7/an,d s~yuAtice... NO. 87 AMCRICAN INSPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 3, 1961 SLOV€NIAN MORNING toWSPAPGR ŠTEV. LX — VOL. LX Tunizijski predsednik Burgiba v Ameriki 2 vodniki ZDA se bo pogovarjal o Alžiriji in o gospodarski pomoči. WASHINGTON, D. C. — Med Fajzaniimivejše politične turiste, ki bodo obiskali ali so že obiskali našo prestolico, spada gotovo tunizijski predsedink Burgiba. Ne morda radi politične ali vojaške važnosti njegove dežele, ampak radi vloge, ki jo, kot se vidi, z uspehom igra kot posrednik med De Gaullom in alžirij-sko uporniško vlado, in radi vpliva, ki ga skuša imeti na maroško zunanjo politiko. Burgiba izvaja sedaj dvate-densko palitično potovanje po Kanadi in naši deželi. Po programu bi moral priti danes v Washington. Seboj bo pripeljal veliko spremstvo raznih strokovnjakov, kajti prihaja z običajno prošnjo za podpore. Za svojo deželo je namreč dal sestaviti desetletni gospodarski Planj ki naj bi zahteval $800,000,-800 investicij, torej povprečno lf?tno po $80,000,000. Računa, da bo njegov načrt našel potrebno razumevanje v Washingtonu. Naša dežela je do sedaja dajala Tuniziji letne podpore v povprečnem znesku 20-25 milijonov dol., od sedaj naprej bo najbrže podpora večja, ne z ozirom na Tunizijo, ampak s pogledom na — Alžirijo! Alžirijsk.a.. up9rniška vlada ve; namreč dobro, da brez obilne podpore ifc tujine ne bo mogla spraviti svoje dežele na višjo stopnjo blagostanja. Ve pa tudi, da Francija sama ne bo zmogla toliko, kolikor bi Alžirija neobhodno potrebovala. Povrhu Alžirija ne bi bila rada navezana samo na francosko pod-Poro. Monopol v podpiranju je vsaj na političnem polju zelo tvegana stvar. Alžirska vlada tudi ve, da je •^merika zelo zainteresirana na d'm hitrejši spravi med uporni-s''0 vlado in De Gaullom. Zato pri pogajanjih mislila ne sa-*no na to, kaj vse lahlko iztisne 'z De Gaulla, ampak tudi, kaj vse hihko pričakuje iz Amerike, burgiba ima torej utemeljeno u-Patvje, da se pri nas ne bo slabo cdrezal. Zanimivo je, da Bur-k'ba upa, da ga bo podpirala tu-d' Zapadna Nemčija. ^Senj v družabnem klubu zahteval 19 mrtvih BOLTON, Vel. Brit. — Ko je v P°nedeljek zvečer zajel ogenj trinadstropno stavbo družab-llega kluba, v katerem je bila Radina pri plesu, je najmanj ^ mladih ljudi našlo smrt. Bl&s je bil v četrtem nad-S*'ro,Pu. Sredi vesele glasbe so nenadno opazili ogenj. Ta je za-stopnišče in le delu plesal-Cev se je posrečilo rešiti po St°ipnicah na prosto. Drugi so skušali rešiti skozi okna, kar f je bilo skrajno težavno in jVegano, ker so bila ta okoli 80 evlJev od tal. Novi grobovi Mary Son Po dolgi bolezni je preminula v St. Vincent Charity bolnici Mary Son, roj. Krobath, stara 76 let, stanujoča na 13421 Rugby Rd. Bila je vdova, soprog Charles je umrl pred več leti. Zapušča sinove: Clarenca (v Floridi), Theodora, Michaela, ki je dolgo let vodil Son Dry Cleaners na Waterloo Rd. in E. 156 St., Roberta (v Calif.) in Victorja, hčere Mildred Toth, Almo Sessa in Heleno Baugher, 16 vnukov, 12 pravnukov, sestri Heleno Ullmann in Anno Reminder in več drugih sorodnikov. Hči Theresa Hicks je umrla leta 1955. Rojena je bila v Clevelandu. Na mrtvaški oder bo položena danes ob dveh popoldne. Pogreb bo v petek zj. ob 9:15 iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Jožefa na St. Clair in E. 144 St. ob desetih. Piačiina bilanca ZDA še vedno v težavah Ečdimannov proces se počasi vleče - dalje Državni tožilec bo skoro končal predložitev obtežilnega gradiva. Eidhmann še ved- no trdi, da je povelja.” samo “vršil Odtok zlata se je v zadnjih mesecih skoraj ustavil, vendar vprašanje plačilne bilance ZDA še ni rešeno. WASHINGTON, D. C. — V zadnjih treh letih so Združene države izdale v tujino povprečno po okoli tri in pol bilijone dolarjev več, kot so tam izkupile za prodano blago in usluge. Zaradi tega je začelo v velikem obsegu odtekati iz dežele zlato. To je povzročilo koncem lanskega leta v vladnih krogih hudo za-sknbljenst. Na hitro je potoval takrat v Evropo Eisenhower jev zakladni tajnik Anderson, da bi našel pri zaveznikih podporo. Povsod je naletel na precej gluha ušesa, posebno še, ker je svet pričakoval, kaj bo ukrenila v tem pogledu nova administracija. Z letošnjim letom se je položaj začel izboljšavati in odtok zlata iz dežele se je skoro čisto ustavil. Kljub vsemu je bil pri-manjkljaj tekem prvega četrtletja še vedno okoli bilijon dolarjev, kar je v primeri s štirimi bilijoni v zadnjem četrtletju 1960 vsekakor ogromen napredek. Zvezni zakladni tajnik Dillon je izjavil, da je položaj še “vedno kočljiv.” Izvoz ameriških izdelkov je na rekordni višini, okoli 20 bilijonov dolarjev na leto. V koliko bo trgovinska bi lanca dežele v ravnotežju, zavi-si od uvoza tujega blaga in od novih ameriških investicij v tujini. JERUZALEM, Izrael. — Sodna razprava proti Adolfu Eich-mannu se počasi vleče dalje. Dr. žavni tožilec Hausner je predložil že večji del obtežilnega gradiva in dokazov za obtoženčeve zločine, vendar ta še vstrajno trdi, da je le vršil povelja predpostavljenih. Priče so izpovedale vsakovrstne strahote, ki so jih vršili nacistični zločinci nad Judi po zasedeni Evropi. Državni toži-!ec je med drugim predložil tudi dva osebna Eichmannova telegrama, v katerih ukazuje moritev Judov. Eden izmed teh ukazov Eichman-na odreja, naj bo sedem Judov obešenih “v navzočnosti članov njihove lastne rase.” Eichmannov odvetnik je proti temu ostro protestiral češ, da ni pravilno in nepristransko, če obtožnica predlaga te dokumente, ne da bi predložila istočasno ukaze višjih oblasti, ki so nare-jale Eichmannu izvedbo omenjenih odlokov. hsiov.nasdbin SOVRAŽNOSTI V LAOSU SO BILE SINOČI USTAVLJENE GIRARD, O. — Po dolgi bolezni je umrl v ponedeljek na svojem domu na 33 Smithsonian St. splošno znani rojak Joseph Turk. Zapustil je ženo Mary, roj. Jelovšek, hčere Mrs. Ed-waid Bradish, Mrs. Raymond Kapsel, Mrs. Anthony Marsica in Mrs. Michael Polutnik, sestro Johano v Clevelandu in eno sestro v Sloveniji. Pokojnik je bil rojen na Vrhniki in je prišel od tam v ZDA pred 49 leti. Zadnja leta je bil v pokoju, preje pa je bil zaposlen v tukajšnji usnjar-ni. Bil je član Društva Slov. Bistrica št. 47 SDZ, SMZ in Samostojnega društva Slovenski bratje v Girardu. Pogreb bo jutri iz pogreb, zavoda McClurkin v cerkev sv. Rozalije ob devetih, nato na pokopališče Kalvarijo v Youngstown, Ohio. Naklada za socialne skrbstvo izglasovana CLEVELAND, O. — Volivci Cuyahoga okraja so ob nepričakovano majhni udeležbi odobri-daveno naklado za socialne potrebe (county welfare levy). Volitev se je skupno udeležilo okoli 110,000 volivcev, torej nekako sedmina. Od tega jih je volilo za naklado okoli tri četrtine. V Clevelandu je bilo to edino, a čemer so imeli volivci odločiti. V Parmi je bila huda borba med demokratskimi županskimi kan- Voda Atlantika je od vseh °ceanov najbolj slana. Vremenski prerok l^g pravi: Večinoma sončno in hladno. ajvišja temperatura 55. Še ena država pretrgala diplomatske zveze s Ku bo: Honduras TEGUCIGALPA, Honduras. -Vlada republike Honduras je pretrgala diplomatske zveze Kubo, ker se Castro” noče podrediti pi'avidom medameriškega političnega sistema. Je to deveta država, ki je storila tak korak. Pred njo so ga napravile Peru, Dominikanska republika, Nicaragua, Paragvaj Haiti, Gvatemala, El Salvador in seveda naša dežela. Pričakujejo, da bo podobno postopala tudi Kostarika, ki je Castru že povedala, da noče imeti z njim o-pravka, ako ne bo z uporniki človeško postopal. Tako bo Castro kmalu ob svoja poslaništva v 10 ameriških re- Oblegano naselje so morala rešili letala Upor domačinov proti portugalskim gospodarjem v afriški Angoli je vedno ostrejši. LIZBONA, Port. — Upor domačinov v Angoli, ki ga podpirajo nacionalisti vse črne Afrike, pa tudi komunisti, je zajel že večji del dežele. Okoli pet tisoč domačinov je oblegalo naselje Mucaba v severnem delu kolonije. Prebivalci .