Štev. 3._V Maribora 15. marca 1874.	Tečaj H.
Znanstvena priloga „Zori".
Na ta list se posebej ne naročuje. — Maja vsaM mesec 15, fine.
Pregled: Ivan Huniad. — Sovremenski pisci celjskih grofov. — Slovanski elementi v venetščini. — Ptuj, peč in tuj. — O grški muziki. — Vzajemno delovanje naravnih močij in njih ohranitev. — Literarni vestnik.
. Ivan Huniad.
Zgodovinski obraz.
Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
Donava je porudela s krvijo poginivših in ranjenih vojakov. Turki so na vso moč bežali; kristijanje so zmogli. Nekoliko turških ladij se je potopilo, nekoliko so jih kristjanje osvojili, vse pa so bile tako poškodovane, da jih je Muhamed moral sam sežgati, samo da jih ne osvoji kristijanje. Kristijanska vojska je pridrla do grada, donesla je v grad hrane in vojaških stvarij, in pomnožila je grajsko posadko z novo, čvrsto vojsko. Huniad je dosegel prvi cilj, pretrgal je grajsko obsadko, in previdel je grad z vsem, kar mu je potrebno bilo, da se dalje more braniti.
Od tega časa ste prežali obe neprijateljski stranki, da druga drugo potolče. Huniad je vsak dan dobival nove vojske, katere je v vsem zbrane bilo nad 15.000 glav, prištevši tudi ono vojsko, ki je bila v gradu. Huniadovo vojsko so zvekševale krdela križarjev, ki so zapuščali plug in rokodelstvo pa vzdigali se na boj, da poginejo za sv. vero, ali pa da premagajo ne-prijatelje vsega kristijanstva. Huniad je te križarje neprenehoma učil voj-niškega reda, rkazaje jim, kako je treba boriti se, kako napadati, kako tudi braniti se, in na kaj je treba paziti v vsakej bitki. V nekolikih dneh je Ivan Huniad iz nevredjene trope ljudij vstrojil hrabro, vredjeno vojsko, ki je sklenila raje poginiti, kakor popustiti bojišče neprijatelju.
Dokler je Ivan Huniad tako skrbel, da se kar je mogoče dobro pripravi za napad turški, niso oni sedeli roke križema držč. Po bitvi z ladijami
3
/
na Donavi, se sultan Muhatned pri svoji bradi zakolne, da bode v 15 dneh ali osvojil mesto, ali poginil pod njim. Z vsemi silami je napadel grajsko zidovje, in noč in dan je rušil ga s svojimi velikimi topovi. Hotel je zi-dovje zravnati z zemljo, in tako odpreti vrata svojej vojski, da bi laglje mogla naskakovati in osvojiti mesto. Ali hrabra vojska, ki je v gradu bila, podpirana po junaških Srbih, mestnih stanovalcih, je po noči popravljala, kar so Turki čez dan porušili, in na mesto podrtih zidov je pozidala nove. Turki so se čudili kristijanskej vojski in pripravnosti, ali so vendar le zaupali na svojo silo, da bodo naposled osvojili grad.
Prešlo je že bilo nekaj časa, odkar je bil boj z ladijami na Donavi med Turki in kristijani, ali Turki se čisto nič niso približali svojemu cilju. Sultan Muhamed, ko je slišal, da so kristijanske vojne ladije začele vzne-, mirovati turške obale, sklene pretrgati obsadbo Beligrada, in zato poskušati, če bi se dal kar naravnost osvojiti grad, a videč, da sile kristijanov od dnč do dnč rastejo, in da mu bo vsak dan še teže osvojiti grad, sklene udariti na grad z naskokom, in tako poskusiti svojo srečo.
Napočil je dan 21. jul. znaten v vojnej povestnici zato, ker je ta dan se pričela in po kristijanih srečno izvršila borba okoli Beligrada. V turškej vojski mogla se je opaziti nenavadna živost, poedini oddelki vojske so se selili z mesta na mesto. Kristijanje so dobro videli, da se Turki pripravljajo na odločno bitev, in zato so tudi oni živo se pripravljali, da bi Turke dobro sprejeli.
Pričela se je bitev med kristijani in Turki. Turki se zažen6 naravnost na mesto; Ivan Huniad pa ni hotel za rovi pričakovati jih, nego je z oddelkom svoje redovne vojske s slabo oroženo četo križakov pohitel iz mesta in udaril se s Turki. Tako se je vnela huda bitev med neprijatel-jema. Po krvavej seči, ki je trajala štiri ure, v katerej so dvakrat Turki pridrli v mesto, pa vsak pot odbiti in izgnani bili, naposled vendar le prevladajo Osmani, se z vso silo v mesto vrinejo, in na mestnem trgu vname se nova seča med strankama. Naposled Turki premorejo v mestu kristi-jane, ki so se morali umekniti v grad; Turki skočijo za njimi, ali ta pot so mnogi z glavo plačali svojo prenaglenost in hrabrost.
V tem se je v gradu dogodilo nekaj, kar je vredno omeniti. Ko so se kristijanje umeknili v grad, in ko so Turki za njimi na grad naskočili, bili so poedini tako predrzni, da so šli pod grajsko zidovje. Nek močni Turek se je popel na grajski stolp, kjer je hotel zasaditi turški prapor. Nek Slovan, vojak v gradu, videč namero Turkovo, hotel je posekati ga in sprime se ž njim. Turek je bil močen, in Slovan ni mogel preobladati ga. A videč, da bode kmalu omagal, zgrabi Turka krepko okoli pasa in se ž njim vred s stolpa prevrne v rov, kjer obadva junaške smrti umreta. Boj med Turki in kristijani je trajal še celo noč.
