a . »it* Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«. List izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — ——- Za posamezne člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so v „Zvezi“ in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2' —. Sicer stanc list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, _ .-j= četrtletno K 1'30 in posamezna številka 25 vinarjev. Cena inseratom: 1 /48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. — vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — - Štev. 20. V Ljubljani, 23. decembra 1914. Leto L Zvezne objave. Tej številki je priloženo tudi kazalo najvažnejših člankov in razprav, ki so izšle tekom leta v listu, da bo cenjenim bralcem omogočeno hitro poiskati dotične predpise ali navodila.'5') »Gostilničar« bo izhajal tudi po Novem letu v isti obliki. Zato vabimo cenjene naročnike, da vpošljejo pravočasno naročnino. Na željo se vpošlje poštno položnico. V kolikor je v sedanjih razmerah mogoče, voščimo vsem tovarišem in tovarišicam vesele božične praznike in srečno Novo leto! Obojega smo vsi potrebni! +) Priporočamo vsem, da si dajo »Gostilničarja« vezati, ker imajo stvari v njem trajno vrednost. Komur manjka kakšna številka, jo dobi po označeni ceni pri upravništvu. Ob koncu leta. »Gostilničar« izide danes zadnjikrat v tem letu. Treba je torej, da napravi kratko bilanco o svojetn delovanju v prvem letu obstoja. Kranjsko gostilničarstvo je bilo po večini začetkom leta združeno v močni organizaciji. Po prenehanju prejšnjega glasila se je občutila živa potreba, da zopet izhaja list, ki naj bo glasnik organizacije, še bolj pa knjiga popka in vodnik na vseh poljih stanovskih vprašanj. Uredništvo je v prvi številki obljubilo veliko, in kakor nam spričujejo izjave zadovoljstva s strani bralcev in naročnikov, je pd večini ustreglo vsem zahtevam, ker si je pridobilo tudi strokovnjake za so-trudnike. Če se nam je izrazila posebna želja, smo vsaki po najboljši moči ustregli in zato stopa uredništvo ob koncu leta z mirno vestjo pred bralce s prošnjo, da ostanejo tudi prihodnje leto zvesti listu, zvesti organizaciji in zvesti sploh načelom, ki jih zastopa gostilničarski stan. Ves čas izhanjanja je kazal list politično nepristranost, kar je vendar po sebi umevno in bi se posebej niti poudarjati ne smelo. Vendar so se našli! dobri ljudje, ki so hoteli listu nekaj očitati, toda škode listu niso napravili, ker so njegovi bralci toliko razsodni, da vedo presojati zastopanje stanovskih koristi, ki še izvršujejo brez ozira na levo ali desno, navzgor ali navzdol. V izrednih časih je dokončal naš list prvo leto svojega obstanka. Živimo ob času svetovne vojne, v času, ko je omejeno vse javno delovanje, v kolikor se ne tiče vojnih razmer. Tudi strokovno organizacijsko delo je samo po sebi precej ponehalo, zato moramo biti tembolj veseli, če imamo svoj list, ki vzbuja stanovsko1 zavest in ohranjuje stike med stanovskimi tovariši. Vojni časi sploh slabo vplivajo na gospodarsko življenje in tudi gostilničarski stan je pri tem zelo1 prizadet. Že zdaj se toži, kakšne slabe razmere vladajo v naši stroki, toda pričakovati je še slabših po končani vojni. Zato pa ne smemo držati križem rok, ampak pripravljeni moramo biti, združeni, da nas še bolj resni časi ne najdejo razcepljenih in omahljivih. Zato je naša dolžnost danes veliko bolj kot sicer, da se krepko držimo svoje organizacije, ki tudi v teh hudih časih vedno bdi in čuje za naše koristi ter se, kadar je treba, tudi potegne za nje na merodajnih mestih. Oklenimo se torej tem tesneje svojih zadrug in te zopet Deželne zveze, vsem pa bodi »Gostilničar« ona vez, ki izraža želje in mnenja tako skupnosti kakor posameznih. Ne zadostuje pa le v mislih stati in biti z organizacijo in listom. List stane denar fin izdajati ga je le mogoče s podporami zadrug. Te naj vestno vršijo svoje obveznosti ter naj pošiljajo naročnino, ki je itak tako malekostna, da bolj biti ne more, za svoje člane. Pomisliti moramo, da smo brez svojega glasila veliko manj močni, manj ugledni in pravzaprav brez vsakega stika med seboj. Varujmo torej ta list in skrbimo, da bo redno izhajal. Smer in vsebina lista ostane tudi v prihodnje ista kakor doslej, ker smo uvideli, da zadovoljuje ta program naše bralce. Skušali bomo priobčevati čim najbolj zanimive in poučne stvari. Prosimo le, da nam ostanejo stari sotrudniki zvesti in stopijo novi v krog sodelovalcev na polju gostilničarske izobrazbe. Vsi pa si obljubimo: ob teh težkih časih z novimi močmi na novo delo! Zamaški in pivo v steklenicah. Prodaja piva v steklenicah je nekako bojno vprašanje med gostilničarji in pivo-varnarji. Poročali smo že večkrat o tej zadevi v našem listu in to vprašanje se je gotovo že na vsakem našem občnem zboru obravnavalo. Koliko truda si je že prizadevala Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem, da bi prišla na jasno s pivo-vairnarji, je tudi razvidno iz našega lista. A vse zastonj! Ni mogoče pripraviti pivo-varen do tega, da bi ne prodajale piva tudi zasebnikom kljub temu, da nimajo pri tem nikake škode, ampak manj režijskih stroškov. V zmislu obrtnega reda je vsaj to dobro, da morajo biti steklenice, v katerih prodajajo trgovci in branjevci pivo, s prob-kovim (korkovim) zamaškom zamašene, dočim smejo gostilničarji prodajati tudi pivo s patentnim (porcelanastim) zamaškom. V