Št 88. ________________                  •;¦¦¦   V
Izhaja trikrat na teden, in sioer v torek, Četrtek in sobetO ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana al! v Gorici na dom poSiljana: .
vse leto........ 15 K
'/•   ,..........1» »
V.............   5   .
Posamifine Številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima nasbdnje Izradno priloge: Ob novem letu „Katlpot po SorlSkem in GradiSCanskcm" in „kažipot po IJublJanl in kranjskih, mestih", dalje dva. krat v letu »Vozni red železnic, parni'-ov in poftnfk trn".
Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulioj 5tev. 7 I. nadstr. v »Goriški. Tiskarni* A. Gabršcek* Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrsiah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, -3-krht *ff* -v 'vsak*-vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Gorici, v torek dne 28. julija 1908.
Tečaj XXXVIII-
»Vee za narod, svobodo in napredek !<   Dr. K. Lavrič. ¦
. Uredništvo
se nahaja/ v Gosposu ulioi St. 7 v Gorioi v I. ns< <tt Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do *?. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici«. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni
NaroCnlno In oglase Je plačati loco Gorica
Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere oe ""padajo v delokrog uredništva, naj se poSUjajo le opravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: 8ohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaligču Jog. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, I. Hovansk1 v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della {Jaserma.
Telefon ftf. 83, —
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčie) tiska in zal.
L1898. in 1908. v Pragi.
Srečno naključje je hotelo, da je zboroval letošnji slovanski kongres v Pragi prav ob 1.0-letnici prvega slovanskega časnikarskega shoda 1.1898. — Udeležil sem se skoro vseh časnikarskih shodov v zadnjih desetih letih ter bil priča žalostnim prizorom slovanske nesloge. Težavno stališče smo imeli prvoboritelji za slovansko vzajemnost: Čehi in Slovenci, —- kajti Hrvatje in Srbi na jugu ter Poljaki in Rusi na severu so si bili v lasen" mi Slovenci in Čehi pa smo mirili, rotili, za-klinjali, prosili, posredovali med razdvojenimi brati. Na shodu v Dubrovniku je prišlo do hudih spopadov, ki so mi posebno dobro v spominu, ker sem jaz predsedoval takratni razpravi. Bratomorni boj med Hrvati in Srbi se je kazal cel6 med prebivalci Dubrovnika samega.
Toda naši časnikarski shodi so rodili čedalje lepše uspehe: idejal slovanske vzajemnosti je prešinjal vedno jasnejše in toplejše vse slovansko časopisje. Gladila so se pota sporazumi j en ju med prepirajoči mi se brati In odpirale so se oči, da slovanski spori so v veliko veselje in korist našim skupnim sovražnikom.
Slovanski časnikarski shodi od leta 1898. dalje so orali trdo ledino ter sejali seme slovanske vzajemnosti in ljubezni, bili so predstraže za veliko slovansko zmago, izbojevano že ob prvi desetletnici I. 190S. tudi tam v Zlati Slovanski Pragi!
Nespodbitna zasluga naših časnikarskih shodov je, da je skoro vse slovansko časopisje takoj z nadepolnim oduševljenjem pozdravilo veliko idejo, katero so zastopali dr. Kramdf, Hribar in dr. Hiibovicki v Pe-trogradu, in Varšavi ter jo ovekovečili v Zlati Pragi od 12.—19. julija t. I. Saj je ta »Slovanski kongres" oznanovalec srečnejše bodočnosti vsem Slovanom, oznanja XX. stoletje za — Slovanski Vek, torej novo dobo v zgodovini vesoljnega človeštva.
Hrvatje in Srbi so se končno našli,,v
bratskem objemu proti madjarski šopirnosti.
Upamo, da zloglasni   »divide et impera!"
nikdar več ne razdruži   naših irilih bratov
na slovanskem jugu. Šli so že združeni in
složni  na  slovanski kongres  v Prago. —
Še veliko pomembnejše  pa je, da so dele-
gatje vseh  štirih jugoslovanskih  narodov
tvorili jedno samo  skupino pod predsed-
stvDtn  Slovenca in podpredsedstvom Bul-
I gara.   In  razumeli  so se prav dobro! Bili
i so jedna jedinica velike slovanske celote!