Drugi dan se je nadaljevala bitev. Turki so vsakako gledali osvojiti most, po katerem se je hodilo iz mesta v grad, in katerega so kristijanje naj huje branili, ker so vedeli, da je izgubljen grad, ako izgube most. Turki so že osvojili bili neke nasipe grajske, in nekateri kristijanje so že začeli dvomiti, da bi se mogli ubraniti. Tedaj zapove Ivan Huniad, da se zapa-lijo, in z obzidja v turške vrste mečejo klopčiči vmočeni v smolo in žveplo. Ko to kristijanje store, zapalijo se Turkom halje, in plamen se razlije po turškej vojski. Turki začno bežati, s tem pa so še bolj ogenj upiliali. V tem izleti Huniad iz grada z vojsko, udari na oplašene Turke, in v kratkem času odžene jih vse ne samo od grada, ampak tudi iz mesta. Mnogi Turki so tu poginili, nekatere so kristijani vjeli, mnogi pa so bili ranjeni. Pri tej priliki je le malo kristijanov poginilo, ali mnogi so bili ranjeni.
Ko so Turki od grada in iz mesta bili pregnani, zapove Huniad vojski, da dobro čuva grajsko zidovje, da popravi vse, kar je v gradu poškodovano, da gleda na neprijateljska kretanja, in da se krepko upre neprija-telju, ako bi jih napal; pa tudi ostro je zabranil, da ne en vojak iz mesta ne sme stopiti, da jie vname kresanja s Turki. Huniad je vedel, da je turška moč velika, in da se je treba bati, zato je hotel, da se pošteno pripravi na upor. Križaki pa nevajeni vojaške ostrosti in ohrabreni vsled zmage, katero so malo preje zadobili nad Turki, grejo iz mesta, udarjajo na poedine Turke in njih čete, in kljubujejo vsej turškej vojski. Tako se znova začne silna bitev med kristijani in Turki. Zastonj se je upiral Ivan Huniad prenaglosti križakov, zastonj so bili soveti Ivana Kapistrana, naj pazijo na vojenski red, bitev je kakor plamten obliznila vso vojsko, trebalo je tedaj zmagati ali poginiti.
(Konec prik.)
Sovremenski pisci celjskih grofov.
(Dalje.)
V dodatku nahajamo predpravice in oblasti, katere so celjski grofi dobili v listinah, podpisanih od nemških cesarjev in avstrijskih vojvodov.
Kdaj, kde in od koga je ova kronika bila prvič pisana, tega zdaj ne moremo razsoditi do čista. Le ugibati nam je dovoljeno. Najboljši rokopis celjske kronike pisan je 1. 1542. Na njegovi platnici beremo lastnoročno opazko piščevo: im 1542 ist dise Cronickben der Graven von Cilli durch den Gorgen Vinkh geschriben vvorden. Toda Vinkh ni prvotni pisec kronike, ampak le jeni izdatelj in popravlja č. Razvidno je to iz mnogo vphanih dodatkov, katere je posnel iz ogerske kronike, pisane po neotesanem Madžaru Janu Thuroczy-u, in tiskane 1. 1536. V predgovoru kronike beremo, ka
3*
seje pisati začela: „zu erren vnd zu einer gedachtnuss" grofa Hermana II. Ta pa je umrl na den sv. Kolomana 1. 1435. Vendar dokončati mogla se je kronika mnogo pozneje, ker nam še natančno poroča, kar se je glede celjskih grofov godilo 1. 1458. A ne samo jako podučen v domačih rečeh naših grofov javlja se nam pisec, ampak tudi popolnem neodvisen se kaže od drugih pisateljev, posebno pak od Eneja Silvija. Vse to dela verjetno, ka je nekdo kmalu potem, ko so celjski grofi pomrli, poprejšnje domače zapiske, zaznambe in listine zlasti iz grofovskega arhiva, pobral in sostavil — celjsko kroniko. Prvotni pisec in zaznamovalec bil je gotovo duhovnega stanu. Na to vodijo prilične opazke piščeve. Bržej ko ne bil je menih samostana n. pr. pleterškega, kateremu so celjski grofi bili posebni dobrotniki in zaštitniki.
Sicer v kroniki ne nahajamo vzvišenejših zgodovinskih nazorov niti pragmatičnih razsodkov. Tega nima. Ali ponuja nam ova kronika obilo gradiva za domačo povestnico. To pa v jako priprosti, verni in odkritosrčni pisavi. In ta lastnost dela, da jo človek rad prebira, akoravno je pisana v okorni in robati nemščini Tako nemščino so tedaj sploh govorili po naših ponemčenih mestih, trgih, gradih in samostanih.
Lepo je tudi za pisca, ka svoje zaštitnike brani in zagovarja. To nam dč tem bolje, čem huje drugi sovremenski pisci celjske grofe grajajo — mnogokrat gotovo preostro in krivično. Celjska kronika nam zamore tedaj rabiti kot čistilo in korrektiv.
Prvotnega, izvirnega lica celjske kronike ne znamo. Ono se je v raznih izdavanjih in redakcijah precej izgubilo. Znane nam so doselej posebno t r i redakcije ali izdavanja.
Prvo izdanje napravil je: Gčirg Vinkh 1. 1542. Rokopis imel je nekdaj doktor Jan. Haid*), potem pa doktor Simbinelli, župnik v Črminjah (Rottenmanu). Zdaj je v biblioteki graškega vseučilišča. Ovi rokopis je 1. 1777 znani zgodovinar Aqu. Caesar natisniti dal v svojih: Annales ducatu« Styriae, tom. II.
Drugo izdanje zavrača se tudi v 16. stoletje. Ali kdo ga je sostavil, tega ne vemo. Rokopisov nahaja se nekoliko v c. kr. dvorni knjižnici. Zgodovinar Hahn dal je ovo izdanje celjske kronike tiskati v svoji: Collectio monumentorum, tom. II. 1726.
Tretje in poslednje izdanje priredil je: Christoph Solidus von Weisen, jeczo Schuelmeister zu Gonabiitz 1594. Ovo izdanje je najslabše. Širno delo druga ni nego preobloženi spis prvotne kronike. Naphan je z
Od tega moža je tudi nemšk popis štajerkih trgov in mest 1. 1690. Rokopis še nenatisnen, trohni v graškem Johanneu. Sehmutz, Lex. X.	Pis.
brezkritičnimi dodatki iz Bonfinovo zgodovine ogerske in pa iz nirnberške občne kronike Hermana Schedel-na. Nekaj rokopisov ovega izdanja bilo je nekdaj v Zajc-kloštru. Kamor so prešli, se ne vč. Leta 1777 dal je Aqu. Caesar tudi ovo izdanje celjske kronike ponatisniti v Annales du-catus Styriae. Rokopis, katerega je rabil, bil je vzet iz črminjske župnijske knjižnice.
