako čudno mi je pri srcu, ko za vse humane akcije zbiramo: za inštitut, za mariborsko bolnico, gsrcga pT”3£rHI:3s Srs&Sss sStr riE sl lotah, in ko so že sami sposobni itd. Koliko časa smo kazali na PasmopnMiz^mranjemsrea ^ ^ nekx)liko nerodno Navadno so predvsem literarno opisati nek doživljaj v vezalnem Zapad prav zaradi strašne koli- ^ev za postavitev spomenuc prinesU ^ tdeset starih dinar. usmerjeni. Učitelj vodi posebej in protivnem priredju, ali nek čine plaže (stnpi, pornografske rrezinovemu vorancu. in ali teh petdeset dinarjev nadarjene in za slovensko besedo ultimativni očetov vzgojni prijem slike, filmske limonade...). Res, 'tudi sam bi se ne štel za po- ni toliko vredno, če jih da sirp- navdušene učence v literarnem v ločnem priredju, ali poročati o naš tisk ne prinaša toliko (kvan- štenega, če bi sodil, da poplav- mašen otrok (tudi taki so še), kot krožku ali skupini. Krožek na šoli nekem dogodku v sklepalnem in titetno) kulturnih sramot kot za- Ijenci ali otroci v Indiji niso krva- pa recimo dvesto dinarjev, ki jih tudi zbira prispevke ostalih učen- vzročnem priredju, lahko upamo, padni, toda tam je vendar kapi- vo potrebni pomoči. So, in Še ka- da otrok dobro situiranih staršev? cev, presoja in ocenjuje. Listov so pravilno razumeli defini- talizem, pri nas pa je (bi naj bil ko. Kot učitelj slovenskega jezika Celo mejo ti gredo postaviti! pa, ki nastajajo po želji učencev ™ o™ To je mogoče malenkost, ven- samih, je najmanj. So najboljši, dar se mi nekako že v tem kaže zapostavljenost kulture, če pomislim pa še na plažo, ki jo nekdo vendar vsaj pravno dovoljuje, Pa me misli ponovno zavedejo k umetnostni paviljon (menda je že barbarizaciji socialistične kulture, vse padlo v vodo), lačne otroke... (O tem je pred kratkim pisal Boža spomenik pisatelju. Zdi se mi, jan Štih v Sodobnosti, o barba-da bi morala družba (ta že kar rih namreč.) Torej forsirajmo nekam imaginaren pojkm), ki so- plažo, ukinjajmo kulturne publi- NaTdlhoicTin Ve" kam VsiTso di, da je spomenik Prežihovemu kacije, podražimo dober mladin- ^cer obiavliali ocene' od omke Vorancu potreben (tudi jaz tako ski tisk, iščimo ekonomiko in do- slcer ot»avlJal1 ocene> omomKe, mislim), najti sredstva zanj brez biček v kulturi (če že drugje ne milostnega pobiranja dinarjev, znamo biti ekonomični), organi-kot r« vem, da bi kdo pobiral zirajmo »festivale«, objavljajmo sredstva za javno razglašene na- napete zgodbe in duhovite inter-grade Partizanovih nogometašev, vjuje s slovenskimi pevci popevk, ki so se uvrstili v finale prven- dopuščajmo in forsirajmo odha-stva evropskih prvalcov. Tiste na- janje delavcev v tujino in videli grade (samo nagrade, brez ostalih bomo, kako bo z našo socialisti,- S! mi M j° vz°Vaj° uči: moTarko“7taTno”oiledovaliJ peda- za socialistično vrednotenje dela telji (kulturno-prosvetni delavci), „ogi =_ učencj prevelike. In ali smo že sploh ki se prav tako čutijo prizadete kdaj zbirali denar za nogomet v družbenem vrednotenju njiho- Lansko leto je bilo leto nate-(ki ga celo zelo rad gledam)? Ne vega dela. čajev ob dvajseti obletnici osvo- vem. Vem pa, da smo za kulturo. Ne samo, da bi takih pojavov boditve. V uredništvu Pionirja pa Ono pravo seveda. Ne vem, kako ne bilo treba, ne smelo bi jih biti, smo hoteli še nekaj več — obenem bi bilo Vorancu, če bi prebral ne smelo, ne, v socializmu pa že z natečajem v proslavo dvojnega omenjeni dopis iniciativnega 6d- ne. , Tone Partljič jubileja, ki je bil objavljen v a tudi najhitreje usihajo, saj so povsem odvisni od generacije, ki jih je ustanovila, in ko odide iz šole, največkrat propade tudi list. Vodstva in uredništva teh listov si žele pobud, ocen in zato so že v $amem začetku pošiljala liste v oceno uredništvu Pionirskega lista, Pionirja, Mladine, večina poslanega gradiva pa je obležala na zaprašenih policah. Želimo si žive zbirke teh naših listov in za bodoče nam je Pionirska knjižnica obljubila v svojih prostorih poseben oddelek, ki bo naročen na vse šolske slovenske liste. Zbiral jih bo in jih sistematično urejal tako, da si jih bo- Prosvetnem delavcu, Pionlrjtt^J* Glasilu ZPM, smo želeli prt®«*: dati tudi delo naših šolskih liaMH« Natečaj pa ni dal najboljšega rezultata. Prejeli smo samo triita|3t listov, ki so skupno obsegali oholi 50 številk. Zakaj tako malo odriva? Resda, kadar so natečaji »n* tekočem traku«, jih začnemo v šoli povsem upravičeno odrivati* feer^ nam pač jemljejo že itak pičlo odmerjeni čas. Vendar — to nii bil natečaj spisov — odbrati ja' bilo treba samo eno številko gte-sila in ga poslati uredništvu Pio-* nirja. Ali so ti naši listi res samo povsem neživi, živeči samo na pritisk vodstva šole ali pa pač od tradicije in nam ni nič do njihovega napredka? Res je pa tudi*’ da nam pri delu uredništev listov v vseh teh letih ni nihče pomagal in se zanimal za naše iskanje. Nekdo je pač poprijel z večjim veseljem in večjimi izkušnjami* žel večji uspeh, drugi manjši. Vsekakor ne bi bilo prav, da bi bilo naše delo dirigirano od zgoraj. Prav je, da se rojeva v svojem okolju in spoprijemlje z lastnimi težavami, pa tudi z izkušnjami drugih — ker prav gotovo le to rodi resničen uspeh. Ker pa je čas, da bi končno le pregledali to množico šolskih listov, in jim določili pravo mesto ter si izmenjali izkušnje, smo ob koncu natečaja revije Pionir skušali zgraditi kriterije ocenjevanja naših šolskih listov. Ob sodelovanju mladinske pisateljice tov. Branke Jurca* urednice Pionirja tov. Drage Tarman, iz Pionirske knjižnice pa tovarišic Martine Sircljeve in Marjane Kebetove so se nam izoblikovali tile kriteriji: 1. Glasilo ne sme biti sam« zbirka prispevkov, pač pa mora biti že iz njegove zunanje oblike razvidno, da gre za revijo, ki ima poleg splošnih prispevkov tudi vsebinsko zaključene rubrike, splošnih prispevkov tudi vsebin- 2. Ti prispevki naj bodo vseskozi, tudi pri izbiri teme, samo stojno delo učencev. 3. Prispevki naj izražajo življenje in vzdušje kraja ter še po sebej šole. 4. Glasilo mora z nepretrganim daljšim izhajanjem dokazovati resnost svojega dela In namena. Uredništvo Pionirja je prejelo ta glasila: Odmevi izpod Krvavca — Cerklje; Najdihojca iz Hajdine pri Ptuju; Mlade sile iz Trbovelj; Lastovke s šole Vita Kraigherja, Ljubljana Bežigrad; Prva brazda s šole Vide Pregare v Ljubljani; Mladi Krpan z Levstikove šole v Ljubljani; Plamenčki iz šole Angela Besednjaka v Mariboru; Matijev rod iz Preddvora; Mlada rast iz Majšperka; Mladi dnevi s Polja pri Ljubljani; Šelest s šole Mirka Bračiča v Kočevju; Iskrice z ljubljanskih Prul; Šolski vrtiljak, Črnuče — šola Maksa Pečarja. Izbranim kriterijem ustrezajo zlasti prva štiri glasila, in sicer v največji meri ODMEVI IZPOD KRVAVCA. Vsaka posamezna številka tega glasila prinaša namreč v pestre rubrike razporejene prispevke s področja osebnih doživetij in prigod na šoli ter izven nje, pesmi, potopise, športna poročila in podobno, pa še izredno živo, aktualno in izvirno satirično-hu-moristično rubriko »Pepeta Nerode«. O tej izvirni rubriki, ki je v taki obliki ni najti v drugih listih, so iz uredništva povedali tole: »Pepe Neroda« je psevdonim za učenca iz osmega razreda, poznanega le svojim sošolcem, a vedno povsod prisotnega, saj mu prinašajo vesti o nerodnosti učencev kjerkoli vsi ostali osmošolci. Njegovo skrivnost skrbno čuva ves osmi razred, zato se je le enkrat v devetih letih izhajanja Odmevov dogodilo, da so ga nižji razredi razkrinkali ih potem se je pač moral preimenovati v »Jožeta Nebodigatreba«. Rubrika je nastala na povsem priroden način: Nekdo izmed učencev je pripomnil, da bi pač nekaj napisal o obnašanju sošolcev, pa si