I         Ko so se bili  sporazumeli Hrvatje in
Srbi na jugu, tudi tedaj so se oglašali naši
ljubeznivi. sosedje in ugibali: ali je mogoče
trajno bratstvo med narodoma, ki sta živela
desetletja v bratomornem boju ? — in soglas-
i no so gojili nade, da si bratje zopet skočijo
, v lase   o  prvi  malenkostni   priliki. — Ta
\ vroča želja Madjarov  in  Germanov  se ni
izpolnila! Ne izpolni se nikdar več, ne sme
se izpolniti!
Druga trda kost, katero že desetletja glodajo in se debele ob njej, je nesrečni rusko-poljski bratomorni spor. Poljaki imajo slavno zgodovino, pa tudi neizmerno žalostno. Konec njihove svobode ; je bil: razdelitev Velike Poljske med tri države; večina se je zlila z veliko Rusijo. Spomini na svobodo, na slavno preteklost so zavajali Poljake k uporom proti novim razmeram, ali zaman vse ' žrtve! Rusija je odgovorila z brezobzirnim pritiskom. Ofi-cijalna Rusija ni dovolila Poljakom nikakih narodnostnih pravic, neoficijelna Rusija pa je s tem soglašala. Vsak odpor Poljakov je zbujal nov pritisk Rusije; in tako je raslo od leta do leta sovraštvo med poljskim in ruskim narodom. Gališki Poljaki, ki uživajo v polni meri vse narodne pravice, so čutili z brati onkraj državne meje in tudi oni so smrtno sovražili vse, Kar je ruskega. Kakor v odgovor so pa gališki Poljaki stiskali Rusine, kjerkoli so mogli. Rusini so imeli torej tudi dovolj vzrokov, da so črtili svoje slovanske brate Poljake.
Ta rusko - poljski spor je igral desetletja v Avstriji usodepolno politično vlogo. V državnem zboru ni bilo nikdar mogoče
zjediniti vse slovanske poslance v jedno samo veliko skupino, in to niti tedaj ne, ko fe je ustvaril »nemški blok". Kaj bi bilo bolj naravno, kakor to, da bi ustanovili proti germanski ofenzivi — „ slovanski blok?" Ni bilo mogoče! Ako bi bili tudi Poljaki zanj, tedaj so nasprotovali Rusini; in prav v novejšem času vidimo Mladoruse, ki gredo raje z Nemci nego z ostalimi Slovani.
Neštetokrat smo objokovali to našo staro slovansko nesrečo in dolžili jo vseh neuspehov slovanskih parlamentarnih strank. Nemci so se veselili te slovanske nesloge, želi bogato žetev ter utrjevali na našo Škodo svojo politično in gospodarsko nadvlado nad vsemi Slovani.
Sramotno, nečloveško ravnanje Nemcev s poznanjskimi Poljaki je končno privedlo do spoznanja vse poljske voditelje, da se mora napovedati germanskemu mo-lohu brezobziren boj; sopomoč vsega slo-vanstva bi tu dobrodošla!
In prišel je slovanski kongres v Pragi! — Prvi početki ustavnega življenja v Rusiji so potisnili v ospredje nekaj mož, ki so pristopni modernim nazorom; previdno se morajo boriti z okostelim carizmom in zato čutijo sami bridkosti teptanega trpina. Humanizem, človečanstvo, enakost, bratstvo, svoboda so gesla, ki v raznih oblikah pretresajo dušo ruskega človeka. In predsta-vitelji modernizujoče se Rusije so prišli v Prago na slovanski kongres! Ali je.mogoče, da bi ne podali prijateljske roke bratom Poljakom oni. ki bi radi v svoji ruski poštenosti osrečili vse človeštvo! Slovanstvo naj nosi mir in srečo vsemu človeštvu, a med sabo naj se kolje, ne privoščivši bratu najpriprostejših narodnih pravic?! — In Poljaki, pritiskani od oficijelne Rusije in kruto zatirani v Nemčiji, naj bi ne stisnili prijazno ponujane pomožne roke brata?! - Bilo je pesimistov, ki niso verjeli, da bo mogoče že ob prvem sestanku doseči spo-razumljenje med Rusi in Poljaki* — ali splošni naš položaj je naravnost silil jedne in druge v jedno samo falango proti skupnemu sovražniku.