*o se branili že osem ur in bila je nevarnost, da bodo omagali, ko so priletela letala in napadalce pregnala. Od kar je prišio do javnega upora v preteklem januarju, je padlo v bojih že več sto belcev in na tisoče črnih domačinov. Portugalska je poslala v Angolo močne vojaške okrepitve, ki jim pa ni uspelo upora streti ali ga vsaj omejiti. Portugalska vlada Salazar j a se močno jezi na Združene države, ker so v Združenih narodih glasovale za preiskavo položaja v Angoli in tudi pri sami portu- Pole! v vesolje bil odložen za dva dneva Prokomunistični radio Patet Lao je pozval včeraj vse oddelke, naj do osmih zjutraj (po naše do osmih sinoči) ustavijo vsake boje z vladnimi četami. — Na dveh krajih bojišča je bilo premirje vzpostavljeno že preje. V koliko komunistične čete v resnici premirje izvajajo, še ni bilo mogoče ugotoviti. LONDON, Vel. Brit. — Radijska postaja prokomuni-stičnega Patet Lao je pozvala včeraj vse enote komunističnih upornikov, naj do sinoči ob osmih ustavijo boje na vseh področjih. Zastopniku laoške vlade princa Bonna Oum se ie posrečilo vzpostaviti že preje premirje na dveh področjih severno od glavnega mesta Vientiane. V zahodnih diplomatskih krogih upajo, da bo z dosego premirja mogoče vsaj nekaj rešiti od Laosa na konferenci 14 sil v Ženevi, ki se začne 12. maja. V koliko bodo uporniki in njihovi komunistični zavezniki Patet Lao premirje v Laosu držali, je odprto vprašanje. Predstavniki Združenih držav zagotavljajo, da se vsekakor ne bodo dali od strani komunistov izigravati v taki meri, kot se je to zgodilo Francozom leta 1954, ko so komunisti tekom pogajanj v Ženevi oblegali in zavzeli Dien-bienfu. Uporniki in njihovi zavezniki so tako ali tako gospodarji večjega dela Laosa. Pod njihovim nadzorstvom je večji del severnega in severozahodnega Laosa ter širok pas ozemlja vzdolž meje Sev. in Juž. Vietnama. Na ta način je postal južni Laos izhodišče in oporišče za komunistične gverilce v Juž. Vietnamu, ki je naslednji na vrsti na listi komunističnih osvojitev. Sklenjeno in vzpostavljeno premirje v Laosu bo nadzirala komisija, ki jo sestavljajo zastopniki Indije, Kanade in Poljske. Ta se je sešla že pretekli petek, pa ni mogla vršiti svoje naloge, ker je Sovjetska zveza izjavila, da more to prevzeti šele, ko bo premirje vzpostavlje- «-1^ pr,itiskHle; “J T pirala strankarska organizacija. Plav* v Angoli re , to se pra _______________0_______ vi, da tamkajšnjim domačinom - , i ii čim preje svobodo. Se za dva bilijona dolarjev prehrane bo šlo v tujino WASHINGTON, D. C. — Kongres je dal Kennedyevi administraciji pravico, da sme še za 2 bilijona dolarjev naše odvečne hrana1 odstopiti tujim državam, ki trpijo pomanjkanje. Pogojev pj spremenil. Kennedy bo imel torej pravico, da “proda” hrano ne za dolarje, ampak za domače valute tistih držav, ki bodo hrano dobivale. Dejansko jim bo torej hrano podaril, kajti naša dežela nima nobene vporabe za velike zneske tujih valut. Zakonsko pooblastilo je bilo dano 26. aprila. Dve tretjini ameriških družin stanuje v svojih hišah WASHINGTON, D. C. — Naš federalni statistični urad poroča, da 62% ameriških družin stanuje v svojih hišah. Večino imajo bele družine) kajti 64% od njih živi ped lastno streho, črnih pa samo 38%. Največji prirastek vidimo v povojnih letih, posebno po 1. 1955. Takrat je bilo 23,600,000 hiš v lasti posameznih družin, dsnes jih je že 33,000,000. Začetkom tega stoletja pa je imelo komaj 47% družin stanovanje pod lastno streho. Z«radi slabega vremena je bil polet prvega ameriškega astronavta v vesolje odložen za najmanj dva dni. CAPE CANAVERAL, Fla. — Za včeraj zjutraj ob osmin so napovedovali že več dni polet prvega Amerikanca v vesolje. Na stotine časnikarjev in časni-karskih fotografov, pa tudi raznih radovednežev se je zbralo tod, da bi bili priče pomembnemu dogodku. Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Frank Perko z 1092 E. 174 St., tajnik Podr št. 3 SMZ, se je vrnil iz Euclid Glenville bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Kdo je našel— Včeraj popoldne je bila izgubljena na Norwood Rd. usnjena denarnica z dokumenti in denarjem. Kdor jo je našel, je prošen, da jo vrne na naslov, ki .je v denarnici, ali pa kliče UT 1-0624. Zadušnica— V petek ob osmih zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Kraitz ob 1. obletnici smrti. Pogreb— Pok. F. Gerchman bodo pokopali na St. Paul pokopališču in ne na All Soul’s, kot smo bili včeraj napačno obveščeni. Odličen ogrev— Podjetje Perfect Sheet Metal & P’urnace Co., lastnik Frank Bricelj. 671 E. 200 St., namesti v vašo hišo najmodernejšo peč za ogrevanje znamke Perfection Regulaire, ki je bila razstavljena na svetovni razstavi v Bruslju. Več v današnjem oglasu! Rokoborba— Jutri zvečer ob 8:30 bo v Areni zopet nastop rokoborcev. Slabo vreme je prisililo za poskus odgovorne najprej k odloži-j Beiircu‘- Wright in Bobo Brazil no. Danes odlo&lno glasovanje o minimalni mezdi WASHINGTON, D. C. — Senat je izglasoval o minimalni mezdi zakon s tako vsebino, kot je želela Kennedyeva admini-sdtracija. Ker je Predstavniški dom izglasoval že preje drugačno besedilo, je skupna kongresna komisija izdelala kompromisno besedilo, ki vsebuje v glavnem minimalno mezdo v višini $1.25, ki naj stopi v veljavo 1. 1963 in pa vključitev nad 3.5 publikah, kar mu ne bo prav ho- milijona novih delavcev v sistem dilOj kajti vsa njegova poslaništva so glavne veize za podtalno komunistično rovarjenje v deželah Južne Amerike. minimalne mezde. V Senatu bo kompromisno besedilo zakona dobilo brez težave potrebno večino, drugačna je stvar v Predstavnišlkem domu, kjer je predvideno odločilno glasovanje za danes. V Predstavniškem domu podpira Kennedya gamo okoli 200 kongresnikov, Skoraj ravno tako močna je opozicija, ki Obstoji iz koalicije republikanskih in južnih demokratskih kongresnikov. Odločitev je v rokah kakih 33 kongresnikov, ki omahujejo, ne vedo, kako naj se odločijo. Računajo da jih nekaj ne bo šlo glasovat, nekaj pa jih bo potegnilo z administracijo, tako da zakon končno ne bo propadel, kot je že enkrat. tvi peskusa za nekaj ur, nato pa k njegovi odpovedi. Astronavt Alan Shepard, mornariški časnik, se je vrnil v svoje prostore in bo v napetosti čakal, kdaj se bc ponudila priložnost za nov preskus. Po vesteh iz NASA bo treba najmanj 48 ur, predno bo mogoče izvesti nov preskus. Raketo Redstone, ki bo ponesla av. stronavta v vesoljski ladji vrste Mercury v vesolje, bodo morali najprej izprazniti, jo očistiti, nato pa jo napolniti znova s tekočim gorivom, -----o—— Dovolj orožja in besedi, pa malo - mesa in vodke MOSKVA, ZSSR. — Za 1. maj so imeli na Rdečem trgu kot vsake leto veliko parado tekom katere so vozili pred množico tudi najmodernejše sovjetsko orožje. Vojni minister maršal R. Malinovtsiki je govoril v mogočnih besedah o sovjetski vojaški moči in svaril Ameriko pred vsako uporabo sile proti Kubi. Na vrhu mavzoleja Lenina in Stalina so stali vodniki dežele s Hruščevim na čelu, ob njegovi strani pa je bil prvi sovjetski! kozmonavt Jurij Gagarin. Svečanostno razpoloženje je kvarilo pomanjkanje vodike in mesa. Vodke, ruske narodne pi- bosta branila svoj naslov prvaka, ki sta ga dobila v ponovni borbi z Japoncema Keomuka, proti bratoma Toios. Poleg te glavne točke bo še vrsta drugih nastopov. Seja— Društvo St. Clair Grove No. 98 W.C. ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. Po seji praznovanje materinskega dne. Vse vabljene! Kitajskim komunističnim voditeljem ni za prvi maj? PEIPING, Kit. — Dočim je Hruščev s člani svojega kabineta prisostvoval prvomajskim paradam in slovesnostim in ga je lahko vsakdo v Evropi videl na televiziji, so slovesnosti v Pei-pingu potekale v odsotnosti vseh treh glavnih komunističnih voditeljev Maoa, Liua in ču En-laja. Ni jih bilo ne na paradi ne na večernih prireditvah. Kaj takega še niso doživeli v Feipingu. Zato se je vsa kitajska politična javnost bolj pečala z vprašanjem odsotnosti teh veljakov kot s prvomajsko proslavo samo. Ugibanja so šla na vse strani. Največ jih je mislilo, da se vsi trije veljaki nekje posve- . v . . tujejo o domači gospodarski kri- Jace> manjkalo ze v soboto, zi in o tvegani vlogi, ki jo igra!Prav ta’ko otopilo po vseh laoški Ugovinah in mesnicah očitno V republiki Haiti ni bilo zanimanja za parlamentarne volitve PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Za nedeljske parlamentarne volitve ni bilo med volivci nobenega pravega zanimanja. So vsi vedeli že naprej, da bo izvoljenih tistih 58 kandidatov, ki jih je postavil diktator Duvalier. iNovi parlamenat bo nji-govo: slepo orodje. Funkcijska doma novega parlamenta poteče šele 1. 