ne upa. Ta rubrika je torej pomembna predvsem z vzgojnega vidika. Glasilo je povezano z vsem šolskim okolišem, saj zajema poleg matične tudi podružnične šole. Uredniški odbor je vsako leto praviloma v osmem razredu, sodelujejo pa tudi ostali učenci. Izšlo je že nad petdeset številk. Uredništvo želi stikov in izmenjave z ostalimi šolami. Glasila drugih šol razstavljajo v posebni vitrini, v listu pa ponatiskujejo njihove prispevke. Glasilo je ci-klostilno pisano na osminko pole, razmnožuje ga Delavska univerza (Dalje na 4. strani) Oblikovanje papirja pri tehničnem pouku Na pobudo Zavoda za prosvet- del (a + b)3, škatla za gornji mo- — da se tehnični pouk lahko priprava je drugačna kot pri dru- uspešno poslužujemo tudi v indu-no pedagoško službo v Krškem del s Sliko (a + b)*, prva račun- zelo uspešno izvaja tudi z večjimi gih predmetih. Ona mora biti po- striji. Kadar začno učenci delati je bil 11. februarja 1966 v osnov- ska igra (30 kartic s številkami skupinami učencev pod pogojem, dobna »pripravi dela« v proizvod- izključno po pismenih navodilih, ni šoli v Sevnici učni nastop in škatlica), prva računska igra da se izbere odgovarjajoča tehni- nih podjetjih. Vsak karakteristič- so poleg šablon zelo koristni 1—10 (s škatlico), računske kar- ka pouka (individualizirano in ni predmet, ki naj ga izdelajo vzorci posameznih sestavnih pred- Narobe sklanjamo Veliko naših osnovnih šol, zlasti tiste, ki so bile zgrajene po osvoboditvi, je prevzelo imena na- P J I i S tice 0(1 1—10 (kartice z nalogami skupinsko delo na osnovi pisme- učenci, mora najprej izdelati sam metov, ki jih je treba izdelati. ., . odila pedagoška svetovalca Vi- jn rezuitati), velika računska igra, nih in grafičnih instrukcij). Ob učitelj, kar sta tudi sama preda- Najvišja stopnja je dosežena, ^ narodnih junakov, pesnikov in Ijem Kunst in Zlata Kunst iz Za- vrtavka za mešanje barv, koš za takem delu lahko vsak učenec vatelja napravila v dveh ali treh kadar učenec izdela predmet po pisateljev. Tako imamo danes v greba. Nastopu je prisostvovalo papir, spremenljiva piramida, razvije v polni meri vse svoje variantah. Temu slede skice, opi- lastni zamisli in nato napravi na- Socialistični republiki Sloveniji večje število učiteljev tehničnega kartotečna škatla za ročno stav- sposobnosti do največje mere. Pri si in načrti, prav tako izdelava črt ter pismena navodila, po ka- kar tri osnovne šole »Tone Čufar« pouka s področja tega zavoda, nico, velika abeceda kot flanelo- takem pouku je zapopaden tudi šablon, posebno če gre za nižje terih more ta predmet ’ izdelati (na Jesenicah, v Ljubljani in v Tehnični pouk je v večini šol šele grafska aplikacija, kaširanje zem- vzgojni moment. razrede, ki še ne znajo čitati na- kdorkoli. ' Mariboru), potem najmanj dve v povojih, saj primanjkuje stro- *jev^a na platno, vmesni kartoni ^^Ves^ pouk^ je Jsil^jasmerjen^ v črto^ S^jDloi^^se^ poslužujemo tu- Predavatelja sta podrobno opi- osnovni šoli »Prežihov Voranc« kovnih učnih moči delavnic . fehni^0: Zna?je’ Pridobljeno s ta- di takrat, kadar izdelujemo isti sala> kako s0 tekle priprave 2a (na Jesenicah in v Ljubijam), pa orodja in materiala. Smoter na- polnoma novo Tež^e^so^nasm: iTtud* pri ^0^ vzgoJmS: cT^mžjih raSdih naj' delajo "“f^i‘SarSfdo^Slh^zdeL cel° “ drUgih: 0sn°T ^ stnna i«, hu- pijej ker njs0 vajenj delati po matiki, fiziki in drugih predme- najprej po ustnih navodilih uči- kov in preko njjb delovnih li- Šilih«, osnovna šola »&L- stopa je bil: — na praktičnih primerih pokazati osnovne materiale, orodja in delovne postopke s področja oblikovanja papirja, — pokazati razne oblike dela (frontalno, skupinsko in individualno); — seznaniti seminariste s pripravo na pouk; — poudariti vzgojne smotre, ea katerimi težimo v celokupnem šolskem delu, posebno pa še pri tehničnem pouku; — pokazati, da za izvedbo tehničnega pouka delavnica ni nujno potrebna. Material, ki je bil uporabljen, bi lahko razdelili v primarni, izvedeni in pomožni. V primarni material štejemo časopisni papir, pisarniški papir in barve; v izvedeni material: lepenko, ki si jo otroci napravijo iz starega časopisnega papirja, barvasti papir, papirnate cevke in profile, ki si jih prav tako sami izdelajo iz pisarniškega papirja. Kot pomožni material je bilo uporabljeno škro-bovo lepilo, mizarski klej, lepljiv trak in knjigoveško platno. Prav tako se da izdelati tudi potrebno orodje: knjigoveški nož. ravnilo z železno oblogo, zgibalnik. ročni rezalnik pismenih navodilih in skicah in tih. Iz papirja in lepenke si lah- telja, ki pokaže vsako fazo dela stov in načrtov, ki so bili pri- Jarc«, osnovna šola »Zvonko pravljenj s potrebnim materialom, Runko«, osnovna sola »Anton To-šablonami in vzorci za posamezne maž Linhart« itd. učence oziroma skupine. Zgodilo se je, česar bi človek Ob koncu razprave so udele- nikoli ne pričakoval: senci izrazili željo, da bi bili de- . ... lovni listi, ki sd bili uporabljeni Solniki sami, za njimi pa ser na nastopu, razmnoženi za vse veda vsi časnikarji, so začeli učitelje s področja ZPPS v Kr- sklanjati fantazijske dodatke. Ta-Ikem. ko imamo danes osnovne šole V reformi iščemo »notranje »Toneta Čufarja«, »Antona Toma-iezerve« tudi v šoli. Učni nastop ža Linharta«, »Gustava Šiliha«, ce-je tudi v tej smeri skušal dati ne- jQ Franceta Prešerna in Simona kaj impulzov, ki bi jih lahko str- Jenkapa tako naprej. Lepa zmeš-ml, v naslednje točke: njava! En^t v rodilniku z nare_ — za zboljšanje uspehov na kovajem, kar bi le dalo slutiti, da področju tehničnega pouka ne ča- gre 2.a napako, drugič pa v rodil-kajmo samo kvalificiranih učnih niku kar brez narekovajev, kar moči, temveč se kvalificirajmo , x. . . sam.’ da čisto jasno misliti, da si je — ne tratimo denarja za na- France Prešeren npr. zgradil nekje bavo dragocenih strojev in orodja, na Slovenskem svojo »postojbi- .niti za nabavo dragocenega mate- no« — z lastnim denarjem se-riala, temveč uporabimo, kar nam veda. ie pri roki, Ko se šolniki že skušamo — s zgradi^elavnfceTn nam^ilTopre^ veejo ali manišo dozo sramežlji-mt ^mv^ zičnimo s tehnS ~ ^riti za čistost sloven- poukom v učilnicah, s katerimi iszika, bi morah začeti pri razpolagamo, sebi in bi take težke napake ne za lepenko, ^ zgibalna 2 osnovne šole v Sevnici: pedagoška svetovalka Zlata Kunst Iz Zagreba med učenkami, ki izdelujejo vzg°jnih rezultatov papirnate profile 1 frontalne verbalne metode smel' tako ™rno Prenašati. Zakaj za tehnični pouk niso kaj prida; imamo na^Jesemcah osnovno šolo poslužujmo se metod in tehnike ^one Čufar«, v Ljubljani in v pouka, ki z veliko gotovostjo vo- Mariboru pa osnovni soh »Toneta dijo do dobrih izobraževalnih in Čufarja«, na Jesenicah osnovno solo »Prežihov Voranc«, v Ljub- ................ , , _________________ ---------,—„------------------. _______________-----------------——---------------- ...i,. Ijani pa osnovno šolo »Prežiho- plosca in stiskalnica, izdelana na papirnate profile uspeh tehničnega pouka za- vega Voranca«? Nekatere šole podlagi mizarske svore. Iz vsega visi v veliki meri od priprave na imaj0 napako tiskano v glavi: os- navedenega je razvidno, da je bil so tudi nekatere izraze prvič sli- ko šole izdelajo mnogo različnih posebej. Pozneje se lahko poslu- pouk. ki jo moramo izvesti z vso npvna šola »Zvonka Runka«, os- uporabljen najenostavnejši ma- šali. učnih pripomočkov, ki jih danes žimo metod, v katerih se frontal- natančnostjo. Kakor v modernem novna §0ia »Mirana Jarca« (nava- terial, ki je dostopen vsaki šoli, y yjj razre(3U je vodila pouk tako primanjkuje v naših šolah, no delo po ustnih navodilih kom- gospodarskem podjetju, moramo jarn tiste, za katere imam »ži-pa tudi vsakemu učencu. tov Zlata Kunst V skupinskem v razpravi, ki se je razvila po binira s pismenimi in grafičnimi tudi v šoli težiti za čim večjim prinierev šolski administra- V prvih dveh urah so bile na in ’ individualiziranem delu so nastopu, se je največ govorilo o instrukcijami. Šablone so na vseh delovnim učinkom, praktičnih primerih prikazane “čenči tega razreda izdelovali po Popravi na tehnični pouk. Ta stopnjah zelo koristne, saj se jih pismenih navodilih, skicah, načr- Cj tih in vzorcih naslednje pred- France Smerdel naslednje osnovne operacije: — barvanje papirja, izdelova- mete: plr^lTaširrnj^eSnkTnfrepen: ~ ^k" 2!