Št. 34.
V Gorid, v torok dne 2(.l. nprila 1902.
Letnik IV.
l/.li.-ijii vs;ik toiM'k in Mohoto v
tcdii'.i <>l> II. nri pri'dpoldni1 /a nii'slo
It's ol, ;i. nri popolilno /a. (It'/.clo. Ako
pad«; ii;i lu dneva pia/.nik i/.idi; dun prrj <A>
(i. zvt-ivr. Stain' po posli prejeman ;ili v
(iorii'i 11;L (lotn pošiljiin tcliili'liin S K..
pollrliio   i-  K.  in  iVIrllrl.uo 2  \\.
I'roduju se v (iorici v t(d);ik;irn;i.li
Schwur/, v Solskih iilic;tli in .1 <¦ 1 -
Ittrsit/.   v   Nunskili  iilir.'ili  po H  vin.

I rnininUo in upravni>tva se
naliajuta   v   «X a r o d n i   t i s'k a r n i»,
nlica Vcltiirini h. at. (J.
Ilopisc jc nasioviti na ftrediiiäty.o,
oui.isc in iinroeniito pa na upravniStVO
«Ci<iri<-«'». O»la.si se racimijo po pelit-
vr.->tah in siccr ako se tiskajo 1-krat po
12 vin.. 2-krai po 1U vin.. 3-krat po
8 vin. Ako hi- vcčkrat tiskajo, raču-
liijo  >><• po pogodbi.
(/Jiitranjc  iz<hmj<'.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MaruSič.
Ti.-ka „Narodna tiskarna" lodgov. J. Maru.sie).
Uzor-Nemci.
Nemski naprednjaki ali kakor so sc
rajsi nazivajo: Ysenemei sc pri vsaki
priliki pohvalijo, da so oni nzor Nemci
(^.Musici deutsche" i in da jim ni para kar
sc lič.c po.štoiija. morale, zveslobe in
kar jc tiikili lcpili eednosti čioveškib.
l'ri Icin zavij;.jo oči proti nebn in hva-
lijo lioj^u, da niso kakoi' drugi. ol) jed-
nem pa [)O leli ..drugih ' uciismiljeno
udnhajo / gorjaco, osobito po takib. ki
nocej<>  biti   njihovega  mišljenja.
\' tcin sinislu so jc poleg vscncin-
ških poslanecv v n; -em državneni /.Ix>in
kakor mi: Stein, Schalk. Kisenkolb. Schö-
nerer, In», Malik in drugi posobno odli-
koval /.naiii vscin-in>ki tambur-inajor in
prvi kričač Wolf, urcdnik ^encm.-kega
<r|a-ila na Dunaju ,.Os.ldout.-chc Kund-
M'hau". Ni m: nainree po/.abljciiH. kako
je prcd iickaleriin ca-i'in v dtžavnem
/hont v/.kliknil: ,.M i Vsciienici in o-
r a in o vis o k o d v i g n i t i (: a s t n a-
Š i h / e n i n d ekle t. k a I c r o n a in
hoc e j o o n c s n a ž i I i k I e r i k a I c i!"
— l'o tcin pateticnem zakhnjanju Wol-
loveni hi Id moral vsakdo inieti v prvi
vrsti n j e g a za pravega aposlola ženske
L-a-ti in /-a najvarnejo za.^čilo /.enske ne-
dolznosti in res! Ca<opi>je je poročalo.
da so vseneuiske „jungfravc" kar obo-
ževale tega svojoga vilc/a, ga ohsipalc s
phivicanii svojega nems.kega idealizma in
z blagodiseeimi izrazi navdusenja v ve-
zani  m   nevezani  bosodi.
Mej ICMiii obo/evalkaini vsenemškega
proroka je bila tudi hčerka Ysenemca
Tscliana, poznoje sDproga vsencin.skega
prol'csorja Scidla.
Toil a kaj se jo zgodilo?
^.ekega dnc iznenadi svet in vse-
neniški tabor prcsenotljiva tiovica. da jc
ta  isti  Wolf motil           zakonskc   pravice
islega  prol'csorja  S>'idla   na   neki   luu'in,
ki  )e  bil  povodoni  ..... dvohoju   ini'j   n/.a-
Ijeniin soprogoin in „za.si'ilnikoin /.ciiske
cednosti'' Wo I l'o m. Ta čudna alcra je h
kralu vrgla tainno senco na vsencmskc
livade, kjcr sc jc. po krilatih bescdah
Woll'ovih, \)vuz skrbi sniela s[)rchujati -
/(Miska cednosL.
l'o tcj aleri so se Wollovi politični
tovariši delali osrainočone in j,ra izkljnčili
iz svojo srede.   To   se   pa   je   tein   raj«
z^odilo, ker so bili Woll'u nekatcri nje-
f^ovi soinišljeriiki. kakor n. pr. Sclu'iiic-
rcr. ncvoščljivi zaradi sinipatij. katere je
u/ival nied lanalizovanini vsciieiii^kim
Ijndstvom. zlasli nje.uovetfa voliliM'L'a okraja.
/ancsljivo so prieakovali. da Woll po-
stanc iieniii(_foc in da o nnvih vr>c('ili <e
volitvah   ne   bode  /.ripe)   izvoljen.
A volilei s" bili pri/.anc>ljivcjši. za-
tisnili so jedtiM oko in žrtnvali -vojeiini
politieticniu ^iMMJii vseiieinško eednost in
Wol fa  /opet  izvolili.
I.e ta je prišcl zopcl v dr/.avni zhnr.
kjer jc /arid /opct p ¦eobrarati svojc
l<"/l<1. a |¦ r-i svr.jih prcj^niili tovari-ih
(>>l:'l je ..zaznaniovan';. Ko jo nedavno
po/val na dvid.oi V>eneriica Sehalka. inn
jc ta sine! v obraz vreei skrajno sraino-
iilno opazko. (]:\ se ž njini no bori. ker
ni  vce /mo/en  dati  zHdos^onja. . . .
Koliko pomenijo take besede za
vsonein.ško east, zamore izmeriti le nni.
ki pozna in euti — vsenomško domis-
liavnst.
Ali to >o ni bilo vse. inera so ni
bi!a pr.lna. Xajnovpji vsontMnski skandal
je pa ta. da so jo prod nnkatorimi rinevi
moylo i<temu Wo'fu coin oeitati. da jo
omadožcval vsonornsko cast z n e p o-
š t o n i in d o \ a n j o ni. Očitalo so mu
jo nainrocT' in ne brez vzroka. da jo
proti pod k n p i 1 u — toroj za Juile-
žov i;ros — njcgiiv list zagovarjal kartol
sladkornih tovarnarjov. kateri karto! hi
bil. ako so i/.vrsi. v o^romno >kodo ku-
pnjočonin o'l^instvu in to zaradi topa.
kor hi tnvarnarji potom narokali trgov-
com cone sladkorju. kakor.ino hi oni ?ami
boteli.
Da kaj taco«a no more zagovarjati
noben poštcn elovek. bodisi kakoršno
koli politit-no barve. to morajo vodeti
tudi Vseneinci sanii. - in vondar se jc
prod a I v za.L'ovornislvo take^a rina
najjloi-PL'ii i'jsi apostol vsenein-
š k c i d o j o ! Tako jt1 razkrinkal ta prvi
Ysenoniee vscnenisko ve>t. vsonemsko
|iostcnjc ! Vcilcti pa je Ireba. da so to-
varnarji sladkorja v Avstriji skoro sanii
judje in ktM' jc vslcd Wolfovoiza |">-
sto|>anja nialono razvidna ncka tajna
zvcza Vseiieinci'v z /.idovstvom. nani po-
stane po vseni t(Mii s(% bolj jasno. kaj
jo prav za prav   vscncinška   propaganda
in za  kateri mi  eilji  HtreiiH!1 za.stopniki
VSClieiiHke   iileje.
Wo"'ovi liiv-i tovari.ši so so tudi po
tein lepein razkritju delali ogorčoneinso
zabte\ali. da odlo/.i niandat. A nam -e
zli to ogoreMije |r kornedija. s kaloro
hoceu) morda ma-kirati Ac marsikaj d[-u-
zoga. kar ^o skriva v 'ilobocinah v-o-
ne.«.~ke rnlakiiž". Saj jc itak Sehalk rekel
W'ollu. da hoče prod eastnim razsodi5("oin
v zadevi dvoboja povod:iti šo rnarsikaj . .
No. morobiti. ako bi n.'tm bila dana pri- j
lika in iiis>/.no-t. poidodati v vsa .«krivna
kola »•sonoinškili ./-astnih logijoni-tov".
na?li bi najbr/.e no lo pri Wolfu. marvoe
tudi pri njo'jovih soinisli'Miikih mar-ikai.
o ecmor hi bil vzkliknil Shako-pearojov
Hamlot : ..Miki.uo jo gnjilojia v rlržavi
I)anski. . . ."
In taki ljudje so š> hoeojo «taviti
(11 u(_ritii za sodniko !
Kak hrup so ucanjali ti iunaki po-
st on ja in čodnosti prod nokaterimi me-
soci. — najoti od svojih slovonskih sn-
mišljonikov — v državnom zborn glodo
..slovon<ko /.lindi'O" in zdaj prihaja na
dan nailopia — v-onen»ka žlndra. ka-
torc no-naaa pa so eudovito razliva tudi
po njihovih slnvonskih ?omi<|jonikih. Ti-
sto naprednjaštvo. ki lineo tu in tain s
predrzniin in nholim nastopanjom in sa-
mohvalo prokrieati vos «vet. ?e je morale
vsakomu rosnomu čioveku zdoti že od
nokdaj sumljivo in je slutil. da za tern
krikom tiči nekai. o čemer naprodnjaki
noeojo. da bi veael «vet in bi jili sodil
za take, kakoršno se mu «ami predstav-
!jajo. v blato tirajoč vse drugo. kar ne
soglaša ž njimi. Te vsenemske afere in
aferice začele so že razkrinkavati tisti
gnoj, ki so jo skrival pod bahato zlato
pono — in danos ali jutri utegnemo do-
životi še lopše prepričanje: k a k e vrste
Ijudjo so oni uzor-Nemci. ki hočejo na-
rekati v naši državi politiko in kateri se
•— tako bodemo morda lahko trdili —
za Judežev gro> «krbno prizadevajo v ta
naniiMi. da v nasi ilr/.avi no pride do
mini tor do zdravih in pravičnih poli-
tic 11 i 1   odnošajov.
D o p i s i.
1/ Modanc. — Une 22., 23. in 24.
t   m.   so   bile   v   Kormimi   občinsko vo-
lit\ c tretjega razreda. Xasproti ^ta si
stali ziiK.'ina stranka društva ..Austria"
in pa liboralno-socijali.-tična ..Logina'*
stranka, katora .>kili kakor znano tija
pjcko črno-žoltili koiov. Jodna kakor
druga oboh strank pa «ta iskali glasov
firi volileih tretjoga razreda pri nas v
Hrdih. posebno v Modani. kjor je lepo
števuo elasov. t. j. 77. Ko so naši vrli
vrdilr-i vidoli. zakaj »re. so niso udali
zaL'rizonim Itaüjanom. eeravno so jim
ohetali: lepo ravne eoste. vodo pred
vsako hi so in razun to«ja ^e kaj cvenka
za v^aki gla-, marvec so trdno stali
kakor jeden mo/,   in volih   proti   ..Legi".
Rili**so tako složni. da gorje. ako
bi bil kdo lo zinil. da izre volit rudeč-
kario! Colo od kmotov-kolonov od one
-tränke sta dva rajo ostala doma. kakor
da bi šla volit proti «vojemu bolj^emu
propričanju. Čoravno jirna je gospodar
oelo žugal da ju od«lovi.
Naš.im. volilcem pridružili so se
tudi volilei iz Flejani in nekaj iz Biljane
ter iz Vipolž. ter se peljali na volitve
po vsaki dan na treh vozeh s čilimi
konji o. barona Locatellija.
Tako je zares s poinočjo Bricev
zmagala zmerna avstrijska stranka in
sicer s 95 glasovi večine.
Omoniti pa vsakako moram. da so
volilei gorenjih Brd. ki imajo po kak
elas. volili z ..Leginimi" rudeckarji. se-
veda podpirani od enega onih — ..moža
naredenih v pred*a4nji ..Gorici'4. Blagor
Yam. dragi gorenjebriski volilei, sedaj
boste imeli v Višnjeviku in v Šmartnem
pot brez klanca in vodo pri ognjišču,
kakor Yam obljubljeno in zraven bodete
prosti vinarja na tržiseu v Korminu,
scdaj  — ob črešnjah . ..
V petek volila sta drugi in prvi
razred. V drugem razredu zmagala je
rudoea stranka s — 3 glasovi veeine.
Ako bi ostali mož beseda vsi volilei
zmerne stranke. bili bi tudi tukaj morali
iti v klobuk; v prvem razredu pa je do-
bila avstrijsko mislet-a stranka vse gla-
sove onih. ki so prišli volit.
Zdaj pa Še jedno besedo, kar se
tiee napada na Dobravi. Stvar je ravno
nasprotno taka. kakor jo opisuje „Soča"
in ž njo italijanski Oasniki. — Bilo je
tako-le : Okoli 6. ure zveeer udrlo se je
LISTKK.
Sestrica Melasju.
Malorusko spisal Marko  V o v č o k,
prevel J. I. Cvetko.
Stal je na polju kraj gozda kozaski
čebelnjak. A vi znabiti veste, kaj je to
čebelnjak? Morda sle ondi že kedaj iskali
rnedu, da so vas cebo.le,... a morda ste
kedaj tudi zopet...
Ta čebelnjak je bil ograjen z loso
in v to ogrado je kozak zagradil do sedem
visokih, starih in korenitih hrastov in
• osmo košato vrbo. Kdorkoli je videl to
vrbo, vsakdo je vprašal, kako je ona
tukaj zrasla sama med visokimi hrasti,
svobodna in vesela, a vrba je kazala
vsakega poletja, da ji je dobro tukaj, ker
je rasla ter se razvijala še hitrejo od
kozakovega vnuka Miha. .. Pravim Mi ha,
ker njemu ni bilo drago, čc ga je kdo
klical Mihec, in tega ni sliišal, ako hi
človek desetkrat zavpil; a kadar si mu
zaklical: Miha, hipoina se je pojavil
pred teboj v beli srajčici s širokiini ro-
kavi, v ogromnih hlačah in z rdeeim
pasom, s tistim pasom, katerega bil je
«am kuDil na sejmu že v Kroljevci. Tedaj
jc kupil i svoje cipele z rdeOim obrobkom
ter tisto crno ecpico, katero jako ljubi
in jo riulkokedaj dene na glavo, a kadar
so ž njo pokrije, se mu smeje ded in
pravi:
,.1'azi, Miha, pazi, ker lakomne če-
bele hodo tvojo krasno kapo raznesle
na mod!"
A ko zasliši belolična, plavolasa,
bosonoga. Mihova mala sestrica Melasja,
kaj dod pravi in kako se smeje, hipoma
zahihti... Samo Miha se ne nasineje,
temvee potegne svojo kapo nizko na erne
ohrvi in izgleda od daleč kakor hetman
pred sovražnikom. . . In tako, ponavljam,
kakor hitro se ga pokliče z Mihom, so v
trenutku prikaže na mestu, pa mahajoč
s svojimi črnimi lasmi, pogleda s svojim
lepim pogledom in vpraša resno:
„Čosa želite?*'
In ako želite deda, takoj poteče
ponj in dovede starca od ulnjaka; a ako
hočete sestrico Melasjo, pripelje vain se-
slrico Melasjo... Melasja se nekoliko casa
sramuje in se skriva v travo ali za ulnjak,
ker je Molasja niajhna kakor petlja, pa
se more lahko skriti, in ker se razen
teaa nadeja. ako samo zakloDi jedno oko.
^obeh ne zaklopi nikdar, ker hoee vse
vidcti). tla jo no bode nikdo nasel. — a
Miha jo na niah najdo, in ako je ne
pregovori. da gre zlepa. pa jo pograbi in
princse brzo in spretno s sinehom, dasi
ga* Melasja i ustipne po poti... Zakaj ne'?
Mene je nekdaj neka niila in tiha de-
vojčic-a ugriznila do žive krvi, ko sem jo
z silo dvignila na roke... Ni lepo grizti,
to se inora reči, ni lepo, ali ni lepo ni
siliti. Ne bi Miha silil sestrice. ee bi so
ona v resnici srdila, — ne, Molasja se
ni branila od ieze, teinveč od samega
srainu, ker je bila strašno sratnežljiva.
in kakor je uglodala človeka, se je zdelo,
da ji ni samo lice zardelo, temvee i male
nožice v begu, da niste vedeli, kaj je to
pobegnilo od vas: je li odskakljal zajček,
ali odprhnila ptičica, ali je izginila do-
vojciea, tega si ne morete prav razjasniti
niti ljudem dobro opisati; a istotako, ko
bi čuli, kako Melasja opisuje i vas i vašo
obleko i bojo i pogled! Komaj vus je vi-
dela in premotrila, a že vas tako opise
z besedami, da vas drugi pot vsi spoznajo
doma, ko pridete k njini:
„A, to je oni elovek, ali ona /ona,
o kateri nam je Melasja pripovedovala!"
In dasi mi je to, vidite. vrlo težko,
vain hocem vendar svetovati, da se z
Melasjo spoznate, ker je ona razumna
devojeiea in mnogo tega zna, pa je tako
dobra, da vas bode tudi eesa naueila.
Koliko je znala krasnih pesni prepevati,
koliko jo znala veselih povestic! In ni
poznala samo pota v Kijev, tomvee je
naposled znala. kod se gre v Herson.
In tako je ta stari kozak, zval se
je Zagajnij, ogradil ogrado in postavil
vso množico panjev: bilo jih je ondi
kakor snopovja na dobri njivi, in ne
morem jih sedaj niti prešteti, koliko jih
ima sedaj, gotovo mnogo in premnogo,
ker so tarn rojili roji tako izvrstno. Ysaki
eas se je čulo: ,,Roj leti! Od polja! Od
gozda!"... Ali Miha klikne: „Roj, roj! Roj
roj!*'... AU zopet Melasja zaene: ,.Leti,
leti! Leti, leti!1', a Miha priteče, da se
uveri, Oe je rosniea. Ali zopet ded. plotoč
panj, pride, slutee da prihaja roj ter
ga pokrije... Strašno, koliko dela je bilo
okrog eebelnjaka!