Od dne do dne so se bolj bistrili pojmi, tajala in odpirala so se srca in — bratje so se končno našli v objemu in^' solzah. Padale so besede, ki vežejo. tCioii" * upoiBiiioceiiiiMH na cr.taih, oCraMiMuorhc, je dejal vsem delegatom jako simpatični V. A. Maklakov na Žofinju že v sredo. Poštena ruska srca so prišla Poljakom nasproti — in v petek večer je slavilo rusko-poljsko pobratimstvo v hotelu de Saxe svojo polno zmago. Drugi dan je podal Krassovskij resolucijo, po kateripripo-znavajo Poljakom vse narodnostne pravice,
—  Poljaki pa so na to pripoznali rusko državno celoto. Oktobrist Krassovskij na ruski, velenarodni Dmovvski na poljski strani sta podala kot poosebljeni ruski in poljski nacijonalizem izjavi, ki sta postavili trden temelj bodočemu vseobčemu rusko-poljskemu sporazumljenju. To je bil slavnosten trenutek v staroslavni dvorani »staromčstske* radnice", ko io si odlični zastopniki ruskega in poljskega naroda stiskali prijateljske desnice, navzoči veljaki vseh ostalih slovanskih narodov pa so gi-. njeni ploskali in — točili solze neizmerne sreče. Minulo je več minut, predno je dr. Krama*r nadaljeval slavnostno zaključno sejo. Zgodovinskega pomena so bili ti trenotki!
Nemško časopisje, ki je prorokovalo slovanskemu kongresu fiasco, je ostalo osramočeno!
Bodi tako na vekov veke!
Gotovo je, da kar čez noč ne izginejo vzroki, ki poljski narod odvračajo od Rusije. Ruska ustava sama je še v povojih, in resnica je, kar je zaklical jeden ruskih delegatov, da se ni godilo v mnogih ozirih dosti bolje niti ruskemu narodu. Toda tudi velika Rusija bo moderna ustavna država,
—  in v njej bodo vladali možje istega kova, kakoršni so došli na slovanski kongres: takrat bo sklenjeno popolno spora? zumljenje med poljskim in ruskim ~ narodom! »C.iona, upoittiicceiuibm m, .Hpiuii, o6ii:n,m:umr» !< Zapomnimo si ta vsklik   znamenitega   ruskega   boritelja za
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: --------   ALEXANDRE DUMAS.   ==
(Dalje.)
—  Ne morem li zvedeti, komu ga imam izročiti ?
—  Ko pridete v London, izveste, Šele v Londonu smete odpreti dvojni zavitek.
—• In kaka navodila mi daste?
—• Da ubogate v vsem onega, na katerega je naslovljeno to pismo.
D'Artagnan hoče zopet nekaj vprašati, ko Ma-zarin nadaljuje:
—   Pojdite v Boulogne; tam najdete nekega mladega plemiča z imenom Mordaunt.
—  Da, Monseigneur, in kaj naj storim s tem plemičem ?
-— Pojdite ž njim, kamor vas bo vodil. D'Artagnan pogleda kardinala z osuplim obrazom.
—  Sedaj veste, kar vam je treba, pravi Mazarin; pojdite!
—  Pojdite! to je pač lahko reči, pravi d' Arta-gnan; toda za pot treba denarja, in tega jaz nimam.
—  Ah! pravi Mazarin ter se, popraska za ušesom, pravite, da nimate denarja!
—  Ne, nimam ga, Monseigneur.
—  Toda dijamant, ki sem vam ga dal včeraj zvečer?
—  Želim ga ohraniti kot spomin na Vašo Emi-nenco.
Mazarin vzdihne.
—  Na Angleškem je življenje drago, Monseigneur, in zlasti še za poslanika, kakoršen bom jaz.
—  Hm! pravi Mazarin, Anglija je zelo trezna dežela, in izza revolucije žive tam ljudje zelo priprosto; ali nič ne de.
Pri teh besedah odpre noki predal ter vzame iz njega denarnico.                                                         j
—  Kaj porečete k temu tisoču tolarjev? D'Artagnan povesi spodnjo ustnico nenavadno
globoko.