Toliko naj zadostuje o raznih izdavanjih celjske kronike.. Omenimo še, ka slovenska kronika celjska, katero je sedanji kanonik g. Orožen I. 1854. izdal, ni morebiti kak prevod stare, nemške kronike. Ova knjiga, zbog kronologične natančnosti jako rabljiva, je izvirno delo.
Koncem navajamo iz celjske kronike nekatere opazke, ki utegnejo marsikoga zanimati.
O Frideriku II. pravi kronista, ka je svojo ženo Elizabeto Frangi-pansko v Krapini umoril: „vndt warn Landt offen mehr (Gertichte) "wie er sy des Nachts, als sy bey einander lagen, in dem Bett hatt erstochen vndt ertodt, vonwegen einer hupschen Jungfrauen, genannt Veronika, die er gern zu einer Gemal genommen hetc, als er sy auch darnach nabm. Veronika Desenička, veli, bila je: „geschlechter mittermessiger Leuth."
Čudno jo, kar nam celjski kronista poroča o Ivanu Huniadu: „item ist zu wissen, dass dieser hunndt Janus aus dem landt Walacbey burdig vndt eines geringen rittermessigen geschlechts was. Er was etvvan der von Cilli diener vndt lag ihn nur mit dreyen pferdten za hoff, als man gesagt hat.*)
Smrt Ulrika II. v trdnjavi belgrački popisuje celjska kronika v teh besedah: „des morgens frue h6rt der khunig (Ladislav Posthumus) vndt der von Cili mess vndt ehe die mess ein endt gevvan, schicket Hunadt Lassla, Zilladi Michael**) vndt etlich ander ungarische herrn umb den von Cili, er solt eilendt zu ihm in den Raht kommen, von grosser merklicber Sachen, dem khunig verkundigt warn, darzu mann sein bedurffte vndt ohn ihm nit ausgerichten mechten werden. Nach dieser mess gingk graff Vlrich von Cili in Rath, der vber ihm beschlossen was. Alsbaldt er zwi-schen sy kam, da wardt er in der vngetreu Hunadt Lassla zu redt setzen, was er zu Vngern thate, het er nit so viell daheimb in seinen herrschaff-ten, dass er nit bedurffte zu Vngern mer herrschafft vndt guts zu suchenn vndt Ehre an sich zu ziehen. Da antwordt er, er were seinem herrn, den khunig vndt den christlichen glauben zu dienst kommen, aber ihres Outs wolte er, noch bedurffte die nieth. Do zuckt er der vngetreu Hunadt sein
*) V listini kralja Zigmunda 18. okt. 1409. je Ivanov oče Vojk, Srbov sin, imenovan: jjmiles" aulae regiae.	Pis.
**) Szilagyi Mihaly bil je ujec Huniadov: Ladislava in Matije. Pis,
Messer von der selieidt vndt schrey laut zu den seinen, schlagt ihn den vonn Cilli. Der edl von Cili, da er sach, es solt vmb ihn ergehnn, da fing er eines Leuen Gemutli vndt griff ritterlich zu seiner wehr vndt sclilug auf den Hunadt Lassla einen geschwinden schlag und hette der ungetreu diesen schlagk nit versetzt vndt aufgefangen, sein ungetreu wehr in wohl vergoldten worden vndt wiewohl er den schlag aufgefing, nach wardt er von dem Cili in das haubt vndt in einen daumen gewundt und schlug ihm das Gehulz ab dem messer undt einen gulden Ring an dem daumen von einander. In dem wardt ein Cammerthur geiiffnet, daraus lieffen die, die da verstossen vvahren, mit schwerten undt mit tartscben undt schlugen ihn den Edl fursten von Cili grosse wunden in sein haupt nngt in sein fuss undt da sy ihn nun zu todt erschlugen, da legten sy ihn auf einen tisch undt schlugen ihn sein haubt ab. Dass haupt, das wardt verschickt bies auf den funtften tag, da wardt es wieder bracht."
(Dalje prihod.)
Slovanski elementi v venetščini-
Spisal Davorin Trstenjak.
(Dalje.)
Zbirka slovanskih besed v venetskem narečji.
Anzana, vrv, fune, iz anza, suffiksom: ana, staroslov. anza, onza, novo-slov. ože.
Antian, tegame, catinus, Tiegel, iz themata: ant odkod: «tss — ontl, cavus, teda: antian, vas cavum.
Azzo, perche, denn, wenn, starosl. ače, frizin. eče, novoslov. če.
Antro, altro, novoslov. utori, alter.
Azzo, Zwirn, litev. akis: sanski aksuš, mreža iz sukanca (cvirnaj.
Aglieta, Bleiglatte, rusk. j-agnut', svetit se, sansk. edž, splendere.
Barhotar, cenciar, slov. brbotati, čenčati.
Batola, čenča, rusk. botlat, neumno govorit, srbsk. batinati, isto.
Bava, Zorn, Aerger, starosl. za-baviti, offendere, za-bava, vexatio. O Die-zovi razlagi na drugem mestu.
Baita, capana, slov, bajta, za bavta, kakor zaje, za zavec, sansk. bhavana, domus, koren, bhu, bivati, baviti se, commorari.
Branca, nabrane stvari, srbsk. branica.
Badela, Schaufel, češk. hodit, kopat.
Braduma, goveja živina za pleme, plod, kašubski: brad, plod, latv. bred, accrescere slov. bredji - breji, praegnans.

Bada, maniera, staroslov. vada, na-vada.
Beca, gož, gožvica, slov. beka, žolta vrba, iz katere se gožvice delajo.
Beail, za bedan, armselig, slov. beden.
Baia, baiata, burla, scherzo, rusk. bali, Narrenpossen, lat. oblika je: fa -for, fabula gršk. (pa-, y(\\v.; teda je tudi baiazzo izvirnovenetska beseda; sem šče spada: bagia za baglia -balja, starosl. balija, incantator, ki baje. Diez iz gršk. j3aioc, klein, gering.
Bagio - baljav srbsk. bal-jav, koro?k. bal-hast, lisast.