zadnjem času stremijo pivovarne za tem, da bi se ta naredba kratkim potom odpravila in se gostilničarje še bolj oškodovalo pri prodaji piva v steklenicah. Glasilo pivovarnarjev »Gambrinus« je naslovilo na trgovinskega ministra članek, v katerem kar naravnost zahteva to odpravo. Članek pravi: »Med mnogomi težavami in stiskami, pod katerimi trpi pivovarniška industrija vsled vojnih dogodkov, se pojavlja po- manjkanje probkovine (korkov) za mašenje steklenic. Zaloge v tem predmetu so zelo majhne in se bodo v doglednem času popolnoma porabile. Cas, ko se bo ta material sploli mogel dovažati iz Španije, Portugalske ali Alzacije, se niti pobližje ne da določiti. Naredba obrtnega reda, da morajo biti steklenice s probkovino zamašene, pome-nja popolno' ustavitev prometa s pivom v zaprtih steklenicah in nepregledno škodo za pivovarniško industrijo. Od leta 1899. se vlada neprestano opozarja, naj spremeni to ovirajočo na-redbo. Med drugim se je vedno poudarjalo, kakšne gospodarske škode je to, da se oddajajo tako> kolosalne vsote za probkovino na inozemstvo in se obenem odtegne domačemu trgu delo z domačimi delavci. Ker so kljub vsemu bili vsi koraki pri vladi brezuspešni, se mora iznova pričeti. Zdaj je pa popolnoma izključeno; da se ne bi vlada ozirala na dejanske razmere in da ne bi cvetočo industrijsko stroko obvarovala pogube. Vlada ne more in ne sme v tem času zavzeti odklonilno stališče.« Članek imenuje dalje to vprašanje živ-Ijensko vprašanje trgovine s pivom v steklenicah in poživlja trgovinskega ministra, naj odredi odpravo imenovane odredbe v lastnem delokrogu ter reši pivovarniško industrijo te moreče skrbi. Pivovarne bodo še porabljale v vsakem oziru neoporečne zamaške, ki se bodo dobivali v lastni deželi. Ta članek zasluži v interesu gostilničarjev ostro zavrnitev. Vlada naj torej kolikor mogoče hitro odpravi to naredbo, ali naj pa pripusti1 kak drug zamašek, ne da bi pri tem vprašala gostilničarje. Pivovarnarji mislijo, da je prišel zdaj ugoden tre-notek, da se gostilničarja oropa še za zadnje, kar ga je vsaj nekoliko ščitilo v tekmovanju s pivovarnarji glede trgovine s pivom v steklenicah. Gospodje pivovarnarji v svojih zahtevah vedno zamenjavajo, najbrž namenoma, industrijo s trgovino s pivom v steklenicah. Ako bi res nastalo pomanjkanje probkovine, pri tem vendar ni oškodovano izdelovanje piva in tudi cvetoča pivovarniška industrija ni namenjena pogubi, ampak LISTEK. Zloraba goluna v kletarstvu. Iz lastnega doživljaja priobčil vodja R. Dolanc. Pred štiridesetimi leti navadna vipav-skavinavobčeše niso bila stanovitna. Proti koncu prvega leta njih starosti že so navadno začela slabeti in se kaliti. Ako se ni to v prvem letu zgodilo, zgodilo se je pa gotovo v drugem. V pravem pomenu besede, stanovitna sta bila le takozvani »p i -koli t« in pa »c i v i d i n«. Pikolit, to je li-kerno popolnoma sladko, pa jako močno alkohola bogato buteljsko vino, ki se takole napravlja: Ob trgatvi se znosi v jer-basih najboljše, to je najzrelejše, ter naj-zdravejše grozdje v jerbasih domov. Doma se v suhih ter zračnih, pa pred osami in čebelami zavarovanih prostorih razobesi ali pa na lese in police razpoloži ter tam do Božiča ali še dlje časa sušiti pusti. Cim dlje, tem boljše. Posušeno grozdje se potem opeclja, mošt izpreša ter v posebnih, ne hladnih podzemeljskih prostorih, tako- le nelepa trgovina pivovarnarjev s pivom v steklenicah bi bila morda nekoliko oškodovana. V tem slučaju bi lahko pivovarnarji pivo v steklenicah s patentnimi zamaški dobavljali svojim gostilnčarjem, ki bi isto dosedanjim odjemalcem pivovar-narjev dostavljali. S tem bi se prodaja piva v steklenicah pri gostilničarjih zelo dvignila in gostilničarski obrt, ki je res prišel v veliko stisko', bi si pomagal. Ravno to se pa mora preprečiti, kajti sicer bi ubogi pivovarnarji res prišli na kant. Vprašamo: Ali ne obstoji tudi za gostilničarje in druge obrtnike stiska? Ali le za pivovarniško industrijo? Da bi gotovi krogi radi vsled vojne nastalo splošno stisko izrabili za svoje posebne namene, smo popolnoma prepričani. Ce se pa sploli more govoriti o kaki stiski pivovarniške industrije, nočemo preiskati. Da pa je pri gostilniškem obrtu vladala še pred vojno velika stiska, ki jo je vojna še zvišala, je prav gotovo. Prav čudno se sliši1, da naj vlada najprej pomaga pivovarniški industriji in s tem oškoduje gostilničarski obrt, ki se ima boriti z največjimi skrbmi. Pivovarnarji niso le izdelovalci, ampak tudi prodajalci piva, torej konkurenti gostilničarja. Pri' nobenem drugem obrtu ni mogoče kaj takega, da bi tovarnar konkuriral s svojimi odjemalci, namreč z detajlnimi trgovci. Povsod je običaj, da tovarnarji prodajajo le trgovcem na drobno, če pa že prodajajo zasebnikom, morajo dati blago po isti ceni, kakor je prodaja trgovec na drobno. Edini pivovarnar dela pri tem izjemo. Ta je edini liferant gostilničarja, obenem pa tudi njegov najnevarnejši konkurent ker prodaja pivo v steklenicah in sicer za ceno, ki se pri gostilničarju ne more dobiti. Zdaj naj se pa odpravijo še predpisani probkovi zamaški in gostilničarju se s tem vrat zadrgne. Pivovarnarjem sploli ni potreba izvrševati trgovine s pivom v steklenicah. Prodajo piva v steklenicah naj kar prepuste gostilničarjem. Saj pri tem vendar ne bodo škode imeli, ker bodo tem več piva gostilničarji prodali, bodisi