Dod je zasadil bezeg in bekovino
ter mnogo rožic z Mihom, a Melasja je
kaj pomagala, in vsg se je prijelo, vska-
lilo in   proevitalo  pome^ano  in   pisano,
nekaj kočij iz Kormina skozf Medano
na Dobravo. V toh koeijah so bili tr-
gov.ski mladnm-i „Logine" in radeee
stranke, za njinia pa pride tudi ena oil
zmerne stranke. V njej so nainreč se-
deli: drug! tajniki kormin^ki g. Venign,
njegov svak, sin trgovca z zeljem Pan-
zera in gosp. Domicelj, ki so šli tudi na
Dobravo. Čez dobro uro potom prihiti s
konjem Ant. Toros v Medano. koji jo hil
šel po porilo v  reko   pod Dobravo.
Le-ta naznani, da Domu-el.ia na-
sprotniki zanicujejo in vapj pljuvajo, na
kar se hilro zberemo in odidemo. da
Domieolja o line mo iz zndrege. no da bi
mislili kaj hudega. Ko smo na polovici
pota, ki polje v Dobravo. priJrvi kočija,
v kateri jo bil tudi g. Domieelj, nam
nasproti. Mi potegnemo Domicelja z voza
k nam in hoeemo ž njiin proti doinu, a
Domieelj nas opozori, naj gremo naprej
na Dobravo, kjer da so njegovi prijatelji
v veliki nevarnosti Ko se po lamo z Do -
niicoljem proli Dobravi. siecamo kakili
100 korakov od tain kar štiri kočije. V
tretji koeiji so bili oni, katorim sniü šli
na pomoč, a v drugih so bili sami na-
sprotnj zagrizenci. Ko vidijo. da se je
ustavila tretja kočija. skočijo oni iz prve,
gredo proti nain t"r začnejo zopet pro-
pir z oniini, ki so bili v trolji koOiji. Na
to se podaino mi hitio v Dobravo in re-
eemo ljudem. naj bite na pomoč onim
nasim prijateljem. Ljudje so hitro sli in
ko so prišli na lice mesta, so stvar po-
mirili. Na to so se kočije zopet zac-ole
poinikati proti Medani. Ko so prišli vro-
eekrvni rudcčkarji v Medano. bili so
niimi in ponizni kotjagnjeta; pravili so,
da so se nied potorn zvinili in da si je
nekdo celo poškodoval nogo. A to bile
so vse izmišljotine. kakor je bila tudi
izmišljotina, da bi jib bil kdo od spredaj
s kamenjem napadel, ko snio bili mi vsi
najniauj 50 metrov za njimi !
Kako je torej mogoče koga napasti
s kamenjem spredaj, ako je namisijeni
napadalec — 50 metrov za njim? Kaj
tacega razuinejosamokorminskirudeckarji
in pa mogoce tudi njih zasčitnica ,.Sozza",
kateri bodi s tern dopisom vstrežeuo, ko
je v svoji zadnji stevilki prosila natanjč-
nejega poročila o ,.kamonjanju1' njenili
rudetikarskib varovancev.
Srednje. — :,,Po.šta v farovžu").
Pod tern naslovoin opisuje ,.Soča" nekuj
groznega. Politikujoci „nunci'1 irnajo
povsod svoj nus. stikajo po postab, pri
poštnih selih itd. ter tako mirne in „svo-
bodoiniselneje'' može, ki imajo tako težak
boj (pourliijemo!), po nopolrebnem slrase.
Zato sornišljeniki „Sočinr rajši nosijo
pisma drugam na po.što ali če ne znajo
pisali, gredo ,.na tig" v Gorieo ter tarn
jovedo, kar jim  tcži rovno srce.
Tako so tudi radi ..farovške pošte"
na Srednjom ,.somišljeniki'{ v strašnih
rikripcih. Pošta bo v farovžu, odpravi-
teljiea pa gospodična kuharica. Kaj ta-
kega pa še ne!
Res pa je že od 15 febr. t. I. v fa-
rovžu poslna nabiralnira s trikratno
zvozo z Roiinjom, a ne pošta (poroče-
valeo res no zna brati\ odpraviteljica pa
^estra vikarjova. Da pisejo samo „gospo-
iliOna kuhariea" — no pri torn imajo žo
svoje naproilne namone! Do take pošlo
nimajo zaupanja? Soveda eo so di/.o
pregovora: ,.kakorsen jo človek sain,
tako druge sodi" — je to i-islo jasno in
umljivo. Toda . poštno nabiralnioo so
vočinoma vsi zaiiovoljni, so jo vosoli in
jej zaupajo — prašajte veiular — samo
par zdra/barjem ni to vsoc. Ti pa že od
nekdaj delajo zdra/be in propir na Sred-
nj(Mn in poštna uprava jim nc bi ustro-
gla, čo ustanovi  tu glavni postni urad.
Prosil ni n i h v e za „pošto" — kor
mesto poštno nabiralnice se ne razpisuje.
Tu pa je ponudil to mosto prejsnji ko-
misar dr. Sweeeny sain sostri vikarjovi.
ko si jo pri^el ogledat Srednjo in oko-
lico radi postnega pota. — Vikar-
jeva sestia je to sprojela ter isti dan
tudi podpisala tako izjavo.
Po pismih nihce ne stika in voha
7a\ dopisniki „Sočinimi"'. Do tako trditvo
pride k večjom kaka ..Soca" ali pa njeni
v tej stvari tako nedolžni napredni
možje.
„Narod" pise, da se ustanovi
na Srednjem posta. Bog da bi bilo kmalu
res ! Potem kajpada bo razpisano mosto
c. kr. poštarja na Srednjem. Za tisto naj
se pa hitro oglasi — če je za to — ..So-
čin" poroeevalec in"*če je dobi, mu ;o iz
srca privoSčimo.
Iz   Rofinja.  —   (C e s t a  i z R o-
č i n j a e e z KambreSko n a S r e d-
nj e). Večkrat smo čitali v časopisih, da
je vlada dovolila 10.000 kron za zgradbo
ceste in Roeinja do KambreŠkega. Tudi
deželni zbor je so precej^no svoto za to
cesto obljubil. V ,.Priinorskem Listir od
10. aprila t. 1. nekdo piše, da je vlada
zopet dovolila 3000 kron za zgradbo
ceste iz Kambreškega do Srednjega in
da so že letos začne z delom. Dalje
pravi. da je že skrajni čas. da se'zacne
ta costa graditi. dn si ljudje s tern kaj
zaslužijo itd. Žali Bog. da ne bo Slo tako
gladko kakor gospod dopisnik misli.
Kajti v Ajbski občini vladajo čudne
razmere; lu hoče narnreč vsakdo'ukazo-
vati in proti vsaki malenkosti je koj 100
pritožb.
S tako metodo ni rnogoce kaj do-
seči, vsi najlepši uspehi splavati morajo
po vodi. Prav bi bilo, da bi se ti ljudje
spamelovali vsaj zdaj v tako važnib tre-
nutkih ter si izbrali za voditelje takih
mož, ki bi vso stvar vspesno vodili, da
bi ne prišli v tak položaj kakor s cesto
iz Roeinja proti Kambreškemu. I'rod
enim letom so bili začeli Ročinjci delati
cesto iz Roeinja proti Kambre.škemu, —
ter so tudi že prejeli od vlade 1000
kron. katere so tudi za to p or a bili.
Ali coste še ni  nie narejene in še staro
pot so razdrli ker so po isti zaCeli novo
delati. Potrosili so 2000 kron, in kakor
se sliši, zravon i^e veliko občinskih robot.
Pot pa je zdaj taka, da jo prav novarno
po njoj voziti. Ko pa jo znianjkalo kro-
nic se je delo ustavilo, a vodilelji so
zaspali  v vsoj svoji ,.mogocnosti".
Kaj misli pa slavna vlada, ali jo
zavrgla  nnih I'OOO kron?!
Cutlni so ti Ročinjski oluinski ko-
lovodji. ko v svoji mogoOni samovlastno-
sli tako radi zaspijo. Ti donarci niso
bili «lani samo Ktu-injconi, ampak za
ceslo, ki ni niO. koristila Ajbski obe'ini
kako» tudi no Roiinjski. Oas jo, da bi so
tudi Srodenjčani onkral resili lib kozjih
poti. —
•    Koncert
ženske podružnice družbe sv. Cirila
in Metoda.
Kakor smo že rekli, se je „Besoda"
v čitalnicni dvorani sponesla izborno in
so kaj častno pridružuje lepemu stevilu
vsoh dosedanjih krasnih priredeb ženske
podružnico sv. Cirila in Metoda. Naeel-
ništvu sicer pri teh priredbah pripadale
inicijativa; a baš ta je velezaslužna, kajti
ee imamo se toliko v različnih umetno-
stih izurjenih svojih ljudij, kaj ima celo-
kupnost od njib, ako vsak le v domači
samoti izvršuje, kar zna? A ce vidimo
vse te umetnosti združene tako rekoč v
lep šopek, v prii-o zbranega ljudstva, te-
daj mora prešiniti cut radosti vso
to družbo, češ, take moči imamo v svoji
sredi. toliko premoremo torej na inte-
lektualnem in umetniškein polju; in če
se vpošteva, da nam Slovencem ničesa
v toliki meri no manjka, kakor narodne
samozavesti in narodnega ponosa. in da
nam nobeden drugi nedostatek v narod-
nem boju z našimi drugorodnimi nasprot-
niki toliko ne škoduje kakor baš ta, te-
daj se pač mora živabno pozdraviti vsako
podjetje, ki jači to samozavest. Ni še
dolgo tega, ko razen petja in deklainacij
nisnio mogli skoro nič svojega svojim
Ijndom ponuditi; dandanes pa smo /,e
nmogostranski. ,.Besodal1 od predpretekle
nedelje je obsegala vokalno in instru-
mentalno glasbo, dramatiko in obrazo-
valno umetnost in urnotno obrt.
Pred živo podobo „Gorenjska že-
nituina", ki je bila vprizorjena namestu
prvotno naineravane in na vabilih iia-
povedane: ,.Svatje na poti iz cerkve",
moral1' smo pač v hudi vročini jako dolgo
čakati. Take pavze, ki so sicer radi ob-
širnih priprav na odru popolnoma opra-
vioene, navzočemu občinstvu pa vendar
mučne, kazalo bi prihodnjič izpolniti vsaj
deloma s kakim izvonprogramskim ko- I
madom na klavirju ali s čirn podobnim.
Ko se je konečno zagrinjalo dvignilo, je
bila seveda ta muka pozabljena, kajti
občinstvo je bilo kar očarano. Okoli po-
dolgaste rnize, pokrite z belim prtom in
ozaljsane s sopkom svežih cvelic, vidoli
smo veselo dru/.l:o, v položaju, ko se je
nivno napivalo novoporočencema, g. VI.
Premrou in gčni M. Rupnik, dvigaje vsaki
svojo rnajoliko proM njima. Vsadružbav
naiodni noši. kakor je bila pred deset-
let.ji na Goren.jskctii v navadi. Tu je bilo
vidoti one velikanske avbe „aptuhe",
„ospetlje", moderce in pisane pred[>as-
nike,  ki jih   je   proza   modernega   duba
kakor ljudje ob prazniku, na čudenje
Melasji, katera je, pravi. vse posadila po-
samič ter po vrsti, pa je zrasla taka me-
šanica. Miba je na te setričine besede
molčal, ker se ni botel prepirati z malo
devojčico, molčal je ter gledal, kako se
roža zavija k zemlji, kakor da vprašuje,
kako se je k nji privil osat; a osat, ne
rnarajoč za to vprasanje, razvija svoje
cvetiče, odtrgav.ši se od drugega osuta,
mod katerim so rasli visoki klinčki; list-
nati bršljan se je pobratil s tanko ko-
nopljo, a konoplja se je vplela med polni
mak, a mak se je pomešal z vlaškim
grabom, in povsod so rasli žitni klasovi,
tu jeden, tarn dva ali še več, in kjer jih
je bilo več skupaj, je bilo i rdečega ko-
kolja in zelene detelje. In tako je bilo
mnogo evetja ter bilja, i posejanega i
neposajenoga, okrog dedovega ulnjaka, a
nad vsem so letale čebelice breneeče!
Krasno je v ti ogradi! Dihaš in ne mores
se nadihati. Tu ti je svobodno in lahko!
Kamorkoli pogledaS, povsod sama široka
polja in travniki, a po ravnini samo hrast
pri hrastu kakor šotori, pod solncem
razpeti; v selo se vije pot, a selo  samo
se ne vidi za visokim gričem — vidi se
samo od vzhoda gozrl svež in temen...
Krasno je bilo Mihu letati po ogradi
z delom, a tudi mala Melasja, ostavivšči
dorna maüsr s starejo sestro, se je prijela
deda in gospodarila poleg njega v ogradi
i pevala je pesnice, hodila po polju ter
nabirala jagode (ubila je dva lončka in
skledico), pregledavala čebelice, a ker te
niso bile tega navajene, so jo pikale in
narejalo iz njenega ličica kdo ve kaj:
pogloj z jedne strani, to je Melasja, njen
obraz in njeno oko; a poglej z druge, to
je nekak meh... Melasja je vstajala bolj
rano od vseh in legala kasneje kakor
vsi, ker je imela, baveča se z dedovim
gospodarstvom, kakor smo že rekli, toliko
posla... oj, oj!
Nekega večera je ložal Miha utru-
jen na travi in gledal v nebo. Že so se
zvezde pojavljale in tanki meseeevi srp
je sijal nad hrastom. Tudi Melasja je
trudna ležala ter se vznemirjala, dremala
in se vedno povpraševala, kako da še
vedno ni deda. A deda ni, pa ga ni, niti
v daljavi ga ne vidi nikjer.
Odšel je ded tega veöera v selo in
se nekaj jako dolgo zamudil v sein, ker
je bila že gluha noč, ker so že zvezde
trepetalo, a mesečev srp se je visoko
dvigal, Miha zaspal, a deda le še ni! Tudi
ne sli.ši se ničesar... vse tiho ! Naenkrat
zabobni zemlja od gozda sem in nekdo
se približuje čobolnjaku. Tako težko, lako
težko, tako težko, da bi se niti na toht-
nici ne dalo stehtati. Evo ga, evo ga!
Podrl je plot, napadel ulnjak, pa ruši
panje in gazi evetje, lorni tudi rožice in
bekovino in potrese mooni hrast. priha-
jajoč, — Gospod Bog! Kaj mislite? To
jo bil  star, razkuštran in debel  medved !
Kaj naj stori Melasja r Zaspanost ji
odleti kakor splažena plica, a roc ice so
ji zadrhlele od groze in strahu. Strašen,
strašen gost! Nobene rešitve! Ljubljeni
brat Miha, kako naj to  reši?
Miha je sladko spal pred samo hi-
šico, pred vrati, in naenkrut je začutil,
kako so objele ga kakor vitke vejice
hmelja male, drhteče ročice, a droben
glasek zaS(ipeče:
„Brat, brat!"
„Kaj je?1' vpraša on, ne odprvši
zaspanih očij.                 (Konec pride).
popibala s pozori.šča, ki jih pa še mar-
sikatera GorcMijka s piettUo shranjuje
kot spomin na nekdanjo dobo; in lakim
shranjevalkam so imamo tudi zahvaliti,
da smo je videli pri tej priliki tako
umoslno uporabljone. Kaj lepo so se po-
dajali li krasni, po niestih z zlatoin ob-
siti in vezani kostumi njih nositoljicam
in nositoljom, kakor so je tudi kaj mieno
podajala dečkoma in majhni doklici, ki
so bili tudi v skupini, narodna noša.
Presrčna livala naöolnistvu in g. pros,
(ivaiz-u na prireditvi loga izborno sli-
kovitoga prizora, pri katerom smo se
naslajali ob pogledu v proleklost lasl-
noga naroila. Saj je nasa javna solska
vzgoja tako urojona, da pač zvemo zna-
menilosli vsega sveta, samo o mikavno-
stili lastncga  rodn in kraja bore  malo.
Istotako hvalo/.ni pa moramo bili
nacclništvu na srocni misli, da je vpri-
zorilo „Ki-st pri Savici1', kot najimenit-
iio.jši epični posmotvor našega slovstva,
najobscžnejše delo našega Prcserna, in
kot prizor iz zgodovine nasih pradodov.
In kako krasno se je sponosla la ločka!
Kdor ni bil prieujoe, si pac ne more
predstavljati presenočenja gledalcev, ko
se je vzdignilo zagrinjalo in so videli
prod seb< j sirne bohinjske steno, zavze-
majoce celo ozadjo odra, na levi strani
peneči slap Savice in na vznožju gla-
dino jezera med skalovitim obrežjem. To
krasno gorsko pokrajino nam je pričaral
na oi'er g. Makuc pod umotni.skim vod-
stvom g. prof. Gyaiza. — Sredi tega ve-
ličastnega pozoriSča pa je stala divna
prikazen, pesniäka muza (g ena Bizjakova)
v krasni pol alegorični, pol moderni
opravi, v izvaz, da slovenska poezija ne
mara biti le starokopitna, ampak hoče
krepko korakati z duliom novej^e in naj-
novejSo dobe. In deklamovala \o moj-
stersko izvrstno niemorirani dolgi uvod.
Ko se je zugrinjalo drugič vzdignilo, za-
gledali smo v magieni svitlobi Crtomira
(g. Sivec), v jeklonem oklepu (tudi take
zna izdelovati g.cna Hrovalinova!) slo-
necoga zamisljeno ob dolgern tne^u. Bo-
gomilo je predslavljala vjako primernom
koslumu g.čna Lj. Premrou, duhovna v
meniskoin habitu g. nadučitelj LavrenČič.
üa je bila deklamacija in mimika tako
izbranih predstavljalcev uzorna, se raz-
ivne samo po sebi za vsakega, ki jih je
videl in slišal že ob drugih prilikah.
Srčna hvala jim za lak požrtvovalen
trud, ki so ga posvetili dobri stvari in s
katerim so nam pripravili talco slarsten
užitek.
