IE
Izhaja vsak petek.
■ ■
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna .... K 4 —
polnletna........Z —
četrtletna.......f—
Posamezna štev. .. 010
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
št. 40.	V Ljubljani, dne 3. oktobra 1913.	Leto VI.
Njih up je šel po vodi!
Slovenski delavec je imel vedno povsod dva nasprotnika, slovenske liberalce in socialne demokrate. Odkar sQio slovenski delavci in delavke organizirani v taboru krščanskega socializma, smo imeli poleg kapitalistov Judi ž njimi opraviti. Socialni demo-^ratje so nam nagajali in hoteli ubiti °fganizacijo, zdaj s silo, zdaj z groženjem in smešenjem. Veliko niso opravili in tudi najbrže ne bodo. Slovenski liberalci so se pa proti nam obnašali Se slabše. Imajo namreč veliko manj Sl,ca kakor socialni demokratje. Socialni demokratje so v časih naših štraj-nov vsaj molčali, slovenski liberalci so Se pa v takih težkih časih iz nas še borca delali. Spominjamo se časov, ko biso imeli štrajkujoči delavci niti skorile« kruha, da bi si delavci glad ute-slli, in kaj so liberalni listi pisali? Da je prav tako! Čemu se pa obešamo za Meščanske frake! Kaj hočemo; siti se ^beje sitemu! Take nazore ima libe-ralha stranka o delavskem vprašanju.
če imaš torej take nasprotnike na Vl>atu, ki ti hočejo vrat zaviti, ti ni Vseeno, kakšne kosti in pesti imajo. *easih smo jih čutili; hvala Bogu, da 550 danes tisti časi minuli.
Prerokovanje, pravijo, je nespametna reč in je tudi res. S tem pa še ,1 bečeno, da prorokujemo, če pravimo, 71 gresta danes liberalna in socialno-Smkratična stranka po takih potih, Ki Peljejo v politični penzijon.
^ Liberalci so že precej pri koncu, 'o, kar danes delajo, je samo še hira-bje ob bergljah. V politiki ne pomenijo t’eč ničesar. Spodeni so skoro iz vseh 'važnih političnih postojank in skušajo ^amo tuintam udreti nazaj na prejšnja oa kakor Albanci na Srbsko. Pa ne gre. ‘Udi v gospodarstvu so jo pošteno po-bhiüi. Odkar so z Glavno posojilnico bapravili na Kranjskem tako* komedi-1°> da bo požrla kake štiri milijone, jim b°ben človek več vinarja ne zaupa. Na bolju izobrazbe pa sestavljajo danes sbrno še slovar za psovke. Ta bo pa Ib^cej velik! Danes liberalci sploh ni-m~sar več ne delajo. Ne organizirajo ne Jbladine, ne kmeta, ne obrtnika, ne trgovca, ne delajo ne v politiki, ne v prodnem gospodarstvu, ne na polju Ihdske izobrazbe. Edino, kar delajo, je v0’ da berejo liberalne »cajtenge« ka-0)' penzionisti in pa cigare kade. Še >°da se usmrada če ne teče, pa se ne 0 človek pri takem delu. Zdaj, ko so b’ideli, da res ni več zdravila in da je j^bje pripravijena že politična jama, 0 Pa najeli še par ljudi, ki pisarijo po
»Narodu« in mislijo, da bodo v to tinto pokopali še nekaj naših političnih prvakov, kakor dr. Kreka, dr. Šušteršiča in dr. Lampeta. V »Narodu« so nagrmadili ti ljudje toliko laži in obrekovanj, da je moral sam dr. Tavčar zaklicati v svet, naj liberalci nikar tega ne verjamejo, če si hočejo še zdravo pamet ohraniti. Ta tinta, v katero so hoteli pokopati naše ljudi, je pa imela ravno nasproten učinek. V tekočem zasedanju deželnega zbora je brizgnila, namreč v obraz liberalnim poslancem samim, da so mokri kakor kokoš, ki se izkoplje iz vode. Prišle so namreč na dan take laži, katere so raztrosili Theimerea, Pavšler in Milan pl. Šuklje po liberalnem papirju, da so liberalni poslanci vse te najete dopisnike zatajili in se slovesno zaklinjali, da nimajo ž njimi nič opraviti.
No, to lahko rečemo, liberalci ne bodo več dolgo čaka šarili po naši zemlji!
Kaj pa socialni demokratje? Zdi se, da so tudi ti padli v liberalno omotico. Včasih so še kaj zaropotali, zadnje čase pa dremljejo. Za vse mogoče stvari se prekljajo, samo za delavsko vprašanje so postali čisto gluhi. V Trstu in na Goriškem se je njihovo število tako skrčilo, da že komaj dihajo. Narodna delavska organizacija jim je kar sapo vzela in jim jemlje korak za korakom njihov teren. Nimajo ne shodov, ne predavanj, ne kurzov in tudi drugače ni veliko od njih slišati. Ni čuda, če je pri teh razmerah sam general njihovega štaba obupal in sedaj samo še premišljuje, kako bi se dal re^ šiti — slovenski teater. Socialni demokratje sami so se proti nam pritoževali, da sedaj v socialno-demokratični stranki ni važnejšega vprašanja kakor slovenski teater. Ge bo šla ta stvar tako naprej, bo v kratkem cela stranka postala teater — brez občinstva.
Delavsko vprašanje je postalo socialno - demokratični stranki deveta briga. Za enkrat nimajo pametnejšega dela; zato si mažejo svoje prste z liberalnimi lažmi in pri tem prav krepko pomagajo. Mi dobro vemo, da stoje za umazano, lažnjivo gonjo proti osebam Slovensk Ljudske Stranke tudi soicalno-demokraški gospodje in da so ravno oni napravili ta bojni načrt, ki se je te dni tako klavrno ponesrečil. Zato tudi »Zarja« zadnje čase tako neusmiljeno bije plat zvona, da ne bi ostale» od liberalne barake samo — pogorišče in nekaj smradljivega dima. Socialno-demokraški rogovi tulijo vne-nomer in kličejo na pomoč kakor sirene na ladjah, da ne bi liberalna bar-
ka popolnoma pogreznila v vodah, v katerih sedaj plove. Končajmo! Danes lahko rečemo: Liberalna kampanja proti Slovenski Ljudski Stranki se je ponesrečila. Liberalni up je šel po vodi, socialni demokratje pa lahko plavajo za njim.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze,
H GODU NAŠEGA PRESVITLEGA VLADARJA.
Dne 4. oktobra praznujemo dan zahvale in dan novih prošenj. Zahvalili bomo Boga, ker nam je dal tako Ijudo-milega vladarja, ki nam vlada že mnoga leta, in prosili bomo Večnega, da ga ohrani še mnogo let čilega. V ta namen se bo darovala v soboto, dne 4. oktobra 1913, v tobačni tovarni na dvorišču najsvetejša daritev ob pol 8. uri zjutraj pod milim nebom. To naj bo dokaz, kako ljubi naše delavstvo svojega vladarja in je tudi dokaz vernosti.
Že v starih časih so darovali ljudje v različne namene: Noe je daroval Bogu za rešitev pred potopom; veliki duhoven Melkizedek je opravil sveto daritev v zahvalo za zmago, in naš Odrešenik se je daroval za nas na lesu svetega križa. Od njega nam j,e dana sveta maša, ki je v tolažbo žalostnim in Bogu v čast.