Brancin, rod ribe, litovski brunšis, Plotsfisch.
Brogiar, prasko napraviti, srb. brujati, larmen.
Bola, mebir, slov. bula, mebir na vodi.
Bria za brida, Zaum, staroslov. bridati, adstringere, srednjenemšk. iz slov. bridel, Zaum, iz brid, je z epentetičnim z: brzda, brzdati.
Baza, fortuna, staroslov. vazn, fortuna, vazniv, felix. Diez iz srednonem : bazze, Gevvinn (?).
Boguon, entiato, des Anscbvvellen, srb. bunjati, anschwellen.
Bodolo, mal debel človek, staroslov. boteti, odebljati.
Borela, Magen von Hiibnern, srbsk. rusk. burag, Thiermagen.
Balar, plesati, bulg. balam, baram, bežim, gibljem se. Diez iz balla, Kugel.
Britolin, Scbneidemesser, slov. britva, britol, Federmesser, srbsk. britva, Tascbenmesser.
Barena, muža, slov. bara - ber-eg, srbsk. bara, česk. barine, rusk. bar, mel-kovodnoe mjesto.
Burelo, legno longo, ehe serve per formare 1' impiombatura di un cavo colF altro, slovaško burit, vrtati, izrezati, izdolbsti, lamati.
Broda, juha, litovsk. brada, Jauche, slov. brodit, župo raztrosit.
Bizarm, agnello, slov. biča, ovca.
Bnrlar, scherzar, rusk. burnut, bajke pripovedat, slov. burka, Scherz, Posse.
Baga, Schlauch, srbsk. bagan, Lammfell.
(Dalje pr,)
Ptuj, peč in tuj.
0. Caf.
(Dalje.)
* antsa spes v bine aa-anibft je tedaj starinska oblika = oiteb« in potler * oynxR5 s predlogom u vidi Miki. ovniBSTH = upati in u/ati m. upvati,
staropoljsk. tudi pfač, kakor opfit — obfit ttberfltissig m. optvit Psatt. 80 luž. njezjabki von ungefahr m. nezajapky, persk. p fi s spes, ter gledfe » = K= je=ro iz obi prim. slov. prakol — star kol, p®6 jo- = reziansk. dar do bis in Miki. florne; srbsk. aspa Ausscblag m. o- in ospe naše osepnice; češk. jesep Schotter m. o-, slično tudi srbsk. Japad ž. = naš osoje, nicina (sic) kraj, kamor solnce ne sija m. ocZpad; — dalje pa = po in pa-s = pos : paberek (paperek) iz pobirati ; Miki. L. 551 nM^HorETh ungula : pas in nohet, luž. panobt prim. panoga, lit. posnagas (Nesselm.) Pferdebuf, sem tedaj ne ido slov. pažlj (vidi gore), češk-p a z o u r Klaue; Kralle itd., nego k kor. p a ž i t i = rusk. pazit fiigen sansk. pandž — padž pangere prim. Zeitscbr. VI, 319.; ns3ov^ axilla sinus iz nsc-fl- = na3fl- (fl je odpadel, kakor v biz sambucus iz bizde-) = lotv. padusse, sanskr. d o s brachium, a češk. p a ž e (a )brachium k gore p a žiti, in poljsk. packa Achselhohle, rusk. češk. pah inguina iz sanskr. pash pasati, kakor slično sanskrt. pakša možk. Achsel; H^epi in no- stipula iz p a s in dreti; nocKoiib cannabis tudi slov. Janež., bolg. iz pos-, sanskr. shana (kana) cannabis, prim. ifcoM-oplja, lotv. paskannas unechter Hanf; nscptEi. Stiefsohn iz pas- in poni —paBt servus vidi Miki. sanskr. ar&fta puer, češk. parob Knabe, Knecbt in rusk. re&-eta Kinder; nACTopiifL privignus, naš pasterek iz pp,s- in priponke —Top— = ter: n. pr. v-forek Dienstag, kotoptiti in kotep— = kteri, lit. pas-toras, lotv. pas-tars der letzte, pastarits das letzte Kind einer Mutter, prim. lat. posterus in postumus; no3(c)AT» serus, staroprusk. pa(n)sdau nachher s vrinenim n kakor lotv. panskarra m. panskarra in skarra Lumpen: a v no3fli je priponka kakor v na-c?, pre-d, po d itd. in v np»3-ft-h otium, ne-npJ3-A-a gravida iz npa3 = npo3i per, durch, odsoda prazdn leer, luž. prozdny was durch ist, to je: hohl, leer; mttssig; nichtig, prim. gore in pomene v srbsk. š(t)upalj durchlochert, hohl, poljsk. szczupty in velikorusk. ščuplyj iz ščipati — ščupati — skop = kneipen — knapp = oxvi7tteiv — ouvotoc — kvoto;, a Miki. L. 853 je v prvem navedku m. ckkiihth čitati ot>koy"iith conjungere in v drugem prav ck&nhth c« geizen kakor rusk. skupit' se; v slovansk. najmer prvotni s = an — on na sredini prehaja gdagda v ju (ji) — i n. pr. poljsk. szczupa(k) = ščuka Hecht iz skxpa = skjupa = šču— češk. stika; rusk. sip Geier po * sjup iz s«p prim. slov. Janež, s&opec Habicht, kakor Geier iz gieren, lat. vultur iz velle; nimcimi narobe iz gn/usiti (o tem drugokrat več), tako je tudi uioifT- v a = ošut proizšel iz * s«t — sanskr. * shunta, kor. shvi = shu tumescere vidi Miki. coiffi in slično Miki. Radie. 80 cb»ti sanetus, tedaj: sxt = sjut = šut = staropoljsk. Psalt. Malg. 29 ješutnosč in češk. tudi jesiut ješitn^. — Tedaj z = prvinski s v n»3 Horiih m. n»c- ne pridan po Miki. L. 605 v nosjeprne, kar v no3s« (ondi) c = 3 sam priznava, prim. lit.