Udeležba je bila — glede na ob-
stoječe razmere — častna. Obicajne gnječe
sicor ni bilo, k(>r je zraven večine naših
secesijonistov tudi mnogo drugih izostalo,
ker jib pač menda prekrasni pomladan-
ski dan ni trpel v mestnih zidovih, a
gmotni vspeh (431 K) je bil vendar po-
voljen, k čemur so pripomogli tudi do-
poslani cloneski nekaterib zadržanih vab-
Ijencev.
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica nadaljuje raz-
pravo v proračunu linančnega minister-
stva in jo danes na glarovanju postavka
dvoh milijonov za mitnice. Kakor je
znano, je bil v drzavnem zboru vže
(Ivakrat sprejet zakonski naert, po ka-
terem naj bi se mitnice odpravile, a do
danes ta naert se ni zadobil najvisje
sankeije. Finančni minister pravi narn-
roc, da ne predloži vlada tega zakon-
skoga naerta toliko časa v najvišje po-
trjenje, dokler ne vzprejme državni zbor
zakona o davku na vozne listke. Da bi
se pa prisililo finančnega rninistra, da
predloži zakonski naert glede odprave
mitnic v najvišjo sankeijo, stavil je v
imonu nekaterih poslancev posl. Schraü'el
v proračunskem odseku predlog, naj se
izbrise iz državuoga proračuna znesek
2 milijonov, ki je postavljen v proračun
kot dobodok od mitnic in sicer za čas
od I. julija do konca t. 1. V odseku je
bil ta predlog odklonjeu, ali poslanec
SchralTel stavil je potem ta svoj predlog
kot minoritetni votum, o katerern bode
zbornica danes glasovala. Sicer ni ver-
jbtno, da bi bil ta predlog vspre-
jet — vsaj tako pravijo listi — podal bi
linancni minister svojo ostavko, ker bi
smatral tako glasovanje kot nezaupnico
od strani  poslanske zbornice.
Domače in razne novice.
lmcuovMiijc. — G. Adolf Postl,
ki je prideljen onemu oddclku c. kr. na-
meslništva v Trstu, ki ima nalogo delo-
v;iü proti razširjenju trtne uši, je ime-
novan vinorejskim nadzornikorn prve
vrste.
Priživno sodišče v Trstu je imeno-
valo kancelista pri okrožnern sodišču v
Gorici, g. Franca Pittainitza oficijalom pri
istem aodišču.
Za „Solski Dom" so phičali pred-
sedništvu: Anton KuStrin, trgovee v (io-
rici 5 K; Ivan Berbuč, deželni poslano.c
39 K; dr. A. Gregorčič 10 K; Narodna
tiskarna v Goriei 20 K; zamorec v krčmi
lvana Semoliča v Dolu-Opatjcsclo h šl' f>4
požrl 4 K 8f> h.
Nasemu upravnistvu jo izročil g.
Iv. Vogrič, nadueitelj v p. v (Jorici   f> K.
Srčna hvala vscm darovaUiem!
Vabilo k v o s e I i c i, katero pri-
rodi „Slovenskn čitalnir.a" v Dornbergu,
v nedeljo dne 4. inaja 1902. s sledečim
vsporedom : 1. Vsprejom pevskoga drušlva
„Danica" s Kontovelja ob 1 '/, uri pop.;
II. Skupni odhod na veselični proslor k
g. A. Šinigoju. Začetek veselice loeno ob
4. uri popoludne s sledečim dnevnim re-
doni: I. l ozdrav predsednika; 2. Godba
(svira vojaški orkosler pešp. šl. 47. iz
Gorice); 4. ,.Pevski poziv" (poje dorn-
berski inoški zbor) ; 4. Godba ; h. ,.l)o-
movini"1 (poje pevsko drušlvo „Danica"
s spremljevanjeiii voj. orkc.sl.ra); 0. „Ti
moj oč(V (doklamacija) ; 7. ,.Oblačkir'
(pojo dornberski mo.šld zbor); 8. Godba
(vnlček); 9. ,.Občutki-' (poje drušlvo „Da-
nica"); 10. „Pol vina, pol vode' ( ese-
loigra v jednem dejanju). ~ Po vcsolici
plesni veneek. — V.stopnina k veselici :
I. prostor 1 K, il. prostor GU vin. 111. pro-
slor 40 vin. — Plesni vonček II. stopinja
1 K — Zvečer razsvetljava „excelsior1'.
— V slucaju slabega vremena se vose-
lica preuese na pribodnjo nedeljo. — K
obilni udeložbi vabi   uljudno
o d b o r.
Izlet pevske^a drnstva „Danica"
H Kontovdju v l)oriiber^. — Pevsko
drustvo „Danica" je /e dalje časa naino-
ravalo na] raviti i/.lot v Vipavsko dolino.
Ko so to izvedeli dornberžki rodoljubi ki
prirede v nedeljo dne 4. inaja v slovenski
Čitalnici veselico, povabili so povsko dru-
stvo „Danico1', naj bi napravilo svoj izlet
v Dornberg ter počastilo s svojim pri-
hodom veselico dornberške slov. Čital-
nice. Pevsko društvo „Danici-r1 se je teinu
vabilu odzvalo in napravi torej v nedeljo
izlet v Dornberg, kjer bode tudi sodelo-
valo pri veselici slov. Čitalnice Slovesen
sprejem tega drušlva od strani Dornber-
žanov   bode ob 1. uri in pol popoludne.
Naznanilo glede prod.ije marga-
rine kakor „surovega musla*', „oljn",
„sira" in driigc uinetue zabcle. —
Tukajšnji municipij v izvrševanju postave
od 25. oktobra 1901 in dotične naredbe
od 1. feb. 1902 naznanja slodeče :
I.  Margarino,    ,,olje%'    itd.    prodaja
se lahko le pod  praviin i in e n o in kot
tako; v prodajalnicah, kjer so na prodaj le
tvarine, morajo imeti na jako vidnein kraju
napis,   iz   katerega je razvidno,   da se v
njih prodaja margarino.
II.   Posode, v kalerih se nahajajo ti
izdelki   margarine,   morajo  biti okrog in
krog zaznamovane z rudečo   erto iz ne-
izbrisne barve, na črti pa mora biti za-
pisana s črno tudi neizbrisno barvo do-
tična   tvrdka, katera  to tvarino   izdeluje
in pa tvarina   po imenu.   Ta čita   rnora
biti najmanj 3 centim. pod zgornjim roboin
poso^e.
III.  Ta tvarina se sme zavijati le v
tak papir, ki irna   čez   sredo od jednega
konca do drugega   Lajmanj   dva   centim.
široko rudečo črto.
IV.  Te tvarine   se   sinojo   prodajati
jedino   le   iz    tistih   posod,   katere  pri-
hajajo iz dotičnih tovarn.
V.  Ako se hoče te izdelke prodajati
v kosih, morajo imeti  isti  obliko kock in
na teh   kockah   mora   biti   zapisano   ali
utisneno, da so to margarinski izdelki.
VI.  Nadzorovalni organi   imajo pri-
stop v take   prodajalnice  in  pravico po-
gledati   ter  se   prepričati,   ako je v tern
pogledu vse v redu.
VII.  Te odredbe stopijo v veljavo z
dnem 1. maja t. 1.   V smislu  g§. if),  16,
17 in 18 kaznujejo se vsi oni, ki bi proti
tern predpisom ravnali, z zaporom do 3
mesecev,   oziroma z   denarno  globo   do
1000 kron in še več.
VIII.  To naznanilo bo moralo vedno
visetj v dotičnib prodajalnah.
Pazitc   na  snago! — Te   dni je
bilo neki mlekarici iz Vrtojbe zaplenjenih
šest posod, iz katerih je prodajala mleko,
ker so bile nesnažne in zarujavele.
Aretiranja. — Aretirana je bila
neka Marija Š u 1 i g o j iz Čepovana, ker
se je nespodobna vedla v cerkvi svetega
Ignacija.
Aretirana sta bila pri Soškem mostu
cigana 24. letni Anton Mayer iz Kanala
in 19. letni Martin Seger iz Beljaka.
Nasel je neki gospod in sicor v
šolski ulici zlat uhän, kateri se nabaja
zdaj v mestni blagajni.
Izvanredno uspcScn lov na sar-
dele. — V Gradežu so vlovili prejšnji
teden in sicer od pondeljka zvečer pa
do torka zjutraj nad 600 000 sardel.
Vreme. — Po več jako lepih in
toplih  dnevih je prišlo  par jako  inrzlih
dni v naso dežolo. Poscbno včeraj je
razsaja! p:*i nas jako bud in mizel veter,
ki jn napravil jako mnogo škodt; na polju.
Na bli/.njib bril.'ih, pos(!bn ) pa na fiavnu
jc pa sntfžilo in je scg«;l sneg skoro do
Vilovclj   nad  Scriipasom.
Tudi na Kranjskcm knkor sc poroča,
je moöno snežilo, v Trstnpaj«' razsajala
buda  hurja.
Dobrohotcn nasovt't ^ledc sirc-
I.JQiija proti tori. — Kakor smo čilali
v lislib, se je toč.i Idos -/.a zgodaj ogla-
silii, namrec: 22. t. rn. na Vipavskem. Ta
zgodnji cliNiicnlai'iii pojav sili naše vi-
nogratlnike in tudi sadjerojcf, da začno
doHli zai'iiMii inislili na obiainbo proti
teinu lindiitnu sovražniku vinskega in
sadno^a pridelka. Z ozirom na to menim,
da iistrežem, ako izraziin tu nekatere
poinisl(;k(> ghido dos(Mlanjf:ga nacinastr«;-
Ijanja proti toci, vsaj v kolikor sein to
opazoval  na nokaterih krajib.
Vsakdo, ko vidi, da s(; začno zbi-
rati Orni. kopam podobni oOlaki. ve, da
la prikazen na nebu ue pomeni nic do-
lii-ega tcr da sc liliža nevarnosl. Kazurncn
vinogradnik bi moral v tern trenotku ta-
koj storiti vse poirebno, da prepreči bl;-
žajočo so nesreco. Ali mnogo jih je, ka-
terih to zbiranje oblakov prav nič ne
moti, marvec eakajo do zadnjega tre-
nutka s streljanjem, ker mislijo, dastrelni
a parat zna delati čudeže.
Ko pa je nevarnost neizogibna, te-
daj pa se jih poloti razburjenje, v kati -
r(^m se navadno progresijo |>roti pravilom
uspo.šnoga stnjljanja. In kaj se tu rado
pripoti? V skrajni sili hiti vinogradnik
na str<!lno postajo, kainor vzame seboj
š(i kakega tovari^a poniočnika. In tu base
jeden v največji biti'osli topics», dragi pa
prižiga. Pri tern ne pazita ni na to, kam
pade užigalna vrvica ni na to, kako je
vsipati smodnik in nasledek tega je vča-
sih usodcpoln. Goreča vrvica pade lahko
v smodnik, ki se vnarne, a vname se
često tudi oni smodnik, katerega se usuje
v prevroci topic, katerega se navadno niti
ne obrise. Ker imajo nekateri celo navado.
da gledajo pri vsipanju v topic, zgodilo
se je že več nnsreč, da so bili po obrazu
ožgani. Konec toga je, da se je zgrešil
nainen streljanja in da je   škoda   velika,
Zar;uli tega se ne more dovolj pri-
poročati. da se vinogradniki ne zanašajo
na zadnji trenutek, marveč da začno
providno in polagoma slreljati takoj, kose
začnozbirati hudioblaki.Pri temjepočakati
da se od strela do strela topic ohladi in
je sploh paziti na vse predpise.
Nikdar pa naj se ne strelja v raz-
burjenju, kor to stvari vedno več Sko-
duje  nego koristi.
F erd. M ak u c,
pirotehnik.
Elekti'iena zeleznica iz Trsta na
Opi'ino je izgotovljena. Mestni svet tr-
žaski je v seji dne 18. t. in. ponudil
akcijski družbi 6600 K, da preloži po-
stajo iz trga velike vojašnice do začetka
ulice Torrente. Ob en em zahteva mestni
svet, da morajo biti napisi na železnici
samo v italijanskem jeziku. Ta zahteva
je k r i v i č n a, ztito je vlada ne sme do-
vollti. Ravno tako krivična in bru-
t a 1 n a je druga zahteva mestnega sveta,
da mora namreč biti osobje pri tej že-
leznici le italijanske narodnosti.
Xovo lasko politii'iio drustvo v
Trstu. — Tržaško namestnistvo je odo-
brilo pravila novega laskega poli-
tičnega društvn, ki bo vladajoči lažki kliki
delalo nienda vcliko preglavic. Duša inn
je bivši tržaški župan dr. Karol Doinpieri.
Društvo se iinenuje ,.Domenieo Rossetti1'.
Za abstinence) Stnjtwskih sloven-
ski h poslancev. — ..Südsteir. Presseil
pozivlja staj. slov. poslance, da naj za
prihodnje zasedanje štaj. deželnega zbora
opuste abstinenco in naj z vsemi razpo-
ložljivimi sredstvi skušajo prepreciti 14
milijonsko državno posojilo Gradcu; to
da so dolžni ?.aradi tega, ker iz Gradca
prihajajo vse krivice, ki se gode štaj.
SlovcMicem.
Proslavljenje Sluvenca na tnjem.
— Slovenski rojak operni pevec tenorist
gosp. N a v a 1-P o g a č n i k se je ločil
od ilunajske opere, kjer ga je občinstvo
zaradi njegovega krasnega glasu skoro
oboževalo, a je izstopil zaradi nekega
spora z ravnateljstvom dvorne opere. Z
Dunaja gre Pogačnik na veliko opero v
Parizu, kjer je angažovan proti letni plači
90.000 frankov. V slovo je priredil dne
20. t. m. v „Musikvereinssaalu" koncert.
Ogromna dvorana je bila natlačena od-
ličnoga občinstva, ki je prirejalo našemu
pevcu bur no ovacije. Klici ,,T u o s t a t i!''
so se čedalje bolj ponavljali. Umctniku
so motali cvetje na oder in mu poklonili
tri srebrne, jeden zlat, in 21. lovorjevih
vencev. Tacega zmagoslavja ni na Dunaju
praznoval že dolgo noben umetnik. Mi
Slovenci pa smemo biti ponosni na svo-
jega rojaka. Dunajski listi so polni nav-
dušenja za g. Pogačnika in svetujejo rav-
nateljstvu opere, da skuša zopet pridobiti
ta izborni tenor, kakor.šnjih je Oedalje
manj.
Velika   deiiarna   sloba.   —   Fi-
nančna oblasl na Dunaju je nalo/Jla ju-
veliiski tvrdki „Houoheron & Comp."'
globo 21.130 K. k r ni dala fiuncirati
svoje zlatnine. Meslna kot obrtna oblast
naložila je vsem agentorn te tvrdke
kazen zaradi prestopka obrtnih predpisov
\)O 2.")0 K, a pok'g tega je bila tvrdki
sekve-itriraua vsa ziat'Miina in vse dra-
gocenosti   v znesku 0f>o.000 I'rankov.
Trtice <> roparjn >Insolino. — V
inestu Lucfta v lialiji — kakor smo žf*
pfiročali — vr.ši se zanimiva porotna
obravnava proti glasovitemu roparju Mti-
solino. pro'i katercmii y- dvignenih 18
prito/.l; zaradi raznib zlocinov. Našo či-
tat(Mje bods: gotovo zanimalo kaj slisati
o Musolinu in o tej razpravi.
Musolino je jeden najinteresantnejših
roparjev italijanskih. to pa zaradi ti*ga.
ker je bil, kakor po»'Oča)o li-<ti, naj|jl(j-
menilnejši človek in dobrotnik rf-vež(iv,
morilec pa l(.v iz inaščcvanja. Zaradi tega
so ta reveži in paslirji proslavljali v na-
rodnih por;inih kot junaka in ga skrivali
pred njegovrni preganjalci italijanskimi
oblastmi, kateriin je bil dolgo let v strah
in trepet.
Musolino je bil prej požten mladenic
sin pripro.stih kmetikih starišev. Nekoč
pa se je pripetilo. da mu je župan do-
maOega kraja zapeljal novesto, krasno
dekle. v katero je bil silno zaljubljen. h
maSLx'v-anja je Musolino zapeljivca svoje
neveste umoril, potem pa ubežal v gore.
Posloj je bilo njegovo življenjo izgubljeno,
kajti sei je med roparje. Obla^ti so ga
začele preganjati in so razpisale nanj
nagrado. Marsikdo pa, ki je hotel to na-
grado zaslužiti, padel je kot /rtev «voje
pohlepnosti od Musolinove roke. Od leta
do leta so se mnozila njegova hudodelstva
iz inaščevanja tako, da se jih je nakupieilo
celih 18. Konečno so ga lansko leto za-
sacili in vjeli ko je ležal bolan. ter ga
odpeljali  v ječo.
Prod   porotniki   se   Musoli'^   jako
čudno vede. Dela se kakor bi bil mnimeii,
zdravniki pa trdijo. da je njegovo vedenje
le teatralično. Pred porotniki v jednomer
trdi, da ni nikogar u^.oril, marveč da to,
kar je storil, je   bilo   le „iz   maščevanja
nad onimi, ki so si hoteli zaslužiti talijo,
da bi ga vjeli"'.   ,.Jaz   nisem   brigant, ne
ropar in  tudi nisem moril kristjanov.
marveč ljudi. ki niso vredni, da jih zemlja
nosi". Ko mu je p-edsednik omenil da je
vkradel Zaccoliju 100 lir denarja. je Mu-
solino   srdit   planil po konci in  zakričal
na  sodnika:   ,.Takoj   zapustim   dvorano,
ako boste  govorili z menoj v tern tonu!