Tudi mi hočemo ta pomembni dan praznovati s sveto daritvijo, da bi vsi bili enega duha, ene vere, in udani Bogu in našemu milemu vladarju, kateremu je osobito delavstvo dolžno veliko zahvalo. Saj je ravno njegova zasluga, da so dobili delavci splošno in enako volilno pravico za državni zbor; tobačno delavstvo se pa ima našemu cesarju Francu Jožefu L še posebej zahvaliti radi moderne starostne preskrbe tobačnega delavstva. V soboto, dne 4. oktobra, slavimo 651etni jubilej našega predobrega vladarja. Sveto mašo bo daroval p. Mariofil Holeček; med sv. mašo bo pel pevski zbor Katoliškega društva za delavke. Dolžnost vsakega tobačnega delavca, vsake tobačne delavke je, da pride k sveti maši. Bog ohrani, Bog obvaruj, Nam cesarja, Avstrijo!
X X X
LJUBLJANSKO TOBAČNO DELAVSTVO!
Odbor Podpornega društva Vas naj-uljudneje vabi na
SHOD,
ki bo v sredo, dne 8. oktobra 1913, takoj po dokončanem delu v salonu gostilne
na Tržaški cesti št. 19, prej pri Vajžar-ju. Na shodu poroča poslanec Gostinčar. Vsi, ki vam je blagor delavstva pri srcu, na shod!
XXX
ROMANJE TOBAČNEGA DELAVSTVA NA BREZJE IN NA BLED.
Res, letos se je Podporno društvo zelo, zelo obneslo. Lep in vsem udeležencem ostane v spominu izlet v Strunjan s krasno vožnjo na morju. Kdor je bil tam, mu ni bilo žal. In kljub temu je društvo (napravilo še en korak naprej in je priredilo v nedeljo, 21. septembra 1913, romanje na Brezje in na Bled. S posebnim vlakom se nas je odpeljalo do 700 romarjev in romaric ob petih zjutraj z državnega kolodvora na Otoče. Pohvaliti moramo ob tej priliki upravo c. kr. državne železnice, ki je dala romarjem in romaricam krasne vozove na razpolago. Na Brezjah je daroval sveto mašo p. Teodor Tavčar (Vič) in v svojem cerkvenem govoru ob-razlagal Konštantinov jubilej, zmago polumeseca nad poganstvom, zmago katoličanstva nad malikovanjem. Delavstvo ima dovolj povoda biti hvaležno sveti Cerkvi, ki je rešilo delavstvo suženjstva in mu dala pravico človeškega dostojanstva. Med sv. mašo je krasno prepeval pevski zbor Katoliškega društva za delavke. Po cerkvenem opravilu smo se pa podali na Bled. Sicer je deževalo, a to dobre volje našega vrlega delavstva ni motilo. Na Bled se je del romarjev in romaric vozil z vlakom, veliko romarjev in romaric je pa hitelo peš do Blejskega jezera; nekateri so bili kljub slabemu vremenu še tako pogumni, da so si zbrali z Brezij na Bled »bližnjico« čez divno romantičen Vintgar. Na blejskem otoku, o katerem poje pesnik, da je »kinč nebeški kranjske zemlje«, smo imeli ob pol štirih popoldne pete litanije; pele so vrle pevke zbora Katoliškega društva za delavke. Veseli smo se romarji in roma-rice vrnili zvečer domov iz najkrasnej-šega kotička prekrasne naše domovine.
XXX
Napredek v tvornici. Tobačna uprava gradi v naši tvornici nova stranišča po angleškem zistemu, ki so tako lepo urejena, da lepših ni v Ljubljani. Pozimi se bodo kurila in je tudi voda za umivanje na razpolago. Dozdaj je v drugem poslopju zgrajenih 46 novih stranišč; druga še grade. Vsekakor je to velik napredek v zdravstvenem oziru.
Nekaj, kar ni prav. Delavstvo je zelo vznevoljila novica, češ, da zdaj po-
■^n
Molčeča priča.
gleški: Margareta Strickland; venski: Dr. I. K.
(Konec.)
slo-
d In to me grize, doktor, kakor jetika, L; sem zdaj le senca tiste, kakršna sem LA- Izven hiše nisem bila zdaj že ne-(1^1 .mesecev. Vsako jutro, ko odprem beži pes ven, doli k belemu levu, gostilno koncem ulice, kamor je Jo-havadno hodil. Prk mi je pravil, da JqS Prihaja tja vsak dan in leži pod V^io, na kateri je njegov gospodar na-Ž (l!}o sedel. Poznajo ga in so prijazni w'jVn, ker jim je bil Jozija dober to-Veg • Večkrat sem upala, da ga ne bo hazaj, pa vedno se vrne ob isti uri. str,	sem mislila, naj mu denem
a v hrano in se ga tako osvobo-loda nisem mogla. To bi bilo še Se. nego sicer, ker bi me pes pre-
rnrIev’ namestu živ, jaz se pa oene reCi tako ne bojim kakor stra_
IW*^ duhov. Zato sem vse pustila in
*wafala muke- Čudno je, da nisem °rela.
*k>v	niste vi Prišli, nisem izpre-
w°rila z nikomur nad pet tednov, ra-kJ kako besedo z ljudmi, ki pridejo *V,Izdajat. Ko sem nekoč odprla du-’ da bi izpustila psa, sem slišala žen-
sko, ki je poleg vrat pravilo pismonošu, kako Barsonova vdova žaluje za možem, ki je umrl.
Kmalu potem sem poslala po vas, doktor. Prišla sem tako daleč, da ne morem več prenašati.«
Obstala je naenkrat in padla vznak na stol, popolnoma izmučena vsled dolgega pripovedovanje. Ker je bila zelo slaba, sem ji napravil nekaj žganja in mleka. Hlastno je popila, potem me je pogledala s svojimi mrzličho svetlimi očmi.
»Nisem mislila povedati vam vse resnice, ko sem vas prvič klicala, doktor, pa saj sami veste, kako je to. Vselej, ko sem poizkušala govoriti o sebi, je bilo oko tega psa nad menoj in jezik mi je zamrznil v ustih. Jaz bi vam tudi danes ne bila mogla vsega povedati, ko bi ga ne bili izgnali ven.«
Zaprla je oči a trenotzje, pa zamrmrala:
»Blaženo polajšanje je, da sem nekomu povedala vse to; čutim se zdaj lažjo, doktor, dasi morate zdaj pričati proti meni.«
»Tak nisem,« sem odgovoril odločno. »Zaupnost je sveta za zdravnika; poleg tega je skoraj gotovo, da bi bil vaš mož v vsakem slučaju ravno tako umrl.«
Pogledala me je zvedavo, za trenot-
je upapolno, potem je pa polagoma sklonila glavo.
»Pes ne bo tega nikoli verjel.«
»Oj, s psom bo tudi vse v redu,« pravim prijazno, »če mu pokažete, da se ga več ne bojite. Delajte, kakor vam naročam, jejte dobro, lotite se dela, pojdite na svež zrak in kmalu boste zopet trdni.«
Nato ni odgovorila, marveč je sedela nemirno, tu pa tam skrivaj po-gledovaje čez rame proti vratom, kot bi nekdo pazno poslušal. Nazadnje se sklone naprej, v obrazu z izrazom napora.
»Neko ponudbo vam imam napraviti,« zašepeče vznemirjena. »Pojte bližje, da vas ne bo mogel slišati. Edina pot zame. Ali hočete vzeti psa in ga obdržati? Imam verižico, da ga lahko popeljete domov.«
Brez sape je prenehala in potlej je, misleč, da bi ne odklonil, nadaljevala:
»Nikar ne recite ne, gospod! Ne bo vam žal in . . .«
Tu je nagloma segla v žep nekam v spodnjo obleko in privlekla veliko, izrabljeno mošnjico.
»Jaz vsako reč takoj plačam, ker nočem imeti dolgov okrog; zato pa vzemite to-le, doktor,« in s tresočimi prstmi je zgrabila zamazan bankovec
za pet funtov (100 kron) in ga potisnila meni.