1967, Du-vslier bo imel torej dosti časa, da utrdi na postaven način svojo diktaturo. Poročila trdijo dalje, da tekom votivnega dne ni bilo nikjer izgredov ali nemirov, pa tudi ne posebnega režimskega pritiska na volivce, manjkalo je seveda tudi vsako navdušenje, razen uradnega. sedaj rdeča Kitajska krizi. Povečana prodaja, dobiček manjši CLEVELAND, O. — Fisher Foods, Inc. je tekom prvega četrtletja povečala obseg prodaje r>a $25,203,605 ali za 11.53 odstotkov v primeri z lanskim letom ob istem času. Njen dobiček za to razdobje se je zmanjšal kljub temu za 28 odstotkov na $129,844. ZA TRNKARJE V državi Colorado je okoli 6,-000 milj tekočih voda, v katerih je mogoče loviti postrvi. pomanjkanje mesa. Pred trgovinami is pomarančami in limonami so stale dolge kače ljudi, ki bi radi prišli do zaželjenega sadja. Vladno časopisje je položaj razložilo s slabim zimskim vremenom, ki je povzročilo sorazmerno slab pridelek južnega sadja. O pomanjkljivosti poljedelstva in živinoreje razpravljajo v Scwjetiji že več mesecev. Zaradi tega je moralo že več visokih partijskih vodnikov odstopiti s svojih mest. — Rib je od vseh vretenčarjev največ. Poznajo jih okoli 20,-000 raznih vrst in zvrsti. Proizvodnja jekla raste NEW YORK, N. Y. — Proizvodnja jekla raste že sedmi teden in je pretekli teden dosegla 1.858,000 ton. Kljub porastu tekom zadnjih dveh mesecev jeklarska industrija v deželi še vedno ne uporablja več kot 65 odstotkov svojih razpoložljivih sredstev. ------o------- Bombe v cerkve v — Argentini BUENOS AIRES, Arg. — Za 1. maj so komunisti in morda peron isti vrgli v več katoliških crkva v raznih mestih dežele bombe. , Ameriška Domovina -/»•/VI E 6117 SL Glair A ve. — HEnderaon 1-062« — Clevelaad 1, Okle National and International Circulation Pabliehei daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Pitttoher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i $a Zedinjene države: $12.00 na leto; 97-00 za pol leta; 94.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: 914.00 na leto; $8.00 za pol leta; 94.60 za 9 mesece Petkova izdaja $S.Q0 na leto spomnili na to šele sedaj. Odgovor na to vprašanje je jasen, Talko torej b° g°v0ri(la ta ni-j Previdnost nam poslala po nam drug Amerikanec. SUBSCRIPTION RATESt United State«: 912.00 per year; 97.00 for 6 month«; ^4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: 914.00 per year; 98.00 for 6 months; 94.60 for 8 months Friday edition 98.00 for one year 88 Secoad Class postage paid at Cleveland, Ohio _No. 87 Wed., May 3, 1961 Ameriška zunanja politika v praksi Zadnjič smo hoteli naslikati, v kakšne težave pride velikokrat naša zunanja politika, ker bi rada istočasno vpo-števala dve načeli: Amerika mora braniti svobodno demokracijo in ji pomagati do zmage, kjerkoli je mogoče; Amerika mora pri tem vpoštevati svoje lastne narodne interese, prave in namišljene. Katero od obeh načel je za našo deželo važnejše? Pravega odgovora še ni, zato pa niha naša zunanja politika med obema načeloma, kar ne koristi ne nam ne svobodnemu svetu. Naša zunanja politika pa pozna še druge težave, ki jih druge države ne poznajo. 1. Noben državnik na svetu, razven seveda diktatorjev, nima tako obsežne pristojnosti v zunanji politiki kot ameriški predsednik. Sam določa smer zunanje politike, sam jo tudi izvaja. Senat mu lahko nagaja samo s tem, da mu ne da potrebnih proračunskih sredstev. In vendar je v svoji zunanji politiki vezan na vse strani. Noben ameriški predsednik ne more namreč voditi dobre zunanje politike, ako ni zanjo ne samo njegova stranka, ampak večina njegove in večina opozicijske stranke. Konkretno povedano:-Kennedy ne more voditi dobre zunanje politike, ako nima zanjo na svoji strani ne samo demokratske, ampak tudi večino republikanske stranke. Dobra naša zunanja politika more torej temeljiti samo na vsenarodni solidarnosti. Formalno se to izraža v senatu, v resnici pa v javnem mnenju naše dežele. Dokler predsednika ne podpre v njegovi zunanji politiki vsa naša politična javnost, tako dolgo je predsednik ne more učinkovito izvajati. To se vidi posebno v mednarodnih krizah. Ko se je na primer Truman odločil upreti komunistom v Koreji, se je preje posvetoval z voditelji obeh strank in dobil od njih načelen pristanek. Tudi sedanji predsednik Kennedy dela vsak važen korak v zunanji politiki v sporazumu z obema strankama. To potrjujejo njegovi sedanji stiki z demokrati in republikanci. Taka narodna solidarnost se seveda ne da ustvariti preko noči. Zato ne more biti naša zunanja politika udarna. Udarna zunanja politika je privilegij diktatorjev, zato pa tudi končno pogori. Demokratska zunanja politika doživlja poraze, toda dobi zadnjo bitko, na bojnem polju in v diplomaciji. Značilno za ameriško demokracijo je dejstvo, da ima predsednik veliko več akcijske svobode v svoji domači po liriki, dasiravno mu jo omejujeta ustava in tekoča zakonodaja.' V domači politiki lahko uveljavlja svoje osebno politično filozofijo, treba je samo, da nanjo pristane večina Kongresa in večina volivcev vsako četrto leto. Vsa njego va politična umetnost obstoji v tem, da izbere pravo pot, kako dobiti na svojo stran zadostno število senatorjev, kongresnikov in seveda vsako četrto leto večino volivcev. Na narodno solidarnost mu ni treba računati. II. V zunanji politiki ima vsak predsednik še drugo pre-grajo, ki mu ovira samostojno zunanjo politiko. To so po-htične pogodbe s tujimi državami. Vsaka taka pogodba je končno plod kompromisa. Naš zaveznik nam napravi nekaj koncesij v svoji zunanji politiki, isto mu mora storiti tudi naš predsednik. Dočim je imela Amerika pred vojno še malo takih pogodb, jih je sedaj že na kupe. Saj je A-nierika povezana s takimi pogodbami s kakimi 50 državami svobodnega sveta, toda z nobeno za železno zaveso. V takih pogodbah je zmeraj samo nekaj točk, ki so res važne. Vzemimo na primer samo tisto pogodbo iz 1. 1947, ki smo jo sklenili z ostalimi ameriškimi republikami in ki je temelj znane Organizacije ameriških držav (OAD) Ameriške države so pri sklepanju pogodbe posebno vstrajale na medsebojnih obvezi, da se ne sme nobena ameriška vlada vmešavati v notranje zadeve katerekoli pogodbenice. To so storili iz dveh razlogov: niso še pozabile, da se je Washington rad mešal v notranje zadeve ameriških držav, kadar je čutil, da so naši interesi ogroženi; morale so računati z ja vnim mnenjem v ameriških prestolicah, ki je na splošno sovražno naši deželi. Washington je na obvezo pristal in hi se ji tudi ne mogel upreti. Kar so takrat vsi prezrli, je bila potreba, da določijo vsebino pojma ‘‘nevmešavanje v notranje zadeve tuje države.” Da se pod tem razume vsak vojaški, diplomatičen, gospodarski pritisk, tega ne bi nihče osporaval. Tako razume ta pojem tudi znana Monroeva doktrina, vsaj do sedaj. Toda kaj pa je s pripravljanjem revolucije v tuji državi potom podtalnega rovarjenja? Kaj je s prevzemanjem odločilnih položajev v javni upravi v tuji državi potom svojih pristašev? Ali je to vmešavanje v notranje zadeve tuje države ali ni? Povojna politična zggodovina Srednje Evrope nudi dosti dokazov, da je. V Washingtonu so se žal toda ne enak. Svobodni svet vidi v takem podtalnem rovarjenju vmešavanje v notranje zadeve tuje države, po večini toda ne ves. Komunistični svet stoji seveda solidaren na stališču, da to ne pomeni nobenega vmešavanja v notranje zadeve tuje države. Zato se je tudi v kritiki pogodbe iz 1. 1947 znašal nad vsemi ostalimi točkmi pogodbe, točke o nevmešavanju pa niti omenjal ni. Saj je govorila v njegov prid, kar vidimo sedaj na Kubi. III. Kubanska kriza je prisilila našo administracijo, da je morala zavzeti odločno stališče, da namreč podtalno rovarjenje pomeni vmešavanje v notranje zadeve tuje države. Odmev na isto stališče je zelo različen, vsaj v državah Latinske Amerike. Vlade so za to stališče, javno mnenje v njihovih prestolicah je deljeno. Kjer ga obvladajo levičarji, grmi proti ameriški “napadalnosti,” kot to dela ves komunističen svet. Nasprotniki levičarjev so seveda povsod na strani stališča naše administracije, tu pa tam z nekaterimi dodatnimi pogoji. V tem oziru je bilo značilno zadnje glasovanje o kubanski krizi v Združenih narodih. Tam se je večina ameriških držav postavila na stran naše administracije, da mora namreč spor med Ameriko in Kubo obravnavati organizacija am. držav, kjer komunistov ni. Komunistične države in njihovi pristaši so se srdito borili proti ameriškemu stališču, pa so propadli. Ako obvelja ameriško stališče, da komunistično podtalno rovarjenje in prevzemanje oblasti na Kubi pod krinko Castrove diktature pomeni vmešavanje v notranje zadeve, potem stopi v veljavo tudi tista točka Monroeve doktrine, ki dovoljuje Ameriki, da s silo zavre tako vmešavanje. Prvi ameriški korak bi bil verjetno blokada Kube, ki bi komunistom onemogočila dovoz orožja in municije na Kubo. V Moskvi so toliko previdni, da računajo s to možnostjo, zato je Hruščev začel s tako vnemo nov val propagande proti Ameriki. Kennedy je napravil prav, ko je sklenil, da se osebno v to debato ne bo spuščal. brika pod naslovom “CHICA- lrierazumljivih potih te nove sve-GO” — kako je potekalo življe- že slovenske krvi. CHICAGO NEKDAJ m<. /// Chicago, 111. — Lansko leto zgodaj v jeseni še, mi je pisal moj stari prijatelj in znanec, ki