-’ ko in na platno, izdelovanje pa- yalKa» KonjiCKe za vrtujaK, gon SSSfa or»vX 2S “• “i v<», prekucnik, stebre trganje papirja op ravnilo, žare za žičnic0> gondole za žičnic0> Vse večja potreba po verifikaciji strokovnih in poklicnih šol H •— - -. •/ r Of-rch rf<- . , Jk . .-1 ciji). O nesklonljivosti fantazijskega dodatka je pisal prof. Jože Šifrer v II. letniku revije »Jezik in slovstvo« (1956/57). Odtlej so nam te reči vsaj približno jasne in vemo, da je te fantazijske dodatke pisati vedno v imenovalniku in da so nesklonljivi. Pa jih v rodilniku lahko beremo v »Prosvetnem de- spajanje (lepljenje) penke in profilov. ske lestve. svetno-kultumega zbora za drugo- usklajujejo predmetnike stopenjsko izobraževanje, ki je načrte, skrbe za izpopolnjevanje nega nadzora. C —: - _ . ^ J — X.« wJ 1-.3 1 — —J r »-» 1-s 11 X; 1 «Y T4-T-l a skega lista«, slišimo jih v radij- . Številni popolnoma dokončani bila 5. maja, so predstavniki skup- kadrov, nabavo učil in učnih pri- Ugotovitve zadnjih let so nam- skem »Pionirskem tedniku«, servi- Ucni nastop je bil istočasno predmetj s0 dokazali: nosti šol druge stopnje znova po- pomočkov itd. Opravljajo torej reč pokazale, da so v vseh dru- rajo nam jih s televizijskih ekra- v dveh razredih, in sicer v V ter trdili pomembnost in dosedanjo vrsto nalog, ki so pravzaprav gostopenjskih — predvsem pa v nov jn vse kaže, da bodo kmalu VII. V vsakem razredu je bilo — da so učenci usvojili osnov- uspegnost delovanja teh specifič- dolžnosti strokovnih služb, in jim strokovnih in poklicnih — šolah DOstaij naja jezikovna »speciali- n rak ti čn eg a ^e 1 ^ ^ o ^d el eževal f "n leSe mdazna^ naučeno nih , organizacij, »kjer šole istih zato zmanjkuje časa, da bi se vedno bolj očitni problemi vzgoj- ^ Kar je še najhuje; na praktičnega fleia niso udeleževali, in lepenke in da znajo naučeno strok resu;|e:)0 vprašanja skupne- ukvarjale s pedagoško problema- no pedagoške narave, ki izvirajo , . ... .. pač pa so le opazovali risah, za- izkoristiti pri svojem delu. ga intereSa in razvijajo medseboj- tiko. prav od tod, ker ljudje na teh šo- vel,k0 Jlh “Porabljajo šolniki... pisovali in fotografirali. — da za jzvajanje tehničnega no pomoč in sodelovanje.« Da- Udeleženci razprave so poudar- lah niso dovolj pedagoško uspo- Ne Simon Jenko niti France V V razredu, kjer je poučeval pouka v nižjih razredih osnovne našnje skupnosti so pravzaprav jali, da se je drugostopenjsko sobljeni. In prav zato bi tem bolj Prešeren ali Tone Čufar niso niti tov Viljem Kunst so učenci re- šole delavnice niso neobhodno praktična nuja, ki preprečuje šolstvo pri nas razvijalo doslej potrebovali svetovalske pomoči. najmanj prispevali k postavitvi ‘ri“rr/f'p,r*kih*-P<>,:T,fc,, „ sssa ~ SSsSS lampionov, učilo za Pitagorov iz- s l’Jf tudl orodje e p e0st ja se z njihovimi problemi niso pogojev za verifikacijo. Mnogo te na strokovnih in poklicnih šo- kem primeru ostanejo šole »Sirek, šahovnica, številke od 1 do PrpDlerna> ukvarjali ne republiški organi ne bolj zapostavljene so bile stro- lah, bi potrebovali okrog 400 sve- mon Jenko«, »France Prešeren« ali 20 za prvo računalo (s škatlico), — da so metode skupinskega strokovne službe. Danes opravlja- kovne šole, medtem ko pripada tovalcev. To pa je razkošje, ki si »Tone Čufar«, številčne slike za prvo računalo pouka in individualiziranega po- jo skupnosti številne naloge. Pri- poklicnim šolam na tej lestvici ga ne morejo privoščiti niti naj- Janez Svoljšak, (s škatlico), »vojaki« — otroška uka na podlagi pismenih navodil zadevajo si usklajevati učno- zadnje mesto. Tako na strokov- bolj razvite dežele v svetu. osnovna šola »Tone Čufar« igra (s škatlico), geometrijski mo- zelo prikladne za tehnični pouk, vzgojni proces na šolah istih nih kot na poklicnih šolah je po- M. K. JESENICE Prvi poizkus pregleda naših solskih listov (Nadaljevanje s 3. strani) v Kranju, platnice pa so natisnjene. Drugo mesto v našem izboru je zasedla NAJDIHOJCA IZ HAJDINE pri Ptuju. Glasilo je dovršeno zlasti po svoji zunanji obliki, saj je eno izmed redkih tiskanih glasil. Iz vsebine pa veje izredno hotenje, da bi z izbranimi temami podali podobo in utrip svojega narodopisno tako zanimivega kraja in okolice. Oba opisana lista sta nov dokaz, da se v šolah, ki so oddaljene od večjih središč, učenci mnogo bolj živo zanimajo za literarno dejavnost in sploh za izvenšolsko aktivnost, kot pa v mestih, kjer jim je na razpolago vse od kina, gledališča in podobnih kulturnih dobrin. Kot tretje je bilo izbrano glasilo MLADE SILE, ki ga izdaja osnovna šola Alojza Hohkrauta iz Trbovelj. List je lepo opremljen z izvirnimi otroškimi risbami in je zelo Iznajdljivo urejen, saj so prozni prispevki in posamezne rubrike poživljene s pravimi novinarskimi intervjuvi, ugankami, pregovori in smešflicami. Iz prispevkov razberemo živo podobo Trbovelj in okolice. Pedagog, ki vodi uredniški odbor, nam je povedal, da je začetna misel o izdajanju literarnega časopisa prerasla v potrebo po splošnem šolskem listu. Revija je preživljala suha in rodovitna leta. Utedniški odbor sestavljajo učenci od petega do osmega razreda. Kot četrti najboljši izmed poslanih listov je GLASILO OSNOVNE SOLE DR. VITA KRAIGHERJA LASTOVKE izza Bežigrada. Pozornost vzbuja predvsem s pestrostjo in zanimivostjo izvirnih rubrik. Izmed teh obetajoče izstopata kronika pionirske in mladinske organizacije ter rubrika o gledališču, filmu, glasbi, radiu, televiziji. Zunanja oblikovna oprema pa priča, da je marsikdaj mogoče doseči učinek tudi s preprostimi, a izvirnimi sredstvi. Kot učitelje slovenščine nas po tem kratkem prikazu začetka organizirane dejavnosti naših listov gotovo najbolj zanima, kakšna sta vrednost in prispevek, ki ga dajejo šolski listi našim učencem v vzgojnem, predvsem pa v izdbra-ževalnem pogledu. Ob razdelitvi nagrad se je na posvetovanju v Pionirski knjižnici 19. januarja 1966 izkristalizirala kot glavno mnenje misel, da je šolski list, pravilno voden in urejevan, pomemben činitelj in sredstvo vzgoje zlasti pri spoznavanju materinega jezika. Važno in prav je navajati šolarja že od prvih šolskih let dalje, ne le, da zna pisati, ampak da zna tudi izpovedati, kar ve, kar čuti, vse, kar bi nam rad razodel. Otrok kmalu spozna, da čuti po svoji izpovedi notranje sproščenje in zadovoljstvo, ki ga nagrajujeta, za delo. Gotovo, da ga k temu navajamo že pri samih šolskih in do- mačih spisih ter pri govornih vajah. Posebno uspele spise različnih vrst pa priobčimo v šolskem listu, kar je gotovo velika vzpodbuda za učenca samega, za sošolce in celo za ves razred. Nekateri pedagogi povsem odklanjajo priobčevanje šolskih nalog v šolskih listih, pa čeprav so odlično ocenjene in marsikdaj presegajo okvir šolske naloge. Menijo, da je to le nekako mašilo za list. Gotovo, da list ne sme biti sestavljen Iz samih šolskih nalog ali odlomkov, saj bi s tem popolnoma zabrisali obliko revije, vem pa iz lastne izkušnje, da ni prav nič