Musolina ne bodete sumnioili tatvine brez
kazni!"'  Musolino je izjavii. da mu  ni žal
nobenega dejanja, obžaluje le, da je vstrelil
nekega   orožnika v silobranu   ko je   isti
vršil svojo službo.   Ko je sodnik   omenil
tega čina. je Musolino začel na glas jokati
v dvorani. — Xajbolj zoprna je Musolinu
oprava kaznjencev, v katero so ga vtak-
nili. V početku se je odločno branil sto-
piti v dvorano v tej obleki ter je zahteval
svojo   navadno   obleko,   kar   mu je   bilo
odbito. Ko ga je začel sodnik izpraševati,
ni dal odgovora,   -.narveč je rekel:   ..Pu-
stite me, jaz som bolan!'' na kar je rekel
zdravnil:   psihijater:   „Dajte mu   njegovo
obleko, pa bo zopot   zdrav!*'  Od hipa do
hipa se predsednik   sodisča in   Muso'ino
začneta kar po prijateljsko — tikati. Tako
hiu je odgovoril Musolino prijazno, ko ga
vpraša   sodnik   glede   nekega    inanjsega
prestopka:   „Ne bodi   siten in ne   izpra-
šuj me   takih   malenkosti,   katerih se ne
spominjam   drugaee bo   trajala   fa   stvar
(namrec obravnava) deset let*'.
Jedenkrat ga vpraša sodnik: ,.Kaj
bi ti, Musolino, storil, ako bi te mi opro-
stili?-'
Na to odgovori Musolino:    „Dozdaj
nisem živel poseb;io pobožno. ako pa bi
bil oproščen, postal bi najboljši kristjan".
„Kam pa bi šel?*'
,.Tu ne bi ostal, med tem ljudstvom,
sel bi kam dalec proč''.
,.Od česa bi pa zivel?'4
„Nu, predstavil bi se kakemu cesarju
ali kral.ju, da mi da kakih 20.000 lir,
potem bi živel brez skrbi pobožno dalje''.
Razprava še ni končana in bode
konec najbrže ta, da Musolino ne bo
imel voč prilike — pobožno živeti na
zemljr'.
Red kraljiee Drat;e. — Srbska
kraljica Draga je ustanovila red, katorega
postanejo deležue vse one Srbkinje, ka-
tere so se kakorkoli izkazalo zasluXne
v korist naroda srbskoga in države.
Dragoeena palai^a iz 2\\ nad-
strop^j. — V Zjedinjenih državah se-
verne Amerike živi milijarder Frick, ki
je pridobil svoje ogromno premoženje z
delom in pridnostjo, kajli sin je popol-
iiüiiin priprostih in revnih starišev. V
početku navaden delavec v rudokopih,
imel je pozneje srečo, da je pri  vspeänih
špokulacijab v induntriji, pri žoleinicah
in drugih podjetjih si nagromadil ol>ilo
bogastva. In zdaj je sozidal v Pittsbiirgu
palačo, ki j.'* sijujen spomenik njegovc*. "
neumorne delavnosti. Ta palača obstoji
iz 23 nadstropij in je zgrajena od tal do
vrha iz čisle^a bele^a grškegii marmorja.
Kamen za to zjjradbo so lomili na Grškem
eclih šcst ino.sectn1. Palaea je zgrajcMia s
sijajno yrhitoktoniko, a je v svojem no-
t ran jo in opremljena z vsemi dragoce-
no.-tmi. Tako oltstojc n. pr. leseni deli
notranj« oprome kakor vrata, ok nit itd.
iz dragocfjiif^.t inaliagonijevega. iesa, a
mesto žolezja je vso činto biižčeče srebro.
V  palat-i   ni   stopnic,  paö pa jo dfset e-
Icklricnih  «ivi^al in so Olovek v četrt  mi-
nute pripf^ljr;   lahko od tal do najvišjega
nadstropja. Nad vsenii triiiidvajsetimi nad-
stropij   pa so   nahaja — velikansko   ko-
paiisče   z    Imsinom.   v   katerem    zamore
plavati   mnogo   l.judij.  Sh'cajno, da bi v
palači   nastal  požar. je poskrbljono tako.
da si* odpre voda in jo ogenj v tr*Miutku
pogašon.   Ta  čudovita  palača stane ma-
lenkost  —  48  milijonov kron.
Hilda   vrocina v Xcw-Vorku. —
V  New-Yorku  v Ameriki je h kratu   za-
vladala   huda   vročina.  Več   ljudij je že
umrlo za solnčarico.
Teknidvanje   z  zrakoplovi.    —
Santos Duinont je dobil nevarne tekmece.
V  prvi   vrsti   stoji   Anglež dr. Barton, ki
poziva Dumonta na tekmovanje z zrako-
plovom,  kateroga je Barton izutnil.   Tek-
inovanje  bi  se vr.šilo  med Londonom  in
Edinburhom ter stavi Barton do 200000
K. da bo prekosil Dumonta. Barton pravi,
da se njegov zrakoplov da izborno  voditi
in da doseže doslej   nedoseženo   hitrost.
Tudi   neki    Spencer se oglaša in   pravi.
da je njegov zrakoplov   boljši od  zrako-
plova Santos  Dumontovoga. To kaže,  da
se zrakoplovstvo jako živahno razvija  in
da se naposled res «koro utegnemo  voziti
po zraku.
Pregovori  o  dolsu.   —   Bog   te
varu.j dolga in slabega tovariša. — Mrtva
glava dolgov ne plaea. — Težko onemu
do smrti. kedor si dolg naprti. — Obe-
tanje. riajtežje dolgovanje. — Dolg je ne-
srečen drug. — Kedor ima dolg, ni niti
na Božič vesel. — Xajboljse prijateljstvo
neha eesto z dolgovi. — Kedor svojo
hišo s tujim denarjem zida, ta sebi bremen
zida. — Kedor se varuje dolga. njemu
je lep svet. — Kadar imaš. ne troši, kedar
nimaš. ne prosi. — Kedor z dolgom druži,
on vedno .godrnja in toži. — Kedor se
z dolgom šali, njega svojat žali. — Kjer
se dolg vdomaci, ondi se rja vgnjezdi. —
Ako nirnas dolga, se ne bos bal glada.
— Kedor se dolga varuje, njega sosedsU'o
ne obrekuje. — Težko hiši. kjer ima dolg
svoje stanovanje. — Hiša pogori, a dolg
ostano.
Narodno gospodarstvo.
V prospoh sadjereje na Tolmiiiskein.
Dne 6. septembra smo bili na Cer-
kljan-kem. Na Reki smo videli bojato
obloženo sadno drevje — posebno so
močno rodile v tistem letu sive jesen-
ske renetke ali kosmaOi, katero drevo
sploh prav dobro uspeva in bogato rodi
na Cerkljanskem. V Cerknem smo si
ogledali nasade gosp. Ravnikarja in
druge. Sadja je bilo mnogo, — a v obče
je bilo revno. po riji in drugih boleznih
osmojeuo in poškodovano. Pröfesor Mader
je sodil, da je megla. ki se pogostoma
vlači po dolini, kriva te nadležnosti. Naj-
lepši sad je rodila jablana zlate zimske
parmene, katera se sponasa na Cerkljan-
skem tudi v najvišjih legah. Hruške finih
vrst, kakor D i e 1 o v a in a s 1 e n k a na
Kavnikarjevem posestvu, A n g o u 1 e m-
s k a v o j v o d i n j a in N a p o 1 j o n s k a
na župniškem vrtu, so bile vse rijave in
razpokane. Na šolskem vrtu siuo našli
nektere plemenite vrste jabolk: plam-
n a t i ali p i s a n i K a r d i n a 1, z 1 a t i
nemški Oepping, sivojesensko
r e n e t k o in hruško L i e g 1 o v o j e-
s e n s k o maslenko,
Sploh smo doznali, da je na Cer-
kljanskem vse polno sadnega drevja,
med dobrim — mnogo moštnega sadja in
mnogo uporabljivega za susje.
Ker je pretilo slabo vreme, si nismo
pobliže ogledali cerkljanske okolice, am-
pak smo se že zgodaj popoludne odpe-
ljali proti Idriji od koder smo potem
krenili  cez Črnivrh na Vipavsko.
v Tu naj mimogrede povem, da smo
na Črnivrhu našli prve pravilne nasade
sadnega drevja ob cestah in po sredi
zemljišč — zares tako lepe nasade krep-
kih, čvrstih različnih dreves, kakoršnih
nismo na potovanji poprejšnjih dni nikjer
videli  na Goriskem.
Ker sem si pozneje sam ogledal
sadno drevje okoli Cerknega in ol.oli
vseh bližnjih vasi, moram reoi, da me
se sedaj veseli, da nas je pretečo slabo
vreme zagnalo pred öasorn   iz Gerknega
— ker smo tako odtejjnili oeem imenit- }
nppa   strokovnjaka —- prof.   Maderja  — j
polled  nn  — eerkljniisko znaii" khiMrno
neinarimst   v   sadjereji. — Da  hi  hi I on
videl  siiiliu»  drevje ol> ee>ti proti Planini.   '¦
nno oknli   Lahinj.   Novakov,   /aliri/.a --
kako je znrasčeno, kosmato   oil  vrha ilo ,
lal, kako nepravilno sajeno, v   nekatorih   !
krajih   za.eaOeno.     da    dehlo    na    deldu
sloni    in   so   veje   vse   kri/.em  zapletujo,
kako  visi   mahovje   in   lisaji  kakor tu-ja  !
tfiie/.ila   raz   vri  — in»«»1!   hi   hi!  sjotovo   i
zelo slab  vtis   iz   Cerknetja   se!>oj  in  hi i
Midi   v   svojrm    poroiilu   z   ru>ko knito
imihnil  po  «.-erkljiinski nemarnosti  in  le-
nobi;    pomot-il   bi  l>il  svoje poro v žolč
ter naslikal lukajsnje sadjerejske. r.izmore
v vse.i  njihovi najjoli.
KiM' pa ti. pr-jt'esnr vse.ua te.ira ni I
videl, kar sem j:tz vidi'l. in kar lahko i
vidi vsakdo. kdor se hoc«» propricati o
InkajAnji sailjore.ji — ohjavil je o svo- ]
ji'iii i/vi«lu na Ljorski strain v olnej /a- j
dosti povoljno sodbo: Nje.^ovo poroOilo J
se glasi  hli/.o lako:                                          j
„V tej  pokrajini so odhkujejo gledc» j
pridelovanja   sadja    posehini    volean.-ka '
dolina   Tolinin,   I'alubinj;   Sv.   Lueija  z
Raüo  in I»iri,o in  deloma tudi   CeWdjan-
sko.  — V obče   je   videti   sadje nekako
levno,   ker   je   od rije osmojeno : —- tu :
razsajati   Ui li   bolezni    r o p tori a    in J
deioma tudi  1" u s i c 1 a d i u mi. Xajbrze jo j
to.fja kriva Losta nio^la.   katera   se  pogo-  i
sloina    vlaei    po   teh   dolinah.    Dasi    ni '
sadno drevjo sploh praviliw o-skrhovano, !
vidinio je vendar bu,iio   rasti in   bogato  i
ro.liti,  kakor letns skoro nikjer drugod.      |
Na tej deželni strani irnajo najvee j
jablan — hriiak je priinero na nialo — j
kar jih je, so večinotna za most in su- j
^enje: fmejšo vrste hru.sk so vocinoma !
pp^a^to in razpnkane, pu zajedavcih po- |
škodovane. Najhuje ?o bile napadone v '
Corknem D i e I o v e m a s 1 e a k e.                 i
Ker je ta pokrajina bolj loeena oA
sveta in  manj  oilprta  ti^ovini, treha. da
se  tu  na   vso mor pospesujt» izkuri^eanje
sad.ja - ¦  napravljauje   dubre^a zdrave.ua
inosta,  utnrtuo   .»ušenje   lit» sanio /a  do-
nuico rabo.   anipak   tudi   za  kupeijo.  Tu
ni  prave^a   poroštva.    da   bi   se    inuulo  [
svi'ze sadje z znalnim   dnbii-koni   pi'oila-   !
;ali —    razun   v   takib   Irliuali, ko  ni  v
drugih   sadoroilnib   pokrajinab    nie.   sad-
ne^a  pridelka.  — Zalo  hi  biio prav. ako
bi  se tu    kui'Movalci    praktii-no  pttdue.iii.
kako nio>t delali   in    sadje sušiti  in   ako
bi  se v  ta  namen oskrhela  tudi  vsa  po-
trebna   oprava,   kakor   sadni   nilini.   sli- ;
skalniee. sušilnire itd.
IS tern, da  bi se  na vsi> mii^oOe na-  |
cine   olajšr\ahi   in   pospeševaio   izdatno ;
izkoriŠL-an.je sadja. hi se v Ijudstvu moe.no
izpodbiulila ljul»ezen do sadjereje.
i^Dalje pride.)
Učenca,        j
od 14—tö let starega, zilravega in od ;
po^tenib starisi v, sprejine Franc Rojec. {
kovaški mojster v Sovorinjah posta Rubije. I
Ivan Bednarik |
priponn-a svojo
v (lorici                !
ulica  Vetturini  at.   3.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega doma".
Naznanilo.
IVulpisatiiH'. verlolni holeln*!' v Pnljii, N;izii;uij;im
slavntMiiii obrinstvii, da .cm ulvori! svojo, po najiio-
vojšili   /alitevali urojotio   in  opremljeno
kavarno „Central64,
na Travniku.
V  njoj  bo  p.  ii.   uii.  uoslom  na ra/pola^o   polog
Ircli  !>iljiinli)v Imli  okoli    100   rasopisov   iiajrazličnojšo
i     vi'sle.    /a^ulavljajo     najskrbr.rjšo   poslrezbo   v    vsakom
obziiMi.   pi'osini  blagolioliK4  podpoiv   /, obiskovanjcMii lor
se bi'iozim z  vsoin spoŠLuvanjom udani
Filip Pefenko.
P.  S.   Ako   kdo   izinod   gosp.    ni    prejH    luiznanila
kaloi'a soin  razposiljal to dni.   prosini    da   in:
blagohotno oprosti.
Peter Drasoek,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporoca so p. 11. obuiii-
stvu v (loriei in z cležole.
Prodaja kavino primoso.
shulkor. inilo. slanino. riž.
maslo äurovo in kuliano,
oljo. m >ko iz Majdi(v-evili
mlinov in vse jestvine.
Zaloga zvopl(knk
sv. Cirila in JVtetoda.
Fani Drasoek,
aloga šivalnih strojev v Gorici
Stolaa ulica St.   2.
rrodaja
sli'oje tudi
h   n«i teden-
Y     skc ali
niesečne
obroke.
Stroji so I
iz prvih
lo /arn ter |
naj'^olj so, !
kakovosli
Priporoča :
se slav.
I   obcinstvu-
Prosiva   zahtevati   listke!
KslJTCJii trgoviiia z xclc/jcui
Kpnjedic & Zajec
Gorica. pred nadškofijo hiš. štev.   II.
Za čas siavbe priporoča vse stavbne potrebščine, k.-ikor: cement,
sfcavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra-
nišča iiil. bna v zaloo-i orodje /.a vsa rokodelstva iz imjbolj sloviuMh
tcvjirn. Üpozarja na svojn bogaio izber kuhinjskega in;hišnega orotlja
dob lezprimerno nizkih ecnah.
I    stavbenih nositeljev    bü^^sai
v Go-ici.                                    If                               U
Pocinkatia sica za vuiograde po jako  znisattih   ccnah!
P o z o r !
B^illO UroilO lltlgratle izplačava vsakomu, kdor dokaže
s jioinlili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za
100 kron  blaga.
Prosiva   zahtevati   listko !
-   Pozor! Eno krono nagrade! "
Pozor!  Eno   krono  nagrade! "
Teodor Vidmar, kovaski :
mojster v Koharidu. Isic
pomagacainučenca
za  svoio  ohi't.
Anton   Pečenko        1
Vrtna   ulica H («OHH'A Via CJiardino 8     j
priporoča                             ' %
pristna    bela
in črna   wina
iz   vipawskih,
furlanskih,
briskihf dal-
matinskih in
isterskih   v i
nugradov.
I »ii-!;i vlj;i na d'Mii in r.i/.po^ilju |jO /i'Ic/-
nici ii;l vsc krajn «'ivsli'o-cir'Tskf* moiiurliiji' v
8<><ii11  o(]   f)(5   titrov   n;i|Mi'j.   i\;i   znhtovo   pošilja
lii'li  ii/uri-f.
Cene zmerne. Postrežba  poštena.
I'odpisani priporoeii slavneniu ob-
činstvu    v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kuve vseh vrst, raz-
lic.ne moke iz Majdič(3voga mlina v Kranjn.
mulalje ima tudi raznovrstno pijaüe na
primer: I'rancoski Cognac, prislni
kranjski brinjevec, douiaOi tropinovec,
lini rum. različna vina, gor.sico (Sens.)
Cirii-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stonine tvrdke Žnidersič & Valoneio v
llirski HisLriei, ter drugo v to .stroko
spadajoOo blago. — Postrežba točna in
po zinernib   ocnali.
Z odličnim spostovanjom
Josip Kuliii.
trgovec v  Semmiski ulici li. št\.  j^
( \i    1 u H t n i    11 i i i  1
I           ..Narodna Tiskarna"
|    ima v zalogi vse tiskovine
|    za duhovnije, županstva in
|    druge   urade, na   močnem
papirju
„Narodna Tiskarna"
ima v zalogi in na prodaj
knjige: „Ilijado", „Tri igre" za
slov. mladino in „Zgodovino
tolminske sole"
=====1 TISKA ==
bi'OhiiiT, !±t <li|ilom<\
tr^ovske rariiin', i*1
pisiii.i in ziivitkc s
fiiiiut, •*( «u'liikc, *
\ altila na kiirtun in
„NARODNA TISKARNA"
=z=z v Corici, ulica Vetturini St. 9---------
j<k piTski'hljona / povsom no\ imi c^rkami,
okraski in liniiii papirj^m, tor moro pn-
vzcti vsii v thkarsko stroko snariujoca. dela.
©   ©   ©   ©
Izdeluje vsa dela v najkrajšem času  po tako
nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence.
—------TISKA =
posi'tniro raziu' ve-
likosti in oblikc z
z;> vit ki.i» /.ai'ocnic«"
in porocnice v «lUl-
Ssiiitiiihttirosmi'tni-
<*e v raznih oblikali
„Narodna Tiskarna"
„GORico" m #
ki izhaja dvakrat na teden v dveh
izdajah,  ter stane na leto 8 kron,
pol leta 4 K, četrt leta 2 K
Pismena naročila tiskovin
se izvrse z obratno posto;
vsa druya v najkrajšem
c z o z    času   o o o o
„Narodna Tiskarna"
—           tiska                       :
#,,PRIM. LIST"
ki izhaja vsak četrtek ter stane na
leto 4 krono, pol leta 2 K, za manj
premožne eelo leto 3 K
Št. 34.           <                \             V Gorici, v torok dne 29. aprila 1902.                             Letnik IV.