Za neka jtrenotkov sem bil preveč začuden, da bi bil kaj drugega storil, nego gledal. Potlej:
»Gospa,« sem pričel. Toda ni me niti slišala.
»Vaši obiski so izredno tolažilni zame, doktor. Čutim, da sem drugačna ženska, odkar sem odložila svoje težko dušno breme. Le spravite to v žep in dobra sreča bodi z vami.«
Sprejel sem bankovec hvaležno in obljubil, da drugi dan zopet pridem.
»In hočete li psa?« je naglo zašepetala, ko sem vstal, da bi odšel. »Kaj ne, da ga vzamete doktor?«
»Rad,« odgovorim, »toda žal mi je, da ga danes ne morem vzeti.«
Čeljust se ji je zganila, upapolni pogled se je izpremenil v razočaranje in žalost. Hitel sem, da jo potolažim.
»Predpoldne imam še posla na deželi, od koder ne pridem pred nočjo. Ne bi rad pustil psa samega brž ko pride v svoj novi dom; zato ga obdržite, gospa Barsonova, do jutri. Čim najhitreje pridem in ga vzamem s seboj.«
Nemo je gledala nekaj trenotkov in videl sem, da ji lega stari strah v oči. Nazadnje je bila zadovoljna in
zimi tiste delavke, ki so omožene, ne bodo smele ob pol 12. uri dopoldne domov, češ, da ko se je uvedlo zavetišče za dojenčke, ni več potrebno), da! bi omožene delavke smele iti prej domov. Nam se zdi, da ta odredba nikakor ni pravična. Ne gre, ko se to vprašanje rešuje, za to, če obstoja zavetišče za dojenčke ali ne, marv.eč gre za to, če je prav, da se da omoženim delavkam še /naprej pozimi tista ugodnost, ki jo imajo že toliko vrsto let, in gre za to, če je upravičeno, da smejo omožene delavke pol ure prej domov. Predvsem: Vrag prav gotovo tobačnega erarja ne bo vzel, če se omoženim delavkam še naprej dovoli tiste pol ure; socialno je pa velikega pomena in vele-važno. »Pol ure se ne pozna,« bo kdo rekel. A gospodinji delavki in rodbinski materi se te pol ure zelo veliko pozna. Ona mora doma preskrbeti možu in otročičem kosilo; izgovor na zavetišče za dojenčke čisto nič ne drži, ker moža in otrok, ki niso več dojenčki, mati gospodinja ne more oddati v zavetišče, ker niso več dojenčki. Položaj se ni čisto nič izpremenil in zato trdno pričakujemo, da bodo smel,e omožene tobačne delavke matere pozimi tudi naprej iti ob pol 12. uri domov. Te pol ure omoženim delavkam lahko gospod ravnatelj ljubljanske tobačne tvornice, upoštevaje vse okoliščine, lahko kar sam dovoli, ker ne gre za čisto nič drugega, kakor za polurni izhod iz tvornice, stvar, ki je popolnoma v ravnateljevih rokah in za katero se glavno ravnateljstvo samo čisto nič ne briga. Mi smo dokazali, da zavetišče za dojenčke z večletno opisano dobro socialno uvedbo ni čisto nič v zvezi, zato pa pričakujemo, da bo gospod ravnatelj tako dober, da bo tiste pol ure omoženim delavkam dovolil. Popolnoma neumevno se nam pa zdi tisto skli-cavanje pa zavetišče dojenčkov. Če more kaj zelo koristno napravo delavstvu omrziti, je mora taka, no, recimo milo, ozkosrčnost. Pojdite se solit s takimi izgovori, ki ne drže. O zavetišču dojenčkov pa hočemo še pisati, ker po naših dosedanjih informacijah zavod ni tak, kakršen bi moral biti, da bi delavstvo zadovoljil.
Delavska zavest.
Za malokateri stan se dandanes v javnosti toliko dela, kakor za delavski stan. Delavci sami skušamo z organizacijami in časopisjem dvigniti prapor delavske enakopravnosti in enakovrednosti. Odkar posedamo nekaj političnih pravic, se tudi razne stranke zanimajo za delavstvo. Zato mora pa tudi vsak delavec skušati, da se delavski stan dvigne do samozavesti in samorazsodnosti o delavskih zadevah. To zahteva od nas stanovska potreba in stanovski ponos. Delavec, ki se ne zaveda dolžnosti do lastnega stanu ih v žganju in drugih alkoholnih pijačah rešuje čast delavstva, pomenja »primanjkljaj« v delavskem stanovskem vprašanju. Da nam je delavska zavest res potrebna, nam pričajo posebno razni zavodi, ki so bili ustanovljeni v korist delavstvu in katere upravljati je delavstvo v prvi vrsti poklicano. To so razni zavarovalni zavodi:	Bolniške
blagajne ter zavarovalnice proti nezgodam. Osobito na polju bolniškega zavarovanja se delavstvo premalo zanima svojih pravic. Koliko imamo okrajnih bolniških blagajn, pri kate-
ponovivši ji svoja naročila, naj poskrbi zase, se poslovim.
Ko odprem duri, skoči pes kvišku s slame, ki je ležal na nji. Potapljam ga po glavi, on me pa pogleda z nepravim, zvedavim izrazom.
»Vse je v redu,« pravim ljubeznivo, »ti in jaz postaneva še velika prijatelja.«
Celi dan me je pa iz kakršnega že koli vzroka spremljalo dvoje očes.
Drugo jutro pridem k Ofelia vilam, kakor sem obljubil. Upal sem, da bo bolnica mnogo boljša, ker se je že osvobodila enega bremena in je imela postati prosta tudi drugega.
Potrkal sem, kakor po navadi, trdo na vrata, toda dasi sem skoraj pet mniut čakal, ni bilo odgovora. Potrkam iznova, zdaj krepkejše, toda gospa Barsonova se ni pokazala in neka temna slutnja se je prikradla vame.
Tu zaslišim glas:
»Ali ne morete nikogar priklicati, gospod?« Obrnem se in zapazim žensko, ki me gleda izza bližnjih vrat.
»Pek ni mogel dobiti to jutro nobenega odgovora,« pristavi in psa ni bilo še nič zunaj.«
»Ali res? To ne bo prav,« pravim. Bilo mi je tesno pri srcu. Stopim k oknu, pa izprva zavoljo solnca, ki je svetilo v umazane šipe, ne morem ni-
rih delavci nimajo prav nobenega vpliva. Zakon daje delavcem oblast gospodariti v teh blagajnah, delavci pa se te pravice ne poslužujejo ter prepuščajo gospodarstvo delodajalcem in tajnikom. Skoro vse okrajne bolniške blagajne na deželi poslujejo proti interesom delavstva. Kako malo se to strinja z določbami zakona in vsled tega tudi z delavsko častjo, sledi iz najedenega:
Zakon o bolniških blagajnah z dne 30. marca 1888, št. 33 drž. zak. določa v § 16., da se predstojništvo bolniške blagajne voli na občnem zboru brez prikrajšanja § 18. tega zakona, izmed članov bolniške blagajne. Pred-stojništvu (načelstvu) pristoja celotna uprava in zastopstvo, izvzemši onih zadev, ki v zmislu pravil spadajo v področje in sklepanje občnega zbora. Posebno ima (predstojništvo) skrbeti za uspešno kontrolo bolnikov.
Volitev se vrši pod vodstvom dotedanjega načelstva. Le prva volitev, ko se ustanovi bolniška blagajna in pozneje, pri katerih ni navzoče načelstvo (načelnik), vodi zastopnik nadzi-ralnc oblasti.