narobe, če vodja uredniškega odbora skupno s člani izbere nekaj uspelih nalog in jih pod skupnim naslovom v celoti ali samo v odlomkih priobči v listu. Podobno je tudi z govornimi vajami. Zakaj ne bi posebno uspelih ustnih nastopni’ učenci napisali in jih priobčili v listu? Ce morda ne avtor sam, pa kdo izmed poslušalcev, ki bi dodal tudi svojo oceno, oceno In pripombe sošolcev ter učitelja. Celo pri obravnavanju domačega čtiva, katerega pravilna in koristna obravnava se nam često tako rada Izmuzne iz rok, nam je list lahko dober pomočnik, če izredno uspelo pismeno obravnavo ali pa zanimive misli iz obravnav več učencev priobčimo v časopisu — seveda ne kake dolgočasne vsebine, po možnosti še prepisane iz zvezkov starejših letnikov. Taka povezava učnega in uredniškega dela nam bo zlasti dobrodošla v začetku izdajanja lista, ko nam bo še močno primanjkovalo prispevkov, pa bo treba začeti z izdajanjem kljub vsej skromnosti. Pa tudi pozneje so primeri takih nalog in govornih vaj zelo priporočljivi, saj so vzgled učencem, kako in kaj naj pišejo. Jasno pa je, da mora biti težišče dela za šolski list samostojnejše in preneseno v izvenšolsko območje. Na sestanku smo iz razgovora spoznali, da imajo na večini šol organizirane literarne krožke, katerih člani vodijo pa tudi vzpodbujajo k pisanju ostale sošolce. Navadno vsak član krožka prevzame zadolžitev za posebno rubriko in ji sam izbira sodelavce za posamezne prispevke. Na sestankih, večinoma enkrat ali dvakrat mesečno, pregledajo dobljeno gradivo in ga uvrste v ožji izbor. Oblika literarnega krožka je razširjena zlasti po mestnih šolah, saj kot organizirana celota trdneje povezuje učence med seboj in terja od njih resnejše delo. Po podeželskih šolah pa opažamo, da učenci že sami brez kake posebne organizacijske oblike radi pišejo, zbirajo sestavke in se zaradi številnosti celo menjavajo pri sestankih, kjer zbirajo in odločajo o gradivu za nove številke. Po mnogih šolah navajajo, da so v šolski veži na vidnem mestu obesili nabiralnik, ki je vedno poln prispevkov. Od drugod pa odgovarjajo, da jim ta način nabiranja prispevkov ni uspel in oddajajo učenci prispevke y nižjih razredih razredničarkam, v višjih pa učiteljem slovenskega jezika. Ponekod so prispevki tako maloštevilni, da mora k pisanju vzpodbujati celo ravnatelj z raznimi okrožnicami in podobnim. Zanimalo nas je, kako je tam, kjer teh težav ne poznajo: Predvsem je važno, da zna mentor uredniškega odbora — to je učitelj slovenščine — učence pritegniti k delu s pravimi in izvirnimi metodami. Zato tudi opažamo, da šolski listi lepše uspevajo na manjših šolah, kjer vse učence poučuje le en sam učitelj slovenščine. Kjer pa tega ni, opazimo, da v razredih, kjer ne poučuje učitelj, ki vodi tudi delo pri listu, ni posebnega zanimanja za glasilo. Mislim, da ni vzrok le v tem, da bi učenci za svoje izvenšolsko delo pri listu pričakovali boljšo oceno iz predmeta samega, pač pa tudi v tem, da učitelj, ki ni sam soudeležen pri delu za glasilo, gotovo ni tako prizadeven v vzpodbujanju za sodelovanje pri listu. Manjka torej živi stik med vodstvom lista in dopisniki. Daši je ena izmed glavnih zahtev pri ocenjevanju lista, da so prispevki vseskozi samostojno delo učencev, pa jih mora učitelj le vseskozi voditi in jih ob tem pripravljati za samostojnejše delo. Važno je, da se navajanje na samostojnost začenja že v najnižjih razredih osnovne šole. Zato je gotovo zelo koristno, če se vodja uredniškega odbora vsaj v začetku šolskega leta sestane z učitelji nižjih razredov in se z njimi pomeni o deležu pri pisanju najmlajših na šoli. Ocenjevalna komisija je zahtevala, da na j bo tudi izbira teme samostojno delo učencev. Pri tem pa se mi vriva nekaj pomislekov, porojenih iz izkušnje, ko sem pred nekaj leti še sama vodila uredniški odbor Mladeea Krpana na Levstikovi šoli v Ljubljani. Tudi ostali so poročali, da so v tem oziru učenci potrebni velikih sugestij. Gotovo ni prav, če učencem enostavno razdelimo kar naslove, češ, ti piši to, ti ono in tako naprej — podobno kot pri šolskih nalogah. Potrebno se je z njimi porazgovoriti in skupno izbrati snov, ki jim naj sama narekuje naslov. Snov je lahko splošna in skupna, kot ndm jo je na primer narekoval natečaj »Naš kraj včeraj, danes, jutri«, ali pa individualna, ki naj vzbuja pri učencih posamezna svojstvena zanimanja, podpira njihova nagnjenja in jih sili, da svoje mišljenje prikažejo tudi drugim. Omenjena tema »Naš kraj včeraj, danes, jutri« je zlasti na podeželju vzbudila veliko zanimanje ne samo med učenci, ampak tudi med odraslimi. S cerkljanske šole poročajo, da je številka Odmevov s to snovjo postala prava zgodovinska čitanka za tamkajšnji tretji razred. Nekatera uredništva razpisujejo tudi notranje natečaje raznih tem in jih potem nagrajujejo. Kot je potrebno živo sodelovanje med učiteljem in učenci pri izbira naslovov, prav tako tudi pri pisanju samem. Povsem napačno je, kot si včasih nekateri olajšamo delo, ko se ne zmenimo dosti za to, kako in kaj nam bodo učenci napisali, češ, saj bom nato sam vse skupaj »preobrnil«, če prej ne, ko bom pretipkaval. Prav iz tega razloga so nekateri naši St. 10 PROSVETNI DELAVEC * STRAN 5 PREGLED CELOTNEGA SLOVENSKEGA SLIKARSTVA Pod konec letošnjega leta bo ceno pričevanje o zgodovinskem delu knjige zbrala Melita Stele-na slovenski knjižni trg prišla in kulturnem obstoju slovenskega Možinova. (Knjigi, formata 24 X Kniiga, kakršno smo že dolgo po- naroda premalo poznamo in da 30 cm, bo imela dkrog 300 strani.) gresali. Cankarjeva založba pri- se doslej nihče ni lotil zahtevne Tako bo »Slovensko slikarstvo« pravlja namreč Izdajo pregleda naloge — vse to gradivo sistema- bralcu utrlo pot do resničnega in celotnega slovenskega slikarstva tično zbrati in ga v zaključeni ce- malo znanega bogastva človeških on srednjega veka do danes v loti predstaviti v obliki repro- doživetij, ki so jih v vsej lepoti zajetni knjigi. dukcij v knjigi. Tudi naš sistem barv posredovali slovenski sli- Razvoj slovenskega slikarstva, šolanja, tako se zdi, zapostavlja karji. d kolikor nam ga je mogoče daleč likovno izobrazbo, takšno, ki bi v preteklost zasledovati, se zače- nudila slovenskemu človeku vsaj /T-1 T/'XTTT/^T^ n ja tam nekje sedemsto'let nazaj. Površno poznanje zakladnice na- JNwVjC/ IvJNJlvjt/ Slovenski slikarji — znani in ne- šega narodnega slikarstva. Nema-znani — so nam ustvarili veli- ra ie res> da pozna več Slovencev kansko dediščino, ki pa jo, žal, Picassa kot pa npr. Jakopiča, kar dokaj slabo poznamo. Naše sred- Priža le, da bi poznali tudi Jako-njeveške freske, tabelno in knjiž- Piča> Ce bi o njem toliko pisali no slikarstvo, renesančno-manieri- ° onem. stično in baročno slikarstvo, kla- Ni dvoma, da je prav slikar-sicizem in romantika ter realizem stvo tista veja narodove ustvar-v 19. stoletju, impresionizem, eks- jalnosti, v kateri so posamezniki prešionizem in moderna gibanja največ izpovedali o življenju do-— vsi ti nazivi povedo malo. opisi ločene človeške skupnosti in po-ne morejo nadomestiti slike. Te sameznika v njegovem času. Sli-pa so raztresene po vsej Slove- karstvo prinaša najgloblja spo-niji, pa tudi izven nje. Freske in znanja, vsakdanjo resničnost in oltarne podobe moramo iskati v ideale svojega časa — v njem se odročnih krajih širom po naši de- zrcali okolje človekovega bivanja želi, mlajše slikarstvo je dostopno od' pokrajine do notranjščine nje-javnosti v galerijah, mnogo pa je govih bivališč, njegova noša in nedostopnega v privatnih zbirkah običaji, delo in navade. Res je, da in po raznih ustanovah. To je je slovenska slikarska žetev eden izmed