pivo v sodčkih ali onega v steklenicah, kar je menda za pivovarnarje vseeno. Prepričani smo, da vlada tudi zdaj ne bo ugodila pivovarnam, da bi se pivo pro- zvanih »p i k o 1 i t k a m r a h« v sod spravi. V takem prostoru ostane potem dve, tri leta, da v gorkem poletnem času popolnoma pokipi, nakar se ga šele v butelke natoči. Pikolit so napravljali in ga napravljajo tudi še dandanes le višji gospodje, graščaki, ter največji posestniki vinogradov. Cividin, to je bilo navadno belo, oziroma zelenkasto belo namizno vino, katero se je po mestih kakor v Trstu, Gorici itd. v poletnem času s kislo vodo namesto piva pilo. Pivo ni bilo pred štirideseti leti še nikakor tako splošna pijača, kakor je dandanes. Pilo se je le po mestih, ne pa tudi na deželi, pa še tam le jako omejeno, in le inteligenti so si ga privoščili, to že celo po južnih krajih. Cividin so izdelovali le graščaki in sicer na ta način, da so belo platit-no grozdje, to je med njivami v ravnini, ne pa v vinogradih pridelano grozdje zmastili in mošt takoj v sode napolnili, tako, da ni prav nič s tropinami vred kipel. Ako se je tako vino le enkrat pretočilo, presnelo, kakor pravilno kletarsko pravimo, in to v poletnem času, se je prav dobro obdržalo dajalo razen od gostilničarjev v steklenicah s patentnimi zamaški, kajti potem bi se razširila neopravičena prodaja pijač >'Ubogi« pivovarnarji pa tudi ne pojdejo na kant, če vlada ne ugodi imenovanim zahtevam. Vsaj mi mislimo, da ne; če je kdo drug drugega mnenja, naj se pa oglasi. Gostilničarski obrt in živila. Ne moremo se sicer pritoževati, da bi v naši državi primanjkovalo živil, toda bolje je poprej skrbeti kakor pozneje jadikovati. So gotovi obrti, ki porabljajo veliko več živil kakor jih morejo spraviti v promet in denar. Eden izmed teli je gotovo gostilničarski obrt, ker se v tem obrtu navadno več pripravi kuhanih jedil, nego se jih proda. Mnogokrat se jih mora proč vreči, ker se pokvarijo ali se jih pa po nepotrebnem odda ljudem, ki imajo že dovolj. Prišli so časi, ko moramo povsod hraniti, zlasti pa pri živilih. Kakor smo že poročali, se pekom ne sme več vračati neprodani kruh, kar je imelo za posledico, da se je gostilničar in kavarnar založil le v toliko s kruhom, kolikor ga je mislil v resnici spraviti v denar. Po gostilnah in restavracijah tudi ne vidimo več kruha po vseh mizah, ampak gostu se s kruhom sproti postreže, kolikor ga rabi. Danes opozarjamo pa gostilničarje in restavraterje še posebej naj pri porabi živil zelo varčujejo in naj pripravijo za goste le toliko jedil, kolikor jih mislijo sploh prodati dotični dan. S tem se boi doseglo, da se bodo vsa jedila izrabila do polne vrednosti. Pri takem varčevanju se pa tudi cene ne bodo zvišale, kajti čim več se kake stvari porabi in zaželi, tem dražja vedno postaja. Tudi' gostje se ne bodo pritoževali, ako se bo varčevalo s porabo surovih tvarin, ker bodo konstantne cene tudi njim prišle v dobro. Naše priporočilo zadeva v prvi vrsti varčevanje najvažnejših živil v gostilničarski kuhinji, to so meso, mast, surovo maslo, jajca, moka, kava, fižol itd. Neob-hodno je potrebno, da se tega drže vsi naši tovariši. Vsak že skoro zjutraj ve, koli- jn čisto nič pokvarilo, tudi pozneje ne. Še jako spopolnilo in zboljšalo se je vsled staranja. Vsa druga vina, bodisi pretežno rdeča, pa tudi bela, oziroma rumena, so bila nestanovitna. Od ene trgatve do druge so jih je moralo konsumirati, sicer je bila nesi eča. Poglavitni vzroki, katerim je bilo pripisovati, da so se iz najboljšega, sladkorja kaj bogatega grozdja, iz katerega vsled kipenja v vinu jako obila množina alkohola nastane, dobivala nestanovitna in pokvari podvržena vina, so bili sledeči: 1. Ze napačno spravljanje sodov s tako imenovanim »ž i v e ž e m. 2. Veliko predolgo kipenje mošta s tropinami vred. V tem oziru je veljalo pravilo: »čim dlje, t e m b o 1 j š e«, in pacalo se je tropine tudi po osem dni v kipečem moštu. 3. Nezadostno pretakanje, ali kakor strokovno pravimo, presnemanje vina. Presnelo se ,le enkrat, pa še takrat bolj pozno kot mogoče, nikoli pa pred Veliko nočjo. Vino je treba pustiti dlje kot mogoče na »m a t e -r i«, to je na drožah, tako so modrovali najpoglavitnejši trtjoni. 4. Vino se ni v sodih tako zalivalo kakor se to mora delati, ko gorkili jedil bo čez dan porabil I oliko in prav nič več naj tudi pripravi, saj se nepričakovanim gostom še vedno lahko postreže s kako liitro pripravljeno jedjo. Vsak naj po svoji moči sodeluje, da se bo z živili lahko shajalo; potratnost bi bila v današnjih časih res smrten greh in neodpustljivo dejanje sebi in splošnosti v škodo. Iz opravilnega poslovanja. Terjaj! Pogosto slišimo tarnati majhnega trgovca pa tudi obrtnika, da ni mogoče dobiti denarja, ker dolžniki ne plačajo in ne plačajo. Res današnji odjemalci kaj radi živijo j na kožo svojega obrtnika in mislijo, da temu ni treba plačati, ker rad čaka. Da se je vdomačilo tako mnenje in da dolžniki ne mislijo na svojo dolžnost, je trgovec in obrtnik popolnoma sam kriv. Trgovec, posebno pa obrtnik si ne upa terjati svojih odjemalcev, ker se boji, da jih s terjanjem izgubi. Večkrat je pa tudi površen in ne gleda na redno in pravočasno poravnavo računov. Trgovec in obrtnik je tedaj sam slabo vzgojil svoje odjemalce, sam je kriv nezdravemu razmerju med lastnimi obveznostmi in pa onimi svojih odjemalcev. I