paskuy hinter iz sanskr. pas-ca v pashčat a tergo, postea, retro; 6 v pas-ča pa je moral v lit. v k preiti, ker tu č s a m o iz t — tj proizšedši biva, kakor staroprusk. uka, aukts, lit. awA;-(š)-tas, lotv. au&-(s)-ts hoch, gotsk. auh-uma,, k čemur prav naš vys- ok — vis—, iz uže gotovega sanskr. uči a altus itd. — V. Miki. RR. 9. se pa poljsk. zwi/ciežyč siegen bez dvojbe samo zaradi -icy- (predlog bii imaš v zapadnjeslov. češk. poljsk. luž. in rusk. = iz aus, ogrskosl. tudi vo: voiti = viin iti postali iz bih-) od vseslov. vitez' — trga; menim, ka je Poljake, ker od vitez' razve sestavljenega z-wy- nič nemajo, obči predlog wy- k hibni pisavi ziey- po narodnem razumu zavedel, če ravno po Mrongov. v celi poljski državi ne najdeš nijednega glagola s predlogoma z in wy- = zwy-, pač pa pri njih bližnjih sosedih le: češk. z-witežiti, luž. vičežič (po Pf. „veraltet") in rusk. vitezit' siegen. Drugaka hiba je v Janež. slov. vitezinja Ritterin (Heldin) m. vitegrinja = EHTAriiHin prim. knez — kne^inja kakor delavec
--v&inja itd. Slednjič k viti — vitez' dodaj Miki. L. noiiiiiu.ru -nokath
subjicere in slične: češk. valeti, potvkati se, slov. zgrabiti se, lučati se, metati se, biti se = boj, lat. pugnus — pugna itd. in gledfc BHTt = vytb Antheil; Beute : srbsk. o d o r a Beute; Kleider; Riistung — o-dreti; plen iz pleti, opleti koga, odtoda slov. plenjati v. Getreide ausgiebig sein, poljsk. plon Beute; Flor; Ertrag an Fruchten; tup, lupiež Raub; Beute; nemšk. r i n g e n iz staronemšk. h r i n g a n drehen, winden in a%oXov, spolium ....
(Dalje pr.)
O grški muziki.
K. Glaser.
v
(Konec.)
Ce je prvi glas drugega tetrahorda isti, kakor zadnji prvega, se eden izpusti in iz obeh se napravi
h — c — d — e — f — g — a;
■---------
tak tetrahord se imenuje zvezan, inače ločen.
Ce se zvezanemu tetrahordu drugi zvezan naprej postavi in na čelo obema glas A, potem nastane veliki sistem.
Vsak glas sme biti započetnik posebnemu tetrahordu in dobi potem tudi svoje ime.
N. pr. e — f — g — a — h — c — d — e doričen tetrahord. d — e — f — g — a — h — c — d frygičen	„
c — d — e — f — g — a — h — c	lydičen	tetrahord.
h — c — d — e — f — g — a — h	myksolyd.	„
a — h — c — d — e — f — g — a	hypodor.	„
g — a — h — c — d — e — f — g	bypophryg.	„
f — g — a — h — c — d — e — f	hypolyd.	„
Če ravno so imeli Grki tako umetno izmišljen sistem, si vender niso nobene arije izmislili; samo naravno moč pozamesnega glasa v karakterističnih intervalih so rabili, da je postala pesem veličastneja. Posebna zmožnost za lepo obliko in plastiko je zadrževala Grke, da v muziki niso daleč dospeli. Zapustili so nam do zdaj nedosegljiva dela v zidarstvu, slikarstvu, podobarstvu in pesništvu; v vsem so izvrstno razumeli, človeka po zvunajnosti narisati in načrtati; glasa pa niso razumeli za to porabiti, da bi ž njim izrazili, kar se v človeškem srcu godi; niso poznali boja med posvetnim in idealnim svetom in tudi niso želeli zmage idealnega sveta; in ravno v idealih, v čutih zajema muzika hrano. Ukljubu vsem tem razmeram je muzika ozko zvezana bila s pesništvom. Že v starodavnih časih se je na praznikih boginje Demetre prepevalo in plesalo; takt pri plesu se je ravnal po piščalki. Pri vseh bogoslužnih opravilih se je prepevalo. Ko se je pesništvo krasno razvijalo, je ž njim tudi muzika napredovala; s propadom pesništva je tudi muzika pojemala.
Jonci so začeli slovstveno delovati o junaški pesmi, epični poeziji; rapsodi, ki so te pesmi prepevali, niso potrebovali posebnega načina tona, zarad tega se tudi jonski način ni razvil. Inače pri Dorcih. Ti so bili mirni, resni, domoljubni in zasebni; jihov način tona je jako star in podoben našemu moli. E o 1 i č e n način je ognjen in živahen in posebno primeren za vesele pesmice. Terpander je pesmice koval za viteške boje in plese in sicer v strofi. A 1 k m a n je pridel antištrofo in Stezihor iz Sicilije epodo. V taki meri je služila muzika javnosti. Pri Eolcih pa je lepšala privatno življenje in eolski pesniki Alcej, Ibik in Anakreon so radi bivali na dvorih gostoljubnih knezov, Pindar 520—456 je dospel v pesemski poeziji do največe dovršenosti.
Tudi z dramatično poezijo je muzika ozko zvezana. Že Arion je selske igre v dijonizovih praznikih vredil po korib, ki so šteli po 50 oseb.
V svojih pesmicah so opevali dare in čudovitne čine dijonizijeve; cel kor se je razdelil na dva dela, da se je antistrofično popevalo. Se le Laz iz Hermione leta 500 pred Kristusovim rojstvom je dal povod, da so se te pesmice prestrojile v drame ali žaloigre; največ je k temu Tespis pripomogel. Ni prostora tu za to, da bi se na široko opisavalo, kako se je to zgodilo; samo toliko omenim, da obstojijo grške drame iz dveh glavnih delov in sicer iz dialogov in iz pesmi, ki jih kor poje.
Glavna reč so bile najpoprej pesmi; pozneje še le se je pridružil dialog med osebami. Da so se te korične partije prav dostojno izvrševale, za to je vlada skrbela.