Občni zbor bolniške blagajne sestoji po pravilih brez prikrajšanja predpisov § 18., iz samoopravičenih članov bolniške blagajne ali pa iz odposlancev, ki so bili izvoljeni izmed članov. Občni zbor mora sestati iz odposlancev (delegatov), ako ima blagajna več kot tristo članov. O volitvi in Številu delegatov kakor tudi o1 dolgosti (trajnosti) njih uradnega časa določajo pravila.	,
Občnemu zboru je poleg v § 16. določene volitve načelstva pridržano tudi:
1.	Volitev nadziralnega odbora.
2.	Sklepanje o letnem poročilu načelstva in razbremenjenje istega (odobritev poročila).
3.	Zasledovanje zahtev, ki nastajajo blagajni nasproti jčlanom načelstva ali nadzorstva iz njih uradovanja.
4.	Sklepanje o premembi pravil.
Važni § 18., ki določa o razmerju
zastopstva v vodstvu bolniških blagajn,. določa: Delodajalci ki imajo zaposlene delavce, ki so podvrženi bolniškemu zavarovanju in so člani okrajne bolniške blagajne ali ki so se včlanili v zmislu § 3., drugi in tretji odstavek, imajo primerno zastopstvo v predstojništvu, nadzorništvu in na občnem zboru bolniške blagajne. Zastopstvo je določiti v pravilih po razmerju delodajalskih prispevkov k skupnim zneskom vplačil. Več kot tretjino glasov se delodajalcem niti na občnem zboru in ne v predstojništvo kak o r tudi v nadzorništvo ne sme pristati. V pravilih se tudi določi, na kakšen način je urediti zastopstvo delodajalcev na občnem zboru.
Vsekako so tudi opravičeni, da jih zastopajo njih uradniki.
Volitve predstojništVa in nadzor-ništva se vrše ločeno po članih in delodajalcih. Torej volijo delavci zase, delodajalci pa zopet zase. Pri okrajnih bolniških blagajnah se voli načelnik v seji načelstva iz vrst izvoljenih prised-nikov. Pri obratnih bolniških blagajnah pa pristoja načelniško mesto obratnemu vodstvu. Ker imajo delavci pri vseh bolniških blagajnah, ki so ustanovljene v zmislu zgoraj navedenega zakona, na občnem zboru v na-čelništvu in v nadzorništvu dvetretin-sko večino, so tedaj sami gospodarji
bolniške blagajne. Ako pa kljub temu v nekaterih bolniških blagajnah nimajo vpliva (Kranj, Št. Vid itd.), so pa sami krivi in nimajo prav nobene pravice do pritožbe. Kjer ni delavske zavesti, je pa škoda! Pritožbe delavcev, da imajo premajhen vpliv na gospodarstvo bolniških blagajn ,niso resnične, obenem pa sramotilne in smešne za delavce same. Taki pojavi so dokaz nezavesti in neodpustljive brezbrižnosti delavstva. Govorimo odkrito: V marsikakem kraju se delavci veliko bolj brigajo za »frakelj« kakor za potrebne zadeve. Posebno ako je med njimi kak »kunšten« rdečkar, ki meni, da je alkohol najboljše sredstvo za soc.-dem. agitacijo. Toda kadar pride resna ura in delavci potrebujejo pomoči, tedaj se gospod »frakelček« prav nič ne zmeni za tožbe in revščine. Niso vsi delavci taki, toda žal, zelo veliko jih je. Zato pa tudi manjka zavesti, brez katere delavski stan ne more dalje. Naša kršč.-soc. delavska organizacija ima v tem težko, pa tudi hvaležno nalogo, da poučuje delavstvo o vseh zadevah socialnega vprašanja. Osobito pa je dolžnost, da se delavstvu vcepi zavest dolžnosti in pravice. Vsak delavec bi moral biti prepričan, da je tudi on potreben v vrstah bojevnikov za zboljšanje delavskih razmer in preosnove družbe, v smislu krščansko-socialnih nazorov. Kdor stoji ob strani, je mrtev v tem boju. Zmagati pa more le življenje in delo. Vsled tega pa tovariši delavci, skušajmo vzbujati eden drugega k življenju in delu za dobro krščansko delavsko organizacijo, po kateri pride brez »frakelna« pravo spoznanje, resnično prava delavska zavest resno delo in srečna prihodnosti delavskemu stanu!
Delavci, tovariši! Pojdimo in storimo svojo dolžnost!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
NOVE NEUMNOSTI TOVARNIŠKEGA VODSTVA V VEVČAH,
(Nezadovoljnost z zdravnikom. — Skladišče s papirjem prenapolnjena, naroč-niki pa papirja ne dobe.)
Pri naši tvorniški bolniški blagajni posluje gospod dr. Drč, s katerim je delavstvo vedno bolj nezadovoljno. Poroča se nam, da ima naš zdravnik slabo navado, da ne gre k bolnikom v hišo, marveč da s svojim vozom kar pred hišo postoji in kliče bolnikom:	»Pri-
dite vun, jaz ne morem fiotri.« Da to nikakor ni prav, mora tudi g. dr. Drč sam uvideti in izpoznati, da si tako pač ne more pridobiti naklonjenosti delavstva osobito zdaj. So še proti gospodu dr. Drču druge pritožbe, a jih zamolčimo, ker upamo, da se gospod doktor, ki je, kakor večinoma vsi zdravniki, nekoliko nervozen, poboljša. Bo na obe strani ustreženo!
Zdaj se pa še nekoliko popečajmo z našim preljubeznjivim gospodom ravnateljem. Mož je dobil, čujte ljudje in strmite, nos od dunajske centrale. Zakaj li? Mož se, kakor znano, zanima za vsako čenčo, kakor kak pruski narednik, za to se pa ne, za kar bi se najbolj moral, da bi namreč naročnikom ustregel. Naročniki so se na Dunaju pritožili, zakaj da papirja ne dobe, z Dunaja je pa prišel nato v obliki dopisa nos, hud poper, ki je tako učinkoval, da se je nad mojstri kregal, češ, da delajo sam »ausšus«. Sicer znamo, da se naš ravnatelj na izdelavanje pa-
česar videti; šele za nekaj časa zagledam dvoje oči, ki se srpo upirata vame. Z robcem izbrišem kos šipe in zopet pogledam. Iznenađen zaupijem, ker na tleh z licem navzdol (je ležala gospa Barsonova. Tik nje kot zvest čuvaj je bil pes.
Nekaj zvedavih gledalcev se je kmalu nabralo; bilo mi je všeč, da je prišel blizu policaj. Hitro mu povem namen svojega obiska in nato brž poskrbi, da so se vrata odprla. Medtem ko sem jaz preiskaval kako in kaj, je odpodil gledavce proč.
Ko vstopim, vstane pes in se zaziblje z životom, kakor bi me hotel pozdraviti. Toda nisem utegnil se ž njim ukvarjati; vsa moja pazljivost se je tikala trupla, ki je ležalo zlekneno na tleh. Pokleknem k nji, odpnem krilo in denem roko na njeno srce. Bila je mrtva, popolnoma mrtva. Prestrašen sem iskal okrog, kako bi razrešil to skrivnost in sem gledal na vse strani po sobi. Ničesar nisem našel in razburjen sem se obrnil k psu. Njegove oči so srečale moje v neznani nezaup-nosti.
Za trenotek sva gledala drug drugega; potem sem globoko zasopel; razumel sem; v njegovem obrazu sem bral celo povest teh dolgih mesecev
potrpežljivega čakanja in zdaj zmago, mirno, gotovo zmago.