I/.liaja vsak ton»k iii^oboto v
tednu ob II. uri i>r.**«lpr>l<lnc» za mc-sto
tor ol.. M. uri popo.ldnc /a deželo. Ako
pad»» nalu diicva praznik i/iile dan j>r«>j • > 1»
(}. zvcsiff. Stan« po posti prejornan ;ih v
Gorici na dour pošiljaii cclulcliio K K.,
pollHno 4 K. in cij'Ir'l'to'l.M) '2 K.
I'rodaja s^i-v. Oorici v lohakarnali
J^-Sj: li w a r z v Solnkili ulicah in ,lt>l-
iVfa-i t/- Y Nunskili ulicah po 8 viu.
&0RICA
(Večerno ixtfuiijc)
i                I'rt'dniitvo in upravnintvo a»-
nahajata   v   «Narodni   tiskarni»,
ulna  Vftturini li. at. <J.
I)opisc je nasloviti na uredniStvo,
'    o»lasc* in narocnino }>a na   upravnUtvo
I    «Gori<:<-».  0»lasi  se  račuiujo   po petit-
|    vrstah in sicer ako sc tibk.ijo 1-krat po
12   vin.,  2-krat po  10  vin., 3-krat  po
8    vin.   Ako   s<-   večkrat   tiskajo.  raČu-
nijo s<- po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" loduov. J. MaruAič).
Uzor - Nemci.
Nemski naprednjaki uli kakor so .so
raj Si nazivajo: Vsenemci se pri vsaki
priliki pohvalijo, da so oni uzor Nemci
^.Musteideutschc") in da jim ni para kar
se lice posleiija, morale, zvestobe in
kar je takih lepih čodnosli človeških.
Pri tein zavijajo oči proti nobu in hva-
lijo Boga, da niso kakor drugi, ob jed-
nem pa po toh ,.drugilr nousmiljeno
udrihajo z gorjaco, osobito po takih, ki
nočejo biti njihovega mišljenja.
V tern stnislu se je polog vsonem-
ških poslancev v našem državnein zboru
kakor so: Stein, Schalk, Eisenkolb, Schö-
norer, Iro, Malik in drugi posebno odli-
koval znani vsenemški tarnbur-major in
prvi krieač Wolf, urednik vseneinžkega
glasila na Dunaju „Ostdeutsche Rund-
schau". Ni še natnreč pozabljeno, kako
je pred nekaterirn časoin v državneir»
zboru vzkliknil: „M i Vsenemci m o-
ramo visoko dvigniti cast na-
ših žen in deklet, k a t e r o n a in
h o č e j o o n e s n a ž i t i k 1 e r i k a 1 c i! •'
— Po tern patetičnem zaklinjanju Wol-
fovem bi bil moral vsakdo imeti v prvi
vrsti n j e g a za pravega apostola ženske
easti in za najvarnejo zašeito ženske ne-
dolžnosti in res ! Časopisje je poročalo,
da so vsenemške „jungfrave*1 kar obo-
ževale tega svojega viteza, ga obsipale s
plavicami svojega nemskega idealizma in
z blagodišeeimi izrazi navdušenja v ve-
zani in nevezani besedi.
Mej temi oboževalkami vseneinskega
proroka je bila tudi hčerka Vsenemca
Tschana, pozneje sDproga vsenemskega
profesorja Seidla.
Toda kaj se je zgodilo?
Nekega dne iznenadi svet in vse-
nemški tabor presenetljiva novica, da je
ta isti Wolf inotil — zakonske 'pravice
istega profesorja Seidla na neki način,
ki je bil povodom — dvoboju moj uža-
ljenim soprogom in „zaščilnikom ženske
čednosti" Wolfoin. Ta čudna afera je h
kratu vrgla tamno senco na vsenomške
livade, kjer se je, po krilatih besedah
Wolfovih, brez skrbi smela sprehajati —
ženska čednost.
Po tej aferi so se Wolfovi politieni
tovariši delali osramočene in gaizključili
iz svoje srede.   To   se  pa  je   tein   raje
zgodilo, kcr so bili Wolfu nekateri nje-
govi somišljeniki, kakor n. pp. Schöne-
rer, nevoščljivi zaradi simpatij. katere je
u/ival med fanatizovanirn vseneniškim
ljudstvon»,zlasti njegovega volilnegaokraja.
Zanosljivo so pričakovali, da Woll' po-
slano nemogoč in da o novih vršečih se
volitvah ne bode zopet izvoljen.
A voliUji so bili prizanesljivejši. za-
tisnili so jeono oko in žrtovali svojomu
političnemu genijii vsenemško čednost in
Wolfa zopet izvolili.
Le ta je pri^el znpet v dr/avni zbor.
kjer je začel zopet p'oobracati svoje
kozle, — a pri svojih prejšnjih tovarisih
ostal je —..zaznamovan". Iro je nedavno
pozval na dvoboj Vsenemca Schalka. mu
je ta smel v ol>raz vreči skrajno sramo-
tilno ofiazko. da se ž njim ne bori. ker
ni več zmožen dati zadožčenja. . . .
Koliko pomenijo take besede za
vsenemsko cast, zainore izmeriti le oni.
ki pozna in čuti — vsenemško domiš-
ljavost.
Ali to še ni bilo vse, rnera ?e ni
bila polna. Najnoveji vsenemški Skandal
je pa ta. da se je pred nekaterimi dnevi
moglo istemu Wolfu celo oeitati. da je
omadeževal vsenemško cast z n e p o-
S t e n i in d e j a n j e m. Očitalo se mu
jo namreč in ne brez vzroka. da je
proti podkupilu — toroj za Jude-
žev groš — njegov list zagovarial kartel
sladkornih tovarnarjev. kateri kartel bi
bil, ako se izvrsi, v ogromno ^kodo ku-
pujočemu občinstvu in to zarndi tega.
ker bi tovarnarji potem narekali trjjov-
cem ceno sladkorju. kakoršne bi oni sami
hoteli.
Da kaj tacega ne more zagovarjati
noben p o š t e n človek. bodisi kakorsne
koli politične barve. to morajo vedeti
tudi Vsenemci sami. — in vendar st1 je
prodal v zagovorništvo takega t-ina
n a j g o r e č n e j š i a p o s t o 1 v se n e m-
š k e i d e j e ! Tako je razkrinkal ta prvi
Vseneniec vsenemsko vest, vsenemsko
postenje! Vedeti pa je treba. da so to-
varnarji sladkorj;'. v Avstriji skoro sami
judje in ker jo vsled Woll'ovoga po-
stopanja malone razvidna neka tajna
zveza Vsenomcev z /idovstvom, nain po-
stane po vsem tern še bolj jasno, kaj
je prav za prav   vsenemska   propaganda
in za kat e rim i cil.ji  streun'- zastopniki
vsenemske ideje.
\VoH'i)vi bivši  tovariši so sc tudi po
tern lepem razkritju delali ogorcenc in so
zahtevali, da odloži niandat. A nain se
zdi to ogorčenje b' komedija. s katero
hočejo lnorda niaskirati še marsikaj dru-
ztj '\. kar se skriva v L'lobocVinah vse-
nemske mlakuže. Saj jeitak Schalk rekel
Wolfu. da hoče pred častnim razsodišč-em
v zad'-vi dvoboja povedati še marsikaj . . .
No, morebiti. ako hi nam bila dana pri-
lika in možnnst. iirifjledati v vsa skrivna
kota 'senemških ..častnih legijoni-Jtov".
našli bi najbrže ne !e pri Wolfu. rnarveč
tudi pri njenovih PomiSljenikih marsikaj.
o seiner bi bil vzkliknil Shake=peareiev
Hamlet: ..Mnogo je gnjiiega v državi
Danski. . . ."
In taki ljudje se še hočejo «taviti
drugim za sodnike !
Kak hrup so ujzanjali ti junaki po-
stenja in cednosti pred nekaterimi me-
seci. — najpti od svojih «lovenskih sn-
rnišljenikov — v državnem zboru glede
..slovenske žlindre" in zdaj prihaja na
dan najlep»a -- v?enem-:ka žlndra. ka-
tere nesnaga pa se čudovito razliva tudi
po njihovih slovenskih >omišljenikih. Ti-
sto naprednjaštvo. ki hoče tu in tarn s
predrznim in oholim na^topanjem in ?a-
mohvalo prekricati ves svet. se je moralo
vsakemu rosnemu cloveku zdeti že od
nekdaj sumljivo in \e slutil. da za t^m
krikotn tic-i nekaj. o čemer naprednjaki
nočejo, da bi vedel svet in bi jib sodil
zi take, kakoršne se mu sami predstav-
ljajo, v blato tirajoč vse drugo. kar ne
soglaša ž njimi. Te vsenemske afere in
aferice začele so že razkrinkavati tisti
gnoj, ki se jo skrival pod bahato zlato
peno — in danes ali jutri utegnemo do-
živeti še lepše prepričanje: kake vrste
ljudje so oni uzor-Nemci. ki hoOejo na-
rokati v na^i državi politiko in kateri se
— tako bodemo morda lahko trdili —
za Jude/.ev gros skrbno prizadevajo v ta
numen. da v naši dr/.avi no pride do
mini tor do zdravih in pravičnih poli-
tičnih odnošajov.
D o p i s i.
I/. Modano. — Dne 22.. 23. in 24.
t   in.   so   bile   v   Korminu   obOinske vo-
litve   tretjega   razreda.   Nasproti   sta   si
stali   zinerna   stranka   drustva ..Austria"
in    pa    libcralno-socijalisticna    ..Legina"
stranka.   kater«   škili   kakor   znano   tija
pr»-ko    črno-žoltih   kolov.   Jedna    kakor
druga   obeh   strank   pa sta iskali glasov
pri  volilcib   tretjcL'a    razreda   pri nas v
Hrdih.   posebno   v   Medani,   kjer je lepo
stevüo   glasov.   t.  j. 77. Ko so naši vrli
volilci    videli.   zakaj   gre,   se niso udali
zagrizenim   Italijanom.   čeravno   so   jim
obetali:   lepe   ravne   ceste.   vodo   pred
vsako hiso in razun tega še  kaj cvenka
za   vsaki   gla=.   rnarvec   so   trdno   stali
kakor jeden mož  in volili   proti   ..Legi;'.
Bili "so   tako   složni. da gorje. ako
bi bil   kdo   le   zinil. da gre volit rudeč-
karje! Celo od kmetov-kolonov   od   one
i stranke sta dva raje ostala doma. kakor
! da   bi   šla   voüt proti svojemu boljsemu
! prepričanju.   čeravno   jima   je gospodar
1 celo žusal da ju odslovi.
j            Na^im   volilcem    pridružili    so   se
I  tudi volilci iz Flejani in nekaj iz Biljane
j tor iz Vipolž.   ter   se   peljali na volitve
j  po vsaki   dan   na   treh   vozeh   ? cilirni
konji 2. barona Locatellija.
Tako   je   zares   ?   pomočio Bricev
j zmagala   zmerna   avstrijska   stranka   in
sicer s 95 glasovi večine.
Omeniti pa vsakako   moram. da so
;  volilci   gorenjih   Brd.   ki   imajo  po kak
j glas. volili   z   ,Leginimi"   rudeckarji. se-
I   veda podpirani od enega onih — ,.mož*'
i  navedenih v predzadnji  ..Gorici*1. Blasor
Vam.   dragi   gorenjebriski   volilci.   sedaj
boste imeli v Vi§njeviku in v ^martnem
j pot brez   klanca   in   vodo   pri ognjišču,
, kakor Vam obljubljeno in zraven bodete
prosti   vinarja   na   tržišču   v   Korminu.
sedaj  — ob črešnjah . ..
j            V   petek   volila   sta   drugi in prvi
; razred.   V   drugem   razredu   zmagala je
rudeča   stranka   s   — 3 glasovi vecine.
Ako   bi   ostali mo?,   beseda    vsi    volilci
zmerne stranke. bili bi tudi tukaj morali
iti v klobuk; v prvem razredu pa je do-
bila.   avstrijsko misleča   stranka vse gla-
sovo onih. ki so prisTi volit.
Zdaj pa šo jedno besedo. kar se
tiC-e napada na Dobravi. Stvar je ravno
nasprotno taka, kakor jo opisuje ..Soča"
in ž njo italijanski casniki. — Bilo je
tako-lo : Okoli 6. ure zvečer ndrlo se je
Sestrica Melasja.
Malorusko spisal Marko Voveok,
prevel J. I. Cvetko.
Stal je na polju kraj gozda kozaski
čebelnjak. A vi znabiti veste, kaj je to
čebelnjak? Morda ste ondi že kedaj iskali
medu, da so vas čebele... a morda ste
kedaj tudi zopet...
Ta čebelnjak je bil ograjen z leso
in v to ogrado je kozak zagradil do sedeni
visokih, starih in korenitih hraetov in
osmo koäato vrbo. Kdorkoli je videl to
vrbo, vsakdo je vprašal, kako je ona
tukaj zrasla sama med visokimi hrasti,
svobodna in vesela, a viba je kazala
vsakega poletja, da ji je dobro tukaj, k(^r
je rasla ter se razvijala še hitreje od
kozakovt ga vnuka Miha... Pravim Miha,
ker njemu ni bilo drago, če ga je kdo
klical Mibec, in tega ni sliSal, ako bi
človek desetkrat zavpil; a kadar si mu
zaklical: Miha, hipoma se je pojavil
pred teboj v beli   srajčici s äirokimi ro-
kavi    v   osromnih  hlučah   in   z   rdecim
Bam kupil na sejmu äe v Kroijevci. Tedaj
jo kupil i svoje cipele z rdecim ohrobkom
ter tisto črno čepico, katero jako ljubi
in jo redkokedaj dene na glavo, a kadar
se ž njo pokrije, se mu smeje ded in
pravi:
„Pazi, Miha, pazi, ker lakomne co-
bele bodo tvojo krasno kapo raznesle
na med!"
A ko zasliši belolična, plavolasa,
bosonoga Mih^.va mala sestrica Melasja,
kaj ded pravi in kako se smeje, hipoma
zahihti... Samo Miha so ne nasmeje,
temveč potegne svojo kapo nizko na erne
obrvi in izgleda od daleč kakor hetman
pred sovražnikom. .. In tako, ponavljam,
kakor hitro se ga pokliče z Mihom, se v
trenutku prikaže na mestu, pa mahajoö
s svojimi crnimi lasmi, pogleda s svojim
lepim pogledom in vpraša resno:
„Česa želite?-'
In   ako   želite   deda,   takoj   poteco
ponj in dovede slarca od ulnjaka; a ako  i
hočete sestrico Melasjo, pripelje vam se-
strico Melasjo... Melasja se nekoliko časa
sranmje in se skriva v travo ali za ulnjak,
ker je Melasja   majhna   kakor petlja, pa
ega naaeja, aso samu zaKiupi jiuuu' i^u,
i^oboh no zaklopi nikdar. ker hoče vse
vidoti). da je no bodo nikdo nitsol. — a
Miha jo na mah najde, in ako je ne
pregovori. da gro zlepa. pa jo pograbi in
prinoso brzo in sprotno s smohom, dasi
ga'Molasja i usčipne po poti... Zakaj ne ?
Mono je nekdaj neka mila in tiha de-
vojčica ugriznila do žive krvi. ko som jo
z silo dvignila na roke... Ni lepo grizti,
to se mom roci, ni lepo. ali ni lepo ni
siliti. No bi Miha silil sestrice, če bi se
ona v rosnici srdila, — ne, Melasja se
ni branila od jeze, teinveč od samega
sramu, ker je bila strašno srainežljiva.
in kakor je ugledala cloveka, se je zdelo,
da ji ni samo lice zardelo. temveč i male
nožice v begu, da niste vedeli, kaj je to
pobegnilo od vas: je li odskakljal zajček,
ali odprhnila ptičica, ali je izginila do-
vojeica, tega si ne morete prav razjasniti
niti Ijudem dobro opisati; a istotako, ko
! bi c^uli, kako Melasja opisuje i vas i vašo
obloko i hojo i pogled! Komaj vas je vi-
delix in premotrila, a žo vas tako opi.se
z besedami, da vas drugi pot vsi spoznajo
doma, ko pridete k njim:
In dasi mi je to, vidite. vrlo težko,
vam hočem vendar svetovati, da se z
Melasjo spoznate. ker je ona razumna
devojeica in mnogo lega zna, pa je tako
dobra, da vas bode tudi cesa naučila.
Koliko je znala krasnih pesni prepevati,
koliko je znala veselih povestic! In ni
poznala samo pota v Kijev, temveč je
naposled znala, kod se gre v Herson.
In tako je ta stari kozak, zval se
je Zagajnij, ogradil ogrado in postavil
vso množico panjev: bilo jib je ondi
kakor snopovja na dobri njivi, in ne
morem jih sedaj niti prešteti, koliko jih
ima sedaj, gotovo mnogo in premnogo,
ker so tarn rojili roji tako izvrstno. Vsaki
čas se je čulo: „Roj leti! Od polja! Od
gozda!"'... Ali Miha klikne: ,,Roj, roj! Roj
roj!•'... Ali zopet Melasja začne: „Leti,
leti! Leti, leti!'', a Miha priteee, da se
uveri, če je resnica. Ali zopet ded. plotoč
panj, pride, slutec da prihaja roj ter
ga pokrije... Strasno, koliko dela je bilo
okrog čebelnjaka!
Ded je zasadil bezeg in bekovino
ter   mnogo   rožic z Mihom, a Melasja je
'--:----«-------1"      I«    vi«.r»    aa.    ia    nriidln_    VSkft-
nekaj koeij iz Kormina skozi Medano
na Dobravo. V teh kocijah so bili tr-
gov>ki mladeniOi ,.Lo.gine%> in rudeeo
stranke, za njima pa pride tudi ena oil
zmerne stranko. V n.jpj so nanireč se-
deli: drui,Ti Injniki korminski g. Yeniga,
njegov svak. sin trgovea z zeljem Pan-
zera in gosp. Domieelj, ki so šli tudi na
Dobravo. L\c/. ilohro urn potein prihili s
konjem Ant. Toros v Modano, koji jo hil
sel po perilo v reko  pod Dobravo.
