S 1 o v e n c i. Dne ]9. avgusta t. 1. imaino za 6 let izvoliti 8 poslancev za deželui zbor štajerski v Gradci. Slovensko društvo priporočuje, naj bi sledeči gospodje bili izvoljeni: 1. za okraje: mariborski, št. lenartki in slov. bistriški gospoda Baron Goedel iu Dr. Franc Eadaj državni poslanec, bivši deželni poslanec. 2. zaokraja: ptujski in rogački č. g. Bcžidar Eaič državai poslanec. 3. za okraje: gornje radgonski, ljutomerski in ormoški: gospod Jožef Zukoveo bivši deželni poslanec. 4. za okraje: mahrenberški, slov. graški in šoštanjski: č. gosp. Dr. Jožef Šnc bivši deželni poslanec. 5. za okraje: celjski, konjiški, šmari jsk i, vr ansk i, gor nj e-gr aj ski in 1 aški: gospoda Mihael Vošnjak inženir, ravnatelj zaveze slov. posojilnic in Dr. Pr. Dominkuš bivši deželni poslanec. 6. za okraje: sevniški, brežiški ia kozjanski gospod Jožef Jerman. c. k. svetovalec in okrajni komisar v pokoji. crcr- Voliterska borba pa Sclimiderer-Glantschni ovi lisjakovci. Sedaj volimo volilne može na kmetih. Hvala Bogu! Slovenci se številno ndeležujejo in volijo pošteno, narodno. Da zmagamo povsod, o tem uže danea ne dvomimo. Naši kmetje so po volilnih shodih, oklicih iu Slov. Gospo- darji tako poučeni, da jih liberalci ne preslepijo lebko. Zastouj trosijo denarjev, celjskili oklicev iu lisjakov. Mariborski Schmideijer, tisti, ki je v Ptuji modroval, naj bo nemec. \_ammer", Sloveuec pa ,,Ambos", po katerem fbi naj nernec (se \& liberalec) udribal, dal si je po Glantscliniggu skrpati oldic, ki uže na- prvi pogled pokaže, da je beli den zagledal tam, kder sedaj na Slovence najbolj psujejo, v Celji. Kdor je oklic Slovenskega društva in oni konservativnih slovenskih volilcev mariborskih prebral, ta bo rekel: prvi je pošteno slovensk, polu resnice in najboljšili naukov za slovenskega kmeta drugi pa nemčurska liberalna klobuštra, polna neresnic in zvijač, da bi Slovence prekanili in zvabili v liberalni koš. Zelo nesramno pa je, kako se resuici za ušesa daje in pošteuitn našim poslancem očita, kar so liberalci sami storili. Kajti prvič drzneta se Schmiderer-Glantschnigg liberalcem pripisovati, da smejo sedaj tudi tisti voliti, ki 5 &. davka plačajo, ter pravita, da so naši poslanci se temu upirali. V resnici je pa ravno na opak bilo. Naši konservativni poslanci, med njimi baron Goedel, so to na Dunaji prvič sprožili in tudi sklenoli proti liberalcem, ki so se dolgo aa vse kriplje branili. Schmiderer obeta in upa, da bodo kinetje z meš^ani jednako volilno 'pravico nživali. Ne vernjte mu. Liberalci so 23 let imeli časa in prilike, krivico popraviti, pa je niso. Tudi Schmiderer je več let med njimi v Gi'adci čepel, pa se ni genol ne. Sedaj bi pa rad se kmetom v poslanca kot drugi Seidl-Brandstetter vrinol iu zato se mu jezik samega medvi. za kmeta cedi. — Proč ž njim! Drugič kvasi Scbmidererjev oklic, ka pre ljudje s sedanjimi poslanci zadovoljni niso! To je res, pa vedeti je treba, kdo so toti ljudje? No, to so nemškutarji, nemčurji, liberalci, Seidl-Scbmidererjevci, ti so jezni in nezadovoljni, ker so propali. Slovenci pa se veselijo in visoko spoštujejo poslance, kakor sta n. pr. dr. Radaj, baron Goedel. Tretjič očita Schmiderer, da so naši poslanci kmeta v uemar pušcali in mu večje dače naložili. To zopet ni res. liesnica pa je, da so deželue stroške štajer.ske od 800.000 fl. do 4'/2 milijona pozvišali nemški liberalci in torej davke pomuožili; resnica je dalje, da so gruntno dačo liberalci 1. 1869 zaf-eli uravnavati, po liberalcih n. pr. Sorscliagg u, Hrastuigg-u itd. grunte previsoko vcenjevali in pri celem delu 25 milijonov potrošili. Konservativni poslanci, med njimi baron Goedel, so le ob konci prišLi še do besede in za kmeta rešili, kar je bilo še mogoče. Tako so liberalci 41 milijonov kmetom hcteli naložiti, kouservativci so to potisnili do 37 in. letos do 34\2 milijona t. j. za 3, oziroma 8 milijonov gruntui davek znižali. Kako se je baron Goedel za kmete izvrstno potegovat. prioa to, da je s poslancem Schauppoin vred predlog stavil: naj se tarife za vinograde, travnike, sadovnjake in gozde zuižajo, kar bi davek znatno zmanjšalo. No, in zakaj ta predlog ni bil sprejet? Zt.to, ker so liberalni poslanci posebno štajerski, tedajSclimidererjevci, (Čujte) proti Goedelnu glasovali. Schmiderer se je torej, kakor častilakomni vran v basui od Glantsclmigga nakinčati dal s tujim perjem, pa glejte, sedaj mu ga izpipljemo iu pred uami stoji pravi nemškolibei'alni vran, katerega kmetja za živo glavo ue vzamejo. Da ni res, da Slovenci nemščino sovražimo ali se nje naučiti svojim branimo, to kažejo naši oklici, kder tirjamo, da bodi celo v malik šolah nemščina o pravem času poučni predmet; druge šole pa uravnaue tako, da bodo slovenski dijaki znali popolnem nemški in slovenski. Ker Sclimiderer-Glantsclinigg v svojib oklicih toliko neresuic ia zvijač potrebnjeta, da bi kmetom nemškili liberalcev vriuola, kriva sta sama. da jima uobena pametua slovenska dnša niti toliko za njiliove širokokoustna obetanja ue da, kar bi pod nobet djali. l'ro'; z lisjakovci in jihovimi smrdljivimi oklici! Držimo se oklicev Slovenskega društva. Ti so pošteni, resnišui, odkritosrčni! Desteruiški.