—  To je pač malo, Monseigneur, zakaj gotovo ne pojdem sam.                                                               j
—  Tudi jaz sem mislil, da ne, odvrne Mazarin; spremljal vas bo gospod Vallon, ta vrli plemič; zakaj poleg vas, dragi moj gospod d' Artagnan, je on gotovo človek, ki ga najbolj čislam in ljubim v celi Franciji.
—  Monseigneur, pravi d* Artagnan ter pokaže na denarnico, katere Mazarin ni Še odprl, če je tako, če ga tako ljubite in Čislate, potem....
—  Naj bo! z ozirom nanj priložim še dvesto tolarjev.
—  Stiskovec umazani! zamrmra tiho d'Artagnan... Toda ko se vrneva, pristavi nato glasno, smeva pač računati, kaj ne Porthos na svoje baronstvo in jaz na svoje povišanje ?
—  Na Mazarinovo vero!
—  Jaz bi  rajši  čul  drugačno prisego, si misli
d' Artanan; nato pristavi glasno:   Se ne  bi li mogel pokloniti pred Nji Veličanstvu ^kraljici?
—  Nj. Veličanstvo spi. odvrne naglo Mazarin, in odpotovati morate brez odmora; pojdite torej, gospod.
—  Še eno besedo, Monseigneur: če se bodo bili', kamor pridem, naj se li tudi jaz bijem?
—  Storite, kar vam bo velela oseba, h kateri vas pošiljam.
—   Prav, Monseigneur, pravi d' Artagnan ter iztegne roko po vreči z denarjem, jaz se vam pokorno klanjam.
D'Artagnan vtakne počasi vrečico v svoj široki žep ter se obrne proti častniku, rekoč :
—  Gospod, pojdite, prosim vas, zbudit gospoda Vallona v imenu Nj. Eminenoe, in povejte mu, da ga čakam v konjušnici.
Častnik odide takoj s tako vnemo, da se je zdelo d'Artagnanu, da mu je dosti ležeče na stvari.
Porthos se je ravnokar zleknil po postelji ter začel po svoji navadi prav blagoglasno smrčati, ko je začul, da ga nekdo trka po rami.
Mislil je, da je d'Artagnan, in se ni zganil.
—  Od kardinala prihajam, pravi častnik.
—  A! pravi Porthos ter široko odpre oči, kaj pravite ?
—- Nj. Eminenca vas pošilja na Angleško in gospod ft'Artagnan vas pričakuje v konjušnici.
Porthos globoko vzdihne, vstane, vzame klobuk, pištole, plašč in meč ter odide, ozrŠi se še zadnjič z obžalovanjem v posteljo, na kateri si je obetal tako gladko spanje.    ^ •                        *
prenovljenje velike Rusije v moderno državo! Zato pa je letošnji slovanski kongres v Zlati Pragi zgodovinskega pomena za vse slovanstvo in za celo Evropo!
fl. Gabršček.
Meritorni in moralni uspehi
slovanske konference.
O tej temi so se izjavili nekateri člani predsedstva in udeležbenci konference napram praškemu poročevalcu krakovskega »C z as a« takole:
Dr. K r a m a f: Ko se je po končanih predpripravah otvoril kongres, navdajala me ju bojazen, da *bo ves naš trud zastonj, da se bomo razšli, ne da bi kaj uspešnega dosegli. Slovanski narodi so drug proti drugemu toliko grešiii, da je bila moja bojazen samo upravičena. Da se bode vsa nespora-zumljenja med njimi z enim mahom odstranila, tega ni bilo mogoče pričakovati. Svest sem si bil tega, da se bo naš položaj samo še poslabšal, ako se bomo na konferenci zbrani Slovani razšli s še večjim sovraštvom v srcu, ker bi v tem slučaju nihče ne mogel odgovoriti na vprašanje, kdaj in kje se bo-demo sploh še našli. Z največjim veseljem lahko konštatujem, da se ta bojazen ni ures ničila. Mi vsi smo ostali skupaj in smo se razšli v docela drugem razpoloženju, kakor smo se sešli. S sestavo delovnega programa in z vsem onim, ki je v tesni zvezi š tem programom, smo ustvarili dejstva dalekosežne važnosti, katerih "vrednost bo v polni luči pokazala šele bodočnost. Največji uspeh se je dosegel s tem, da se je z vsemi enako postopalo, tako s tistimi, ki so prišli na konferenco, kakor s tistimi, ki niso došli. Pričakujem, da bo po tej konferenci nastala velika sprememba v poljsko-ruskih odnošajih. Načela, ki so se izrekla na tej konferenci, bo^o našla močan odmev v ruskem in poljskem narodu m če se bodo ta načela s pozitivnim delom oživotvorila, bo stvar novega slovanstva spraviti jo v zdravi tir.