Le-la naznani, da Dumiieija na-
sprotniki zaničujejo in varj pljuvajo, na
kar se hitro zbereiiH' in luiidonu). da
Doniicelja otniemo iz zadroge. no da hi
mislili kaj hudoga. Ko sum na polovici
pota, ki polje v Dubravu, priJrvi kočija,
v kateri jo hil tudi g. Domirelj. nain
nasproti. Mi potegnenio Doinicel.jn z voza
k nam in hoeeino ž njim ptoti di'inu, a
Doinicolj »as opozon. naj gremo naproj
na Dobravo, kjer da so njeuovi prijalolji
v veliki nevarnosti Ko se po laino z Do
miceljem proti Dobravi, stoeamo kakih
100 korakov od tain kar štiri koOijo. V
Iretji kočiji so bili oni, katerim sino šli
na pomoč, a v drugih so bili sami iui-
sprotni zagri/enci. Ko vidijo. da se jo
ustavila tietja kočija. skoeijo oni iz prve,
gredo proti nain tr zaenejo zopet pre-
pir z onimi. ki so bili v tro.tji kooiji. Na
to se podamo mi hitro v Dobravo in re-
temo ljudem, naj bite na pomoe onim
nasirn prijateljom. Ljudje so hitro šli in
ko so prisli na lice mesta, so stvar po-
ii'iiili. Na to so se kočije zopet zacele
ponnkati proti Medani. Ko so prišli vro-
Lokrvni rudtekarji v Aiedano, bili so
n.ii ni in ponižni kotjagnjeta; pravili so,
ila so se med potom zvrnili in da si je
nekdo celo poskodoval n<\go. A to bile
>o vse izmišljotine. kakor je bila tudi i
i/.misljotina. da bi jih hil kJo od spredaj ;
s kamenjein napaJe . ko smo bili mi vsi i
najmanj 50 metrov za njiuii !                     !
Kako je torej mogoče koga napasti j
s kamenjem spredaj. ako je namišljeni ;
napadalec — 50 metrov za njim? Kaj j
tacega razuniejosamokorminskirudečkarji '
in pa mogoce tudi njih zuscitnica ,.8ozza", ;
katori Lodi s tem dopisom vstreženo. ko !
je v svoji zadnji številki prosila natanjč- I
ne,;('Lra poručila o „kamenjanju"' njenih
rudeekar.-kih v:.rovancev.                             ,
Srednje. — ;„Posta v farovžu"). i
Pod tem naslovoni opisuje ,.Soča" nekaj   j
groznega.      Politikujoči    „nunci"     iniajo  ¦
povsod   svoj   uos. stikajo po poHah. pri
postnih seiih  itd. tor tako inirne in „svo-
bodomisolnoje"  inože, ki imajo tako   težak
boj (pom lujemo!), po nepolrebnem stra.se.
Zato somišljeniki   ..Sočini"   rajši     nosijo
'   jiisma drugam  na pu.što ali če   no znaju
pisiili. gredo  „na   tig" v Gorieo ter tani
j ovodo. kar jini lo/.i revno srce.
Tako so tudi radi ..larovške po.šte"
r.a Srodnjom ..somis'jeniki" v strašnib
.škripcih. Po.šta b o v I'arovzii, odpravi-
toljica jia gospodiena kuharica. Kaj ta-
koga pa se no!
lies pa jo žo od 15 fobr. t. 1. v fa-
rovžu poštna nabiralnica s trikratno
zvozo z Koeinjom, a no posta (puroce-
valoo res no zna brati\ odpraviteljiea pa
sestra vikarjova. Da pist\jo saino „gospo-
dicna kuharica" — no pri torn imajo žo
svojo naprodno naniono ! Do take pošto
nimajo zaii|>anja? St^voda čo se dr/.o
progovora: ..kakoršon jo elovek sain,
tako druge sodi" — jo to cisto jasno in
uniljivo. Toda s poštno nahiralnico so
vot'inoma vsi zadovoljni, so jo veseli in
jej zaupajo — prasajto vondar — saino
par zdra/barjeni ni to vSoe. Ti pa žo od
nokdaj delajo zdra/.he in prepir na Sred-
njoin in poštna uprava jini no bi ustro-
gla, to ustanovi   lu glavni poštni urad.
Prosil ni n i h ti e za „požto" — kor
niest o poštne nabirnlnioo se no razpisuje.
Tu pa je ponudil t(* niosto prejAnji ko-
misar dr. Swocony sain sostri vikarjovi.
ko si jo prisel ogledat Srednjo in oko-
lico radi postnoga pota. — Vikar-
jeva sestia jo to sprejela tor isti dan
tudi porlpisala tako izjavo
Po pisniih nihi-o no stika in voha
za dopisniki ..Sočinimi". Do tako trditvo
pride k vecjom kaka ..Soca<: ali pa njoni
v tej stvari tako nedolžni napredni
rnožje.
„Narod" pise, da se ustanovi
na Srednjem posta. Bog da bi bilo kmalu
res ! Potem kajpada bo razpisano mesto
c. kr postarja na Srednjem. Za tisto naj
se pa hilro ogla-i — če je za to —..So-
čin" poročevalec ir/če je dobi,'mu to*iz
srca privoSčimo.
Iz Ro^inja.   —   (C e s t a  i z R o-
č i n j a e e z Kambreško n a S r e d -
nje). Večkrat smo čitali v časopisih, da
je vlada dovolila 10.000 kron za zgradbo
ceste in Rotinja do Kambreškoga. Tudi
deželni zbor je šo precejšno svoto za to
cesto obljubil. V ,,Primorskem Listu'1 od
10. aprila t. 1. nekdo piše, da je vlada
zopet dovolila 3000 kron za zgradbo
ceste iz Kambreškega do Srednjega in
da se že letos začne z delom. Dalje
pravi. da je že skrajni oas. da se'zacne
ta costa graditi. da si ljudje s tem kaj
zaslu/Jjo itd. Žali Bog, da ne bo šlo tako
gladko kakor gospod dopisnik misli.
Kajti v Ajbski občini vladajo čudne
razmere; tu hoče nainreč vsakdo ukazo-
vati in proti vsaki rnalenkosti je koj 100
pritožb.
S tako inetodo ni ^ogoce kaj do-
seči. vsi najlepsi uspehi ; 'avati morajo
po vodi. Prav bi bilo, da L se ti ljudje
spamotovali vsaj zdaj v tako važnih tre-
nutkih ter si izbrali za voditelje takih
mož, ki bi vso stvar vsposno vodili. da
hi ne pri.šli v lak položaj kakor s costo
iz Ročinja proti Kanibns.škoinu. Prod
enim letoin so bili začeli Ročinjci dolati
cesto iz Ročinja proti Katnhro.škemu, —
ter so tudi žo projeli od vlade 1000
kron. katere so tudi za to porabili.
Ali ceste še ni  nie narejene in še staro
pot so razdrli kor so po isti začoli novo
delati. Potrosili so 2000 kron, in kakor
se sliši, zravon žo veliko občinskih robot.
Pot pa jo zdaj taka, da jo prav novarno
po njej voziti. Ko pa je zmanjkalo kro-
nic se je delo ustavilo, a voditolji so
zaspali v vsoj svoji  ,.inogoenosti".
Kaj misli pa slavna vlada, ali jo
zavrgla onih 2000 kron?!
O.udni so ti Ročinjski ohčinski ko-
lovodji, ko v svoji inogot'iii samovlastno-
sti tako radi zaspijo. Ti donarci niso
bili dani saino Kočinjoeni, ampak za
costo, ki ni nic koristila Ajbski ohcini
kakov tudi no Roeinjski. Oas jo, dn hi so
tudi SinltMiji'ani onkral ro.šili till kozjih
poli. —
Koncert
ženske podružnice družbe sv. Cirila
in Metoda.
^ Konec.)
Kakor smo že rekli. se je „Beseda"
v eitalnični dvo«-ani sponesla izborno in
so kaj častno pridružuje lepemu žtevilu
vsoh dosedanjih krasnih priredeb ženske
pndružnice sv. Cirila in Metoda. Nacel-
nistvu sicer pri teh priredhah pripada le
inicijativa; a bas ta je velezaslužna, kajt.
čo imamo &e toliko v različnih urnetno-
stih izurjenih svojih ljudij, kaj ima celo-
kupnost od njih, ako vsak le v doinači
samoti izvršuje, kar zna? A če vidimo
vso te umetnosti združene tako rekoč v
lep šopek, v pričo zbranega Ijudsiva, te-
daj mora prešiniti t:ut radosti vso
to družbo, čes, take inoči imamo v svoji
sredi. toliko premoremo torej na inte-
lektualnem in umetniškem polju; in če
se vpošteva, da nam Slovencem ničesa
v toliki meri ne manjka, kakor narodne
sainozavesti in narodnega ])onosa, in da
nam nobeden drugi nedostatek v narod-
nem boju z našimi drugorodniini nasprot-
niki toliko ne škoduje kakor baš ta, te-
daj se pač mora živahno pozdraviti vsako
podjetjo, ki jači to samozavost. Ni še
dolgo tega, ko razen petja in deklamaeij
nismo mogli skoro nič svojega svojim
ljudem ponuditi; dandanes pa smo že
mnogostranski. ..Beseda*' od predpretekle
nedelje je ohsegala vokal no in instru-
montalno glasho, dramatiko in obrazo-
valno umetnost in umotno obrt.
Pred živo podobo „Gorenjska že-
nitnina", ki je bila vprizorjena namestu
prvotno nameravane in na vabilih na-
po\;edane: ,.Svatje na poti iz cerkve",
moral1' smo paO v hudi vročini jako dolgo
čakati. Take pavze, ki so «;icer radi oh-
širnih priprav na odru popolnoma opra-
vičone, navzočemu občinstvu pa vendar
mučne, kazalo bi prihodnjič izpolniti vsaj
deloma s kakim izvonprogramskim ko- I
madoin na klavirju ali s čim podobnim.
Ko so jo konečno zagrinjalo dvigniio, je
bila seveda ta muka pozabljena, kajti
občinslvo je bilo kar očarano. Okoli po-
dolgaste mize, pokrite z belim prtom in
ozaljžane s žopkom svežih cvetic, videli
srno vesolo družho, v položaju. ko so jo
ravno napivalo novoporočoncoma, g. VI.
Promrou in g.čni M. Rupnik, dvigajo vsaki
svojo majoliko pro'i njirna. Vsa družha v
naiodni noši. kakor je bila pred doset-
lot.ji na Gorenjskem v navadi. Tu jo bilo
vidoti one velikansko avbo „aptuhe",
,.o.špetlje'\ modorce in pisane predpas-
niko, ki jiK   je   proza    n )dernega   duha
kakor ljudje ob prazniku, na čudenje
Molasji, katera je, [»ravi, vse posadila po-
samič ter po vrsti, pa je zraš.la taka nie-
šanica. Miha j<? na te s(;tričine hesede
niolčal, kor se ni hots;! prepirati z malo
devojčico, molčal je ter gledal, kako se
rožii zavi.ja k zomlji. kakor da vprašuje,
kak.0 se je k nji privil osat; a osat, ne
marajoc za to vj.rašanje, razvija svoje
ovetiče, odtrgav.ši se od drugega osata,
mod katerim so rasli- visoki klinčki; list-
nati brsljan se je pobratil s tanko ko-
nopljo, a konoplja se je vplela med polni
mak, a inak so je pomesal z vlaskim
grahom, in povsod so rasli žitni klasovi,
tu jeden, tarn dva ali še več, in kjer jih
je bilo več skupaj, je bilo i rdečega ko-
kolja in zelone deteija. In tako je bilo
mnogo cvetja ter bilja, i posejanega i
neposajenoga, okrog dedovega ulnjaka, a
nad vsern so letale čebolice brenčeee!
Krasno je v ti ogradi! Dihaž in ne mores
se nadihati. Tu ti je svohodno in lahko!
Kamorkoli poglodaš, povsod sama biroka
poija in travniki, a po ravnini samo hrast
se no vidi za visokim gričeni — vidi se
samo od vzhoda  gozrl svež in  temen ..
Krasno je bilo Mihu letati f>o ogradi
z delom, a tudi mala Melasja, ostavivsa
dorna mator s starejo sostro. se je prijela
deda in gospodarila poleg njega v ogradi
i pevala je pesnico. hodila po polju ter
nabiraia jagode (ubila je dva lončka in
skledico), pregledavala čebelice, a ker te
niso bile toga navajene, so jo pikale in
narojale iz njenega ličica kdo ve kaj:
poglejzjedne strani, to je Melasja. njen
obraz in njeno oko; a poglej z druge, to
je nekak men... Melasja je vstajala bolj
r;<no od vseh in legala kasneje kakor
vsi, ker je imela, baveča se z dedovirn
gospodarstvom, kakor smo že rekli, toliko
posla... oj, oj!
Nekega vecera je ložal Miha utru-
jen na travi in gledal v nebo. Že so se
zvozde pojavljale in tanki mesečevi srp
je sijal nad hrastom. Tudi Melasja je
trudna ležala ter so vznemirjala, dremala
in se vedno povpraševala, kako da š(-
vedno ni deda. A deda ni, pa ga ni, niti
se nekaj jako dolgo zainudil v selu, ker
jo bila že gluha noč, ker so že zvezde
tro[)otale, a rnesečev srp se je visoko
dvigal, Miha zaspal, a deda le So ni! Tudi
ne sliši se ničesar... vse tiho ! Naenkral
zabohni zomlja od gozda sem in nekdo
so približuje čebelnjaku. Tako težko, tako
tožko, tako težko, da bi se niti na toht-
nici ne dalo stehtati.- Evo ga, evo ga!
Podrl je plot, napadel ulnjak, pa rusi
panje in gazi cvetje, lomi tudi rožico in
bekovino in potrese močni hrast, priha-
jajoč, — Gospod Bog! Kaj mislite? To
jo bil star, razkuštran  in debel medved !
Kaj n>n «tori Melasja? Zaspanost ji
odleti kakor splašena ntica, a rot-ice so
ji zadrhtole od groze r strahu. Strašen,
strašen gost! Nob(. išitve! Ljubljeni
brat Miha, kako naj . •    reši?
Miha je sladko spal pred samo hi-
šico, prod vrati, in naenkrat je začutil,
kako so ohjele ga kakor vitke vejice
hrnelja male, drhtečo ročice, a droben
glusek zaš(![iesie:
„Brat, brat!"
popihala s pozorišča, ki jih pa äe mar-
sikatora GortMijka s pietoto shranjuje
kot spotnin na nokdanjo doho; in takirn
sliranjovalkam so imaruo tudi zahvaliti,
da smo je vidoli pri tej priliki tako
umoslno uporabljone. Kaj lepo so se po-
dajali li krasni, po niestih z zlatom ob-
siti in vezani kostuini njih nositoljicarn
in nositoljoiu, kakor se je tudi kaj niično
podajala dockoma in majhni deklici, ki
so bili tudi v skupini, narodna noša.
Presrčna hvala naoolništvu in g. prof.
Gvai/.-u na prirodilvi toga izhorno sli-
kovitoga prizora, pri katororn smo se
naslajali oh |>ogledu v protoklost last-
nega naroda. Saj je naša javna šolska
vzgoja tako urojena, da pac zvemo zna-
monitosti vsoga svola, samo o mikavno-
slih  laslnoga roilu in kraja hon; malo.
Istotako hvalozni pa nioramo biti
nae.olni.stvu na sreun? misli, da jo vpri-
zorilo „Krstt pri Savici", kot najimenit-
nejši opični posniolvor našoga slovstva,
najobsožnejso dolo nasega Prošorna, in
kot prizor iz zgodovino nasih pradodov.
In kako krasno se je sponesla ta točka!
Kdor ni bil pričujoč, si pač ne more
predstavljati presenočenja gledalcov, ko
se jo vzdignilo zagrinjalo in so vidoli
pred seb< j širne hohinjske stone, zavze-
majočo celo ozadjo odra, na levi strani
peneči slap Savico in na vznožju gla-
dino jezera med skalovitim obrežjem. To
krasno gorsko pokrajino nam jo pričaral
na odor g. Makuc pod umetniskim vod-
stvom g. prof. Gvaiza. — Srodi toga ve-
ličastnoga pozoriSča pa jo stala divna
prikazt-n, pesniška muza (g čna Bizjakova)
v krasni pol alegorični, pol moderni
opravi, v izraz, da slovenska poozija ne
mara biti lo starokopitna, ampak hoče
krepko korakati z duhom novej.^o in naj-
novejso dobo. In deklamovala jo moj-
stersko izvrslno memorirani dolgi uvotl.
Ko se je zagrinjalo drugiß vzdignilo, za-
gleilali srno v magični svitlobi Ortomira
(g. Sivoc), v jeklonem oklopu (tudi tako
zna izdelovati g.čna Hrovatinova !i slo-
neCega zamisljeno oh dolgorn meC-u. öo-
gomilo je predslavljala vjako primernem
kostumu g.čna Lj. Premrou, duhovna v
inoniškein hahitii g. naduöitelj Lavrenčič'.
Da je bila deklamacija in mimika tako
izbranih predstavljalcev uzorna, se raz-
ume samo po sebi za vsakoga, ki jih je
videl in sližal že oh drugih prilikah.
Srčna hvala jim za tak požrtvovalen
trud, ki so ga posvetili dobri stvari in s
katerim so nain pripravili tako slasten
užitek.
Udeležba je bila — gledo na ob-
stoječo razmere—častna. Običajne gnječe
sicer ni bilo, kor jo zravon večine na.^ih
secesijonistov tudi mnogo drugih izostalo,
kor jili pač menda prekrasni pomladan-
ski dan ni trpel v mestnih zidovih, a
gmotni vspeh (431 K) je bil vendar po-
voljen, k oemur so pripomogli tudi do-
poslani doneski nekaterih zadržanih vab-
ljencev.