vrši zelo spoštovani poklic že nad petdeset let. Ne navajam njegovega imena, ker bi mu bilo to zelo neljubo. Tak je in kot takega poznam. Zato ga omenjam le kot “starega prijatelja in znanca.” In vsaj pri meni je on še veliko več kakor to. Prijateljev in znancev je na svetu dosti. Kakšnih, to je druga zadeva! Med drugim mi je pisal in pov-daril v njegovem pismu to-le: ‘’Predragi: — Nelkaj bi Te prosil! Zakaj ne napišeš od časa do časa tudi kaj o Chicagi? Ta je bila središče Amerike v naših mladih letih in je tudi še sedaj. O Chicagi sodim, da Ti precej veš. To vem še iz razgovorov, Če se spominjaš pred leti pri pok. župniku Rev. Jakobu Černetu v Sheboyganu, Wisconsin, in .n-krat pozneje pri tudi zdaj že pok. župniku Rev. Tonetu Schiffrerju v Milwaukee. Skozi Chicago je šlo na sto in sto tisoče naših slovenskim ljudi. Mnogi so se tam ustavili, tam delali, se tam ženili, mnogi gospodarsko uspeli in drugače. Mnogi delali za dobro, mnogi delali tudi za slabo . . . Mnogo teh ni več med živimi. Vse to spada v zgodovino — vse kar je bilo dobrega in slabega. Debro je vredno in zasluži, da se spominu ohrani kot vzor in neki kažipot k dobremu in vsemu, kar je vredno pohvale. Slabo je pa bilo slabo in je kot tako tudi ostalo in je vsled svojih slabih posledic tudi zaslužilo v zgodovini svoje mesto, pa naj bo to že v kakem temnem kotu smetišča, ail gnojišča, omeniti in pokazati nanje se mora, kakor se mora pokazati včasih mlajšim na gade in kače, da se jih potem mladi rodovi in bodoči redovi vedo in znajo ogibati na potih njiho-v;ga življenja. Zedo dobro delo boš napravil, če napišeš kaj o ‘“babilonski Chicagi,” kakor jo je včasih rad o-menil v pogovorih pok. Rev. Father Soj ar, župnik fare sv. Štefana, ki je tam župnikoval pred petdesetimi leti. Saj kmalu ne l-o nobenega več, ki bi naj dosti vedel o prejšnjih ali prvih časih slovenske naselbine v Chicagi. V pismu sledi nato še nekaj drugega in pozdravi, ter podpis — X. Y.” Tekom zimskih mesecev sem premišljeval, ali bi bilo vredno začeti kaj pisati in poročati o Chicagi. Pri tem je stalo pred menoj več vprašanj. 1. Kaj bo to komu koristilo? 2. Naša slovenska javnost malo upošteva tak trud. In čemu se truditi potem s to zadevo? 3. Ali bo to kaj koristilo časopisu, ki hi to objavljal? Na ta vprašanja sem v moji vesti dobil te le odgovore: 1. Kar koli so naši predniki slovenski pijohirji storili in napravil v tej deželi, to je nam ameriškim Slovencem in bo še poznješim tu rojenim potomcem naše krvi važen kapital. 2. Naj naša sedanja javnost že upošteva upravično, ali kakor hoče vse to, ni takega pomena. Glavno je, da se mi, ki se tega še zavedamo, za to zanimamo. Napačno bi bilo od nas starejših, da bi gledali in pričakovali za naša dela priznanja. Mlajši nekateri dela in žrtev pijonirjev temeljito ne poznajo. Nekateri že, nekaj izjem je, a mnogi pa ne. Zopet tisti, ki so iz gotovih neupravičenih razlogov omalovaževali in podirali delo in prizadevanja zavednih poštenih slovenskih pijonirjev, zapeljani po škodljivih pravemu slovenstvu sovražnih miselnostih — tem pa že napuh in ošabnost ne dovoljujeta, da bi osvetljevali in dajali kako priznanje delu in prizadevanjem prvih slovenskih pijonirjev. Je torej na nas še živečih, kolikor kdo izmed nas ta dela pozna, da o njih govorimo in pišemo, da ne zapadejo pozab-nosti. 3. časopisu, ki bo to objavljal, bo vsekakor koristilo. Če v drugem ne, vsaj v tem, da bo storil svojo dolžnost in bo s tem v svojih kolonah postavil im zapustil malce nekega spomenika, ki bo bodoče zgodovinarje opominjal in opozarjal na čase in častna dela slovenskih pijonirjev v A-meriki. — Možno je tudi, da vsem ta poročila in objave ne bodo ugajale, ki bodo objavljene pod to rubriko. A, poročila bodo taka, nje tu “NEKDAJ” in še “VČERAJ” — ter o dogodkih, ki se dogajajo v sedanjosti “DANES.” * UDEJSTVOVANJE SLOVENCEV V CHICAGI na raznih poljih je bilo na svojem višku nekako v drugem in tretjem desetletju tega stoletja. Bilo ga je precej že1 preje. Toda v teh dveh omenjenih desetletjih, ga je bilo največ. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je postala Chicaga za Slovence neko središče, kjer so se shajali razni pobudniki in voditelji slovenstva. Slovenci v starem kraju so prišli v tem času iz zaduhlih političnih prostorov germanske Avstrije na svetlo in zadihali so nekaj svežega političnega zraka, daisi so ga močnejši bratje na jugu ikmalu začeli omejevati manjšim bratom na severu. Vendar že tistih nekaj prvih dni, v katerih je prevladovalo še svatbeno rczpoloženje med Slovenci in njihovimi južnimi brati je bilo dovolj, da so dogodki tistega časa pognali v žile’ naših ljudi novo navdušenje in vsi smo začutili, da je nam čas naklonil nekaj svežega zraka, prebudil našo zavednost s klicem: Vstanite in predramite se slovenski ljudje, stopite na plan in pokažite se kaj ste! Ta klic je krepko zajel domovino in je krepko odjeknil tudi med nami slovenskimi izseljenci v Ameriki. Že preje smo se Slovenci udejstvovali na kulturnem in prosvetnem polju. A v prav kar omenjeni dobi, pa so naša prizadevanja dobila še poseben pogon. Cvetela so kulturna in prosvetna društva. V naselbinih zlasti, kakor Chicagi, Clevelandu, Pittsburghu, New Yorku, Milwaukee, V Calumetu, Mich., po železnem okrožju v Minnesoti, Pueblo, Colorado in še drugod, skoro ni bilo nedelje, da bi ne bila kaka kulturna prireditev, dramskih predstav, pevskih koncertov itd. Ob večjih narodnih praznikih so se Slovenci odlično pokazali v paradah in povorkah v narodnih nošah itd. V tej dobi so ustanavljali in rodile ,so se razne narodne ustanove. Slovenci po Ameriki so ustanavljali društva, jednote, zveze, župnije, narodne domove, itd. Kakor drugod, tako je rastlo in nastajalo vse to tudi v naši Veliki Chicagi. Tam okrog Racme Avenue in Halstead Streeta, so bile nastanjene prve slovenske družine, za tem, ko so se odločili za slovensko župnijo sv. Štefana, so se začeli Slovenci naseljevati v bližini okolice, kjer so si postavili cerkev sv. Stefana na Lincoln in 22nd Street.. To naj zadostuje za danes o “včerajšnem dnevu,” ali če hočete “času.” Sledilo pa bo o višem tem še dosti v tej rubriki. * KAKO JE PRI NAS ZDAJ — DANES? — Kar lepo! V danih razmerah, dosti boljše biti ne more, pa naj kdo o “boljšem” še tako pridiga in sanja. Kdor pa meni in misli, da bi lahko bilo “bolje” kakor je in če on zna in ima v njegovi posesti ključ do takega “boljšega,” tedaj naj stopi v ospredje, potisne ha svoji glavi kapo ali klobuk malo na stran in nazaj, naj naviha rokave in raj pokaže, kako se da priti do kaj takega “boljšega,” kakoršne-ga ima on v svojih zamislih. Če bo z njegovim “boljšim” uspel — naj bo prepričan, da bomo njegovo ime zapisali v knjigo zgodovine z zlatim peresom in zlato tinto. — Resnici mora biti vedno odprta cesta in zasluženo mesto. V tem slučaju tej resnici, da novi po zadnji ali drugi svetovni vojni došli Slovenci v Chicago so dali življenju slovenske kulture in življenju slovenstva ©ploh, tisto nujno potrebno injekcijo vsemu slovenskemu življenju v slovenski naselbini o- Tej naši novi slovenski krvi se imamo zahvaliti, da se pri sv. Stefanu še čuje lepa slovenska pesem, da se prirejajo še lepe slovenske dramske predstave in da se sliši še lepa čista slovenska beseda. Komur je slovenstvo še drago in ljubo, mora pri tem biti hvaležen Bogu, da je Ta prilil v svetilko slovenskega življenja v Chicagi nov odemerek olja, da ta naša svetiljka sveti naprej. Brez tega bi že skoro usahnila in Slovence v Chicagi, to je tiste, ki so ostali še verni bi najlbrže lahko spravili v sedeže zadnjih par klopi svetoštefanske cerkve. V tem ožim čast in priznanje novim Slovencem, ki sicer itak niso več novi, saj so skoro že vsi državljani te nove domovine in že od 10 do 15 let med nami. So to kar smo mi, po krvi Slovenci, po narodnosti Slovenci, po procesu naturaliziranja pa ameriški državljani, kakor mi in vsak Tako torej — nekaj od včeraj, nekaj od danes ste brali v tej rubriki. Bom skušal še tako tudi v prihodnje. Vse, ki so dobre volje lepo pozdravlja, Regerčan. Kaznanilo vpokojencem Euclid, O. — Kakor je večini že znano, smo v Euclidu ustanovili Klub vpokojencev. Seje so vsak prvi petek v mesecu v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave1. Nepričakovano velika udeležba na zadnji seji je pokazala, da je zanimanje za klub veliko večje, kot smo mogli pričakovati. Vse one, ki so bili zadnjič na seji, prosim, da pridejo malo prej na sejo, da bodo lahko tajniku plačali članarino in dobili knjigo. Tajniku je težko opravljati tako delo med samo sejo. Vzemite to v poštev! Na svidenje v petek! Frank