Ko je dramatična poezija na vrhuncu slave bila, je tudi muzika dospela do največe popolnosti in to za časa najveljavnejših tragikov, Eshila, Sofokla in Evripida 550 — 450. Pozneje pa Atenčanje niso več mogli dostojno skrbeti za kore, in od tistega časa je začela tudi hirati muzika; samo instrumentalna muzika je skušavala nadomestiti kor in virtuozi so začeli kazati svoje umetnosti, in so si veliko denarja zaslužili. O Amobeju se govori, da je dobil za vsakokrat, ko je igral, v našem denarju po 1000 gold.; izvrstni igralki na piščalko, Lamiji, so Atenčanje tempel sezidali. Na kraljevskih dvorih je živelo mnogo piskarjev; n. pr. Dorion na dvoru Filipa, ki je bil macedonski kralj, Aristonik in Kratin v Metimni, Xenodor v Teji, Aristokrat v Tebah, Heraklit v Tarentu. Muzi-kalična omika je tako splošna postala, da so Temistokla na sumu imeli, da je premalo omikan, ker se je branil pri nekem gostovanju v liro igrati. Ob enem pa je vsahnila Grkom moč stvarjalna in začela se je doba, da so znanstveno začeli preiskavati muziko; tako je Aristotel, Aleksandrov odgojitelj 1. 350 pisal o akustičnih razmerah glasa; intervalne razmere je poskušal razjasniti Aristokson 320 pred Kristom.
Ko je bila Grška podjarmljena od Rimljanov, je morala s svojo umetnostjo zmagovalcu služiti, in je s tem umetnost skoro ugonobila.
Kar se instrumentov tiče, so Grki gotovo poznali orijentalske in egiptovske; v rabi je bil rog, trobenta, psalter in harfa; izrečno narodna instrumenta sta bila lira in piščalka (flavta). Lira se je igrala s klinčkom iz žlahtnega lesa in slonokosti; monohordjepo Ptolemeju dvojen, antiforičen in paraforičen, in se je rabil pri podučevanju v petju; kakov je bil instrument, se zdaj ne ve.
Enaka liri je bila forminga, posvečena Apolonu, in je spremljevala veličastne junaške pesmi; bila je lepo izdelana, vložena z zlatom in z biseri. Imenujejo se še: Sambuka, barbiton, epigonij, magadi in simikion, kterih instrumentov pa ne znamo. Lokov Grki niso rabili; tudi niso strun s prsti pritiskavali, da bi jih skrajševali in tako glas zvikšali; za više glasove so morali nove strune napeti; tako je pre epigonij imel 40 strun.
Piščalk so imeli več vrst; navadna je bila monavl (jxdvat)Xoc) iz ze-lenike (buxus), tudi slonokosti; imela je dulec (Mundsttick). Prva piščalka je imela samo dve luknjici; pozneje tudi več; morali so za vsak poseben način glasa posebne piščalke imeti; pozneje so vsaj tako daleč dospeli, da so nekaj načinov zamogli na eni piščalki igrati. Tebančan Pronom je neki znal dorično, frigično in lydiško na eni piščalki piskati. Ker pa taki
instrumenti vendar premalo glasov obsegajo, so pozneje rabili s i r i n g o : zvezali so namreč po 7 alj deset piščalk v eno celoto, kakor so še zdaj v rabi žveglice; to je bil začetek orgijam v drugem stoletju pokrist. rojstvu.
Trobenta in rog jim sta rabila kakor drugim narodom za signal v vojski.
Harmonije, soglasja več posamesnih glasov niso poznali Grki, in čeravno imenuje Evklid svojo knjigo: „Navod za harmonijo," Aristoksen »osnutke harmonije," Nikomah „harmoniko," se mora beseda „apjiovia" v drugem pomenu razumevati kakor v sedajnih časih pri modernih narodih. Klasičen je v tej reči izrek Reissmanna „Allgemeine Geschichte der Musik I., 65" (ki mi je bil vodja pri tem spisku): „Allein die Mehrstimmigkeit solite erst dann sich ausbilden, als das Christenthum die ungeheueren Schutze des menschlichen Innern bloslegte, und somit der Tonkunst ein Objekt entgegen brachte, welches es in klingenden Formen darlegen solite; und es vergingen fast tausend Jahre, nach der Verkiindigung des Christen-thums, ehe die einzelnen Stimmen zum Bewustsein ihrer Selbstandigkeit gelangten, aus welchen sich erst dann die Harmonie entwickeln konnte."
Kar se konečno not tiče, so jih imeli po Burette-u 1620, po Forkelnu 990, po drugih 104; rabili so jih zarad tega toliko, ker so imeli za petje druge in za instrumente druge; znamenja so stojč in lež6 v raznih legah in nam ne javijo po zunajnji obliki, kakova je harmonija.
Vzajemno delovanje naravnih močij in njih ohranitev.
Dr. Križan.
Naravoslovne znanosti so za izobraženega človeka velike važnosti že zato, ker nje mnogostrano v praktičnem življenju porabiti more; in tudi zato, ker on ravno v naravoslovnih znanostih tako ostro postavnost nahaja, po kateri naravne moči delujo, kakor malo v katerej drugi znanosti. Ali nam je ne samo velik broj naravnih prikazkov tako znan, da ne poznamo samo zakonov, po katerih se oni dogadjajo, ampak tudi početek in celi tek zakona poznamo tako, da njega tisuč let proračunati zamoremo! Pomislimo samo na prost zakon gravitacije, po katerem se vsa nebeška tela pri svojem gibanji ravnajo.
Kako ostremu in prostemu zakonu pokorava se par, in kako njega moč človek koristno upotrebljuje! No človek neporablja samo moči para, ampak tudi druge naravne moči upotrebljuje on na svojo korist; kar bi ali celo nemogoče ali le žmetno bilo, ako bi naravne sile ne bi tak ostrej postavnosti pokoravale se.
Ker ie tedaj glavna naloga naravoslovja, preiskovati zakone, po katerih naravne moči delujo, zato je vselej velike imenitnosti za celi iz-
obraženi svet spoznati se iznajdenim zakonom. Ravno za tega delj pregovorili bomo tukaj nekaj o vzajemnem delovanji naravnih močij in njih ohranitvi.