Čudna slutnja mi je prišla v glavo. Ali je morda pes na kakšen način provzročil njeno smrt?«
Naglo sem preiskal truplo, toda tu ni bilo najmanjšega znamenja, ki bi bilo kazalo, kako ali zakaj je umrla; nobene sledi kake sile.
Nato je stopil policaj na prag.
»Ali je prestala?« je vprašal.
Pokimal sem.
»Mrtva je že najmanj dvanajst
ur.«
Nato sva vzdignila truplo Hane Barson in položila na posteljo.
Hitro smrt svoje bolnice sem si razložil s srčno kapjo in potrdil sem, da je umrla naravne smrti. Toda do danes me muči globoko v srcu neznano čustvo, da ni bil samo slučaj,, da je ta nesrečna ženska morala umreti na večer, preden je imela biti rešena svojega sovražnika. Nad eno leto je živela v trajnem strahu pred živaljo in neki čuden nagon ji je branil, da se ga ni oprostila. In ko sem jaz prišel vmes in posredoval, je usoda s kruto roko onemogočila najin načrt: Vprašanje, ki me muči, je to-le: Če bi bil vzel psa tisti dan, ko me je prosila bi li bilo kaj drugače?
pirja čisto nič ne razume in da je prav za prav škoda vsakega vinarja, ki ga Taussig temu strokovnjaku izplača, ampak ker ga ljubimo, kakor se ljubi trn v peti, mu pa le dobrohotno svetujemo, da naj bi pogledal nekoliko v skladišče, kjer je že toliko papirja napravljenega, da ga že nimajo več kara spravljati. Tam je še tudi dobrega papirja dovolj, da se lahko ustreže naročnikom.
XXX
Javen društven shod priredi J. S. Z., skupina Sava, dne 5. oktobra t. L, ob pol 4. uri popoldne v Delavskem domu. Spored: 1. pomen J. S. Z.; 2. delavske razmere; 3. mesna draginja; 4. slučajnosti. — Po shodu se sprejemajo novi člani. Govorita gospoda poslanec Gostinčar in župnik Skubic.
Iz Idrije. Bila sta dva prosta dneva, 7. in 8. t. m., in za ta čas si je izmislil neki naprednjak lepo zabavo svojim tovarišem. Plačal je inserat v »Slovenskem Narodu« ter vabil vse napredno občinstvo Notranjske na javni tabor v Lubevč. Sokoli pridejo od vseh strani, godba igra in trije strokovnjaki bodo predavali o današnjih najbolj zanimivih vprašanjih. Na vrsto pride o poroštvu med somišljeniki, o podlagi zakonske sreče in o omikanosti in abstinenci, govorniki so pa vsi iz mesta Idrije. Pa bila je le sama šala, tovariš je svoje prijatelje malo potegnil. Mi bi se ne zmenilpza take »špase«,, ker vsak se po svoje razveseljuje in mi tudi našim nasprotnikom iz srca privoščimo njih razvedrilo. Zato smo o tem molčali. Ni pa molčal liberalni dopisnik, ki podtika to mistifikacijo klerikalcem. »Rudarji, zaposleni v pisarni g-rudniškega svetnika Pirnata, so to zakrivili, to je kar gadje gnezdo in najbrž je to zakrivil pisar Fran Božič.« — Da bo liberalni dopisnik tako podlo padel v svojem sumničenju, nismo pričakovali. Mladega pisarja, ki se nič ne briga za politiko, ki mu bolj manjka denarja, kakor preostaja, obsoja, da bo plačal kakih deset kron za inserat v naprednem listu, in to samo radi tega, ker je bila okrogla pisava na dopisu, katerega je »Narod« doposlal našim liberalcem. Ko bi le količkaj po; znali družabne razmere med našimi naprednjaki, bi lahko dobili osebo,, katera se na ta način maščuje' nad neljubim tovarišem. Kaj se brigamo mi za napredno gospodo in na kak način-8* išče razvedrila. Mi jo pustimo pri hü' ru, naj tudi liberalni dopisnik nas. Kei' grozi, da se bo moralo o takem početju dajati odgovor pred sodnijo, naj bo potolažen. Pisarji g. Pirnatove pisarne bodo iskali zadoščenja pred sodiščem, preden jih bo »Narodov« dopisnik tja citiral. Potem naj on dokaže svoje sumničenje in podle napade na naše ljudi. Treba je pač enkrat končati take umazanosti. Če se liberalci med se; boj ne morajo, naj ne iščejo krivde P11 klerikalcih. To že presega vse meie: ako se vrže na revnega rudarja, da P1 ga pri višjih osumničil in mu morda nazadnje še kruh odvzel. Kam se hoče potem revež obrniti, ako mu odpovedo službo pid rudniški direkciji, če bi se na take umazane napade ozirala. Ih nekaj vedno ostane, če drugega ne, je pa neka mržnja, češ ne da miru in seje razdraženost v našem mestu. Zato je prav, da se enkrat korenito obračuna-Kako se stvar razvije, bo »Naša Moč« že poročala, že radi tega, ker dopisnik pravi, da se kujejo »naj neumne j ši dm piši« za »Našo Moč« v g. Pirnatovi p*' sarni.
Zavarovanje proti nezgodam v raznih državah.
Vsak delavec, ki se briga za soci; alne zadeve, mora več ali manj poznat* razne ustanove v svrho delavskega varstva. V ta namen je »Naša moč« pD' nesla opis delavskega bolniškega zava' rovanja v raznih državah Evrope. Se' daj pa prinaša in podaja opis zavaro' vanja proti nezgodam.
V Nemčiji obstoji prisilno zavaro' vanje za delavce in obratne uradnik6 (zadnji do 5000 mark) v obrtniji, polj6) delstvu in mornarstvu. V smislu pravu je zavarovanje dopustno tudi za obrat' ne uradnike z letno plačo nad 5000 iU-> dalje za male podjetnike in domač0 obrt. Prostovoljno se pa morejo zava' rovati tudi podjetniki in zavarovanja nepodvrženo osobje. Zavarovalnica oP' stoji po vzajemnih poklicnih zadruga’ s samoupravo in posebnih državni organih za državna podjetja. V 1* stanovskih (poklicnih) zadrugah itd-^ bilo v letu 1910. zavarovanih 6, 200-0 podjetij s 24,200.000 zavarovanci, nih prispevkov podjetnikov na podla? plač in nevarnosti je bilo 199.900.000 j ali na zavarovanca 8'3 marke. V slučaj nezgode dobi zavarovanec a) pros
zdravljenje in nezgodno rento do dveh tretjin letne mezde ali pa prosto zdravljenje v zavodih (bolnišnicah) in ronto za svojce do 60%. (Seveda dobi te prispevke zavarovanec po odpadu bolniške zavarovalnine, najkesneje od štirinajstega tedna.) h) Mrtvaščino v 20krat-nem znesku dnevne mezde in rento za ostale svojce do 60% letne mezde.
Odškodujejo se vse nezgode iz-vzemši onih, ki bi se dogodile nameravano. Izplačalo se je 907.971 poškodovancem 164,400.000 mark. Podpiranih je bilo 87.640 vdov, 112.572 otrok in 4297 staršev' poškodovanih oseb.
Prepire razsoja zavarovalni višji urad, državni, deželni zavarovalni urad pri enakem zastopstvu zavarovancev in delodajalcev. Razsodbe se vrše brezplačno.