Rupert. Pri Anchorageu na Alaski se stika osem čezoceanskih in Iransporinih letalskih prog Na Alaski, kjer “Veljajo tri barake, pivnica in pasja uta za mesto,” kakor je nek hudomušni popotnik označil razmere v redko naseljeni deželi na skrajnem severozahodu ameriške celirte — Alaska kot največja država ZDA meri 586,000 kvadratnih milj — je Anchorage največje mesto, katerega prebivalstvo se je v obdobju 1940-1960 povečalo 15-kratno, tako da zdaj živi v njem 45,000 ljudi. Na Četrti aveniji, glavni mestni ulici, vidite tudi prizor, da na primer po najnovejši modi oble. čena francoska letalska strežnica — letališče pri Anchorageu je pomemlbna vmesna postaja za polete čez severni tečaj — kupuje izdelke domače obzrti od Indij anik e v značilni noši in mokasinih. Zanimiva je sestava prebivalstva, ki po svoje ponazarja raglo rast mesta na Daljnem severu: le vsak deseti stalni prebivalec Anchoragea je starejši od 45 let, vsak sedmi odrasli prebivalec pa zna krmariti letalo. Mesto so pravzaprav ustanovili štirje inženirji, ki so pred 57 leti trasirali železnišlko progo proti Fairbanksu. Za njimi so prišli graditelji železnice, kmalu pgtem pa so se začeli priseljevati njihovi svojci. — Razvoj mesta je pospešil japonski napad na Pearl Harbor med drugo svetovno vojno,, ko so Američani začeli graditi na Alaski ceste, letališča in vojaška oporišča. Neke vrste svetovne kržišče je postalo mesto Anchorage1 pred leti, ko so začele številne letalske družbe uvajati redne prometne zveize čez severni tečaj. Za potnike, pilote in strežnice letal, ki vzdržujejo zveze na osmih čezoceanskih in transpo-larnih progah, so zgradili v bližini letališča sto hotelskih sob. Ljudje, ki jih prvič zanese pot v mesto, teoretično sicer do. bro vedo, da se na Daljnem severu nevsakdanje menjavata dan in noč glede na letni čas, v praksi pa so vendarle presenečeni, zakaj junija je kar naprej dan in decemibra ves čas tema. Uradnica, ki je sprejela službo pri neki petrolejski družbi na Alaski, se je prvo noč v Anchorageu kaj čudno počutila. Zbudila se je ‘pri belem dnevu, 5.5 milijona dohodka. dolarjev letnega kakor so se dogajali dogodki na-j krog župnije sv. Štefana, da tu šega vsestranskega slovenskega še živi slovenski, duh, nekaj slov. življenja in udejstvovanja v tem kulture, ki bi jo že dosti ali pa novem svetu. prav nič ne bilo več, da ni Božja Jogijske vaje in sladkorni bolniki Jogo, staro telovadbo, zasnova, no na discipliniranosti človeškega organizma, ki o njej trdijo mnogi Indijci, da jim ohranja zdravje, zdaj poskusno uporabljajo pri zdravljenju nekaterih zelo razširjenih bolezni. Raziskovalci te stare discipline zatrjujejo, da so se jogijske vaje obnesle pri zdravljenju nekaterih primerov sladkorne bolezni. Baje je ozdravelo,, po šestih tednih jogijskih vaj in povsem brez zdravil, nad polovico prebivalcev dveh posebnih taborov. Direndra Bramačarija, prvi propagandist jogijske kure za sladkorne bolnike, vodi nekaj jogijskih taborov, ki jim daje finančna sredstva indijska vlada. Za zdravljenje sladkorne bolezni se je začel zanimati, ko so nekateri bolniki, ki so po naključju prišli v njegov tabor, po krajšem času izjavljali, da bolezenska znamenja popuščajo in. čez čas povsem izginejo. Potem je Direndra ustanovil posebna jogijska taborišča za sladkorne bolnike, in sicer prvega lani avgusta v Džajpuru, potem pa oktobra in novembra v New Delhiju. Med kuro, ki je trajala šest tednov, bolniki niso uživali zdravil, temveč so le po jogijsko telovadili dve uri in pol dnevno, sicer pa so opravljali razna dela. Sedem sladkornih bolnikov izmed trinajstih v Džajpuru Je ozdravelo, v New Delhiju pa so nepristranski zdravniki pregledali 13 bolnikov izmed 25, kolikor je bilo vseh “jogijskih tečajnikov,” in ugotovili, da so se v naglici običajna znamenja sladkorne oblekla in zdrvela na ulico, da bi bolezni povsem izginila. Zdrav-ne prišla že prvi dan prepozno siveno stanje nadaljnjih petih bolnikov se je delno popravilo-pri drugih pa ni bilo bistvenih sprememb. Tabor v Džajpuru je finančno podprla vlada države Radžastan, zvezno ministrstvo za narodno zdravje pa je dalo 15,000 rupij za stroške jogijskega tabora v New Delhiju- v službo. Ceste pa so bile pra-zne) prodajalne zaprte, potem se je le pomirila ob pogledu na točno uro v urarjev! izložbi, ki je kazala isti čas kot ura na njeni roki: tri četrt na tri. . . Uradnica je v službi pri naftni družbi. Ko so na Alaski pred leti odkrili ležišče nafte, se je sicer v imanjšem obsegu, zato pa tehnično hitreje ponovilo tisto, kar so pred desetletji označevali kot zlato mrzlico. Kmalu po prvih poročilih o nafti so začeli prihajati zastopniki naftnih družb s stroji. Zdaj črpa na Ala. ski nafto okoli štirideset petrolejskih družb, ki imajo skupno Belgija za Nizozemsko Po statističnih podatkih je Belgija razen Nizozemske naj' gosteje naseljena evropska dežela. Na kvadratni kilometer P1-*' de povprečno po 297, na industrijskem področju okoli Charleroi j a pa celo 500 ljudi. JfOSIP STARE: Lisjakova hči “Le pojdi!” reče nato, ‘‘in Poskusi, da se vrneš zdrava. Ako se mi potem res izpolni edina moja in menda tudi tvoja želja — tedaj, Klotilda, v Vsi Ljublani ne bo srečnejših ljudi od naju.” Premetena licemerka je v tem trenutku znala celo solzo ^adostnico posiliti na oko. To le Lovra popolnoma zaslepilo iu obhajala so ga blažena čuvava, kakršna nikdar ne prej iu ne pozneje. Iznova se je hagnijl) nad ljubljeno ženko, oklenil se ji krog belega vratu te? jo zopet in zopet poljubljal kar najgorečneje. ■K° je popoldne teta Brigita Prišla pogledat in kratkočasit bolno bratranko, vse njene no-vtee skupaj niso bile niti senca Proti oni, katero ji je razodela Klotilda. “V Francove vare je rekel doktor! In Lovro je privolil!” yzklikne Brigita, smeje se in ^udi, pa maje z glavo, kakor bi ne mogla verjeti poročilu, ^ jo je zadelo kakor strela z vedrega neba. “In prav v Francove vare Pojdem,” pritrdi Klotilda ra-dosto, “in vi, teta, pojdete z hienoj.” “Ne vem, kako bo.” “Kdo drug nego vi mi more biti za varuha na tako dolgi Poti? Mlada in bolehna menda ne bom sama potovala v Svet; ne mogla bi se ogibati in Ppirati tolikim in tolikim ne-varnostim na poti.” “To je vse res,” reče teta in PPaolkne ter se zamisli, ali srce Ji kar utriplje od veselja, da Pojde zopet v svet. Za nekoliko trenutkov izpregovori: Ne smem pozabiti, da si Lisjakova hči, in prav zato ti ne 0drekam ljubavi, katere me Prosiš.” Sedaj sta Klotilda in Brigita takoj zopet imeli navadne žen-Rke skrbi zaradi novih oblek. tisti večer je morala priti Kodrava Marjeta na pome-llek; zakaj ona je najbolje ve-takšne stvari. Saj je delate- tej in oni gospe, ko so šle v °brno; baronici Schildenhei-teovi pa je pred nekoliko dnevi j ®krojila in sešila vso opravo Baden pri Dunaju. V tem te Lovro v svoji pisarni kar .teal, ko je pregledoval ra-^Puske knjige, toda ni si upal misliti, koliko bo stalo po-0Vanje za dve ženski in bi-^mje v tako slovečih toplicah, amor zahaja najimenitnejša k°spoda iz vsega cesarstva in udi iz drugih držav. ‘Kodisi,” mislil si je, “ako se Jni res izpolni davna želja, Marsikaj bo drugače. Delal °m še rajši, vedoč, za koga se ^ddim; Klotilda bo bolj na-2aua na dom, minile jo bodo d/'Ue muhe razposajene mla-°'sti, imela bo drugo vzvišeno v ‘Se'te in tudi več skrbi, pa ne 0 Več trosila tako brezumno-” Tako se je tolažil Mrak, ali le se ni mogel potolažiti. V ^tedajalnici .ie bL vedno le jelno preudarjajoč trgovec in hitro potisnil v stran čuv- mehkega srca. Bile niso stva v‘.lnio številke, ki so ga stra-°; bil je še nekdo drug, ki t. U te belil glavo. “Teta Brigi-A.n* uikdar nosila sreče v hi-j ’ toda rajši ko bi se je izne-bolj se drži Klotilde in se-.teP^de ž njo v svet, kjer je ^Ce Ue bo mogel opazovati, 2.ivte bo brez ozira vodila in d lajala po nazorih črne svoje K d in o, kar je dobrega m tem,” sodil je Mrak, “to je, °do v Ljubljani ljudje ne- k°liko le ne bodo imeli v zobeh in . Pozabili na mojo ženo, Pa najde drugo ženo, da se ji bo klanjal in jo obožaval, za Klo-tildo se potem niti več ne zmeni.” V^e drugačne skrbi so se podile po glavi lahkomiselni ženi. Pri nji so delali priprave kakor za kako ženitovanje. Dve šivilji sta bili v hiši: ena za obleke, druga za perilo; zakaj v toplicah bo potrebovala Klotilda marsikaj, česar doma lahko pogreša tudi najraz-vajenejša gospa. Hlapec je privlekel izpod strehe vse zaboje, ali noben ji ni bil všeč. “Prestarinski so,” rekla je, “pa se mi bodo strežniki posmehovali po gostilnicah in po kolodvorih.” šla je z doma in si nakupila ličnih kovčegov po najnovejši šegi, da bi že le-ti pričali o imenitnosti