Poslanec Ivan Hribar: Praško konferenco smo zapustili z najboljšimi vtiski. Najvažnejši moment konference je zbižanje med Poljaki in Kusi, ki ne bo ostalo brez ugodnega vpliva na oba naroda in na rusko dumo. Ruski delegati so se pred vsem svetom zavezali, da bodo podpirali poljsko stvar in prepričan sem, da se bodo na to svojo obljubo spominjali tudi v svoji domovini.
Ruski delegat V. A. Maki ako v: Odšel sem na konferenoo z največjim pesimizmom in brez najmanjše vere v uspeh našega podjetja. Toda konštatirati moram z največjim zadoščenjem, da so bili vsi moji dvomi neutemeljeni. Uspeh konference je prekosil vsa moja pričakovanja. Ruski delegati so se bali, da bo poijsko-rusko vprašanje razbilo vso konferenco. To vprašanje se je z vehe-menco, ki je lastna realnosti, postavilo na čelo dnevnega reda in je bilo rešeno v zadovoljstvo obeh strani. Ta »izvenprogramna" točka je po mojem mnenju najvažnejša. V tem vprašanju so gotovi uspehi že doseženi: Izjave, ki so bile podane od naše strani, parola „ svoboda in enakost", ki smo jo jaz in in vsi ruski delegati naglašali, to se dogodki, ki nas vežejo napram vsi naši družbi, da napram vsemu svetu prav- tako, kakor so tudi Poljaki s svojimi deklaracijami prevzeli veliko obveznost. V teh obojestranskih in medsebojnih moralnih obveznostih vidim jaz bistveni uspeh, praške konference.
Bivši bolgarski minister S. S. B o b č e v: Ideja, katere del smo baš realizovali, ni nova, pač pa je jela zavzemati nove oblike. Enakost in svoboda vseh slovanskih narodov, to je temeljna poteza te ideje. Moje mnenje je, da napram tako zamišljenemu novemu siovanstvu ne bosta mogli imeti pomislekov niti Avstrija niti Rusija, nasprotno, prepričan sem: močna Avstrija, močna Rusija in močan slavizem, to so stvari, ki so vsporedne. Ako bosta vladi obeh držav to uvideli, ne bosta delali nobenih ovir slovanskemu gibanju.
DOPISI.
Iž goriške okolice.
Iz It Farji«. — »Gorica« št. 45. 6. junija in št. 49. z dne 20. junija t. 1. je priobčila celo vrsto obrekovanj in laži na komisijo, glavarstvo in na župane gor. okolice pri letošnjem naboru, Vsled tega so se prizadeti župani pritožili na c. kr. okrajno gla-
varstvo, ali je res dobila naborna komisija od višje oblasti nalog, »poizvedovati o razmerah fantov" pri županstvih. Vlogo so podpisala sledeča županstva: Št. Ferjan, Podgora, Št. Andrež, Miren, Vrtojba, Bilje, Renče, Prva-činn, Vogersko, Solkan in županstvo Kojsko. »Gorica" je pisala v št. 45.: nIzvedeli smo tudi, da so imeli državni organi pri naborni komisiji nalog, poizvedovati pri županstvu o razmerah fantov. Če je županstvo koga označilo kot takega, ki bi ga doma težko pogrešali, čegar svojci so navezani nanj in ki je priden, ga komisija ni potrdila. Mnogo je bilo torej odvisno od navzočih županov. In zato vemo, da kjer so župani svojo dolžnost storili, ni posebnih pritožb. Kaj pa je dal Št. Ferjanski gospod župan, kake podatke je on dajal o svojih fantih, nam ni znano. Na celo Gorii&o pride po novi postavi kvečjemu 50 fantov več v vojake. Iz tega je razvidno, da je kje drugje iskati vzroka, ki je poslal cesarja služit toliko Št. Ferjanskih fantov".