Avstrija ima prisilno zavarovanje za obrtne delavce in uradnike (do 2000 mark letne plače) in kmetijstvo z motornim obratom. Prostovoljko zavarovanje za podjetnike in zavarovanju nepodvrženo osobje do letnega zaslužka 2000 mark. Zavarovanje oskrbujejo deželne (teritorialne) zavarovalnice s samoupravo, poleg teh imajo železničarji lastno stanovsko zavarovalnico. Pri sedmih teritorialnih zavarovalnicah je bilo v letu 1909 zavarovanih
546.000	podjetij s 3,710.000 osebami. Prispevke plačujejo podjetniki 90%, delavci oziroma zavarovanci pa 10% cele vsote na podlagi plač in nevarnosti. Vseh prispevkov se je plačalo 25,600.000 mark ali na vsakega zavarovanca 8 mark. V slučaju nezgode daje zavarovalnica sledeče podpore: a) Nezgodno rento, do 60% plače po štirih tednih, ko se je pripetila nezgoda, b) Rento za ostale v slučaju smrti poškodovanega do 50% in mrtvaščino v znesku 42 mark. Odškodnina se daje za vse nezgodne slučaje. Za 75.189 poškodovancev se je izdalo
17.300.000	mark, med temi 7036 vdov, 8713 otrok in 723 staršev. Spore razsoja krajevno zavarovalno razsodišče brezplačno.
Na Ogrskem obstoji prisilno zavarovanje za v obrti zaposlene osebe do 2000 mark letnega zaslužka. Prosto-volfno zavarovanje za podjetnike in zavarovanju nepodvržene osebe; dalje osebe v domači obrti itd. do letnega zaslužka 2000 mark. Dalje ima Ogrska Prisilno nezgodno zavarovanje za kmeč-'ke posle in delavce pri strojih in prostovoljno zavarovanje za druge delavce Ol male posestnike. Zavarovanje se vrši po deželni blagajni (okrajni bolniški blagajni). Zavarovancev je bilo v letu 1909. 630.000 oseb. Za kmetijske delavce obstoji deželna pomožna blagajna, tam je bilo zavarovanih 530.000 oseb. Prispevke plačujejo za obrtno zavarovanje Podjetniki sami, za prisilna zavarova-hje kmečkih delavcev plača podjetnik 1 marko, oziroma 0'85 marke letno za osebo. Prostovoljni zavarovanci plačajo Po 0-85 mark letno. Zavarovalnina kakor v Nemčiji, le da se ne daje dveh tretjin, temveč le 60% rente in ne v 14., temveč v 11. tednu, odškodnina se ne dobi, ako znaša poškodba manj kot 10% Oelazmožnosti. Ta določila veljajo za obrtno delavstvo.
Kmečki zavarovanci dobijo v slučajih nezgod sledeče podpore: a) Prosto zdravljenje in oskrbo v bolnišnici; k) dnevno 0-85 mark do 70 dni; c) nezgodno rento do 204 mark letno. Pod-Oora za po umrlih ostale z ozirom ha Število otrok enkratno do 680 mark. Odškodujejo se vse nezgode.
Prepire razsoja brezplačno delavski Zavarovalni urad, pri enakem zastopstvu delavcev in podjetnikov ter osred-hje ravnateljstvo deželne pomožne blagajne in poljedelsko ministrstvo.
Italija ima prisilno zavarova-hje na podlagi zakonov z dne 17. marca 1898 in 31. januarja 1904, za delavce |h obratne uradnike (z letnimi dohodki do 1700 mark) v obrti, vštevši kmetijske motorne obrate. Dalje obstoji tudi prisilno nezgodno zavarovanje za delavce in paznike v žveplenih jamah v Siciliji s približno T8 milj. zavarovanci. Obrtni delavci so zavarovani po Volji delodajalcev ali pri državni vza-icihnini ali pri privatnih zavodih. Prispevke plačujejo le delodajalci. Podere so: a) Za bolne vsled nezgod dnev-kiha do 50% plače, b) Za invalide izplača kapitala do šestletne letne plače, °ziroma osebna renta, c) Za po umrlih postala petkratna letna plača, d) Prva Pomoč. Odškodujejo se vse nezgode. Pore razsoja do 160 m obrtno sodišče, leer redna sodišča po znižanih pristojbinah.
Francoska ima v zmislu zako-aPr^a 1898., 30. junija t899., 22. marca 1902., 31. marca 1905., t2. aprila 1906. in 18. julija 1907. prostovoljno nezgodno zavarovanje za °brtne delavce in obratne uradnike (do tetnega zaslužka 2000 mark ter za kmetijske motorne obrate in trgovino. Zavarovanje se vrši kakor v Italiji. Za-
varovanih plač je v višini 4 milijarde mark. Prisilno nezgodno zavarovanje obstoji za mornarje na podlagi zakonov z dne 21. aprila 1898. in 29. dec. 1905. Zavarovanih je približno 250.000 pri državni zavarovalnici. Zavarovalnina se plačuje kakor v Italiji ter znaša 90 milj. mark (2'3% plač). Odškodnina je znašala (1. 1911.) 75 mili. mark ali P9% plač. Pri zavarovanju mornarjev plačujejo zavarovalnino podjetniki in delavci ter državni prispevek. Podpore so sledeče:	a) Za bolnike vsled
nezgod dnevno 50% plače, b) Za invalide 662/3% rente letne plače, c) Za zaostale po mrtvih renta do 60 % letne plače, d) Zdravnik in pogrebščina. Pri nezgodah, ki so bile povzročene namenoma, ni nobene odškodnine, za nezgode vsled očividne (grobe) krivde poškodovanca manjša odškodnina. Pri zavarovanju mornarjev:	a) Dnevnina
za nezgodne in poklicne (druge) bolnike. b) Nezgodne rente za invalide in po umrlih zaostale. (T3 milj. mark rent na 292 invalidov, 2.525 zaostalih po umrlih itd.) Prepire razsoja za a), d) mirovni sodnik, sicer redna sodnija (skrajšane razprave), za prisilno zavarovanje mornarjev — komisija.
V Belgiji imajo na podlagi zakona z dne 24. decembra 1903. prostovoljno nezgodno zavarovanje za delavce in obratne uradnike z letno plačo do 1920 mark v obrti, trgovini in pri kmetijstvu. Način zavarovanja in plačevanja prispevkov je isti kot v Italiji-(Torej so vzajemnostne blagajne ali privatne družbe, sicer prisilni prispevek k državnemu garancijskemu zakladu). V letu 1908 je bilo zavarovanih: 49.227 obrtnih obratov z 672 milijoni M plač, 14.033 kmetijskih podjetij s 407 tisoč 850 hektari. Podpore: a) Za bolne vsled nezgod dnevnina do 50% plače. b) Za invalide renta do 50% letne plače, c) Za zaostale po umrlih renta, primerna vrednosti telesne rente 30% letne plače, d) Zdravnik in pogrebni stroški (60 mark). Vse nezgode se odškodujejo. Razsodišče: Mirovni sodnik ali razsodiščna komisija.
Angleško (Velika Britani-j a) ima tudi prostovoljno zavarovanje proti nezgodam na podlagi zakonov z dne 6. avgusta 1897. in 30. julija 1900. za delavce in posle (neomejeno), za obratne uradnike in nastavljence v obrti in kmetijstvu do 5000 mark letnih dohodkov. (Obrtne bolezni se prištevajo nezgodam). Način zavarovanja je isti kot na Laškem, istotako tudi prispevki. Podpore: a) Samo nezgodna renta do 50% plače tedensko ali pa izplačilo kapitala (odpi*avnina). b) Odpravnina za ostale po umrlih do trikratne letne plače, sicer mrtvaščina do 200 mark. Ako se pripeti nezgoda namenoma ali pa vsled velike krivde poškodovanega, se ne da nikaka odškodnine. Nesporazumljenja razsoja razsodišče, sicer redno sodišče (ob znižani pristojbini).