dobavitelji ne čakajo odjemalca trgovca ali obrtnika, dobavitelji zahtevajo točno svoj denar. Dobavitelji zahtevajo natančno uvaževanje sklenjenih pogojev, med tem ko trgovec ali obrtnik čaka svojega privatnega odjemalca in vsled tega tudi velikokrat izgubi. V terjanju ne smeš biti sirov, terjaj v obliki, ki ni žaljiva, ampak jo mora odobravati vsak pravično misleč človek. Kdor pa je vkljub temu razžaljen, tega le odpravi, sicer bodeš prej ali slej izgubil. Biti dolžan in se čutiti vsled pravilnega terjanja razžaljen, je kaj slabo izpričevalo za odjemalca. Tedaj bodi v terjanju vljuden, toda odločen. Ako dogovoriš z odjemalcem tedensko plačilo ali mesečno, ne zadovolji se z obljubo na poznejše plačilo. Razloži ta- da se na njegovem površju ne naredi kan ter da vino ne cika. 5. Se mora pa tudi priznati, da so vipavske kleti za tamošnje podnebne razmere, to je z ozirom na kaj hudo vročino v poletnem času in mrzlo burjo v zimskem, v pretežni množini nedo-statne — slabe. Šele razpravljati, to je strokovno pojasnjevati, razmotrivati, zakaj ali v kakem zmislu da so tu naštete točke vzrok nestanovitnosti nekdanjih vipavskih vin, to tukaj pod črto storiti, ne smatram za umestno, kajti tak članek moral bi se na vsak način nad črto tiskati. Toliko moram pa vendar omeniti, da so vipavski vinogradniki dve poglavitni napaki v nekdanjem kletarjenju ravno iz tega namena delali, da bi z njih pomočjo vino stanovitno postalo. In ti poglavitni napaki ste bili: veliko predolgo kipenje mošta s tropinami vred in pa le enkratno, pa še to veliko prepozno izvršeno presnemanje vina. Da bi vipavska vina stanovitnejša, oziroma kar naravnost stanovitna napravili, posluževali so se nekdaj v Vipavi še enega sredstva, namreč dodajanja »golima« pri presne- keinu zavlačevalcu, da rabiš denar, moraš plačati svoje dobavitelje itd. Morda bo prvikrat »nobel« odjemalec ali odjemalka povesila nos ali drugikrat te ne bo poskušal zadovoljiti samo z obljubo. Obrtnik naj bi sploh zahteval svoj denar mesečno. Tista navada pošiljati račun četrtletno, je kaj slaba. Navadno pa obrtnik še tega roka ne vpošteva, ampak sc spravi nad knjige le, kadar je posebno slabe volje. Večkrat se pošljejo računi v času, ki je neugoden odjemalcem. Navadno je pa račun naraste! do za oba dela neljube vi-sočine, vsled katere odjemalec težko poravna račun in vedno odlaša s plačilom. Zategadelj priporočamo trgovcem in obrtnikom, da so točni proti svojim dobaviteljem pa tudi proti svojim odjemalcem. Ne boj se terjati svoje, seveda v vljudni in pravilni obliki ne v žaljivi, bodi točen v razpošiljanju računov, ne odlašaj, da ne naraste preveč račun. Kdor ima majhna prometna sredstva in vendar hoče napredovati, ta mora gledati na točno izpolnitev svojih obveznosti. Ali to mu je mogoče le tedaj, kadar ima red v svojih knjigah, ne razvaja svojih odjemalcev z lahkomiselnim kreditiranjem, ampak je v kreditiranju skromen in zahteva točno plačilo. So jako »nobel« odjemalci, ki gledajo trgovca ali obrtnika »od zgoraj« in vendar jih ni sram biti tem po njih mnenju »nizko stoječim« borilcem za vsakdanji kruh dolžni'. Taka gospoda naj rajši plača svojega trgovca in obrtnika in če potem ni zadosti cel mesec za kavarno in koncerte, pa naj ostane doma. Bodi previden v informacijah. Neki gostilničar je naročil pri vinskem trgovcu sod vina. Vinski trgovec je poizvedoval prt nekem svojem odjemalcu, kako kaj stoji dotični naročnik gostilničar. Ta znanec je poročal vinskemu trgovcu, da se sliši le dobro o tem gostilničarju in zategadelj je on (dajalec informacije) prepričan in mnenja, da se temu gostilničarju lahko zaupa naročena množina. Ali ta informator je to svoje mnenje tudi drago plačal. Gostilničar je vino prevzel, prodal, toda nikoli plačal. Vinski trgovec je vsled ugodne informacije dobavil, 111 a n j u. Naglašam pa odločno, da se je to, kolikor je meni znano, po večini le po župniščih godilo. In to objaviti in to neumnost pozabljivosti rešiti, je ravno — kakor že napis tega članka kaže — poglavitni namen teh vrstic. Prezanimiv se mi zdi slučaj, ki me je do tega dovedel, da sem to zvedel, in ne manj zanimiva je tudi posledica te moje poizvedbe. No, stvar je bila ; ta-le: Ko se je leta 1873. deželna vinarska in sadjarska1 šola na Slapu pričela, je bil tam gospod Matija Koder, rojen Idrijčan, za kurata. To je bil kaj ljubeznjiv, blag mož, ki se je tudi po svoji' posebni, recimo salonski izobrazbi odlikoval. Pridobil si je pa tako izobrazbo zal časa, ko je bil v Ljubljani več let odgojitelj v hiši barona Cojza. V župnišču na Slapu vladala sta skrajni red in pa snaga. Pa tudi dobro jedlo se je pri gospodu kuratu, ker je imel izborno kuharico. Gospod kurat Koder je itnel kakor tak svoj glavni dohodek v vinski beri. Vsaka hišna številka:— in teh je bilo- na Slapu takrat ravno sto — razen par najrevnejših delavskih, mu je morala dati ob a ko ni dobil plačila je zahteval to od svojega informatorja. Ta se je sicer zvijal, a sodišče ga je obsodilo v plačilo, češ bodi bolj previden in drugikrat s svojim optimističnim mnenjem ne zavajaj drugih v kreditiranje. Tudi opazka »brez obveznosti« ga ni rešila. Tedaj bodi previden v informacijah. Ne poročaj na način, vsled katerega te prejemnik informacije v neugodnem slučaju lahko prime. Kjer nisi popolnoma gotov svoje stvari, poročaj v neobvezni obliki, ali pa informacijo