svoje gospode. Vse te priprave so Klo-tildo razvedrile, da je malone pozabila na svojo bolezen. Teta Brigita, ki je imela vedno vse zvijače v mislih, svarila jo je, naj si čuva zdravje in naj rajši prepusti nji vso skrb, zakaj stanje bi se ji utegnilo poslabšati in potem bi niti ne bila za potovanje. Pri tem je teta bratranko pomembno pogledala in se skrivaj nasmehnila. Klotilda jo je takoj razumela in slušala dobro premišljen svet, če nista bili sami, posebno če je bil Lovro navzoč. Naposled je bilo vse pripravljeno za odhod. Domači hlapec je odpeljal poln voziček prtljage na železnico, opoldne pa je kočijaž Trobec od Svetega Florijana priropotal s svojim kljusetom in obstal pred Mrakovo hišo. Sedaj je hišna znosila toliko škatelj in torb na starinsko kočijo, da Klotilda in Brigita skoro nista več imeli prostora zase. Lovro je moral tedaj peš na kolodvor, da je sam vse preskrbel in nasvetoval ženi pred odhodom še to in ono za pot. IX. Zvečer je bilo Mraku čudno pri srcu, ko so pomočniki po-čerjali ,in je ostal sam na domu. Pogrešal je žene in vendar —- tudi ne. “To pripravljanje in ta nemir zadnjih tednov, to šviganje po hiši; obrtniki so kar drug drugemu vrata podajali; a ti računaj ter vedno le dajaj in dajaj! To je bilo grozno in ne vem, če nisem jaz bolj bolan nego ona. Hvala Bogu, sedaj je vsaj zopet mir v hiši!” Tako je govoril Lovro sam pri sebi in ni slišal drugega nego odmev svojih korakov, čutil je, da treba tudi njemu počitka; zato je sedel v naslanjač in premišljal dogodke zadnjega pol leta. Spoznal je, da ni mogel ravnati drugače nego odjenjati. Ali kaj je dosegel? Ali je do dobra ubranil zakonski polom, ali ga je le zadržal za nekoliko časa? Kdo ve? — Ali denarni polom? Na to vprašanje si je lahko odgovoril jasno; uverjen je bil, da je ta polom po svoji slabosti le pospešil, če ga ne odvrne posebna sreča. Toda kaj hoče? Mehak človek je mehak in niti najbridkejše izkušnje ga ne utrde. Svoje narave ne morem prenarediti; ali če se ne morem več upirati silnemu nasprotju, naj pa propadem.” Tako je sklepal brezupno in je bil ves potrt. Legel je v posteljo, vendar zaspati ni mogel. Naposled je po sili zamižal in nekoliko zadremal. Ali sedaj so ga mučile grozne sanje, da od samega strahu skoro ni mogel dihati-(Dalje prihodnjič) Tako zvani “akcijski odbor” Neugoden položaj slovenske manjšine v Italiji nas že dalje časa priganja k iskanju novih poti proti pointalijančevanju našega naroda na tem koščku slovenske zemlje. Med drugimi načrti se je sprožila tudi zamisel nekakega koordinacijskega odbora vseh slovenskih političnih, kulturnih, dobrodelnih, športnih in raznih drugih društev in krožkov. Ta odbor bi bil nekak skupen forum; vseh zamejskih Slovencev v Italiji, ki bi bil kompetenten v skupnih narodnoobrambnih zadevah, bil bi nekak slovenski parlament. Ljudje različnih mišljenj so se začeli sestajati in se o tem razgovar-jati. Prvoten načrt se je nekoliko omejil, če je možno točno poročati na podlagi različnih vesti in dejstev, in sicer na odbor samo političnih strank, v katerih se udejstvujejo Slovenci. Ta odbor naj bi se, kakor trdijo nekateri imenoval “akcijski odbor”. Mnenje nekaterih Ob tem načrtu želi povedati svoje mnenje tudi nekaj Slovencev, ki so vedno sodelovali pri naših demokratičnih organizacijah, pri propagandi za “Slovensko listo” in kadarkoli je bilo mogoče kaj storiti za slovensko stvar. Ne prihajajo na dan s svojimi podpisi, ker bodo vsi, ki bodo brali ta dopis, takoj vedeli, kateri ljudje so ga sestavili. Ker ne gre za kake poklicne politike, imena niso važna. Važno je, da ta dopis ni delo samega avtorja, temveč misel več ljudi. V slogi je moč Slovenski demokrati in katoličani najprej iz vsega srca želimo, da bi prišlo med Slovenci v Italiji koncem koncev do prave in resnične sloge. Kako zapeljiva je misel, da bi mogli kdaj odriniti pičlo število slovenskih komunističnih partijcev Vidalijeve ali Deklevove smeri, se od njih končno ločiti in se združiti v organizacijo, ki bi ji bila pri srcu izključno korist naše krščanske kulture, delavcev, obrtnikov, kmetov, nameščencev in zanesljiva jamstva za obstoj naše narodne manjšine. Ako bi bila dobra volja, bi mogli ustanoviti nestrankarske odbore vsaj za naše povsem skupne zadeve: Slovensko gledali- šče, kulturni dom, študijsko in ljudsko knjižnico, šolska vprašanja in podobno. To pa brez partijske kontrole in njihovega preglasovanja. Vsaj začeti bi mogli v teh skupnih zadevah, ako bi se mogli in hoteli odreči komunisti svojemu pohlepu po oblasti. Kdo naj predstavlja Slovence? Kakor smo že ponovno čitali v Kat. glasu, bi načrt o “akcijskem odboru” ne mogel uresničiti naših želja. Podubo za ta odbor je dala “Slov. kulturna gospodarska zveza”. To je dvojnik titovske politične organizacije. Nekateri trdijo, da so dali dovoljenje za ustanovitev te zveze komunistični centralni odbori v Rimu in v Ljubljani. Ni dvoma, da je ta ustanova pod komunističnim vodstvom. Pod to etiketo se želijo predstaviti titovci kot nekomunisti, da bi tako razširili svojo bazo in polagoma absorbirali društva, ki jih partijci doslej ne morejo kontrolirati. Nastopajo s preprostimi argumenti: Za seboj imamo matično državo, italijanska vlada je izplačala odškodnino za hotel “Balkan”, odločilen vpliv imamo na mešano komisijo za izvedbo londonskega . sporazuma, v svojo bisago smo že pobasali vse, kar je bolj otipljivih pripomočkov pri političnem delu. — Edino, kar jim dela skrbi, je to, da jih je kljub njihovim materialnim ugodnostim zapustila večina Slovencev. Pri zadnjih pokrajinskih volitvah so dobili 5,800 glasov. Zato bi radi z novimi političnimi formacijami zbegali Slovence in si popravili svoje strte kosti. Kaj pravi Vidali? Ni pa tega mnenja Vidali, dejanski vodja tržaških kominfor-mistov. Kot državni poslanec se ima za edinega predstavnika tržaških Slovencev. Nekateri menijo, da je pri poslanskih volitvah glasovalo za Vidanija okrog 17,000 Slovencev. Vidalijevi ljudje menda predlagajo, da bi vzeli slovenske zadeve v roke slovenski župani, občinski in pokrajinski odborniki, ki bi izbrali v svojem krogu nekak izvršni odbor. Ta naj bi se boril na pristojnih mestih za slovenske pravice po navodilih političnih in strokovnih organizacij. S tem bi seveda Vidali izvil ti-tovcem iz rok dobre karte. Jas-; no pa je, da bi v važnih rečeh ! moral dati svoj pristanek sam j Togliatti. Še drugi glasovi Čisto gotovo je, da so se že vršila pogajanja za ustanovitev nekega “akcijskega odbora”. Toda gotovo je tudi, da se teh pogajanj niso udeležili ljudje, ki bi bili za to pooblaščeni od demokratično ali katoliško usmerjenih organizacij. Ta vest se zdi, da je popolnoma zanesljiva. Kot demokrati pa seveda ne moremo nikomur braniti, da se pogaja in brati s svojem lastnem imenu s komunisti ali da želi postati komunističnemu pokretu figov list. Izkušnja preteklosti Nedavna preteklost uči, da gre titovcem predvsem za njihove strankarske koristi. Vsi se spominjamo nedavne stavke slovenskih srednješolcev. Stavkali so po navodilu titovcev, da so s tem kolavdirali pravkar ustanovljene “šolske odbore” na višjih srednjih šolah. Pretveza je bila prekinitev razprave parlamentarne komisije o osnutku zakona za slovenske šole. To razpravo pa so prekinili, ker so se hoteli socialistični komisarji udeležiti kongresa svoje stranke. Drug tak primer: V nekem kraju se je mladina združila v skupnem športnem krožku. Pristopili so tudi titovski mladinci. Toda so morali izstopiti in ; proti njim je partijsko vodstvo | izvajalo ukrepe. Tisti krožek •Vi ,'teteiku, ako je ne bodo več jtjj,e ' v druščini mladih čast-VOv- Ahnenfels si med tem — Kapitol v Washington u, dom Kongresa, zavzema tli in pol aikra površine. NA ODRU — Na odru lutkovnega gledališča na Dunaju nastopata tudi francoski De Gaulle in nemški K. Adenauer. ŠE PO STAREM — Rikše stare vrste so začele naglo izginjati iz južne Azije. Na sliko vidimo še eno iz starih dni v Tananarivi, glavnem mestu otoka Madagaskarja. namreč ni bil pod titovskim vodstvom. Tretji primer: V neki tržaški župniji so tožili župniku kaplana, da je dovolil predavati v župnijski dvorani domobrancem, ki so baje govorili proti Nemcem in Italijanom, kar je bilo vse iz trte izvito. Mladina gleda na nas Mladina se vprašuje: “Kaj so mogli ponuditi našim politikom, da se je pričela ta ljubezenska idila med nekaterimi preizkušenimi protikomunističnimi borci in klavrnimi ostanki nekdanje mogočne Slov. ital. antifašistične unije? Če se deli ondi kaj o-tipljivejših dobrin, se nam ne splača poslušati naših osivelih demokratov, temveč kreniti k viru vseh sladkosti, k titov cem.” — Zato bi bilo bolj koristno iskati sloge izven komunizma in brez njegia. Kaka prenagljena kretnja bi mogla zbrisati vso našo demokratično tradicijo. Kaj bi koristili generali brez vojske? Drzni skoki v politiki bi lahko postali usodni. Nikar ne pozabimo, da so naši volivci povezani z italijanskimi someščani z neštetimi vezmi, da so stalno pod njihovim vpliv om. Korenite spremembe našega programa bi jih mogle dizorientirati in privesti v naročje italijanskim strankam. Italijanske demokratične stranke so previdne v svojih kretnjah proti slovenski manjšini. Naš položaj je tako delikaten, da nam ne kaže napovedati vojne celemu svetu. To bi tudi verjetno dalo novega zagona neofašističnemu gibanju v Trstu. Kaj bi imeli mi od tega?’ (“Kat. Glas” - 20. IV. 61) * * * Lep uspeh slovenskega študenta Pred kratkim so škofje Treh Benečij v Italiji, kamor spadajo beneški patriarhat, videmska, tridentipiska in goriška nadškofija ter škofije v Tnstu, Brikse-nu, Adriji, Feltre, BelLunu, Chi-aggia, Concordiji, Padovi, Veroni in Vincenzi, natečaj za krščanski nauk med srednješolci. Komisiji je predsedoval posebni odposlanec Vatikana. Med velikim številom tekmo-valcev je odnesel prvo nagrado 13 let stari Slovenec Lavko Skrt, ki obiskuje nižjo gimnazijo v Čedadu — pri Vidmu. Za plačilo ga je Sveti Oče sprejel v pol ure trajajoči audi-enci in ob tej priliki mu je bila podeljena diploma in priznalna kolajna. Vatikan je plačal tudi stroške poti za njega in za kateheta, ki ga je spremljal v Rim. Ves čas bivanja v večnem mestu sta imela on in katehet v Vatikanu zastonj hrano in stanovanje. Mladi Lavko ne more pozabiti očetovske dobrote papeževe in njegovega vedno se smehljajočega obraza. Pravi, da mu je posebno polagal na srce, da mora biti tudi nadalje priden, da bo enkrat postal priden mož. Katoliška akcija v nadškofiji Videm je zelo ponosna, da je prav iz njenih vrst bil izbran nagrajenec in njih glasilo prinaša o njem zelo laskave članke. Za to je morda le dobro, da izve. mo o veliki časti mladega Slovenca tudi mi. Nova dvorana Katoliškega doma v Gorici ped streho Veliki teden so v glavnem zaključili zunanja groba dela na novi dvorani Katoliškega doma v Gorici. Nova dvorana ima veliko galerijo in bo v njej prostora za preko 500 oseb, tako da nekateri govore, da bi naj bila za slovenske potrebe v Gorici celo prevelika. Katoliške organizacije so na dvorano, ki napravlja že od zu naj kar čeden vtis, ponosni in komaj čakajo, kdaj bo gotova, da bodo mogle v njej nastopiti. Pesniška zbirka V založbi Mladike je v tisku zbirka tridesetih pesmi Brune Pertotove, prve pesniške zbirke, te mlade tržaške pesnice. Lestvica barv in odtenkov Na vprašanje neke londonske revije, koliko različnih barv je človek že izdelal in ali je mogoče iznajti kakšno povsem novo, je odgovoril strokovnjak britanskega industrijskega odb-o ra za barve, da imajo v kartotekah okoli 2600 barvnih odtenkov, od tega kakih 200 rumenih, 80 rdečih, 430 modrih, prav toliko zelenih, 270 sivih, 170 rožnatih, 630 rjavih, 60 pomarančnih, 220 nedoločnih in 57 “nevtralnih” barv. Popolnoma novih barv po njegovem mnenju ni mogoče iznajti, kaj lahko pa se zgodi, da dajo znane barve na novih, zlasti plastičnih snoveh povsem drug odtenek. ------o------ — Gornje jeizero je na najglobljem kraju globoko 1,290 čevljev. Moški dobijo delo Tovorni voznik Stalno delo za zanesljivega moškega, 5 dni. Oglasite se na 2134 E. 107 St. (X) mali oglasi Hiša naprodaj V Eastlake je naprodaj hiša s štirimi spalnicami, garažo in enim akrom sveta. Proda se s svetom ali brez njega. Kličite WH 2-4478. (88) Odda se Pet neopremljenih sob, kopalnica, plinski furnez, spodaj. Vprašajte na 961 Addison Rd. ___(gj) Lastnik prodaja Angleška kolonial hiša na lepem kraju v Euclidu je naprodaj; 6 velikih sob, zajtrkovalni kotiček, soba na tretjem nadstropju, kamin v razvedrilni in sprejemni sobi, garaža za dva voza, veliko zemljišče. Ne zamudite priložnosti! Cena $19,800. Kličite WH 4-1999. (89) Dohodninsko posestvo Dve dvodružinski hiši na e-nem velikem lotu, 5-5 in 7-4, asfaltni dovoz, brez garaže, v slovenski naselbini na E. 71 St. Za vsa pojasnila kličite EX 1-8219. —(88) Stanovanja oddajo Trisobna stanovanja s posebnimi pečmi, kopalnico, modernizirana oddajo na 1193 E. 60 St. Vprašajte zadaj v pritličju ali v stanovanju št. 2 zgoraj. Kličite HI 2-2009 po 7. zv. (88) Hiša naprodaj Varuh prodaja hišo na 1139 76 St., enodružinska predela: v dvodružinsko. Si lahko ogl date vsak čas. Ključe dobite pisarni odvetnika Anthony N san, 6727 St. Clair Ave. Proda bo napravljena na mestu to s boto ob 3. pop. (8 Sobe išče Priletna mož in žena iščeta 4 sobno stanovanje v bližini cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj dc L junija, naj kliče EN 1-6254. —(3, 5maji Sebe se odda 3 sobe in 2 sobi se oddajo n; 1003 E. 66 Place. Kličite EX 1 2419. (88 Odda se enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico, kletjo, plinskim furne-zom, vročo vodo, na 1148 E. 6( St. Kličite EX 1-4042. (89) Pes Collie pasme lep, negovan in izurjen se odda dobremu gospodarju. Vprašajte na 1020 E. 64 St. E. ali kličite EN 1-4922 po 5. uri pop. —(88) Stanovanje Brezplačno stanovanje dobi u-pokojeni zakonski par ali posameznik na lepi farmi v zamene za varstvo v hiši. Kličite od 4 j do 8. zv. HE 1-0886. (89) Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM II. del 3 3 Tak lažni princip, če tako rečem, more potem držati samo zakon, samo oblast s silo. Kar je najhujše — nekomu se je potem zgodila krivica, zakaj v revoluciji so samo revolucionarji in protirevolucionarji. Proti konceptu, ki ga ne odobravaš, ki ga ko vernik ne moreš prevzeti, se lahko boriš.” “In če rečem, da je bila vojska?” je bruhnilo iz Viktorja. Župnik se je zasmejal. “Potem tista pesem iz ruske recolucije nima cene, prijatelj. Potem se je veiiko lagalo v ilegali in komunizem ni tisto, kar danes trdi, da je. Eno ali drugo lahko izberete, obojega združiti ne morete. Sicer se mi pa zdi, da so višji gospodje stvar že rešili in se odločili za revolucijo. Samo v tej namreč more biti partija zaslužna.” Takrat je zadnjič videla župnika. Legla je nazaj, se pričela mučiti, da bi zaspala, toda zaman. Tiščala je oči skupaj, da jo je bolelo v čelu, nazadnje se je dvignila in poiskala knjigo. “Kar bom miže prijela.” Legla je na slepo med knjige in ko je odprla oči, je videla, da drži v roki Deepingovega Uso-dovca, ki je izšel v Hramu. Lepo, v rjavo platno vezana knjiga z zlato obrezo. Brala jo je zadnjič morda pred dvema letoma. Tako mimogrede. Arnold Furze, izobražen CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY STORE Complete. Excellent opportunity. Good going business. Leaving country. 1145 Milwaukee Ave. BR. 8-5680. (38) SERVICE STATION FOR LEASE. Desirable loc. Lge. frontage. 2 bay plus liv. qtrs. Ogden Ave. (Rte. 34), Naperville. Call MO. 4-2240, Mr. Stephens or Mr. Pierce, Wells Petroleum. ■ (88) TUXEDO RENTAL AND TAILOR --(OP. Northwest. Owner retiring. Best offer. KI. 5-6641. (87) MASSAGE — Swedish Massage salon — Established 15 years. Exclusive clientele. UN 4-1817 weekdays. BR. 4-4144 Sun. (88) GAS STATION — FOR LEASE Mod. 3 bay loc, nr. Congress Expwy exit, good volume, high potential. Financial assistance avail. Call eves. Mr. Palasini. YO. 5-4506. (87) REAL ESTATE FOR SALE1 DOWNERS GROVE 3 Bedroom Bi-Level. Also family room. 2 car garage. Close C.B.Q. One block ito St. Mary’s Parish. By owner only $24,800. WOodland 9-0631. (87) WOOD DALE New 3 bedrm. ranch home, comb, frame & brk., completely finished. $15,700, lot included. PORTER 6-0396. (87) HOUSEHOLD HELP $140 PER MONTH Housekeeper, beautiful Nr. North Lake Shore Apt. Excellent opportunity for capable young or mature woman experienced in care of 1 child, light housework and plain cooking. For details call SU 7-9828. (87) kmet, ki je prišel iz vojske in zna igrati celo na piano, se loti svoje zapuščene kmetije. Sam je sredi svojih opuščenih polj in sredi cvetočih glogovih grmov, ki obdajajo staro kmečko poslopje. Ima svojo filozofijo: biti se z zemljo in iztrgati iz njenih nedrij vse, kar ima. Preteklost pozabiti, jo pustiti tam, od koder je prišel. Nato pride ljubezen z Mary, ki ljubi v Arnoldu njegovo zdravost in silo. Toda boji se življenja v samotni hiši, boji se dela in ubadanja. Na tihem, s skromnim pismom, ki ga pusti, zbeži v mesto in Arnold potem sreča Rozo. Srečna sta, toda sreča je kratka. Avto mu ubije ženo in Mary se tam v mestu ustreli mož, ki je pri bančnih špekulacijah zgubil premoženje. Spet se najdeta, v nekem zgodnjem jutri pride Arnold do nje in ji prinese odpuščanje. Čeprav zgodbo