Norveška ima trojno prisilno nezgodno zavarovanje, in sicer za delavce in obratne uradnike (do 1350 M letnega zaslužka) v obrti in gozdarstvu, za ribiče in male čolnarje, za mornarje, z izjemo ribičev in malih čolnarjev. Za vsa zavarovanja obstoja državni zavod (zavarovalnica). Obrtnih in gozdarskih obratov je zavarovanih 20.800 do 233.800 zavarovancey. Ribičev in malih čolnarjev je zavarovanih 102.000, mornarjev pa približno 46.000. Premije za obrtne delavce in gozdarje plačujejo podjetnikij v smislu plač in nevarnosti za nezgoda Ribiči in mali čolnarji plačajo 168 m. za letne premije zavarovančeve osebe, država daje doplačila. (Prostovoljno višje zavarovanje je dopustno.) Premije mornarjev se določajo po delavni plači in tonaži. Podpoi*e: Obrtni in gozdarski delavci ter obratni uradniki dobijo: a) prosto zdi’avljenje in nezgodno rento do 60 odstotkov plače, ali pa prosto oskrbo v zavodu poleg rente za svojce (do 50 odstotkov). To vse pa od petega tedna naprej; b) mrtvaščino (56 m.) in rento za po smrti ostale (do 50 odstotkov). Za invalide ribiče in male čolnarje ali po smrti zaostale odpravnina do 1T25 m. Mornarji pa dobijo prosto domačo oskrbo poleg rente za svojce, nezgodno rento za zaostale do 50 odstotkov, mrtvaščino do 56 m., za po^ greb v tujini do 112 m. Odškodnina se ne izplača, oziroma ne prizna, ako se je nezgoda pripetila namenoma ali pa če se je pridobitna zmožnost zmanjšala za manj kot 5 odstotkov. (Pri ribičih in malih čolnarjih za 20 odstotkov.) Razpori se razsojajo kakor v Nemčiji.
Švedska ima v smislu zakonov z dne 5. julija 1901 in 2. oktobra 1908, prostovoljno zavarovanje proti nezgodam za delavce in poslovodje v obrti ter za ribiče. Zavarovalni način je isti kot v Italiji. Ribiči imajo državno zavarovalnino. Od 400.000 postavi podre-
jenih delavcev je zavarovanih približno 250.000. Za obrtne zavarovance se plačuje premija, kakor na Laškem. Za ribiče pa je plačevati 6T6 m. letne premije in državni prispevek. Zavarovalnina (podpore) je sledeča: a) za bolne vsled nezgod dnevnina 1T2 m. od 6. dneva naprej; b) invalidne rente do letnih 337 m. in enta za ostale do 337 mark. Ako se pripeti nezgoda namenoma ali pa vsled velike krivde poškodovanca in pri izgubi pridobitne sile pod 10 odstotkov, ni nikake odškodnine. Prepire razsoja redno sodišče.
Dansko. Na Danskem imajo prostovoljno in prisilno nezgodno zavarovanje. Prostovoljno zavarovanje obsega obrtno delavstvo in obratno urad-ništvo do 2700 m. letnih dohodkov, ribarstvo in malo ladjarstvo (čolnar-stvo). Prisilnemu zavarovanju so pa podvrženi mornarji in ladijski častniki do 2700 m. letne plače. (Za male obrate prostovoljno zavarovanje.)
Delavci in uradniki v kmetijstvu do 1700 m. letne plače (za male obrate je zavarovanje prostovoljno.) Način zavarovanja je kot v Italiji. Za mornarje se nahaja državna zavarovalnica. Tudi zavarovalne premije se plačujejo kot v Italiji, le mornarji plačujejo 56 mark za vsako zavarovano osebo letne premije. Za te vrste zavarovance prispeva tudi država. Podpore so: a) za bolnike vsled nezgod dnevnina do 60 odstotkov plače, od 14. tedna naprej; b) za invalide odpravnina do zneska šestkratne letne plače; c) za ostale po umrlih odpravnina v štirikratno letno plačo in mrtvaščino v znesku 56 m. Za nezgode, ki so se pripetile namenoma ali po veliki krivdi poškodovanca, ni nobene odškodnine. Prepire poravnava in razsoja delavski zavarovalni svet.
(Dalje prih.)
Skrb za brezposelne delavce v Nemčiji
Medtem, ko pri nas, razen kake delavske organizacije, noben človek ne misli na pomoč brezposelnim delavcem in se ljudstvo vsled pomanjkanja dela in zaslužka trumoma seli v novo deželo medu in mleka — Ameriko, se ta-korekoč kosajo mesta v Nemčiji za oskrbo brezposelnih. Tako je magistrat v Monakovu, z ozirom na slabe gospodarske razmere v letu 1912, vstoličil posebno komisijo za preskrbo brezposelnih delavcev. Komisija sestoji iz članov magistrata, občinskega odbora in zastopnikov delavskih organizacij, ki so jih pritegnili komisiji.
Na predlog komisije je sklenil magistrat za podporo brezposelnih v zimskem času 1912/13 prispevati 50.000 M ‘iz zakladov za preskrbo brezposelnih. Pravico do te podpore imajo le oni delavci, ki so bili vsaj od 1. jan. 1912 nepretrgano v Monakovem in so v tem letu redno delali ter so osem dni brez dela. Za domačine je zadostovalo, da so bili v Monakovu od 1. sept. 1912. Samski delavci in delavke, ki niso imeli v mestu domovinstva, niso bili opravičeni za podporo.
Višina podpor je znašala tedensko: za samce 2 M, za oženjene brez otrok 3 marke, za oženjene z enim ali dvema otrokoma pod 14. letom 4 marke, za oženjene s tremi ali več otroki pod štirinajstim letom 5 mark. Za vsak dan nedokazane brezposelnosti se je odtegnilo samskim 30 Pf., omoženim, oziroma oženjenim pa po 50, 60, oziroma 80 Pf. Podpora brezposelnih se ne smatra kot podpora revežev (miloščina). Nadziranje podpor so izvrševala za organizirane delavce strokovna društva, drugi pa so se morali vsak dan prijaviti okrajnim komisijam okraja, v katerem so stanovali. Za vsako osebo, ki se je prijavila za podporo, se je izpolnil kontrolni listek in se ji je dalo potrdilo. Brezposelnost se je potrdila vsak dan s pritiskom datuma na kontrolni listek. Natisek pečata ni bil potreben, pač pa primeren. Brezposelnost se je smela le tedaj potrditi, ako je dotičnik dokazal, da je isti dan res iskal dela, in sicer po zaznamnih listih posredovalnic dela ali pa po drugih dokazilih. Izplačevanje podpor se je vršilo vsak ponedeljek.
V M a n n h e i m u je pa v letu 1911 meščanski odbor znašel precej »kunšt-no« podporo brezposelnih. Podpiral jih je namreč na ta način, da je dajal pod gotovimi predpogoji priklade k hranilnim vlogam, ki so jih imeli brezposelni naložene v gnestni hranilnici. Jasno je, da so se podpirali na ta način le ljudje, ki so imeli v hranilnici naložen denar. Kdor mi imel nič v hranilnici, tudi ni dobil podpore, ako ni imel dela. Toda delavci se niso pečali posebno s hranilnimi vlogami, vsled Česar skoro ni bilo koga podpirati. Meščanski svet je
potem v letu 1912 spremenil to določbo na ta način, da so imeli do brezposelne podpore pravico delavci, ki so člani strokovnih društev, z podporo v znesku 70 Pf. za moške in 50 Pf. za ženske. K tem podporam je dalo mesto doklade, in sicer onim delavcem, ki so bili eno leto v mestu, in sicer dnevno 70 Pf. za moške in 50 Pf. za ženske člane. Ako je imel brezposelni otroke, je dobil še za vsakega otroka 10 Pf., najvišji znesek 1 marko dnevno. Tudi neorganizirani delavci so dobili podpore, ako so stanovali tam eno leto in so bili osem dni brez dela. Mestni svet je smel po potrebi določiti in zaukazati zasilna dela, pri katerih so porabljali le ljudi, ki so bili eno leto v Mannheimu. Za podporo opravičeni brezposelni so prisiljeni sprejeti zasilno delo, sicer se jih kaznuje radi delamržnosti.