Vsaki prikazek more svoj uzrok imeti, in ravno ta vzrok zovemo moč ali silo. Vsaki vzrok stvarja dalje svoj učin, in vsaki učin mora svojemu vzroku enak biti. Tak na primer človek pri vzdiganji bremena ravno toliko moči (kar je ravno vzrok vzdiganja) potrebuje, kolikor je breme težko. Moč opravlja delo, če ona breme kroz stanovitno dolžino pota premagati zamore. Če tedaj na primer človek kamen na neko višavo zdigne, onda opravi on delo. To delo je tem vekše, čem vekša je višina ali čem žmetnejše je breme.
Ker človek in živali močjo delo opravljajo, in ker mašina veliki broj takih močij nadomestiti zamore, zato se tudi o mašini pravi, da delo opravlja. Da je opravljeno delo v neki razmeri z močjo, znamo iz občnega življenja. Mlinar na primer prav dobro zna, da, čem močnejša in bistrejša je voda,, tem več se zmelje. Parostroj giblje se tem hitrejše, čem več vode se v par pretvarja. Močen človek mnogo ležej in tudi poprej eno in tisto delo opravi nego slabejši.
Nijedna mašina nestvarja gonilne moči, ampak delajočo moč, katere njej naravne moči davajo, spremenja ona v drugo podobo in ta se nam v opravljenem delu prikazuje, če človek uro navije, te on peru dade delajočo moč, katera v peru ne ostane, ampak se nam v drugej podobi, to je v gibanju urnega kazalca prikazuje.
Če v veliko delalnico naravnih močij pogledamo, opazili bomo različne moči, katere delo opravljajo. Mi namreč najdemo težo, vlačnost ali elastičnost, tisk tekočin, gazov in parov. Teža giblje nam stensko, a vlačnost žepno uro, tisk tekočin, gazov in parov giblje mline in druge podobne mašine. No mi bomo še razun omenjenih močij tudi druge v naravi našli, katere iz topline, svitlobe, električnosti, magnetizma in kemičke srodnosti izhajajo. Vse te moči rabi um človeški na svojo korist, ker vse uzrokujo mehanički učin in opravljajo delo.
Da toplina inekaničke moči stvarja, se osvedočimo pri parnej mašini. No mi se tudi lehko osvedočimo, da tudi mehaničke moči toplino uzrokujo, kar nam spet dokazuje, kako so naravne moči med seboj spojene, in kako ena drugo uzi okovati zamore. Nobeno mehaničko delo se namreč ne opravi, brez da se pri njej ne bi toplina prikazovala. Nož, s katerim se hitro kruh razreže, se ogreje, plužno železo pri oranji, žaga pri žaganji postane topla, os na kolih se užge, ako se ne maže. Pa topline ne vzbujajo samo mehaničke moči, ampak tudi kemijska zveza in električni tok uzrokujeta toplino.
Ko si je um človečji že naravno moč vode, ognja, vetra, teže i. t. d. prisvojil, in ko je zakone, po katerih te moči delujo, že spoznal, povzdignil se je on prama nebu, in glej tudi tam opazil je ravno tiste moči, kakor v naravi. Teža, katera stensko uro giblje in vse na zemljo privlači, opazil je um človeški tudi med nebeškimi telesi. Gravitacija je namreč tista moč, katera v neizmernih daljavah med nebeškimi telesi ravno tak deluje, kakor teža na zemlji. Svitloba in toplina nebeških teles ne razločujeta se bitno od zemeljske in tudi gledč na tvarino so nebeška telesa zemeljskim v neki srodnosti.
Kakor toplina zemeljskih teles različne spremembe tvarin uzrokuje in delo opravlja, tak tudi solnčna toplina prirodne sile vzbuja in različne spremembe tvarin uzrokuje. Solnce namreč ne ogrevlje zraka enako, in radi tega počne se on valovati, in tak postane veter. Solnčnoj toplino izparuje se dalje voda. , Vzdigajoči pari zgoste se, postanejo megle in oblaki, iz katerih spet deži ali sneži, in tak napajajo našo zemljo in izvirke v njej, iz katerih reke in potoki izvirajo.
Toplina, kakor smo že gori omenili, je vzrok delajočej moči parnih mašin. Dolgo se je mislilo, da človek in živali svojo gonilnost iz ničesa ne stvarjajo. Ko se je pa pri parnih mašinah opazilo, kaj je vzrok njihovi delajoči sili, spoznalo se je, da je človečje in živalsko telo v tem oziru povsema mašinam enako. Kakor namreč mašina svojim žaiečim žrelom drva in ogljinje žere, in tak gonilno moč stvarja, tak mora tudi človek jesti, in hrana, katera mu v želodcu zgori, daje mu moč in toplino.
Iz te malo podobe spoznamo že, da med naravnimi silami v resnici neka vzajemnost obstoji, in da prav lehko ena moč drugo vzbuja in se tudi lehko v drugo podobo spremenja.
Zdaj še pa čem dokazati, da se kolikost (veličina dela) sil ne menja, ampak da enaka ostane. Ta zakon poznan je pod imenom vzdižbe ali ohranjenja močij, in mi bomo tukaj dokazali, da ima on svojo veljavo pri vseh prirodnih silah.
Vsaki zna, da človek pri hodu opeša in pri delu se utrudi. Čem bolj se človek pri delu napinja in čem delje je to napinjanje, tem bolj se on tudi utrudi. Vsakdanja skušuja nas tedaj uči, da človek in živali ne morejo neprestance delati, da se pri delu njihova sila trosi, in da je to vzrok utrujenosti. Potrošena moč se počitkom in hrano spet povrati, in človek je spet za delo pripravljen.
Tudi prirodne gonilne moči opešajo, tudi one se pri opravljanji dela troše, in nam se zdi, kakor da so po opravilu zginole. Utež samo tako dolgo stensko uro giblje, dokler na tla ali na drugi kateri predmet ne pride. Gonilna moč, katero je utež uri davala, je delo opravila in je zdaj potrošena,
ker ura ne ide dalje. Utež bi veliko hitrejše na tla padla, da nije morala dela opravljati, to je ure gibati. Ta primer uči nas, da se vse prirodne sile pri opravljanji troše. Tudi voda in zrak pri gibanji mlinov na svojej hitrosti trpita, in to s opravljenim delom razmerno.