razlogov, da to drago- skromna, če jo primerjamo s slikarstvom narodov, ki so bili vodilni ustvarjalci zgodovine. Toda na majhnem in pokrajinsko zelo različnem koščku slovenske zemlje je nastala v stoletjih umetnost, ki ni znana nobeni drugi veji evropske umetnosti in je zaradi tega nepogrešljiv del evropske celote. Prav za slikarstvo je v preteklosti pokazal slovenski človek največjo nadarjenost. Zato nam slikarska dediščina ne bi smela pomeniti le dokumenta o našem zgodovinskem obstoju, marveč naj bi bila sestavni del naše celotne kulture. Pomen dobrih delovnih (učnih) navad Med tehtnimi pedagoškimi članki, ki jih prinaša 4. številka revije »Otrok in družina«, »mo se nehote ustavili ob krajšem .prispevku Alberta Žerjava, ki na zgoščen, vendar pa poljuden način razpravlja o pomenu delovnih oziroma učnih navad za otroke. Navada je po svojem, bistvu s Pomočjo pogostega ponavljanja dosežena avtomatizirana reakcija osebka. Čeprav poznamo več vrst navad npr. higienske, čustveno-moralne in druge koristne navade, ni nobenega dvoma, da so prav delovne kot učne navade za našega šolarja še posebno pomembne In dragocene. Odveč bi bilo poudarjati, da je možno otroku privajati dobre delovne navade le v urejenem družinskem okolju, ob primernem vzgledu in pod pogojem, da začnemo otroka na pozitivne navade navajati dovolj zgodaj, ko je še močno plastičen in upogljiv. Dobro je znano, da ima večina kmečkih otrok zelo . dobre delovne navade. Od ranega otroštva seznanjeni Z življenjsko! nujo trdega deda Privzemajo takorekoč že z materinem mlekom vrsto najrazličnejših delovnih navad, žal, včasih preveč zahtevnih za njihov še šibki organizem, medtem ko v mestu neredko naletimo na otroka, ki sploh ne ve, kaj naj bi delal in kako naj bi uporabil svoj odvečni prosti čas. Za učne navade pa še posebej velja, da je treba otroka začeti nanje navajati že tisti hip, ko prvič Prestopi šolski prag, Utrjujemo pa 31h s smotrno (ne togo) postavljenim dnevnim redom, ko otrok točno ve, kaj bo delal v tistem času, ki mu od celotnega dneva preostaja, če odštejemo nočni počitek in šolski pouk. Učenec, ki smo ga poleg tega seznanili s prikladno tehniko učenja in ni v šoli izpostavljen kampanjskemu načinu izpraševanja, mora uspeti. Dobra navada), pa naj bo to katerakoli, je velik otrokov kapital, katerega bo nesel s seboj v poznejše življenje kot zvest pripomo-•noček za dosego osebne sreče in v splošno družbeno korist. Nikoli ne pozabimo modre misli, ki Jo je na Začetku XX. stol. izrekel Elbert Hubbrad, znani ameriški založnik, Predavatelj in esejist: »Gojite vedno samo tiste navade, za katere želite, da bi postale vaši gospodarji!« VIATOH Willlam Shakespeare — »Troilus in Kresida«. Ce se sprijaznimo z ugotovitvijo, da »Troilus In Kresida« ne spada v osredje dramskih stvaritev Wllllama Shasespearea, pa to dramsko delo ne zgubi mikavnosti, ki jo ponuja bogata pesniška beseda genialnega umetnika. Med mnogimi umetniki besedne umetnosti, ki so posredno ali neposredne našli vabljivo motiviko v praviru »Romanu in Troji« Benolta de Saln te-Maure, sta zanimiva Chaucer z epom »Troylos and Crvseyda- tei Shakespeare z istoimensko dramo »Troilusu in Kresidi« je Shakespeare umeril dogajanje na dva osnovna problema: na heroično domoljublje in svetost ljubezenskega čustva, torej na osnovna moralna temelja v razponu človekove dejavnosti in bivanja. Toda Shakespeare ne sledi heroizmu Homerja, govoreč o Ahilu, Agamemnonu, drugih junakih, niti ne sledi sebi v ljubezenski zgodbi po vzoru »Romea in Julije«. S komedijskim posmehom dehero-izira legendarne heroje, deziluzije mora doživeti Troilus tudi v ljubezni. Grenkoba Shakespearovega komedijskega posmeha, ki mestoma Prizor iz pravljične igre za mladino Jamesa A. Brovvna »Čarodejni mangovi listi« Premiera v Mladinskem gledališču James A. Brown: »Čarodejni mangovi listi« fabule in časa, ko je dramatik živel. Neheroični heroji, ki se pokažejo v dejanjih, miselih izpeljavah, v moralni luči kaj dvomljivi, razo- zadnjo premiero v letoš- nentov in njihova leta,, zelo od- peljski bog pravičnik, da malo ta-zadobi cTnifineizpovedi’, navaja sha- nji sezoni nam je Mladinsko gle- zivna za pravljične snovi in prav- kih, mu ob njegovih prošnjah ro-kespearoioge, da zastavljajo prob- dališče predstavilo pravljično igro Lični ambient« ke omahnejo: ne more prositi -V?inz„iTrkJtiV«rfm»tii/3*!- sodobnega angleškega dramatika Torej pravljično poučno-za- zanj. Ne prosi tudi za starko, ki Jamesa A. Brovvna »Čarodejni bavna zgodba. Troje velikih za- sj želi moža (pa ga ob koncu vse-mangovi listi«. Kajti uspeh »Go- htev za zgodbo z razmerjem 3:3 eno dobi). Zelo uspešno jo je upo- -------------------------- lega kralja« Jevgenija Svarca za dobre in slabe junake. Edina d(jbila Minca j^ieva, ki je to roženi iluzij in homerske aureole, pred dvema letoma kakor tudi lepota v njej je ljubezen mladega j,,- i7ctrmiln Milena gotovo niso slučajno taki, marveč iep sprejem Grayevega »Cesarje- Para Sammy m Som, vse drugo ^rat zaviaijivo izstopna, iviuena jim je veliki dramatik vedno dal vega slavčka« sta potrdilo, da si i® preračunano na humor. Grmova je ustvarila prepričljiv take poteze, bržčas z aluzijami na mladina želi pravljičnih iger z O pobožnjakarskem starcu Uk sterorizirane nečakinje sko »TroiiusaSin Kresid^ie nattsniu strežno današnjo vzgojno noto, (Miro Veber) nam je že takoj prvi puškega starca in je dala svoji Slovenska matica v odličnem pre. kakor tudi napotilo, da bomo vsa- hip vse znano: predstavi se nam vlogi dekleta Soni posebno bar* vodu Mateja Bora, zgoščeno Studi- ko leto skušali uprizoriti eno de- v na zunaj revno opravljeni in vitost in mnogo romantičnosti, jo pa je s temeljitim poznavanjem lo te gledališke zvrsti. K temu nas notranje še revnejši svetohlinsko Radža iz Indopora (Brane Ivanc), .... ---- navsezadnje sili tudi sestav abo- zlikani podobi. Ker je zeleni tem- predstavljajoč imenitnika, ki je /* svojo obilno postavo ozaljšal s številnimi dragulji ter jo s svojim mrščenjem in nasmihanjem skušal dvigniti na raven imenitnosti, pa le še huje pada z nje, je s svojo igro poskrbel za pravšnjo mero humorja. Preveč skromne ponižnosti je bilo v kreaciji napisal dr. Vladimir Kralj. Najstarejši ohranjeni spomeniki stenskega slikarstva pri nas so iz srede 13. stoletja in si slede do tedaj v neenakomerno gosti vrsti do današnjih dni. Iz gotske dobe imamo kvalitetno zbirko stenskega slikarstva, ki nam v religiozni snovi odkriva mnoge značilnosti življenja, mišljenja in čustvovanja človeka v srednjem veku. Človek današnje tehnizirane civilizacije je postal zopet občutljiv za preprosto, prisrčno pripoved srednjeveških slikarjev O njihovih idea- Tožita Mraza fSammv mladi In- lih, o njihovem skromnem življa- Kdor spremlja založniško de- sikqv znanstvenega socializma fakultativna, vendar pa obvezna A Jf . . • v +rpn„tko »ieer do-nju, fantastiki in lepoti. V baroku javnost Državne založbe Slovenije (Marrx, Engels, Lenin, Krupska) za učence, ko bi jo. šola že J ’ Jfb izrazno moč' našo slikarji ustvarili poleg sijajnih v Ljubljani, z zadovoljstvom ugo- in današnjih dni. V drugem delu vpeljala. snToh na ip bil skorai nreskromen poslikanih notranjščin tudi podo- tavlja, kako si založba, posebno ie Pisec očrtal podobo sedanjega Le temeljito pripravljena in 11 J J p ho AioT.obo s—o. v zadnjem času, močno prizadeva, stanja socialistične pedagoške dosledno ter strokovno izvajana J - da bi zapolnila dokajšnje vrzeli! teorije na področju delovne vzgo- proizvodna dejavnost v okviru Igro so popestrili plesni vložki je, v tretjem pa je na pod- osnovnošolskega pouka lahko