odkloni. Zadružne vesti. Gostilničarska zadruga za ljubljansko okolico je dobila naslednji razglas : C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani odreja na podlagi § 54. obrtnega reda, da morajo biti vsi gostilničarski iti krčmarski obrti v občinah političnega okraja Ljublja-na-okolica izvzemši le v trgu Vrhnika in v seliščih Vič, Glince, Selo in Moste ob nedeljah in prazniih med časom glavne službe božje zaprte. Ob enem se uravnava na podlagi gori omenjenega § 54. obrtnega reda tudi čas, v katerem se bo smel izvrševati žganje-toč, oz. prodajanje žganja na drobno, za celi politični okraj Ljubljana-okolica takole: 1. Zganjetoči v pravem pomenu besede, to so oni žganjetoči, ki ne spadajo pod točko 2 in 3 tega razglasa, morajo biti ob nedeljah in praznikih cel dan, vsako soboto in na dan pred vsakim praznikom, pa od 5. ure popoldne zaprti, ter se ne smejo odpreti pred peto uro zjutraj v ponedeljek ali na dan, ki sledi prazniku. 2. V gostilničarskih obrtih, katerih koncesija obsega razen pravice za točenje in na drobno prodajanje žganja, še druge pravice § 16. obrtnega reda. potem v slaščičarnicah, se ne sme v gori navedenem času niti točiti žganja niti ga prodajati na drobno, če se izvršuje v teh obrtnih obratih pravica za točenje, oz. za prodajanje žganja na drobno kot glavni obrt. Merodajna za to presojanje je posebna naklada, ki jo je plačati po Sli. zakona z j dne 23. junija 1881. drž. zak. štev. 63. trgatvi kvinč, to je 60 starih firkljev mošta Razen tega kolekturnega mošta si je pa gospod kurat vsako leto ob trgatvi nakupil velik sod vina, ki smo ga imenovali »major«, ker je bil največji v kleti. Med letom je namreč ubožnejšim vinogradnikom posojeval denar za nakup koruze ter drugih potrebščin, in ob trgatvi so mu pa vračali posojilo v podobi brent, natlačenih z grozdjem; to pa po pri posojilu že določeni ceni. Vsako leto si je napravil gospod kurat kolikor toliko tudi izbornega pikoli-ta. Leta 1875. je bila v Vipavi izvanredno obilna vinska letina. Zato je bilo grozdje, dasiravno izborne kvalitete, jako po ceni. Jaz sem svetoval gospodu kuratu, naj bi z ozirom na to, da bo sledeče leto (1876.) vino gotovo jako poceni, »m a j o r j a« z vinom, po šolskem načinu napravljenem, napolnil.Ta način imenovali so Vipavci zato šolski, ker ga je vinarska in sadjarska šola na Slapu izvrševala ter priporočala v dosego popolnoma stanovitnega vina. Obstal je pa ta način enostavno v tem, da se je mošt le 48 ur, pa nikdar dlje časa, s tropinami vred pustil kipeti, potem se je pa 3. V onih gostilničarskih in krčmar-skili ob rtih, oz. slaščičarnicah, v katerih se izvršuje žganjetoč, oz. prodajanje žganja na drobno kot postranski obrt, se ne sme ob nedeljah in praznikih pred 12. uro opoldne nobenega žganja ne točiti, ne ga prodajati na drobno. 4. Izvršuje se točenje ali prodajanje žganih opojnih pijač na drobno v zvezi s kakim drugim obrtom kot gostilničarskim in krčmarskim obrtom veljajo, če se izvršuje žganjetoč, oz. prodajanje žganja na drobno v posebnem za to določenem prostoru določila točke 1, drugače pa določila točke 2 gori navedenih predpisov. 5. Ob priliki žegnanja se ne sme točiti, ne na drobno prodajati žganja od 12. ure popoldne naprej, ako ne veljajo ta dan strožji1 predpisi, navedeni pod točko 1. Prestopki določil tega razglasa se bodo kaznovali po § 151. obrtnega reda z globami do tisoč kron ali z zaporom do dveh mesecev ev. tudi s tem, da se odvzame obdolžencu obrtna pravica za vselej ali za določen čas. Določila tega razglasa stopijo v veljavo z dnem objave, t. j. s 26. oktobrom 1914. Ob isti dobi izgubi svojo veljavnost tuuradni razglas z dne 4. februarja 1904. Ljubljanska gostilničarska zadruga je dobila od mestnega magistrata ljubljanskega naslednji razglas: Na podstavi razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. decembra 1914, št. 34.317, odreja mestni magistrat glede zapiranja prostorov v gostilniških in krčmarskih obratih ljubljanskega mestnega ozemlja sledeče: Zatvarjati se morajo: 1. gostilne ob 11. uri zvečer, 2. kavarne ob 1. uri ponoči, 3. žganjarne ob 7. uri zvečer. V kolikor veljajo glede žganjaren strožji predpisi, se je ravnati po njih. Podaljšanje v predstoječem določene ure zapiranja (policijske ure) izdajalo bode c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani v posebno ozira vrednih slučajih, a le izvanredno, le za eno uro in le za posamezno določene dni. Žganjarnam se ura zapiranja sploh ne bo podaljšala pod! nobenim pogojem. poslednje koj sprešalo ter ves mošt v sod nalilo. V sodu šele je zaprto, to je pod v veho zataknjeno takozvano kipelno veho, popolnoma dokipel. Presnelo se je pa do-kipelo vino koj, ko se je dodobra očistilo, prav gotovo pa pred Božičem že v prvič, in do druge trgatve še dvakrat. Dodalo se mu ni pa čisto nič alkohola a 1 ,i' k a j drugega, pač pa se je redno vsako soboto z vinom zalivalo, tako, da je bil sod vedno poln. Kakor so šolska vina trgatve 1. 