Okno ? svet.
Krščanske strokovne organizacije v Nemčiji. Krščanske strokovne organizacije v Nemčiji so s svojim delovanjem in napredovanjem v 1. 1912. lahko popolnoma zadovoljne. Koncem leta so imele skupno 350.930 članov in 28.008 članic. Največje organizacije so imele: rudarji 77.967 članov, stavbna strokovna organizacija 44.009 članov, kovinarji 43.363 članov, tekstilna organizaciza 39.531 članov. Tudi stanje blagajn je bilo ugodno in so imele vse strokovne organizacije skupno 6,607.350 mark dohodkov, stroškov pa 5,222.727 mark. Skupno premoženje vseh organizacij je znašalo koncem 1. 1912. 8,575.658 mark. Organizacije so posegle v delavski boj v 1184 slučajih radi delavske plače in se je dosegel popolni uspeh mirnim potom v 828 (70%) slučajih. Do borbe je prišlo v 359 slučajih in je bilo med temi 250 ofenzivnih štrajkov, 77 obrambnih štrajkov in 32 radi izključenja delavcev od strani delodajalcev. Tarifnih pogodb z delodajalci so sklenile organizacije v prošlem letu 325. Organizacije so napredovale v pretečenem letu za nad 10.000 članov. To je gotovo lep uspeh, posebno še, ako pogledamo številke, koliko delavskih bojev se je vršilo in da so izšle organizacije v 70% slučajih iz boja kot zmagovalke. Samo radi izboljšanja plač so dosegle organizacije uspeh za 53.623 članov. Letošnje prvo poletje, o katerem pa še ni natančnih podatkov, zelo ugodno poteka za organizacije, in kakor trdi poročilo v splošnem, bo letošnji uspeh in napredk organizacij nadkrilil lanskega.
Pomožne in reševalne naprave za slučaj nesreč na železnicah. Pred kratkim se je vršila v c. kr. železniškem ministrstvu enketa strokovnjakov, ki so se posvetovali, kako pomagati najhitreje ponesrečencem v slučaju nesreč na železnicah. Sklenil se je način, kako najhitreje sestaviti na postajah rešilne vlake in kaj vse naj bo v teh vlakih pripravljeno za prvo pomoč ponesrečencem. Sklenilo se je tudi, da se odslej ne bo uporabljala več antiseptika, pač pa bodo posamezne postaje bolj založene za vsak slučaj z raznimi obvezami.
Železniško ministrstvo namerava vpeljati med svojimi uslužbenci negovanje zob. Pričelo se je to že na Dunaju, kjer je nastavilo sedaj ministrstvo deset zobozdravnikov, ki imajo skrbeti za zobe državnih uslužbencev. Hvalevredno je to in mi v tem oziru železniškemu ministrstvu popolnoma pritrjujemo. Želeli bi pa, da bi železniško ministrstvo tudi za to skrbelo, da bi posebno nižji uslužbenci dobili kaj več tudi za pod zob, ker pri današnji draginji in slabih plačah nižji uslužbenec večkrat nima kaj, da bi dal pod zob, posebno še, ako ima družino. Dajte uslužbencem več pod zob in gotovo bo imel boljše zobe.
Bratovske skladnice v Avstriji v letu 1910, Delavsko ministrstvo je izdalo poročilo o bratovskih skladnicah za leto 1910., iz katerega posnamemo sledeče: Bolniških blagajn v bratovskih skladnicah je bilo 127 s 178.233 člani, med katerimi je bilo 7039 delavk. Obolelo je 119.553 članov 169.640-krat in so bili bolni 2,342.694 dni. Porodov je bilo 283 z 10.368 bolniškimi dnevi. Smrtnih slučajev je bilo 1147. Vseh dohodkov so imele vse blagajne 8,313.394 K, vseh stroškov pa 7,795.643 K, prebitka torej 517.751 K. Rezervni zaklad je znašal 7,114.182 K — Provizijskih blagajn v bratovskih skladnicah je bilo 151 s 176.611 polno in 5278 manj upravičenimi člani. Vseh dohodkov so imele te blagajne 16,999.583 K, vseh stroškov pa 13,879.985 kron, in sicer so izplačale invalidom 6,719.625 K, vdovam 2,173.482 K, sirotam 537.123 K. Povprečna letna provizija polno upravičenega člana je znašala K 250'74, vdove K 10T86, sirote pa K 37'67. Umrlo je 1099 članov, med temi 240 vsled pone-srečenja v službi. Reezrvni fond vseh provizijskih blagajn v bratovski skladnici je znašal leta 1910. 122,388.078 K. Gotovo je, da se mora tudi pri bratovskih skladnicah preurediti, ker s provizijami, ki jih te dajejo delavcem, delavstvo nikakor ne more biti zadovoljno.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. posl. — Tisk Kat. tiskarne.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:“ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
*«
O	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSniku) LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	m
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenib oblek za gospođe, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrk!
Kri! KW—ÄrÄiJÄ 3$
sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Tmkoczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mn21 je vedno bolj priljubljen. Povsod Vi kg zavoj 60 vin. illUL ! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7fi«oi„!n1 kame Trnkoczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUrđVJIs! Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 1. V Gradcu: Sacicstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmkoczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
f&SainißU, c&m&riJco Jfateri &rhjo-dvtrrv. po,cenf tDevnmstfÜMrpotovali na/sv oVrnrfo
fSimon^^CrneteiXa.
» JQfutjfamäyCbloävorsk«. uIie*J20.
FR. P. ZAJEC, Ä?
-----Izprašani optik.------------
Zalagate!] c. In kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Največji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po naročdu I in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine In srebrnine. Zahtevajte cenik.
ni
a
KUC
Zdravniško priporočeno
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50.
Edina
zaloga
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Lel«JnMHMr.PU.Boliinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Hlbje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
ŠJIIIIIllllIIIIIIIIIIIIUIIIlllllllllllMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllIlllllllllllllli:
š Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: =
1 BIOGLOBIN
E	E
I Eri tvoreCa pijača izvrstnega okusa. |
I Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | I V steklenicah po K 3'50 in K 2-— v vsaki | I lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	|
i Mr= R. Sušnik (
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ |
Ljubljana, Marijin trg.
Kiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii:
Edina In najkrajša linija o Hmeribo!
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
jasnda^aj'e'samo ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18
v hiši „Kmetske posojilnice“.
Največja in najstarejša
tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprffll LJUBLJENI
1 . BUČI JUl Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in droBnim blaooin.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
Razširjajte ii delavstvom Vaše glasile
,Našo Moč4.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in Ki	vsakovrstnih drugih risb.	H
~7/	7/	\\	7/~ VV. 7/ \V 7/"~ VVTT
Solidno izdelane
dežnike in ' soinčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch. IÄÄ
V/ \\	7/	\V.	//	\\	//-	/V \V
f
%
%
%
Ü


1. Zlit s
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-: mačega izdelka ::


D
Z€ N IT
Tovarne za asbestškrill „ZENIT“
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materijal
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
MIHMihSIH «H;
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles In šivalnih strojev
— za rodbino In obrt. ==
HaiholiSa. naisigurneiša prilika za Stedeniel
Liiitiskn Posojilnim
resisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
3 j O
4

brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.