ro- tempeljskega boga (Sandi Pav- »Povezovanje pouka s produktivnim delom učencev v osnovni šoli« be individualnega človeka in izra žili njegova čustva v novem, bar- da bi zapolnila dokajšnje vrzeli! vitem slikarskem načinu. V me- ki obstajajo na našem knjižnem - ... ščanskem 19. stoletju se je skon- trgu glede pedagoške in psiholo- laSi empiričnega dela pedagoško di tiste izobrazbene in moralno- lin) in plesalk (Majolka Šuklje- centriralo zanimanje slikarjev na ške strokovne literature, portret in pokrajinske lepote Slo- venije. Ob koncu stoletja pa so Z izdajo — sicer nekoliko ovrednotil proizvodno dejavnost vzgojne rezultate, ki si jih od nje tova in Alja Tkačeva), režija (Ja-v osnovnih šolah v SR Sloveniji, želimo in tudi pričakujemo. nez Povše) je poskrbela za sliko- Pisec je mnenja, naj bo v Dr. J. Sagadin je svoja zani- vito učinkovite prizore, scena v slikar j i-realistl že iskali značilno okrajšane doktorske disertacije osnovnj šoli težišče’ proizvodne miva izvajanja oprl na temeljito templju pa je bila nekoliko pre- slovensko snov. Nastopijo im- Janfza bagacuna »Fovezovanje dejavnosti učencev v šolskih oro- empirično delo in na obsežno skromna, na varčnost spominja- presionfsti itd. P?uka s Produktivnim delom “zvodnih oSih tj v primerno 150 del obsegajočo) strokov- joča. S to nezaželeno gostjo pa se Knjiga »Slovensko slikarstvo« učenčev vosnovmšo1« je omogo- (z orod:jem in orodnimi stroji no literaturo. mora, tako kot vse naše kulturne r,rr.pSevToS,Sh- Svc^d™a smsss asa sivsrs&ffi —• viator “ ~ t STsSHS polnjeni, da je postala barvna re- ‘°r^tne dejavnostl šoloobveznih ustreznega dela niškega pouka, produkcija najkrajša pot doumet- u ' učitelje pa bi bilo treba za tako nine. Knjigo pripravljajo prizna- Avtor je skoraj 300 strani ob- učno delo najprej primerno uspo-ni poznavalci našega slikarstva, segajoče delo razdelil na tri veli- šobiti. Kolikor pa bi produktivno Studijo o razvoju slovenskega sli- ka poglavja. V prvem je podan delo organizirali izven šole, naj karstva je napisala Spelca Čopi- zgodovinski pregled socialističnih bi z njim začeli šele tedaj, ko bi čeva, podrobnejše podatke o živ- idej o povezovanju pouka s pro- bili zanj zagotovljeni potrebni Ijenju in delu posameznih ustvar- duktdvnim delom od zgodnjih pedagoški, zdravstveni in var-jalcev in o zgodovini anonimnih utopičnih socialistov (More, Cam- nostni pogoji. Proizvodna dejav-spomenikov pa je v leksikalnem panella, Owen, Fourier) do kla- nost izven šol naj bi bila za šole Težko pričakovani priročnik Usti tako monotoni in enolični, Naravno je, da ob še tako resnem šolskih praznikih: npr. ob smrti Cik — cak, osnovna šola Va- da nikak°r ni mo- njami prispevamo k čimvečjemu Skvarče, Zagorje ob Savi; so iT^Lraznnlaeo notrebne ari- gel mim0 n3e- Zato 3e potrebno razvoju te lepe dejavnosti naših Brstje, osnovna šola Frana Al- Prave, sodelujejo učencL učence že v začetku dela in Poz* šolarjev’ ki nam bo nedvomno brehta v Kamniku; V novo življenje, osnovna šola ve§a ali ustnega šolskega lista«, Nič nismo na posvetovanju — ^uve^auo. sošolcem, pa tudi staršem pre- ovirala nas je predvsem prisotnost Pripis: .Qlrajo mladi avtorji svoje sestav- n-iiadih urednikov — učencev — Na ljub neje še večkrat opozoriti, naj pri- mnogo koristila pri našem pred-Ponekod pripravljajo ure »ži- nagaj0 predvsem svoje sestavke. metu, saj je z njim tako tesno pri Zavodu za usposabljanje inva- lidne mladine, Kamnik. ,,..........—------------- ■•«*««« - učencev - Na ljubljanskem seminarju uči- J™ d«ništv? listov’ kat?rih na- *e, objavljene v šolskem glasilu, spregovorili o tem, koliko in na teljev slovenščine smo izvedeli še sl0,1 ■ ■, e nlr"a'J10: . prosl,rno’ da Drugod, kjer imajo šolske prosto- kakšen način dobe mentorji ma- za te šolske liste: pošljejo svoje liste Pionirski knjiž e ozvočene, domiselno vključu- terialna priznanja za svoje delo. Prve stopinje, osnovna šola «u ■ Korn;en®kega 8' Jejo branje posebno uspelih se- Verjetno bi bilo kdaj treba spre- Majde Vrhovnik v Ljubljani (list „ či se osta'a uredništva va-»tavkov iz lista v jutranji pro- govoriti tudi o tem. izhaja šest let, prva štiri leta se v11?10; da sporoče ,nasloV(:. svo»h |ram »pet minut pred poukom«. Zanimala nas je tudi ostala je imenoval Raketa); pripi®orJrl; kdo vodl ured- kratka — oblik je mnogo in le tehnična priprava naših listov, ce- Mladostna zarja, osnovna šola k?llko časa že izha- omiselno jih je treba vključevati na, način prodaje in podobno. Po- Toneta Tomšiča v Ljubljani; i.a^0„ , j. 0 J® naročnina. Veseli , delo ter ga z njimi poživljati, sledice gospodarske reforme obču- Ledina piše, osnovna šola Le- borr!t7„tudl va'Slb pripomb k Plc>* ,6 hočemo, da šolsko glasilo ne bo tirno tudi v uredništvu glasil saj dina, Ljubljana; nir;,e emu natecaju — to je, k umetna mrtva tvorba, ampak bodo večina morala omejiti število Mladi plamen, osnovna šola prYehmu, p!jeg edu naših Lstov, in zdrav organ — v ponos in svojih številk. Nekatera so že na- Toneta Čufarja v Ljubljani; va 1 dušenj. selje šole ter učencev samih. povedala znižanje številk na leto Kidričev rod, osnovna šola Bo- Uprava Pionirske knjižnice pa Tretja zahteva — »glasilo naj od 5 na 2, ki pa bodo zato razšir- risa Kidriča, Ljubljana — Beži- pričakuje tudi izvode Vaših listov. * nepretrganim izhajanjem doka- jene in upamo, da tudi kvalitet- grad; Najlepša Vam hvala za sodelo- fLe resnost svojega dela« — iz- nejše. Izhajale bodo kot do sedaj Odmevi, osnovna šola Zvonka vanje! 'bra iz že opisanega načina dela. ob pomembnih in državnih ali pa Bunka; Miljeva Tomc — Jekovec Približne statistične ocene kažejo, da je od celotnega števila prebivalstva, starega od 5 do 19 let, v SR Sloveniji okoli 5 '/• tj. približno 22.00 otrok, ki so toliko moteni v svojem telesnem in duševnem razvoju, da jih ni mogoče šolati skupno z ostalimi normalnimi vrstniki. Zato se morajo za življenje in delo usposabljati v posebnih šolah in zavodih, kadar pa tudi to ni mogoče, je potrebno azillranje. Da bi olajšala In pospešila poenoteno izvajanje Pravilika o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. 1. FLRJ št. 27/60), je v okviru Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo republiška komisija za izvajanje kategorizacije pripravila ustrezen priročnik. V prvem delu obravnava priročnik shemo organizacije kategorizacije v SR Sloveniji, postopek pri kategorizaciji, evidenco in poročila občinskih organov o opravljenem delu. Drugi del priročnika je izrazito strokoven in vsebuje tele prispevke: — Vloga pediatra pri kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (doc. dr. Jože Jeras); — Klinično psihološko ocenjevanje duševno prizadetih otrok (univ. predav. Borut Šali); — Sodelovanje socialnega de- lavca v komisiji za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Karmen Langus); — Delo okulista v komisiji za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (doc. dr. Stane Stergar); — Delo tiflopedagoga v posebni strokovni komisiji za kategorizaci jo na vidu prizadetih otrok (Tea Janežič-Mikeš); — Otolog pri diagnostiki otrok z okvarjenim sluhom (dr. Milan Varšek); — Sodelovanje avdiopedagoga v komisiji za kategorizacijo na sluhu prizadetih otrok (Emil Ulaga); — Delo ortopedagoga v komisiji za kategorizacijo (prof. dr. Franc Derganc); — Kategorizacija telesno invalidne mladine (Jože Karič); — Navodila za kategorizacijo otrok z govornimi motnjami (doc. dr. Zlata Hribar); — Delo logopeda v komisiji za kategorizacijo (Vida Nahtigal); — Nekaj misli o oligofreniji nasploh (doc. dr. Lev Milčinski); — Nevropsihiatrov delež prt obravnavanju oligofrenega otroka (doc. dr. Lev Milčinski); — Oris problematike pri drugih psihiatričnih in nevroloških obolenjih ter abnormalnostih otroške dobe z vidika kategorizacije (doc. dr. Lev Milčinski); — Delo ortopedagoga v komisiji za kategorizacijo (Marija Koman); — Preizkus znanja (dr. Oto Petrovič) ; — Uveljavitev poklicne rehabilitacije otrok zavarovancev (dr. Ivo Pintarič). Ob ' kpneu prinaša priročnik shemo za zbiranje podatkov o otrokovem okolju, register socialnih in zdravstvenih zavodov za posebno obravnavanje otrok z motnjami v telesnem In duševnem razvoju, celoten pravilnik o kategorizaciji ter zbirko potrebnih obrazcev in tabel. Priročnik predstavlja naš prvi poizkus širše sistematične metodike odkrivanja, diagnosticiranja in tria-žiranjk slepih, slabovidnih, gluhih, naglušnih, telesno Invalidnih otrok, otro^ z govornimi In glasovnimi motnjami ter duševno nerazvitih otrok. Namenjen je predvsem strokovnjakom, ki delajo v komisijah za kategorizacijo, koristil pa bo tudi prosvetnim, socialnim, zdravstvenim in drugim delavcem, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z razvojno prizadetimi otroki ter mladino. Utegne služiti tudi kot pomožni učbenik študentom ustreznih šol. V SR Sloveniji smo doslej tj. od leta 1961 do 1965 kategorizirali nad 8000 otrok. Čeprav je bilo s tem opravljeno humano in pionirsko delo, čaka na kategorizacijo Še skoraj dvakrat toliko otrok in mladine. Prav zato menimo, da bo pripravljeni priročnik uspešno opravil svojo veliko nalogo, za katero je tudi namenjen, tj. predvsem glede pravočasnega odkrivanja in evidentiranja otrok, ki so moteni v telebnem in duševnem razvoju. VIATOR t L ■ ‘Stran 8 PROSVETNI DELAVEC St: 19 i i Razpisi delovnih mest Osnovna šola Grosuplje — 1 uči-- telj za slovenščino, PRU ali P. Osnovna šola Grosuplje, podruž-i niča Ilova gora — 1 učitelj za I razredni pouk, U. Družinsko | stanovanje in dodatek za težko ; delovno.mesto. Osnovna šola Grosuplje, podruž-^ niča Polica — 1 učitelj za raz-, Razpisna komisija pri osnovni šoli »Janeza Mraka« Vrhnika ponovno razpisuje po 2. odstavku 112. člena temeljnega .zakona o volitvah delavskih svetov in' po 63., 64. členu sta-.tuta šole delovno, mesto • RAVNATELJA Razpisni pogoji: — učitelj, predmetni učitelj ali profesor z opravljenim strokovnim izpitom in, najmanj 10-letho prakso učno-vzgoj-nega dela. K prijavi priložite dokazila o strokovnosti id življenjepis. Rok prijave za vlogo je 14 dni od dneva razpisa, pošljite pa jo na naslov: Razpisna komisija pri osnovni šoli Janeza Mraka, Vrhnika, Tržaška c. 2. Nastop službe takoj ali v začetku šolskega leta. redni pouk, U. Samsko stanovanje in dodatek za težko delovno mesto. Prijave naj kandidati naslovijo na centralno šolo Grosuplje. Rok prijav je 30. maj 1966. i Osnovna šola Laporje — 1 učitelj za matematiko in fiziko (honorarno za šolsko lelo 1966/67), PRU ali U z večletno prakso poučevanja teh predmetov, Stanovanja ni. Prijave sprejemamo do 1. junija 1966. OSNOVNA .SOLA »FRANCA POPRAVEK Gimnazija »Jurij Vega« ima »Preizkusimo svoje znanje« ... ...__________ Pod tem naslovom organizira dijaki elektrotehniške šole, med- izvalal jugoslovanske in slovenske dom tehniških šol v Ljubljani v tem ko si dele drugo in tretje .in gojenke doma tehniških šol v Ljubljani in jim pripravil lep umetniški večer. Osemdesetčlan-' ski,pevski zbor je pod vodstvom dirigenta Marka Muniha dovršeno zborovske skladbe. za razpisani delovni mesti prof. za matematiko-fiziko in prof. za telovadbo na razpolago eno družinsko stanovanje in eno samsko V. D. sobo. Srečanja mladih glasbenikov Kulturna revija dijaških in vajenskih domov 22. aprila je bila v dvorani Tl' voli kulturna revija, ki so jo pri' Društvo glasbenih pedagogov pravili ljubljanski dijaški in va- pomerile ekipe prvih letnikov. Slovenije je organiziralo s svoji- jenski domovi v sodelovanju z Ti V(v.H iih mi pododbori in- glasbenimi šola- ostalimi domovi Slovenije. Pri- domska skupnost, so navadno svoji dvorani občasna tekmova- mesto izmenorna strojniki in nja, ki se jih udeležujejo gojenci jenci splošne šole. tehnlških^šoplehnište Sfza In —en teh tekmovanj? Pe-dektrotehnlško sfroko tehniške stra kulturna dejavnost doma teh-šole za strojno stroko in tehniške niskih šol, ki se manifestira na šole za kemijsko, metalurško, ru- teh Prireditvah, ima poleg zabav-darsko in lesnoindustrijsko stro- nega tudi resen značaj: opozarja ko. Medtem ko so v preteklih me- dijake na pomanjkljivosti njiho-secih tekmovali višji letniki teh vega znanja, šol, so se v ponedeljek 25. aprila V. D. Obvestilo Vsem. ki so naročili velika ------------------------------ Gorenrit v^Marn ŽOi Sov 8 J posameznimi šolami. bodo prejeli najkasneje do začet- absolventi tsss/!« zbrali g0^nci glasbenih šoI Sta! program ki j bil skrbno Dri Gojenci in gojenke doma teh- prihodnjega šolskega leta. Se- Absoiventi 5.A letnika Uubijan- 'jerske, v Izoli pa mladi glasbeniki „ , 7 ^ na skrbno^ri- nišk,h šol) v katerem je okrog 700 stavni deli so v glavnem že izde- la, šol. L 1953/56 (raz- s Primorskega. 16. ih 17. maja so Pr3viJen- obsegal okrog 20 točk mladih ljudi, imajo te prireditve lani in sem jih tudi že prejel. skega učiteljišča, šol. L 1955/56 (raz- s Primorskega. 16. ih 17. maja o« , , . . ------ —, --------«- — r----------- red prof. Berdenove), se bomo zbra- nastopili v Ljubljani gojenci glas- vokalne in instrumentalne glasbe, radi, zato so večeri na temo »Prali v soboto, 4. junija ob 19. uri v ho- benih šol nekdanjega ljubljanske- nastope folklornih skupin idr. izkusimo svoje znanje- vselej ga okraja, v Novem mestu pa go- Prireditev, na kateri je sodelovalo dobro obiskani. Mladina odgovar- telu Bellevue. Pridite vsi! PROSVETA! DFI.AVEI Lis« Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije - Izide štiri-najstnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva I. telefon 313-722. lot. 363 — Naslov uprave: Ljubljana. .Nazorjeva 1. telelon 22-264 — Poštni predal «55-Vil — Letna naročnina za posameznike 1.606 din <16 ND). ra ole In ustanove 2.066 din (26 N D) — Številka tek. računa 503-6-16 — Tisk CZP »Ljudska pravira* Po l. odstavku 78. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. Ust SFRJ št. 15/191-64) razpisuje razpisna komisija osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE SOLE Pogoji: — moralna in politična neoporečnost; — predpisana splošna pedagoška in strokovna izobrazba za predmetnega učitelja ter najmanj 5 let vzgojno . izobraževalne prakse, ali Izobrazba učitelja in najmanj 16 let vzgojno-izobraže-valne prakse. Kandidati naj pošljejo vloge kolkovane z 6,50 N. din državne takse, dokazilo o trajanju vzgoj-no-izobraževalne prakse in kratek življenjepis — tukajšnji komisiji. Rok prijave Je najpozneje 20 dni po objavi tega razpisa. Nastop službe s 1. 9. 1966. Na voljo po družinsko stanovanje. jenci dolenjskih glasbenih šol. V 14 domov iz Ljubljane ter gostje Šempetru pri Gorici bo 22. maja iz Nove Gorice in Novega mesta SIMlSS S£> - “SSf aSS revija v Ljubljani. približali umetniški ravni. To pa tudi zagotavlja, da bodo takšne kulturne revije, ki jih prirejajo med dijaško mladino domovi ob koncu Šolskega leta, "Pred proslavo 20-letnice svoje- ostale.fe da]je lePa in upoštevana ga obstoja je obiskal akademski tradicija. pevski zbor Tone Tomšič gojence V. D. ja navadno na vprašanja iz slovenščine, matematike in družbe-no-ekbnomske vzgoje. Doslej so bili na teh prireditvah najboljši Cena bo ostala nespremenjena. Spoštovane naročnike prosim za razumevanje. Rutar Ivan, avtor barvnih računal, p. Store APZ Tone Tomšič Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja pri OSNOVNI ŠOU ŽIROVNICA razpisuje na podlagi 80. člena zakona o osnovni šoli prosto delovno mesto ... ;'•>>" riti?' •*> •.'N .