1873. m 1874. dokazala, bila so popolnoma stanovitna in kaj fino dišeča, skratka: izborna. Njih fini duh smatrali so nekateri za nenaraven. Gospod kurat se je mojemu nasvetu precej dolgo' upiral, končno se je pa vendar vdal, toda obljubiti sem mu pa moral, da bom jaz za to skrbel, da se bo z > majorjem« popolnoma po šolsko postopalo, kar sem mu prav rad obljubil ter tudi izpolnil. Leta 1876. sv. Matije dan — bil je to petek — sem šel v župnišče gospodu kuratu k njegovemu godu čestitat. Oglasil sem se najprej v kuhinji, v kateri je bila Meta Te odredbe stopajo v veljavo s 16. decembrom 1914. Obrtne pravice in predpisi. Izdaja učnega pisma. V zmislu S 99 b odstavek 3. obrtnega reda so vajenci, ako še niso absolvirali obrtne nadaljevalne ali kake druge, najmanj enakovredne šole, obvezani redno do popolne dosege učnega namena obiskovati obrtne nadaljevalnice in strok, nadaljevalne šole. Učni gospodar jim mora dovoliti potrebni čas in jih tudi v šolosiliti. Dase izpolnijo te obveznosti, ima obrtna oblast pravico, da lahko podaljša učno dobo učencu, ki je zanemarjal to obveznost. Ako učni gospodar noče pošiljati vajenca v šolo, ali mu ne dati v to potrebnega časa, se lahko kaznuje tudi s tem, da ne sme imeti več vajencev. Za slučaj, da niti učni gospodar, niti vajenec ni kriv neobiskovanja nadaljevalne šole, ni v zakonu nič omenjeno, kakšne posledice ima to kršenje obveznosti. Iz tega sledi, da zadruga ni opravičena odkloniti izdajo učnega lista, ker se ni donesel dokaz o obisku nadaljevalne šole; zadruga je temveč obvezana izdati obrtni učni list, če se je učno razmerje, redoma dovršilo. Ako S 104 obrtnega reda predpisuje, da se ima zadruga ozirati na odhodno izpričevalo obrtne nadaljevalnice, s tem še ni določena zahteva za izdajo učnega lista, ampak le naredba, da mora zadruga upoštevati tudi odhodno izpričevalo, če je učenec sploh ima. Obrtnopravne obveznosti gostilničarja. Ce je gostnničarbobvezan, dati vsakemu pijače in jedi proti plačilu, se ne more za vsak slučaj trditi; to je odvisno od okolno-sti konkretnega slučaja in tukaj se da tudi presoditi, če se je kršil kazenski zakon ali če je potrebno vmešavanje obrtne oblasti radi nedostatne zanesljivosti gostilničarja. Kar se tiče kazenskopravnega prestopka, zakrivijo obrtniki, ki splošno prodajajo blago, ki spada k potrebnim živilom vsakdanjega življenja v zmislu § 482. kaz. zak. prestopek, če zatajijo svojo zalogo ali če se branijo kakemu kupcu blago prodati. Kazen je prvikrat odmeriti z 'denarno glo- sama, ter jo po gospodu kuratu vprašal. Meta mi je odgovorila: »Ali so v hramu (kleti), ali pa v sobi.« Šel sem nato najprej v klet. Tam sem našel pa le kuratovo nečakinjo Johanco, ki je ravno neko trdo kamnito tvarino iz na tleh ležečega zaboja jemala' ter na tehtnico nakladala. Po pozdravu sem jo vprašal, kaj da dela. Brez vsake zadrege mi je odgovorila: »A ta neumni galun tehtam, da ga bodo gospodje duhovni, ko se bodo prihodnji ponedeljek na godovanje gospoda pripeljali, s seboj vzeli.« Jaz ne malo osupnjen, sem jo dalje vprašal: »Čemu pa! bo galun gospodom?« Odgovorila mi je v že nekakšni zadregi: »I, čemu, čas presnemanja vina se bliža, zato pa potrebujejo galun, da ga vinu do-dajejo. Pa kaj vam bom to pravila, saj sami predobro veste, čemu se galun v kleti potrebuje.« Na moje nadaljnje vprašanje, ali gospod stric vsako leto galun naroča, je odgovorila v še večji zadregi: »Vsako leto, da, pa kaj vi, gospod vodja, tega do zdaj še niste vedeli?« Odgovoril sem ji popolnoma odkritosrčno, da ne, nakar me je prav lepo prosila, da gospodu stricu ja nič 1 bo od 20 K do 100 K, drugikrat je kazen podvojiti in v tretjem slučaju se odvzame obrtniku obrtno pravico. § 484 določuje: »Ako se v § 482. navedena zatajba ali hranitev vrši ob času javnih nemirov, je krivca, ako njegovega dejanja ni smatrati za zločin, poleg izgube obrta kaznovati s strogim zaporom od enega do šest mesecev«. Če je vino blago, ki spada k potrebnim živilom vsakdanjega življenja, se mora po našem mnenju potrditi spričo okolnosti, j da je bilo tudi pivo v konkretnem slučaju od nekega sedišča proglašeno za tako blago. Razno. Nove določbe glede moratorija. S cesarsko naredbo z dne 25. novembra 1914 se je moratorij zopet nekoliko spremenil in odlog plačil podaljšal. Za pred I. avgustom 1914 nastale privatnopravne denarne terjatve, vštevši terjatve iz menic ali šekov in terjatve iz zavarovalnih pogodb, ki so se pred tem dnevom sklenile, se odloži plačilo, vendar je iz odloga izvzetih 25 odstotkov terjatev, ki so zapadle najkasneje dne 31. avgusta 1914, pri menicah in šekih pa znesek najmanj 100 K, ta del je plačati dne 14. decembra 1914, če je terjatev zapadla najkasneje 14. avgusta; 1914, če je zapadla med 15. in 31. avgustom 1914, jo je delno plačati v decembru 1914 in sicer oni dan, kf odgovarja dnevu zapadlosti v avgustu. Dalje je 25 odstotkov terjatev in iz menic in šekov najmanj 100 K plačati v januarju 1915 za terjatve, ki so zapadle septembra in oktobra. Plačilo drugih terjatev, ki so zapadle v novembru in bodo zapadle v decembru 1914 ter v januarju 1915, se odloži do> 31. januarja 1915. Iz odloga teh plačil so popolnoma i z -vzete: l. terjatve iz službenih in mezdnih pogodb; 2. terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb; 3. terjatve za prodane stvari ali dobavljeno blago na podlagi pogodb, ki so se sklenile pred 1. avgustom 1914, če se je izvršitev ali dobava izvršila šele po 31. juliju 1914, izvzemši, da jo je bilo izvršiti pred 1. avgustom 1914; 4. terjatve društvenih bolniških blagajn in nadomestnih zavodov do plačila prispevkov za bolniško ali pokojninsko zavarovanje; ne povem o tem, kar sem videl in kar mi /je povedala. To sem ji tudi za trdno obljubil, se od nje ne malo osupel poslovil ter odšel v prvo nadstropje h gospodu kuratu. Temu sem prav srčno h godu čestital in povabil me je na godovanje, ki se je prihodnji ponedeljek vršilo. Pri tem sem si izprosil dovoljenja, da bi smel k godovanju nekaj buteljk šolskega nemškega rizlinga iz leta 1873., in pa nekaj litrov navadnega šolskega namiznega vina iz leta 1874. poslati, kar mi je gospod kurat dovolil. Godovanja so se udeležili z vipavskim dekanom na čelu, po večini vsi duhovniki vipavske dekanije. Civilista sva bila le dva navzoča, namreč tedanji slapenski župan in pa sin mojega rajnega očeta. Ko smo bili že dobre volje, je prinesla kuharica šolsko namizno vino1 in buteljke na mizo. Pri tej priliki se je oglasil neki vikar z vprašanjem; »O domine Mathias, habemus go-lunum?