V št. 49. pa je pisaia »Gorica": »Na pretečenih vojaških naborih je oblastvo potrdilo v Št. Ferjanu veliko več vojakov, nego druga leta: letos baje okolu dvajset, lani niti deset. Kdo je temu kriv V »Soča" ve natančno : poslanca dr. Gregorčiča in Fon sta kriva, ker sta glasovala v državnem zboru za povišanje števila rekrutovi"
»Ne čudimo se, ako župan štferjanski trobi po občini govorice, kakor smo jih gori omenili: ampak da je »Soča" ta »ugledni napredni" list tako grozno neumna in slabo podučena, temu bi se morali čuditi, — ako bi je ne poznali. Prašamo pa še enkrat, kako je to, da so po mnogih drugih občinah na posredovanje županov potrdili celo manj fantov ko druga leta? Ali se štferjanski župan ni nič brigal za svoje ljudi? Čemu pa dolži poslanca Fona in Gregorčiča, če se sam ni potegnil za štferjanske fante? To ni lepo!"
C. kr. okr. glavarstvo je odgovorilo na vlogo tako-le* C. kr. okrajno glavarsto. Št. 14197.        Gorica, dne 10. julija 1908. Naj prejme gospod Jožef Klanjšček, župan
v Št. Ferjanu. Reševaje Vašo vlogo z dne 28./6. t. L, glede nekaterih člankov časopisa »Gorica", zadevajočih delovanje naborne komisije in žu-panov pri zadnjem glavnem naboru, naznanja se Vam sledeče:
Očitanja, da je naborna komisija baje dobila nalog od višje oblasti, »poizvedovati pri županstvu o razmerah fantov" ter da bi bila informacija županov za potrjenje ali ne-potrjenje merodajna, ali da bi bile celo odločbe komisije odvisne od županove izjave, so popolnoma nevtemeljena ter ne odgovarjajo resnici. Nasprotno pa je res, da bi bil tak nalog višjega oblastva v protislovju z obstoječimi postavami, iz česar sledi, da bi pred-stojne oblastnije kaj tacega ne bile mogle odrediti in da tega tudi niso odredile, kar spriča vsak čas podpisani c. kr. urad. Naloga županstev torej ni informirati komisijo o razmerah vsakega nabornika ter tako rekoč vplivati na sklep iste, župane se od strani komisije le vpraša za pojasnilo, ako nastane dvomba o istovednosti kakega nabornika, pri božjastnih, bebcih, telesno pokvarjenih in v sličnih slučajih in pri rešitvi prošenj za pridobitev kake vojaške ugodnosti.
Ta le zadnji slučaj je dal najbrže povod napačnemu očitanju, ki ga je proti Vam naperil začetkom omenjeni list. Slučaj prošnje za vojaško ugodnost je edini, v katerem more, pa ne mora, vplivati županova informacija na odločbo komisije, ali se ima naborniku pripoznati ugodnost, ali pa ne. A to se zgodi še le po potrjenju. Župana se navadno vpraša, kake so družinske, posestne, dohodninske razmere dotičnega nabornika, ali podpira družino, ali je ista podpore potrebna, ali se dostojno obnaša itd.
' Od teh poizvedb, ki jih župan poda kot uradni Činitelj, je seveda večkrat odvisen sklep komisije, t. j. pripoznanje vgodnosti, ali zavrnitev prošnje. Predno se pa obravnava o kaki taki prošnji, mora biti dotični nabor-nik potrjen, sicer je prošnja brezpredmetna. Iz vsega tega sledi, da more župan sicer vplivati na ugodno rešitev prošenj za voj. ugodnosti, da pa se ne more nikakor vmešavati v delovanje komisije, kar se tiče po-trjenja ali nepotrjenja.
Končno Vam podpisano c. kr. okrajno glavarstvo potrjuje, da ste pri naboru svojo dolžnost kot župan v vsakem obzira izpolnili
ter da ste popolnoma zakonito in korektno
Prilogi Vaše  vloge se Vam vračati ob enem,
Za c. kr. dvom. svetovalca:
Teuffenbach.