■ -t' ' 'i ravnatelja šole Pogoji: ’ • ■ . . profesor ali predmetni učitelj s strokovnim izpitom in pet let učno vzgojne prakse; učitelj s strokovnim izpitom in najmanj 10 let učno vzgojne prakse. Ponudbi priložite življenjepis, in dokazila o izobrazbi. Ponudbe pošljite'razpisni komisiji na osnovni šoli Žirovnica io 30. maja 1966. Šolskim vodstvom osemletk in srednjih sol: NABIRALNA AKCUA JESENSKEGA P0DLESKA Sole potrebujejo denar za nabavo učil, različnih učnih pripomočkov in poučne ekskurzije učencev. Organizirajte zbiranje semenskih glavic strupenega jesenskega podleska, ki bo zorel junija. Očiščeno in posušeno seme odkupuje podjetje KEMOFARMACIJA po 3500 starih din za kilogram. Nabirajo naj le starejši učenci nad 12 let, ki morajo biti opozorjeni o strupenosti semena. Po delu s podleskom in pred vsakim uživanjem hrane, si morajo nabiralci dobro umiti roke. Točnejša navodila dobijo Šole pri podjetju: - KEMOFARMACIJA, Ljubljana, Metelkova 7, ki odkupuje vsako količino preko kmetijske zadruge •UHaiM ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA V knjižni zbirki SIGMA 2 novi knjižic-. Alojz Vadnal: FUNKCIJE Za tiste, ki jim je analiziranje funkcij težko opravilo, bo knjižica čudovit pripomoček. Namenjena je tudi tehnikom pri njihovem praktičnem delu. Mlajši ljubitelji matematike bodo užili pri analiziranju funkcij mnogo veselja, hkrati pa se bodo igraje uvedli v nekatere skrivnosti teorije funkcij. Cena: broširana 15 ti. din Rajko Jamnik: TEORIJA IGER Teorija iger ali matematična teorija konfliktnih situacij je novejša vaja matematike, ki doslej še ni bila deležna matematičnega proučevanja. S skromnimi in vsakomur razumljivimi pripomočki želi knjižica seznaniti bralca z osnovnimi pojmi in nekaterimi metodami teorije iger. Knjiga, ki bo spremljevalec slehernega prosvetnega delavca skozi vse šolsko leto: PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE za Šolsko leto i966-t7 Kot lani bo Cankarjeva založba tudi za šolsko leto 1966-67 Izdala PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE. Pisana, zanimiva In Izredno aktualna vsebina novega PRIROČNIKA bo izpopolnila obravnavanje vzgojno-izobraževalne problematike, kot so jo avtorji obde-laU v lanskem PRIROCNIKtl. Tako bomo letos brali sestavke o — notranjih odnosih v učiteljskih kolektivih v sistemu samoupravljanja — o moralni vzgoji in pouku — o aktualnih nalogah zavodov za prosvetno pedagoško službo — o uporabi pismenih nalog v šoli — o oblikah in metodah socialnega dela v šolah — o stopnjah poklicne vzgoje —■ o organizaciji šolskih športnih dni — o izobraževanju odraslih — o skupinskem pouku — o vlogi tiska, filma, radia In TV pri vzgoji mladine, itd. Navedene in še druge aktualne sestavke so napisali naši m pedagogi praktiki in teoretiki. H Poleg čisto koledarskega dela bo PRIROČNIK vseboval še prostor za zapiske in beležke p učencih. PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE bo torej nujen In vse. stranski pomočnik in spremljevalec Slehernemu prosvetnemu delavcu — vzgojitelju, učitelju in profesorju, njegov prijatelj in svetovalec skozi vse leto. Zato naj ne bo prosvetnega delavca, ki bi PRIROČNIKA ne naročil. Svetuiemo vam, da preprotrebno knjigo takoj naročite, da ne boste ostali Jeseni brez nje, kot so mnogi ostali zaradi prepoznega naročila brez lanskega PRIROČNIKA. Založba bo namreč natisnila samo toliko izvodov, kolikor bo naročU. PRIROČNIK, ki bo imel okrog 300 strani In bo vezan v okusne platnice iz polivinila, bo sta! 18 novih dinarjev (1860 starih), torej toHKo kot lani. Prosimo, odrežite In Izpolnite naročilnico In pošiiite jo v ovolniei ali nalepljeno na dopisnici čimprel, a najkasneje do 15 lunlla1 na naš naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2-II priznani NAROČILNICA: Podpisani (a): stanujoč(a): poklic: ... naročam zaposien(a) —----~ l*v. PRIROČNIKA ZA PROSVETNE DE- LAVCE za šol. leto 1966-61 po ceni 18 N. din za Izvod Kunnlno hnm poravnal po prejemu računa. ' PRIROČNIK (e) pošljite na naslov; ........• 1 * | 4^ Državna založba Slovenije 1 je ponatisnila drugo izdajo ■ 1' | Andricevih del ( ( v desetih knjigah j 1 Andričeva dela v desetih knjigah je izdala Državna založba 1 g Slovenije pred leti v sodelovanju z založbami Prosveta iz j j Beograda, Mladost iz Zagreba in Svjetlost iz Sarajeva. Prva j§ ■ slovenska izdaja ANDRICEVIH DEL V DESETIH KNJIGAH | p je bila v celoti razprodana že v subskripciji, zato se je založ- S m ba odločjla ža ponatis in k drugi izdaji še posebej dodala fj 1 študijo Petra Džadžiča: IVO ANDRIC — ŽIVLJENJE IN | S DELO, ki je v prvi izdaji ni bilo in predstavlja doslej naj- m I obširnejšo, nad 60 strani obsegajočo razpravo o našem Nobe- § | lovem nagrajencu v slovenščini. ( DESET KNJIG ANDRICEVIH DEL: = 5* • MOST NA DRINI — roman, 384 strani, cena: celo plat- i no 40, polusnje 50 N. din. • TRAVNIŠKA KRONIKA — roman, 460 strani, cena: I platno 42, polusnje 52 N. din. I • GOSPODIČNA — roman, 200 strani, cena: platno 20, S polusnje 30 N. din. i • PREKLETO DVORIŠČE — roman, 112 strani, cena: | platno 10, polusnje 20 N. din. • NEMIRNO LETO — novele, 372 strani, cena: platno 38, jg polusnje 48 N. din. • ŽEJA — novele, 312 strani, cena: platno 34, polusnje § 1 44 N. din. | • JELENA, ŽENSKA, KI JE NI — novele, 280 strani, | ■ cena: platno 30, polusnje 40 N. din. S • ZNAMENJA — novele. 368 strani, cena: platno 38, pol- 1 J usnje 48 N. din m • OTROCI — novele, 256 strani, cena: platno 30, polusnje m I 40 N. din. i • POTI, OBRAZI, POKRAJINE — potopisi, eseji in štu- I dija P. Džadžiča »Iva Andric — življenje in delo«, J fg 236 strani, cena: platno 18, polusnje 28 N. din. g I -■ •' . | | Naročniki Andricevih del - pozor! | ■ 8 m Cene, bi jih navajamo za posamezne knjige, znesejo skupno ■ | 380 N. din (celoplatno) oziroma 400 N. din (polusnje). §§ Vsem tistim, ki se naroče na celotno zbirko Andricevih zbra- g = nih del v desetih knjigah neposredno pri Državni založbi §§ jj Slovenije ali pri njenih prodajnih zastopnikih ali pri kateri jj §§ koli knjigarni, nudimo pri nakupu ( 20-odstotni popust 1 in dobe torej vseh deset knjig že za 240 N. din (celo % platno) oziroma za 320 N. din (polusnje). Tem naročni- jg kom nudi založba tudi ugodnost 10-mesečnega obroč- S nega plačevanja po 24 N. din (celo platno) oziroma po g 1 32 N. din (polusnje). 1 S g Obročno plačevanje se začne z mesecem naročila, se pravi, % f§ da mora naročnik poravnati prvi obrok takrat, ko naroči j| jj celotno zbirko. | VSEH DESET KNJIG ANDRIČEVlH DEL je tiskanih na 1 finem brezlesnem papirju, vezanih v celo platno in v polus-jf nje ter vzorno opremljenih. jj Priloženo naročilnico pošljite v ovojnici na naslov: Državno založba Slovenije jf Ljubljana, Mestni trg 26 Datum: . \ Podpis, za pravne osebe tudi pečat Cena: broširana 18 N. din Ščetkajte svoje zobe In dlesni pravilno In to *e po zajtrku, po vsakem obroku ih zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR« NAROČILNICA Nepreklicno se naročam na DESET KNJIG ADRICEVIH DEL, ki mi jih nudi DZS z 20 % popustom od skupne cene, ki velja za posamezne knjige v maloprodaji. Zbirko ml pošljite vezano v: celoplatno polusnje* Naročilnico bom poravnal: takoj v 10 mesečnih obrokih po ..;.......N. din* * (Podčrtajte, prosimo, naročeno vezavo in ustrezne pogoje plačila.) Nepreklicno se naročam na sledeče posamezne knjige: Kupnino za navedene knjige bom poravnal takoj po prevzemu pošiljke. . Kraj .in- datum; ______________ I > O 35 >-4 i I® \ C s •• '« ‘H sil id O P