« Gospoda Matijo je spravilo to vprašanje v največjo zadrego, urno je prekrižal svoja usta s kazalcem, z očmi pa vikarja na mene in gospoda župana opozoril. No, jaz sem to takoj razumel, nekoli- 5. zahtevki do plačila obresti in anuitet: a) na podlagi terjatev, ki služijo zlasti za kritje zastavnih listin in fundiranih bančnih zadolžnic, b) na podlagi knjižno zavarovanih terjatev hranilnic in skupnih siro-tinskih blagajn, c) na podlagi terjatev hranilnic do občin ali drugih javnih korporacij, d) na podlagi drugih knjižno zavarovanih terjatev; 6. rentne terjatve in pravice do vzdrževalnih dajatev; 7. terjatve, ki jih ima družba Rdečega križa, dalje kak zaklad za podpiranje pripadnikov mobilizirancev ali za druge pomoči povodom vojne neposredno ali na podlagi kakega nakazila; 8. terjatve na plačilo obresti in na vračila glavnice iz zastavnih listin, fundiranih bančnih obveznic in delnih zadolžnic; 10. terjatve iz zastavnih posojil zastavljalnic in obrtnih zastavljalcev; vendar se pa v zastavljalnem obrtu zastavljena stvar ne sme poprej kakor šest mesecev po prvotno določenem dospetku prodati; 11. terjatve kreditnih zadrug proti osebam, ki so v javni ali zasebni službi stalno nastavljeni, in katerih službeni prejemki se od 1. avgusta 1914 niso znatno znižali, na plačilo obresti in na vračilo glavnice iz posojila. Podaljšanje ogrskega moratorija. Ogrski moratorij se je za vse one denarne obveznosti, ki se z moratorijem ne izključujejo. podaljšal do 31. januarja 1915. Detajlna trgovina z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih steklenicah se ne more brez donosa sposobnostnega dokaza izvr--ševati. Upravno sodišče je dne 7. oktobra t. I. izdalo jako važno razsodbo, ki zadeva tako trgovce kakor na drugi strani gostilničarje, ki so bili vedno nasprotniki temu, • -M -M ■M •N ■w w \Jr il ->lr C r>lr 1 skih zadevah Nedopustnost preklica, ako se je obrtni oblasti naznanil opust obrta . 1 Oddaja gostilniških koncesij .... 2 Važno za zadružne načelnike ... 2 Čaj z rumom, in brez ruma .... 2 Najemodaja sob kot hotelski obrat . 3 Poizvedba krajevne potrebe pri prenosu gostilničarskega obrta v kak drug lokal v istem kraju ... 3 Kazenske ovadbe zaradi neopravičenega izvrševanja gostilniškega obrta...................................3 Prenos gostilniškega obrta v kak drug lokal je dopusten le v istem kraju ..................................3 Prenosno dovoljenje, ki se je zoper ta predpis dalo, lahko višja oblast razveljavi .............................3 Točenje vina, piva in žganja v kon- sumnih društvih.........................4 Pravica priziva zadrug.......................4 Zadružni instruktorat........................6 Katera oblast odloča o prošnjah za podaljšanje policijske ure, prireditev plesov, godb itd.......................6 Naknadni davek na peneče vino . . 7 V rekurznem postopanju se naknadno vložena izpričevala tudi vpošte-vajo. Veljavnost delavskih izpričeval ni odvisna od vpisa v delavsko knjižico..............................9 Bolniško zavarovanje. Ugasnitev prostovoljnega članstva pri zadružni bolniški blagajni............................9 Stališče zakupodajalca k zakupniku v slučaju opustitve obrta ... 12 Nedeljski počitek v obrtih .... 13 Maksimalni cenik za časa vojne . . 14 Prostost poštnine zadrug in zadružnih zvez...............................14 Draženje v sedanjih izrednih razmerah .................................15 Nedeljski počitek in nadomestni po-čitni dan v gostiln, obrtu ... 15 Točenje pijač vojaštvu......................15 Kako se kvalificira točenje ' žganih opojnih pijač po točilnem zakonu 15 Kršenje zakona ne leži v tem, če obrt. oblast pred podelitvijo koncesije zaprosi višjo oblast za navodila . 15 Novela glede razbremenitve sodišč . 16 Prosta' razsoja obrtnih oblasti o prošnjah za koncesije.....................17 Odločba, ki vsebuje nepravilni pouk o prizivnih pravicah, je pomanjkljiva .................................17 Prizivna pravica obrtnih zadrug . . 18 Vojaški marketenderji.......................19 Prepoved porabe gotovih snovi za izdelovanje žganja ....................19 Popusti na občni pridobnini vsled vojnih dogodkov........................19 Naredba1 o izdelovanju kruha in peciva ..................................19 Predpisi o klanju telet.....................19 Obrtnopravne obveznosti gostilničarja 20 Izdaja učnega pisma.........................20 Detajlna trgovina z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih steklenicah se ne more brez donosa sposobnost-nega dokaza izvrševati .... 