že pozna, se vendar loti strani. Da se le znebi muke v sebi, da pozabi na dan in da se privleče do noči. Brala je prav do mraka, ki je bil zgoden. Ko ni videla več, je vstala, da bi prižgala luč. Ni bilo toka. To se je zgodilo večkrat. Poskusila je še v kuhinji. Morda je le žarnica pregorela. Tudi tam tema. “Spat pojdem,” si je rekla. Zaprla je knjigo. “Da, spat pojdem.” Pričela se je razpravljati in ko je že stala sredi sobe, se je spomnila, da še ni zaklenila vrat. Odšla je in obrnila ključ. Nato je stopila k oknu. Mrak je plivkal nad pokopališčem in od grobov ni bilo videti ničesar več. Dež je za spoznanje prenehal, toda zdaj se je med kaplje mešal sneg. Veliki, beli kosmi so drseli mimo okna. Z očmi je počasi polzela proti prostoru, kjer je po šoli stal Anton Rekar. Tudi tja, na tisto rušo padata dež in sneg in pronicata v globino. Scela je slonela na oknu kako da se ji noge v kolenih ne u-pogibajo. Tik nad zemljo, za ped nad grobovi je ležala motna megla. Nenadoma, sama ni vedela kdaj, je rekla na glas: “Dober večer, France Rekar,” 3 Za verne duše je prišlo Viktorjevo pismo. Bala se je njegovega pisanja in ga vendar pričakovala že prvi teden. Zdaj, ko je zagledala njegovo pisavo na ovitku, se ji je zdelo, da ji bo slabo. Te velike pokončne črke, ki so mrtvo klicale njeno ime, so jo v hipu spomnile vsega, še tistih zadnjih kolovoznic, ki jih je zalivala voda, ko je odhajala od njega. Zakaj je pisal? Tiščala je pismo k sebi in omahovala po stopnicah. Mar ni dovolj že tihega razgovora, ki ga ima z Rekarjem onstran ceste, zakaj še to? Zakaj izkopavati cvetje, ki ga je pokopala in zasula kakor otroci ptiča, ki je še mlad padel s strehe in se ubil? Mar bi ne bilo tisočkrat boljše, da bi počakal, da bi izgorelo vse, kar je v srcu, ko bi lahko pepel s pogorišča brez bolečine vrgla v veter. Tovarišica Silva Miklavc, učiteljica. Odprla ga je. Draga Silva! Morda si ne želiš pisma, čeprav Ti povem, da sem bil preteklo soboto popoldne že v Podnartu, da si kupim karto za na pot do Tebe. Na mostu sem se obrnil in nato skoraj do mraka hodil po Gobovcih. Tako ne more biti, ne more ostati za večno. Vendar nočem vdirati v Tvoj mir, ki si ga morda v teh mesecih vsaj zasilno zgradila. Pišem zavoljo tega, da Te spomnim, da bom na vernih duš dan mislil na Marijo, ki je bila Tvoja. Sodil sem, ko ne bi smel soditi in niti na to nisem pomislil, da sem s svojo sodbo umazal tudi Marijo. Morda se med nama nekoč odpro vrata, ki sva jih zaprla. Z menoj po starem. Boljše rečeno, vsaj videl bi rad, da bi bilo. Kar je umrl stari župnik — zdaj je že dober mesec tega — sem se zaprl vase. Novi župnik mi ni prijeten, čeprav je po svojem mišljenju drug kakor je bil stari. Ali ni čudno, da nas večkrat priteguje k sovražniku, če smem tako reči, tisto trdno prepričanje, ki je popolno nasprotje našega? Marsikaj sem odkril zdaj v tej svoji samoti in kar starega, dobrega nasprotnika ni več, se mi marsikdaj utrne spomin na tisto, kar je govoril. Zdi se mi, da šo v preteklosti stvari, za katere nisem vedel. Nemara bi boljše zapisal, nisem jih hotel vedeti, ker jih nisem verjel. Stali smo samo na enem stališču in mnenja drugega sploh nismo vzeli v pretres. Nekaj stvari sem preveril in dognal, da so se zgodile drugače. Nisem več siguren in to me najbolj boli. Ne zameri pisanju in iskreno Te pozdravlja Tvoj stari Viktor P.S. V resnici sem se postaral. Videla ga je pred seboj, kako se je mučil s tem pismom in kako je iskal za besedami. Novica, da je stari župnik umrl, jo je v resnici zadela. Bil je delček tistega starega življenja, ki je dišal še po internatu, po učilnici, po sestrah, ki so hodile po hodniku, po veri, ki jo ni omajala nobena stvar, čas, ki je prišel, ga je prerasel in porinil v kot. Postave so mu zagradile marsikatero pot, ki jo je včasih z veseljem naredil. Kako je bil potrt ob prvi civilni poroki v vasi. Ni mogel doumeti, da se je to zgodilo. Te otroke je vendar učil v šoli. Zdaj pa gredo mimo njega. Ne brez spoštovanja, saj je vendar dlje v vasi kakor oni, toda v njih očeh je rahla porogljivost. Ve, da jim pomeni manj kakor tistim rodovom v džungli čarovnik s svojo skrito močjo. Pač ostanek stare dobe, ki ga ne morejo kar tako poriniti v kot. Star rod bo veroval in nazadnje — če ga ograde, veliko škode ne more napraviti. Silva čuti, da ga je tudi Viktor imel v resnici rad. Bog ve, kako je umrl? Odšel je za vselej in s seboj je odnesel njeno zadnjo spoved. Hotela se je nasmehniti, pa se ni mogla. Čudno, da je ravno v teh dneh mislila nanj. Zdi se mi, da so v preteklosti stvari, za katere nisem vedel. Nekaj stvari sem preveril in dognal, da so se zgodile drugače. V drobnem, neznansko sladkem curku lije preteklost v sobico in škropi po stvareh, ki jih je iz nje prinesla s seboj. Vse se oživlja in dobiva staro podobo. Gobovci s svojim skrivnostnim mirom, taborski grič in postaje križevega pota, tisto zgodnje cvetje, ki so ga prinašali otroci v šolo in težka skrivnost med njima. Ne joka, vendar ji polže solze po licih. Brez moči gleda na to preteklost, ki je ob vsem hudem vendarle imela pristan, kjer je zvečer trudna mogla privezati svoje misli. Bilo je v njej nekaj, kar je dišalo po topli človečnosti, ki je ni ograjalo sovraštvo. Moj Bog, zakaj je pisal, zakaj je vzvalovil, kar je mislila umiriti? Morda se med nama nekoč odpro vrata, ki sva jih zaprla. Nikoli jih ni zaprla, samo bežala je. Kaj ne more razumeti, da noče usmiljenja, da noče odpuščanja zato, ker je ravno ona? Da hoče od njega ljubezen, ki se preteklosti ne bo dotikala. Odpuščanje? Kdo naj komu odpušča? Ali ona nekdanjemu belemu koma ndantu Rekarju Francetu, ki ge groba ne sme imeti, ali Rekar njej, ker se nikoli ni približala temu, kar je Rekar imel v duši? Ali je sploh kdaj vedela, kaj je mislil in kaj je hotel? Kako si je domišljal konec in ureditev po njem? Mar ne prihaja šele zdaj na dan, kar so vode tiščale na dno? Kje so korenine odpuščanja in kje je krivica? Mar ne nosijo nekateri grehi na sebi samo kot umazan obliž, ki so jim ga prilepili drugi. Njih duše se ne dotika. Koliko jih je, ki ga nosijo v duši in so ga v njej spočeli, pa se ne vidi od zunaj. Samo zmagovalec lahko vrže greh od sebe in ga obesi premagancu, ki je samo še steber, ki mora nositi vse. Še isti večer mu je odpisala. Prav tako zadržano in vendar hvaležno. “Pismo mi je bilo v uteho. Ne dotikajva se preteklosti, dokler se obeh ne dotakne sedanjost. Vsak dan bolj, od tistega hipa, ko sem bežala od Tebe — bil je to pravi beg — se zavedam, da je odpuščanje izven naju. Zdi se mi, oprosti mi, Viktor, da mi boš odpustil brez besede takrat, ko bo čas do poslednjega vlakna o-bral najini duši, ko bo ostalo samo še ogrodje, brez tistega, kar je ta strupeni čas nadihal vanji. Tedaj, ko nam bodo morda vzeli telo in nam bo ostala samo še gola duša in bova na preteklosti stala kot mirna gledalca in prisluhnila besedam mrtvih ljudi, ki se ne sovražijo več, tedaj bo preteklost tako jasna, da bo beseda odpuščanja brez pomena.” Drugi dan je pismo oddala in ko se je vračala s pošte, je nalašč zavila na pokopališče. Ho- ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Št. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Pokličite FRANK BRICELJ REGULAIRE® LEADS THE FORWARD TREND IN HOME HEATING-COOLING SANJSIKA SOBA PRIMERNA ZA VSAK DOM KJERKOLI VEDNO ENAKA TEMPERATURA Edino Perfection Regulaire* z novo elektro-magično kontrolo vam lahko nudi stalno udobje — enakomerno toploto pozimi; sveže, hladno olajšanje od poletne vročine. Nobenih izbruhov vročine ali mraza! In Perfection ogenj 3-jačin je varčevalec goriva, ki bo občutno zmanjšal vaše račune za ogrev. Pokličite vašega “Perfectionist” zastopnika. Namestimo in popravimo tudi strešne žlebove! IZBRANA ZA SVETOVNO RAZSTAVO ... the Perfection Regulaire je bila edina peč za ogrev, izbrana, da pokaže “stanovanjski ogrev in f" hlajenje bodočnosti” na Brusselski svetovni razstavi. Kličite vašega “Perfectionist” zastopnika. PERFECT SHEET METAL & FURNACE CO. FRANK BRICELJ GAS-OIL FURNACES and COOLING SYSTEMS 671 EAST 200th STREET CALL IVanhoe 6-1210 tela je od blizu videti tisto rušo, ki jo boli še skoz okno. Na grobovih So bile medle rože in ostanki drobnih, slabih sveč. Na ruši, pod katero je ležal France Rekar, je bila ena sama krizantema, ki jo je nekdo že zahodih (Dalje prihodnjič) i S "2 n I ■' •f: ss? 3 3 3. 3 3 S 3 i 3 sij 3 I 3; 3. 3 3 m i I I i 3: % 3. i % I 3. POMLADNO CVETJE i— V Belgiji je letos vzcvetelo vse ymulo zgodneje. V Bruxellesu jje povsod robilo pvetjet. Na sliki vidimo fotografskega amaterja, jki jbi jrad bhranil cvetočo lepoto na filmu.