Kdo dalje ne zna*iz vlastite skušnje, da toplina terajoč različne stroje delo opravlja, in da se pri tem tudi toplina sama troši? Pri kemijski spojini in razstavi se kemijskoj silo tudi delo opravlja, ali tudi ta moč se troši. Električni tok, kakor nam to telegraf najbolj svedoči, opravlja tudi delo, ali tudi ta moč se troši. Iz omenjenih primerov se tedaj učimo, da se vse prirodne sile pri opravljanji dela troše. No, čeravno se prirodne sile pri opravljanji tega ali onega dela troše, ter vendar ne zginejo one, ampak sp samo v drugo podobo spremenjajo.
Res je, da se je poprej mislilo, pri trenji in udaru se moč, katera trenje in udar usrokuje,' zgubi, ali J o u 1 e znajoč, da vsako trenje in vsaki udar toplino uzrokuje, je svojimi poskusi dokazal, da moč, katera se pri trenji (to je namreč tukaj delo) troši, ne zgine, ampak ona uzrokuje vselej stanovitno množino topline, in stanovitna toplina spet, katera se pri delu troši, vselej stanovitno delo opravlja.
Ker tedaj udar, trenje in mešajoča voda, kakor je Joule s kotačem v vodi gibajočim dokazal, toplino uzrokuje, in toplina se spet v gibajočo moč spremeniti zamore, zato učenjaki*) trdijo, da toplina nije, kakor se je poprej mislilo, drobna kakšna tvarina, ampak jo gibanje najmenjših telesnih čestic uzrokuje.
Moč, katera trenje in udar uzrokuje, se pri tem delu ne vniči, ampak ona se spremenja v gibanje najmenjših čestic telesa, in toplino uzrokuje. Vsi znamo dalje, da se kladivo pri kovanji, nož pri rezanji, žaga pri žaganji i. t. d. ogreje; sila se tedaj pri opravljanju dela ne vniči, če ravno se nam tako zdi, ampak se le v drugo podobo, to je v toplino spremenja.
Dvigne li se na visoko mesto kamen, te se pri tem delu, kako smo že onhenili, teža premagati zamore. Pade li ta kamen iz tega mesta na zemljo, te se nam zdi, kakor da se težo poprejšnja sila povsema vniči, no to nije tak. Padajoči kamen namreč uzrokuje druge sile in prikazke, ker mesto, na katero on padne, je toplo, in pri padu sliši se zraven tega tudi zvok. Toplina in zvok sta tedaj podoba, v katero se je teža spremenila, in broj teh močij (to je tistih, katere toplino in zvok vzbujajo) je enak tistej moči, katera je kamen dvigla. Potrošena sila pri vzdiganji nij se tedaj padom vničila, ampak se je v drugi podobi ohranila.
*) Kroenig, Ciausins i Maxwell bili so prvi. kateri so trdili, da je tudi toplini vzrok gibanje najmenjših čestic telesnih. Kakvo je to gibanje, se dozdaj edino pri plinih zna.	Pis.
Tudi sila, katera se pri zgoščevanji malih tvarnih čestic na videz zgubi, prikazuje nam se v toplini, kar nas najbolj pneumatičko kresalo uči.
Pri kemijskej spojini kisleka z vodencem se tudi na videz sila vniči, ali ona se spremenja v prask in toplino.
Znano je, da se pri gorenji kislek z oglikom spaja. Tudi pri tej spojini opravlja se delo, in sila na videz zgubljena , se je v toplino spremenila.
Kemijske sile uzrokujo toplino, no one uzrokujo tudi električni tok in zamorejo mehaničko delo opravljati. Mi znamo namreč, da električni tok vodo v svoje prvine razkraja, in električna sila, trošeč se pri tem, prikazuje nam se v opravljenem delu.
Na videz izgubljena sila solnčnih trakov v rastlinah, prikazuje nam se v gradbi, to je rastenju rastlin. Ogljenčeva kislina se namreč solnčnimi traki razkraja v oglik in kislec, oglikom se rastline gradijo, kislec pa izdišo.
Iz te male podobe tedaj spoznamo, da vselej, ako se prirodna sila pri svojem delovanji na videz vničuje, da se pri tem ona samo v drugo po-debo spremenja, in tedaj ohranja.
Literarni vestnik.
D. T.
Slavisches Familienrec ht. Inaugural-Dissertation zur Erlangung der juri-stischen Doctorwiirde an der Universitat Strassburg von Paul Turner, Strassburg und London, Verlag von Teubner et Comp. — Pod tem naslovom je na svetlo prišla lično tiskana knižica v veliki osmerki na 62. stran., ki jo je spisal naš učeni rojak in sodelavec g. Paul Turner. Kniga sicer ni dovršeno delo, česar tudi od inauguralne disertacie zahtevati ne moremo, vendar v 24. §§. temeljito razlagajo §. 1. Allgemeine Bemerkungen; §. 2. Die Hauscommunion: Zadruga; §. 3. Einzelne Reclitsverhaltnisse der Hauscommunion; §. 4. Erweiterung der Hauscommunion; §. 5. Die Županien; §. 6. Entstehung und Schicksal slaw. Staaten; §. 7. Der Adel und die Sklaverei, §. 8. Die Sonderfamilie. Drugi paragrafi govore o zakonu, juternji, o pravnih razmerah med stariši in otroci itd. Pričakujemo od učenega g. pisatelja, da on to v svoji disertacii osnovano razpravo bode popolnoma izdelal in slovansko pravoslovno literaturo z lepim novim darom obogatil. G. P. Turner, ki je tudi obiskaval angležka vseučilišča in si na svojih potovanjih skoz Angležko, Francosko, Nemško, Švicarsko itd. prilastil obilo praktičnih znanostij posebno na polji nacionalne okonomie bi bil izvrstna moč na Franc Jožefovem vseučilišču v Zagrebu in mi opozorujemo ono slavno gospodo, ki bode imela upliv pri imenovanjih profesorjev na juridični fakulti jugoslov. vseučilišča, na to izvrstno učiteljsko moč.
Popravek. Pisatelj članka „Nekaj besed zastran ohranjenja" itd. v Vestn. 2, str. 31, je Vuinik, ne Viernik.	Ured.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Jelovšek.
Tisk in založba Narodne tiskarne v Mariboru.