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica nadaljuje raz-
pravo v proračunu linančnoga minister-
stva in j<» danes na glasovanju poslavka
dvoh milijonov za niilnico. Kakor je
znauo, je bil v državiKMn zhoru vže
dvakrat sprejot zitkonski načrt, po ka-
torem naj bi se mitnice otlpravile, a do
danes ta načrl š(» ni zadobil najvišje
sankcijo. Finančni minister pravi nam-
roč, da ne predloži vlada toga zakon-
skoga nacrta toliko časa v najvi.^je po-
trjenje, dokler ne vzprejme državni zbor
zakona o davku na vozne listke. Da bi
se pa prisililo linančnega ministra, da
predloži zakonski nacrt ghnle odprave
mitnic v najvišjo sankcijo, stavil je v
imonu nekaterih poslancev posl. Schratrol
v pforačunskem odseku predlog, naj se
izhri.še iz državnega proračuna zuesek
2 milijonov, ki je [»ostavljon v proracun
kot dohodok od mitnic in sicer za čas
od 1. julija do konca t. 1. V odseku je
bil ta predlog odklonjen, ali poslaneq
Schralfol stavil je potom ta svoj predlog
kol minoritetni votum, o katerern bode
zbornica danes glasovala. Sicer ni ver-
jetno, da bi bil ta predlog vspre-
jet — vsaj tako pravijo listi — podal bi
finančni minister svojo ostavko. ker bi
smatral tako glasovanje kot nezaupnico
od strani poslanske zbornice.
Domače in razne novice.
Iineiiovuiijc. — G. Adolf Postl,
ki jo prideljen onemu oddclku c. kr. na-
mestni^tva v Trstu, ki ima nalogo delo-
vati proti razširjenju trtne uši, je ime-
novan vinorejskim nadzornikom prve
vrste.
Priživno sodižče v Trstu je imeno-
valo   kancelista pri okrožnem  sodišču v
"Za „Solski.Dom" so plačali pred-
sedniištvu: Anton KuStrin, trgovee v Go-
rici ö K; Ivan lierbuč, deželni poslanec
39 K; dr. A. Gregorčk: 10 K; Narodna
tiskarna v Gorici 20 K; zamorec v kremi
lvana Semoliča v Dolu-Opatjeselo h st' 54
požrl 4 K 85 h.
Našemu upravništvu je izročil g.
Iv. Vogrič, nadučilelj  v p. v Gorici   f> K.
Srčiia hvala vsern darovalcom!
Yabilo k v e s e I i c i, katero pri-
redi „Slovenska Oitalnioa" v Dornbergu,
v nedeljo dne 4. maja 1002. s sledecim
vsporedom : I Vsprejom pevskega drustva
„Danicu"' s Kontovelja oh 1'/, uri pop. ;
II. Skupni odhod na veselioni proslor k
g. A. Šinigoju. Začetek veselice ločno ob
4. uri popoludne s sledeoim dnevnini ie-
dorii: I. Pozdrav predsednika; 2. Godba
(svira vojaški orkeslor pošp. St. 47. iz
Goriee); 4. „Povski poziv" (poje doiu-
ber.ški inoski /hoi); 4. Godba: f>. ,.I)o-
movini" (poje pevsko druMvn „Danica"
K spi*oriiljevanj«'ni voj. orkostra); (3. „Ti
rnoj oče" (deklamacija) ; 7. ,.Oblačku*'
(pojo dornberški inoški zbor); 8. Godba
(valček); 9. „Obcjulki" (pojo dništvo ..Da-
nica'l; 10. „Pol vina. pol vodo1' i oso-
loigi'a v jodnem dejaujui. l'o veselici
plesni venček.          Vslupnir.a   k vosolici :
1. prostor 1 K, 11 piMstor (i(J vin. III. pr<>-
stor 40 vit». - I'lfsiii venč-ok II. stopinja
IK — Zvečor razsvotljava „excelsior".
— V Hlučaju slahoga vrciiiciiii v vese-
lica prciiOM? na prihodnjo iu;<l<*l]<». -- K
obilni udeložbi   vabi   uljudno
od b o i'.
Izlet pevske^a drušfva „Danira"
H KontovHja v llornbcrn. - Pevsko
društvo ,.1'anioa" jo /.<' daljf e.isa naine-
ravalo naj raviti i/.lot v VipavsKo dnlmo.
Ko so to izvedoli dornboiski rodoljubi ki
pri rede v uedeljo <\na 4. maja v skven.-ki
Čitalnioi vosolico, povabili so pcvsko dru-
Sivo „Danico". naj bi mpravilo svoj izlot
v Dornbort,' tor počastilo s svo|im pri-
hodoin veselico dornberške slnv. (iital-
nice. Pevsko druSlvo „Danica" so jo tomu
vabilu odzvalo in napravi totcj v nodoljo
izlot v Dornbo.ru, kj»?r bod»? tudi sodolo-
valo pri vosoiioi .slow ("italniee Slov«'son
sprejem tega drustva od strain Dornber-
žanov   bodo ob   1. uri  in pol  popoiudno.
Xaznanilo filodo prodijc uiar^a
riiif Uakor „siirovcga masla", ,,ol.ja",
„sira"  in   drum*   ii'm'tur   zabele. -—
Tukajšnji municipij v izvrsevanjti p<>-tave
od 25. oktobra 19U! in doticne nurmlbo
od   1   fob.  1902  naznanja sledeče :
I.   Margarno,    ,.olje"    itd.    prodaja
ho  btiiko lo pod   p r a v i in  imciiiini  kot
tako; v  prodajalnicab, kjcr so na prodaj lo
tvarine, niorajo imeti na jako vidnom kraju
napis,   iz   katoroga jo  r.tzvidno,  da si» v
njih prodaja margarino.
II.   I'osodo,  v katorili so  nahajajo ti
izdelki   margarino,   moiajo biti okro.n in
krog za/nainovano l rudoco   cito iz  no-
izbrisno   barvo,  na örti  pa nmra biii  za-
pisana s crno tudi in'izbrisno barvo do-
tična   tvrdka, katora  to tvarino   izdolujo
in  pa tvarina   po iiiicnu.   Ta čita   niora
bill najinanj H conliin. pod z^i.'f-njiin ndioin
posodo.
III.   Ta tvarina so sine zavijali  l(> v
tak  papir,  ki  ima   (Joz   srt'do  od jodno^a.
konca do drugoga   najinanj   dva   contim.
široko  i'iidiiijo crrto.
JV. To tvarino so sinojo prodajati
jodino I»; iz tistih posod, kaloro pii-
hajajo iz dotičnili tovarn.
V.   Ako se liotfo to izdolko prodajati
v kosili, mo raj o  imoti   isti obliko kock in
na teb   kockab   mora   biti   zapisano   ali
utisneno, da so to niargarinski izdolki.
VI.   Nadzorovalni organi   imajo pri-
stop v tako   prodajalnico in  pravico po-
glodati   tor  se   propricati,   ako je v torn
poylfidu  vso v redu.
VII.   Te odrodbe slopijo v voljavo z
dnem 1. maja t. 1.   V smislu  ^. if),   16,
17 in 18 kaznujojo so vsi oni, ki bi proti
tern prodpisom   ravnali, z zaporoin ilo .'{
meseqev,   oziroma z   denanio   globo   do
1000 kron in še več.
VIII.  To naznanilo bo moralo vcdno
visetj v dotičnib prodajalnah.
Pazjte na snago! — Te dm* jo
tilo neki mlekarici iz Vrtojbe zaplenjenih
šest posod, iz katerih je prodajala niloko,
ker so bile, nesnažno in zarujavele.
Aretirauja. — Aretirana je bila
neka Marija Šuligoj iz Čopovana, ker
se je nespodobna vedla v cerkvi svetega
Ignacija.
Aretirana sta bila pri Soškein mostu
cigana 24. letni Ant,on Mayer iz Kanala
in 19. letni Martin Seger iz Beljaka.
Nas»el je neki gospod in sicer v
šolski ulici zlat uhän, kateri se nahaja
zdaj v mestni blagajni.
Izvanrediiü uspeišeii lov na sar-
dele. — V Gradežu so vlovili projšnji
teden in   sicer od   pondeljka   zvečer  pa
do torka zjutraj  nad 600 000 sardeL
—r..u uuuvm je pnBüo par jrko  mrziin '
dni v nai5o dežolo. I'osobno veeraj jo
razsajal pri nas jako hud in inrznl vetor,
ki jo napravil jako miiogo .škodo na polju.
Na bližnjih hribib, posobii » pa na (lavnu
jo pa snožilo in jo sogel sneg skoro do
Vitov(dj nad Šotnpasom.
Tudi na Kraujskor kakor so poroča,
jo mof:nn snožilo, v Trstupajo razsajala
huda l»iirja.
I)ol>roho(on nasovot ^lcd« stn*-
Ijttiija proti tori. — Kakor smo čitali
v listib, so j(! točd lotos zo z;'odaj ogla-
sila, Mamroč 22. t. m. nu Vipavskom. Ta
zgoduji olomonlarrii pojav sili iia.šo vi-
nogradnik« in tudi .sadjorojcc, da zaono
dosli zarana misliti na obrambo proti
tomu liiidomu sovra/.niku vinsko^'a in
sadnoga pridelka. Z ozirom na lo moiiini,
da usLrozoin. ako izrazim tu nekaton;
pomi^loko i,dodo dos(Mlanjoga načiiia stro-
Ijanja proti loci, vsa« v kolikor scm to
(»|iazoval na nokal<'nb  krajili.
\rsakdo, ko vidi, da so zaöno zbi-
rati erni. kopam podobni oblaki. vi;. da
ta prikazcu na nobu no pomeni nič do-
broga trr ila so lili/a novarnost. Hazuiin-n
vinogradnik bi moral v W\\\ tronotkii ta-
koj storiti vso potrobno. da preprcei bli-
/.ajočo so nosreöo. Ali mnogo jih jo. ka-
torili to zbiranjo oblakov prav niü no
m.ti, inarvoO čakajo do zadnp'ga tro-
nutka s stroljanjom, kor mislijo. dastrolni
aparat zna dolati  cudc/.o.
Ko pa je novarno^t lUMzogibna. to-
daj pa so jib poloti razburjcnjf. v kati -
n'iii so navadno pregroAijo proti pravilom
uspošnogit strt'ljanju. In kaj sc tu rado
pripi'ti ? \* skrajm sili hiti vinounidnik
na strt'lno postajo. kainor vzaino »eboj
Ac kakoga tovarisa pnmoonika In tu bass*
jodon v najvoOji bitro-^ti topics*. dra»i \v\
l>rižiga. Pri (om no pazita ni na to. kam
pad«* u/.i'jalTiit vrvica ni na to, kako j«^
vsipati smodnik in nasi»*(."ok toga jr» via-
sih usodop'iln. Gor(»0a vrvica pads lahko
v smodnik, ki so vnamo. a vnrjnß se
eosto tudi oni smodnik. katore^a se usujo
v prevrnči topic, katerega. so navadno niti
no obrišo. Kor imajo nokatori cp!o navado.
da «lodajo pri vsipanju v topic, z^odilo
s(» jo žo voč nosroö. .la so bili po obrazu
ozgani Koiipc toga jo, da sp jo zprošil
namon stroljanja in da jo Skoda voüka.
Zaradi tega so mo more dovolj }>ri-
pnroOati. da so vinopradniki no zanaSajo
na zadnji tronulfk. marvoč da z.ačno
proviilno in polak'"m;: stroljati laknj, ko «e
začnozbirati hudi oblaki. Pri temjppočakati
da s«' od strola do strola topic ohladi in
jo sjilob paziti na  vso ;irodpi.*o.
.Nikdar pa naj s<* no strolja v raz-
bur;on|ii, kor to stvari vodno veO 3ko-
tlujt'   iM'go k<jr>;sti.
F erd. M ak u c,
pirotobnik
Na obi'tni nadalj<'\alni soli /a
/Idaijo \ Hoii«ah bmlc >kl«-p šul-koga
lota duo I. maja t. I. ob ii\'., uri pop.
/. razstavo izdolknv i/. prodpisanih prod-
motov. Prijatolji naprodkt so uljuduu
vabijo.
IMoktrinia želo/nica 1/ Trsta na
Opciiio jo izgolovljona. Mostni svot tr-
žaški jo v soji dno IS t. in. ponudil
akoijski lirn/bi liiilK) K. da proloži po-
stajo iz trga vclik«» vojasnico do začctka
ulico Torronlo. Ob cnoin zahtova mostni
svol. da nurajo biti napisi na žoloznici
siiniii v italijanskein joziku. Ta zahtova
jo k r i v ic n a, zato jo vlada no smo do-
vollti. Kavno tako krivicna in bru-
tal n a jo druga zabtova mostnoga sveta,
da mora namroč bili osobjo pri toj žo-
loznici lo italijansko  narodnosti.
Xovo la^ko pitlitit'iio driistvo v
Trstu. Tržaško namestništvo je odo-
biilo pravila novoga laskega poli-
tiönoga drustva, ki bo vladajoči laški kliki
(lolalo inonda voliko pn^lavic. Uuša inn
je bivsi tržažki župan dr. Karol Dompiori.
Druslvo se imonujo  ..Doim-nico Kossdti".
Za abstiiii'iifo Stajorskili sloven-
skill poslaiH'ev. — ..Südsteir. Presse"
pozivlja .staj. slov. poslance, da nuj za
prihodnje zasedanje žtaj. dežolnega zbora
opuste abstinenco in naj z vseini razi>o-
lo/Jjivimi yredstvi skusajo prepreciti 14
milijonsko državno posojilo Gradcu; to
da so dolžni zaradi toga, ker iz Gradca
prihajajo vse krivice, ki se gode 5taj.
Slovencem.
Proslavljenje Sloveiu'ana tujem.
— Slovenski rojak operni pevec tenorist
gosp. Niival-Pogacnik se jo ločil
od dunajske opere, kjer ga je občinstvo
zaradi njegovoga krasnega glasu skoro
oboževalo, a je izstopil zaradi nekega
spora z ravnatoljstvom dvorne opere. Z
Dunaja gro Pogačnik na veliko opero v
Parizu, kjer jo angažovau proti letni plači
90.000 l'runkov. V slovo ja priredil dne
20. t. m. v „Musikvereinssaaiu" koncert.
Ogromna dvorana je bila natlačena od-
ličnega občinstva, ki je prirejalo našeinu
pevcu burne ovacije.  Klici  „Tuostati!"
tn srebrne, jeaen zlat, in 21. lovorjevih '
voncov. Tacega zmagoslavja ni na Dunaju
jiraznoval že dolgo nobon umetnik. Mi
Slovonoi pa smomo biti poriosni na svo-
joga rojaka. lJunajski lisli so polni nav-
dnšonja za g. Pogaönika in svetujojo rav-
natoljstvu opere, da skusa zopet pridobiti
ta izborni tonor, kakoršnjib je čodaljo
rnanj.
Vclika   flcnarna   «loha.   —   Fi-
nanrna oblaki na hunaju jo naložila ju-
volirski tvrdki .,liouchoron & Gomp.'1
globo 21.1'UJ K, ker ni dala puncirati
^vojo zlatnino. Mostna kol obrtna oblast
naložila jo vsom agontorn te tvrdke
kazon zaradi pre>topka obrtnih j>redpisov
po 2."jO K, a polog toga \c bila tvrdki
sokvostrirana vsa ziatonirut in vso dra-
gocenosti  v znoskn  (>")().000 IVaukov.
Crticc o I'opai'ju Musoliiu». — V
mostu Lucca v Italiji — kakor -mo že
poročali — vrši so zaniniiva porotna
obravnava proti gla-ovitomu roparju Mu-
solino. pro'i katoromu je dvignonih 18
prito/.h zaradi raznib zločinov. Naše či-
tatoljo bodo gotovo zanirnalo kaj sliSati
o  Musolinu in o  tcj   razpravi.
Musolino jo jedon najinterosantnejsih
roparjov ilalijanskih. to pa zaradi toga,
ker je bil. kakor pcočajo li?ti, najple-
monitnejSi clovek in dobrotnik rovežov,
moriloc pa le iz masč-ovanja. Zaradi toga
so ga reve/.i in pa^tirji proslavljali v na-
rodnili postnih kot junaka in ga skrivali
prod r.jegovimi firoganjalci itaiijan-kimi
oblastrni. katfrirn jo bil dolgo let v strah
in  trepet.
Mu-iolmo jo bil prej ponton mladonič
sin pripro-tih kmet-kih starisov. Xekoc
pa se je pripfttilo. da mu je župan do-
macega kraja zapelja! nevesto. krasno
doklo. v katero je bil sUno zaljubljen. Iz
ma>čevanja jo Musolino zap ljive-a svoje
nevosto union!, potom pa ubežal v gore.
Pošloj je bilo nj«*2ovo živijonje iz„'ubl|eno,
kajti šel je nied roparje. Obla-ti .so ga
začele pre^anjati in so razpisale nanj
naizrado. Mar-ikdo pa. ki je hotel to na-
grado zaslu/.iti. padel je kot /rtev svoje
poblopnosti od Musolinove roke. Od leta
do iota so so rnnozila njegova hudodelstva
iz maic'Pvania tako. da se jih je nakupičilo
celih 18. Konerno so ga lansko Ho za-
saeili in vjeli ko je ležal bolan. ter ga
odpeljali v jeco.
Prod porotniki se Musolino jako
Cud no vo lo. Dela se kakor bi bil neumen.
zdravmki pa trdijo. da je njegovo vedenjo
le teatralično. Pred porotniki v jelnomor
trdi. da ni nikogar ir^.oril, inarveo da to.
kar jc storil, je tilo le ,.iz nia.>cevanja
nad onimi. ki so si hoteli zaslužiti talijo,
da bi ga vjeli". ..Jaz nisem brigant, ne
ropar in tudi nisem moril kristjanov,
marveč ljudi, ki niso vredni. da jih zemlja
nosi". Ko mu je predsednik omonil da je
vkradel Zaccoliju 100 lir denarja, je Mu-
solino srdit planil po konci in zakriOal
na sodnika: ..Takoj zapustiin dvorano,
ako boste govorili z menoj v tern tonu !