20 V. Vprašanja in odgovori. Izpolnitev pregledne pole, odpis gošče, zadacano vino prodano1 na debelo .................................5 Kaj se sme čaju primešati....................6 Ali so zakupniki obvezani plačati in-korporac. pristojbino .... 7 Izdražitev gostilničarskih koncesij . 9 Ali se bo vršil gostilničarski in kuharski tečaj..............................10 Ali sme užitninski uslužbenec imeti hišno preiskavo brez priče . . 13 Kje in kedaj je prepovedana prodaja narejenih cigaret......................15 Kateri aparat je za meritev novega vina najboljši.........................16 Pouk o odmeri občne pridobnine . . 17 VI. Stanovske zadeve. Uveljavljanje sklepov drugega državnega zborovanja gostilničarskih zadružnih zvez v Trstu .... 1 Akcija proti prisilnim zakupodajam gostiln, koncesij ......................1 Zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem ...............................2 Čaj z rumom ali kaj res nimajo drugega opraviti............................2 Zopet utesnitev v gostilniškem obratovanju .................................2 Spravljajte »Gostilničarja« .... 3 Čaj in rum....................................3 Kletarske potrebščine.........................3 Svarilo pred nakupom in prodajo vin tvrdke Giacomo Bovi .... 3 Kako velika je v resnici deželna doklada za vino............................4 Sleparske razstave .......................... 4 I. državni gostilničarski - kuharski tečaj ...................................5 Za odpravo vinotočev pod vejo ... 5 Občni zbor državne zveze zadružnih gostilničarskih zvez.....................6 t Matevž Sršen................................6 Kažipot po Kranjski...........................7 Tečaj za obrtno knjigovodstvo ... 8 Gostilničarski parlament .... 8 Napad na naš list............................10 Gostilničarski izlet................10—11 Poučni tečaj za funkcionarje obrtnih zadrug .................................11 Prepoved vseslovenskega sokolskega zleta ..................................12 Državne štipendije za mednarodni zavod za izobrazbo hotelirjev ... 12 Hotelirjem in gostilničarjem v uvaže- vanje in ravnanje.......................12 25letnica Ivana Ogorelca.....................13 Smrtna kosa..................................13 Bobi in štruklji.............................13 IX. avstr, vinorejski kongres v Gorici1 13 Lep vzgled...................................16 Plačilni listki..............................16 Gostilničarski obrat v vojnem časii . 17 Pivo v steklenicah in zamaški ... 19 ,t Franc Sušnik..............................20 nabitj VII. Razno. Odkod pride beseda restavrant? . . 1 Produkcija in konzum vina .... 1 Gostilničarsko - kaVarnarska strokovna šola v Zagrebu.......................2 Gradba hotelov v Novi Srbiji . . . Avstrijske pivovarne v 1. 1912 . . . Mednarodni zavod za izobrazbo hotelirjev ................................... Gostilna, ki hoče biti na dobrem glasu Reklamni obedi v trgovini .... Igralec gostilničar..........................4 Pivovarna v Lescah...........................6 Mali trgovci in obrtniki kot porotniki 6 Velikost in teža tiskovine...................6 Nazadovanje tujskega prometa 1. 1913 na Dunaju ..............................6 »Črna knjiga« plačilnih natakarjev . . 7 Vprašanje natakaric v Nemčiji ... 7 Nekoliko statistike .........................7 Gostilna je primeren kraj za volilnih razglasov . . Ali so bolniške blagajne obvezane svojim zavarovancem plačat plombiranje zob . . . Kraj brez pijače .... Belokranjska železnica Orjaški hoteli v Ne\vyorku Razdelitev dohodkov v Avstriji Škodljivci tujskega prometa Higijena v gostilni .... Od liftboya in natakarja do milijonarji Amerikanski hotelirji v Evropi . . Vprašanje napitnine v Nemčiji . . Ponarejalec vin Giacomo Bovi . . Proti odpravi delavskih knjižic . . Napadi na kralje in državne predsed nike ............................. Štirinajstdnevni moratorij . . . Vojna in gospodarstvo .... Uspehi posredovanja služb 1. 1912. \ Avstriji ......................... Kaj odganja goste v gostilni . . . Letoviška sezona ...................... Gostilničarska višja šola na Dunaj t Kako se shranjuje zelenjava poleti Prehranitev naših vojakov v vojni Kaj je moratorij....................... Za vinogradnike in sadjarje . . Donos davka na vino in meso 1. 1912 Izpolnitev obstoječih pogodb . . Nova naredba pravosodnega, mini stra ............................. Uvedba nadzorstva nad trgovskimi posli ................... Dunajski gostilničarji in prehranitev rodbin vpoklicaneev . . . Hrabrostne medalje .................... Iz natakarice grofica.................. Jejte sadje ........................... Kakšno perilo rabijo ranjenci . . Odpis hišnega davka.................... Vojne in bolniške blagajne . . . Vojno posojilo ........................ Izvoz našega vina na Nemško . . Oddajanje trt spomladi 1915. . . Kmetovalci pozor ...................... Donos davka na vino in meso . . Produkcija zlata v Avstriji . . Poizvedbe o vjetnikih in občevanje njimi ............................ Kakšni naj bodo zamaški . . . Opravilna doba članov trgovskih ii obrtnih zbornic se podaljša Sadjarski tečaj .................... Viničarski tečaj ................... Nove določbe glede moratorija Nov konkurzni red .... Najvišje cene za žito in moko . VIII. Iz kuhinje. Kako se shranjuje zelenjava poleti' Umazana jajca....................... 16 20