Musolina no bodete sumnicili tatvine brez
kazni!" Musoüno je izjavil. da mu ni žal
nobenoga dojanja, obžaluje le. daje vstrelil
nekoga orožnika v silobranu ko je isti
vrsil s\ojo službo. Ko ,je sodnik omonil
tega čina. je Musolino zaOel na glas jokati
v dvorani. — Xajbolj zoprna je Musolinu
oprava kaziijeiu'ov. v katero so ga vtak-
nili. V pocetku so je odločno branil sto-
piti v dvorano v tej obleki ter je zahteval
svojo navadno obloko. kar mu jo bilo
odbito. Ko ga je zaO(il sodnik izprasevati,
ni dal odgovora, marveO je rokel: ..Pu-
st ite me, ydt sem bolan!" na kar je rekel
zdravnik psihijater: ..Dajte mu njegovo
obleko. pa bo zopet zdrav !" Od hipa do
hipa so predsednik sodišča ia Musolino
z:\cnota kar po prijatoljsko — tikati. Tako
mu je odgovoril Musolino prijazno, ko ga
vprasa sodnik glede nekega manjšega
prestopka: „Ne bodi siten in ne izpra-
suj mo takih malenkosti. katerih se ne
sponiinjam drugače bo trajala ta stvar
(namroc obravnava) desot let"'.
Jedenkral ga vpraša sodnik: „Kaj
bi ti, Musolino, storil, ako bi te mi opro-
stili?'-'
Na to odgovori Musolino:   „Dozdaj
nisom živel posebno  pobožno. ako pa bi
bil oproščen, postal bi najboljši kristjair'.
„Kam pa bi Sel?*'
„Tu ne bi ostal, med tern ljudstvom,
sei  bi kam daleč proc*'.
„Od česa bi pa živel?"
„Nu, predstavil bi se kakemu cesarju
ali   kralju,  da  mi   da   kakih   20.0QÖ   lir,
potem bi živel brez skrbi pobožno dalje*'.
Razprava  še   ni   končana  in  bode
konec   najbrže  ta,   da   Musolino   ne   bo
imel   več   prilike —¦   pobozno   živeti   na
zemlji*'.
lh'agücona palaoa h 23 nad-
stropiy. — V ^jedinjenih državah so-
verne Amerike živi milijarder Frick, ki
je pridobil svoje ogromno premoženjo z
delorn in pridnostjo,   kajti   sin je popol-
imel je pozneje sročo, da je pri vspešnih '
špekulacijah v industriji, pri zelcrnicah
in drugih podjetjih si nagromadil obilo
bogastva. In zdaj jo sezidal v Pittsburgh
palaco, ki ja sijajen spomenik njegove
neumorne delavnosti. Ta palača obstoji
iz 2H nadstropij in je zgrajena od tal do
vrha iz čistoga bologa grškega marmorja.
Kamon za to zgradbo so lomili na GrSkem
celih šost rnesecev. Palača je zgrajena s
sijajno arhitoktoniko, a je v svojem no-
tranjorn opromljona z vsemi dragoce-
no-tmi. Tako obstojo n. pr. loseni deli
notranje oprerne kakor vrata, okna itd.
iz dragocenoga mahagonijevega lesa, a
mesto železja je vso čisto bližčečo srebro.
V  palači ni   stopnio,   pad- pa je deset e-
loktričnih dvigal in se človek v cetrt mi-
nuto pripeljo   lahko od tal do najvisjega
nadstropja. Xad vsemi triindvajsetimi nad-
stropij   pa so  nahaja — velikansko   ko-
pališče   z   basin om.   v   katerem   zamore
plavati   mnogo   ljudij.   Slučajno, da bi v
palači   nastal požar. jo poskrbljono tako,
da so odpre voda in je ogenj v trenutku
pogašon.   Ta čudovita   palača stane ma-
lenko.st — 48 milijonov kron.
Huda M'ocina v Xew-Vorku. —
V   Now-Vorku v Ameriki je h kratu   za-
vladala   huda   vročina.   Več   ljudij je že
urnrlo za solnčarico.
Tekmovanje   /   zrakoplovi.    —
Santos Dumont je dobil nevarne tekmece.
V   prvi  vrsti   stoji   Anglež dr. Barton, ki
poziva Dumonta na tekmovanje z zrako-
plovom. kateroga je Barton izumil.   Tek-
movanje bi se vršilo   med Londonom in
Edinburhom ter stavi Barton do 200000
K. da bo prekosil Dumonta. Barton pravi,
da se njegov zrakoplov da izborno voditi
in da doseže doslej   nedoseženo   hitrost.
Tudi   neki   Spencer se  oglaša in   pravi,
da je njegov zrakoplov   boljši od zrako-
plova Santos Dumontovega. To kaže, da
se zrakoplovstvo jako živahno razvija in
da so naposled res skoro utegnemo voziti
1 po zraku.
Pregovori   o   dol?u.   —   Bog   te
j varuj dolga in slabega tovarisf.. — Mrtva
glava dolgov ne plača. — Težko onemu
do smrti, kedor si dolg    naprti. — Obe-
tanje. najtežje dolgovanje. — Dolgje ne-
srečen   drug. — Kedor ima dolg. ni niti
j na Božič vesel. — Najboljše prijateljstvo
! neha   eesto   z   dolgovi. —   Kedor   svojo
! hišo s tujim denarjem zida. ta sebi bremen
j zida. — Kedor se   varuje   dolga.   njemu
j je lep svet. — Kadar imaš. ne troši, kedar
! nimas". ne prosi. — Kedor z dolgom druži,
on vedno   godrnja in   toži. — Kedor se
z dolgom šali. njega svojat  žali. — Kjer
se dolg vdomači, ondi se rja vgnjezdi. —
Ako   nimaš   dolga, se ne boš bal   glada.
— Kedor se dolga varuje, njega sosedsh'O
¦ ne obrekuje. — Težko hiši. kjer ima dolg
svoje stanovanje. — Hiša pogori. a dolg
ostane.
Xaroilno gospodarstvo.
V prospeh sadjereje na Tolminskem.
Dne 6. septembra smo bili na Cer-
kljan-ikem. Xa Reki smo videli bogato
obloženo sadno drevje — posebno so
moeno rodile v tistem letu sive jesen-
ske renetke ali kosmači, katero drevo
sploh prav dobro uspeva in bogato rodi
na Cerkljanskem. V Cerknem smo si
ogledali nasade gosp. Ravnikarja in
druge. Sadja je bilo mnogo, — a v obOe
je bilo revno, po riji in drugih boleznih
osmojeno in poškodovano. Profesor Mader
je sodil, da je megla. ki se pogostoma
vlaci po dolini, kriva te nadiežnosti. Naj-
lepsi sad je rodila jablana 7late zimske
parmene, katera se sponaša na Cerkljan-
skem tudi v najvišjih legah. Hruške finih
vrst, kakor 1) i e 1 o v a in a s 1 e n k a na
Ravnikarjevem posestvu. A n g o u 1 e m-
s k a v o j v o d i n j a in Napoljonska
na župniškem vrtu, so bile vse rijave in
razpokane. Na šolskem vrtu smo našli
nektere plemenite vrste jabolk: p 1 a m-
n a t i ali p i s a n i Kardinal, z 1 a t i
nemški Oepping, sivojesensko
r e n e t k o in hruško Lieglovo j e-
s o n s k o ni a s 1 e n k o.
Sploh smo doznali, da je na Cer-
kljanskem vse polno sadnega drevja,
med dobrim — mnogo moštnega sadja in
mnogo uporabljivega za sušje.
Ker je pretilo slabo vreme, si nismo
pobliže ogledali cerkljanske okolice, am-
pak smo se že zgodaj popoludne odpe-
ljali proti Idriji od koder smo poteni
krenili čez Črnivrh na Vipavsko.
Tu naj mimogrede povem, da smo
na Črnivrhu našli prve pravilne nasade
sadnega drevja ob cestah in po sredi
zemljišč — zares tako lepe nasade krep-
kih, čvrstih ra^ličnih dreves, kakorsnih
nismo na potovanji poprejšnjih dni nikjer
videli na Goriškern.
Ker sem si pozneje sain ogledal
sadno   drevie   okoli   Cerknega in   okoli
vreme zagnalo pred časom  iz Cerknega
— kor  sino t;>ko oiltopnili  očnn imoiiit-
nega   strokovnjalui — prof    Madorja —
polled  na — corkljansko znano klasu-no
nomarnost   v   sadjereji. —   Da l>i  l>il on
vidol sadno drcvje oh costi proti l'laniui,
ono okoli   Labinj.   Novakov,   Zahriža —
kako jo y.ara^-ono. kosmat«"»   od  vrlia do
tal. kako iwpravilno smjimw.  v  nekatorih
krajih   za.nan Mio.    da    döbln   n;i    doblu
sloni   in   se   vo.ji»   vso   križem zaplolajo, j
kako visi   inahov.jo   in   lišaji  kakor tii-ja  '
1,'nozda    raz   voj   — nosol   l>i   bil jjolovo   '
zolo slab vtis   iz   Orkne^a   sobo.j in bi ;
tudi   v   svo.jom   poroiilu   z   rusko kruto
nmhnil  po i-orkljnnski  nonianiorJti  in lo-
nobi:    pomot'-il   bi bil   svojo  jkm'o v zolr
tor naslikal luka^njo sadjorojsko raiinunv
v vsoj  njibovi najioti.                                       j
Kor pa «z. pi1 ifcsor vsrua to.ua ni \
videl, kar soni jaz vuit¦ I. in kar labko i
vidi v.^akdo. kdor so hoOo propričati o j
tukajšn.ji sadjoro.ji — objavil jo o svo- '
,jom izviilu na t'oiski strani v obCo za- |
dosli povoljno sndbü: Njo.uiovo poroeilo |
so ulasi  blizo lako:                                          I
..V to.i pokrajini so odlik..jojo .ulodo j
jM'idolovanja   sadja    poscbn^    voleansku
tlolina   Tolmin.   f'alubinj:    Sv.   Luoi.ja z
B;ao in  Idri.jo in deloma tudi   Corkljan-
sko. — V obiro   jo   videti   sadjo nokako
i'ovno,   kor  je   od rijo osmojono :  — tu
razsa.jati   -tudi   bolezni    roptoria    in  j
deioma tudi 1 u s i c 1 a d i u in. Najbrzo je j
te.ca kriva gosta inegla.   katora  se pogo- I
stoma    vlaei   po   teb   dolinah.   Dasi   ni
sadno drovjo sploh pravilno nskrbovano, i
vidinio je vendar bujno   raMi in  bo^ato  |
roditi. kakor lotos ?koro nik.jor dru.irod.      j
Na toj doželni strani imajo najvoc j
jablan — hi'U;k jo priineroina malo — ;
kar jih je, so večinoma za most in su- j
šonjo: finejžo vrste hruš.k so vočinoma i
po^asto in razpokane, po zajedavcih po- j
škodovane. Najhuje so bib» napadone v i
Cerknom D i o I o v e m a s 1 o n k o.
I
j             Kor jo ta pokrajina bidj loeena od
i  sveta  in mauj odprta ti,urovini.  troba, da
so tu  na vso nioi- pospošujo izkoriščanjo
sail j a —  iKipravljanjo   dubroj,ra zdravoua
I mo>ta. umotno   siisonjo   no sanio za i\o-
nuuo rabo.   anipak   tudi   za kupöijo. Tu
n:  pravo.ua    poro^tv;i,   da    bi    so    inouilo
; svi^žo sadjo  /. znatniin   dohiOkom  !>roda-
jati  —    razun   v   takih   lotinab.  ko ni  v
j ilruirib   sadoroilnih   pokrajinab    nio  sad-
1  noua  pridolka. — Zato bi  bilo prav. ako
' bi so tu   kinotovalei   praktiöno  poduoili,
; kako most dolati   in   sadjo susiti in ako >
bi -t* v ta  namon oskrbola tudi  vsa  po- i
trobna   onrava,   kakor   sadni   mlini,   sti- i
skalnii'O, susilnioo iUl.                                     ,
S torn, da bi so na vso mouočo na- I
j cino   olajsovaln   in   pdspeševalo   izdatno
! izkorišranjo sadja. bi so v ljudstvu inocno
!  izpodbudila ljubozon do sadjoreje.
!                                                  0)a'.l°  pi'ido.)
|        Ucenca,
j oil   l-'i—1,")   lot   stanza,   zdravoiua   in    od ;
'  |>oštonili  stariši v.   siii'pjmo   Franc   RojbC, |
kovaški mojster v Sovorinjah pošta Rubijo. j
Ivan Bednarik
i
pi'iporot'a svojo            !
knjigoveznicoi
V   (wOl'ici                       I
ulica  Vetturini  St.  3.
|       Peter Drašoek,
I  trgovec jedilnegablaga v Gorici,
I                Stolna ulica St. 2.
j rnpoi'oca se p. n.  ohciii-
! stvu v (iorici in  z dožolo.
Prorlaja kaviuo primoso.
slaclkor. niilo. ishiiiino. riž. ;
maslo surovo in   kuliano, |
oljo. moko iz ihijclicovih !
ml'mov in vso jostviiH1.    i
Zaloga zvc^plcnk
sv. Cirila in jYtetoda. |
F.^ni Drašoek,
aloga        linih strojev v Gorici
^.-oJna ulica St.   2.
Produja
stroje tudi
h   na Icden-
skc ali
nie>cčii.e
k    obrokc.
S troji so
iz prvih
lovarn ter
najboljsc,
kakovosti
Friporoca
se slav.
občinsivu.
teodor Vidrnar, kovaiki
nioj^tci' v K<>I)<ij'i< 1 u. \s(-(x
pomagacainučenca
za  svojo olu't.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 (,(»KI('A  Via Giardino 8
])F'iporoüa
pristna    bela
in črna   vinn
iz   wipavskih,
furlanskih,
>¦      briskih,   dal-    ,
-j.    matinskih   im
ister&kih  v i
nunradov.
U(isi;tvij;i na (iniii ni i;i/-p;>siij<i pu /.i-n:/.-
iiici na vs(! kr.ijc avslro-c^-rsko moiiarliijo v
gmlili oil   f)G   litrov   n;i[>n'j.   Xa   znhlovo   pušilja
tuili M/.orcc.
Cene zmerne. Postrcžba poštena.
Podpisani priporoča slavnonm ob-
činntvu    v   Gorici   in    na    de/oli    svojo
prodajainico jestvin.
V zalopi ima kavo vseb vrst. raz-
lično moke iz Ma.jdičevoga mlina v Krariju,
nadalj« ima tudi raznovrstne pijačo na
primor: I'mncoski Cognac, pristni
kranjski hrinjovfic, donmči tropinovoc,
fini rum. različna vina, gor.^ice (Sons.)
Ciril-Motodovo kavo in Ciril-Motodove
užigaliuo. — V zalogi so dobe tudi te-
stenine tvnlke Žnideršic & Valenčic: v
Ilir-iki Bistrici, ter dru^o v to stroko
spadajočo blago. — Postrcžha točna in
po zmeriiih cenab.
Z odličnim spožtovanjoiu
(v lastni hiši)                         I i
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma ¦.
Naznanilo.
Podpisanrc, v(vOloliii liolclior v INiljn, iiaxiianjam
slaviioinu občinstvu. da som olvoril svojo, po iitijno-
v(\jsili znlilovah   urojono in  opi'iMnljono
kavarno „Central",
na Travniku.
V njoj l)o p. ii. i»'^. uosloin na razpola^o polog
li'cli biljardov Indi okoli 100 časopisov iiajrazlir.iiojše
vrslf. Ziigolavljajt^ najskrbiiojšo poslnvho v vsnkom
oltzii-ii. prosiin blagobolno podporo / oinskuvaiijom Wv
so bclcžim /  vscin  spoMovanjom  ndani
Filip Pecenko.
P. S. Ako kdo izinod gusp. ni projcl naznanila
katora sem razposiljal te dni, prosiin da ni?
blagoliotno opvosti.                                         l
Prosiva   zahtevati   listke!
Najveja trgovmu z zclczjcm
Konjedie & Zajee
Gorica. pred nadškofijo  hiš. štev.  II.
Za čas stavbo priporoča vse stavbne potrebšbine. kakor: cement
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cev; za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj siovočih
tdvarn. Opozar.ja na svojo bogato izber   kuhinjskega'.in'jhisnega orodja
dob rozprimorno :.iizkih conah.
i^ssäMigÄM?:            Edina zaloga             1                A
H             I    stavbenih nositeljev    is^^-^l
v Go'ici.                              v                        y
Pocinkana žica sa vinograde po jako   sni&anih   cenah!
P o z o r !
KllO ici'OllO liagjrsitle izplaeava vsakemu, kdor dokaže
s potnlili najino novo amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za
100 kron blaga.
Prosiva   zahtevati   listke!
—»¦* i w •« • i i • m* ' •¦ « i • • "^^w^^^r^^w^Fw
** Pozor! Eno krone nagrade!
Pozor! Eno  krono njigrade! 1
„Narodna Tiskarna"          !
ima v zalogi vse tiskovine
za duliovnije, županstva in
druge  urade, na   moönem
papirju
„Narodna Tiskarna"
ima v zalogi in na prodaj
knjige: „Ilijado",,,Tri igre" za
slov. mladino in „Zgodovino
tolminske sole"
==TISKA =
brosiii'«.»,® rtiplonu',
tr^ovskc raunn«', !*!
nisina in za \ it kr s
firnio, S «'cnikt', ©
valuta aa knrton in
i*:   )*t ii a papir IB  i*t
===== TISKA---------
posi'tiiic«' razne ve-
likosti in ohlike z
zavitki, $ zaročiiiri»
in porounicc v ele-
Santiiiliterosmrtui-
ee v razuih oblikali
„NARODNA TISKARNA"
== v Gorici, ulica Vetturini St. 9--------
jc pnkskrf)l.)(Mia / povscm novinii erkami,
okraski in iiniin papirjcm, tor more pro-
vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča (iela.
©   ©   ©   ©
Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako
nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence.
„Narodna Tiskarna"
~G0RIC0" ##
ki izhaja dvakrat na teden v dveh
izdajah, ter stane na leto 8 kron,
pol leta 4 K, četrt leta 2 K
Pismena naročilatiskovin
se izvrše z obratno posto;
vsa druyu v najkrajsem
r~    —    ^   ä      one n      ,-s   r<    r\   n>
„Narodna Tiskarna"
m „PRIM. LIST"
ii izhaja vsak četrtek ter stane na
eto4krone, pol leta 2 K, za manj
pvemožne celo leto 3 K