Rešitev vloge Št. Ferjanskega županstva
o strani politične oblasti  govori dosti jasno,
tako da ni potreba posebnega komentarje. —
„Gorica" je postavljena na laž in vsa njena
hudobija je razkrita.
Polir i Dornbargu. — v ponedeljek pop.
je treščilo v hlev g. Bizjaka v Dornbergu. Ogenj je pretil, da se razširi tudi na sosedne hiše. Gasili so pridno domačini, pomagalo je osobje s kolodvora, odkoder so pripeljali hitro malo gasilnico. Škoda je precejšnja.
Iz bouškega okraja
\l Bnca, 2(i.ll. 908. — Dopisnik v 58. lis>u »Gorice" toži, da ne morejo nastopiti po viharnem boju še normalne razmere. Volk dolži jagnje, da mu vodo kali. — Naprednjaki so zmagali pri županskih kakor deželnozbor-skih volitvah, ali v svoji veledušnosti niso hoteli izkoristiti svoje zmage (napaka!) Tudi, lev je izpustil iz krempljev nagajajočo mu veverico rekoč: »Stri bi te lehko, a ne zdiš se mi vredna." Soška Mič'ca ali pa ,Visok -rodni" (na Čavnu) hočeta zopet dražiti in vnemati sovraštvo, ki se je jelo polegati. Potem pa vpijejo »črni vpijati": »Naprednjaki nam ne dajo miru!" Torej v boju želite živeti? oznanjevalci krščanske ljubezni, ponižnosti itd. Vzor hočete biti našemu »Uče-niku" ? Hinavci!
Boj med lažjo in resnico se kaže na svetu in hvala Bogu — tudi v našem trgu. Napredni elementi še ne bodo več potopili v šumečem klerikalnem valovju, ker stoje' na trdni skali in mislijo z lastno glavo, resnica nam mora biti nad vse — a vi svetu resnico prikrivate.
Cel bovški okraj je blagroval doslej »okrajno posojiluico" leta 1899. vstanovljeno. Predsednika sta jej bila zaporedoma dva dekana. Sedanji dekan/ Vidmar je sam javno priznal, da se je nje nadzorstvo (kurat Ivan-Čič) izreklo, da nad tem zavodom bi se lehko svetil napis »nepristranska in vzorna".
Med tem je pa prišel dekan v šolo zloglasnega Gregorčiča in višjega duhovna. Od tedaj je petelinčku zrastel greben, dobil je nov krasen rep — nova navodila in taktiko bojevanja za črni klerikalizem, ki je dandanes znak brezdomovinstva, — tako uči kranjski bog v Ljubljani in njegovi oprode po Sloveniji.
Nekoliko štiri tedne pred občnim zborom meseca maja 1907. so si segnili na prigovarjanje dekanovo — on in dva Bbvčana v roke, sklenili zvezo, da hočejo vreči ves dosedanji odbor, osobito pa tajnika : K. Bratino, to je člana ki je vodil zavod I in zakaj ? Preboleti ni mogel, da je bil tajnik za svoje delovanje primerno odškodovan — seve to iz krščanske milosrčnosti. Kako daleč sega zavist. Sam predsednik se je večkrat izrazil, da bi brez Pečenka in Bratine ne hotel niti predsedovati zavodu.
Leta 1907, je samo napredno načelstvo predlagalo, naj se sprejme še »Tomažin" (klerikalec) v načelstvo, kar se ga je poznalo za sposobnega. In ravno leta 1907. po smrti enega uda dopolniti je bilo načelstvo. Dopolnilo se je z najsposobnejšim a slučajno napred-njakom. Dekan pa bi bil rad spravil jed-nega svojih v načelstvo, a ni ga niti imenoval. Načelstvo je gledalo pri dopolnitvi vedno na sposobnosti — a dekan na hlapčevstvo. To dvoje je bilo dekanu povod, da se je jel ločiti. Dekan je zbiral svoje verne pri Ek-selnu, in še dandanes se hrani imenik novega načelstva, za katero naj deluje ves klerikalni aparat in tja so sprejeli milostno naših jed-nega. Vse laži in obrekovanje itd. ni izdalo, propadli so. Če smo torej ob občnem zboru brcnili nevrednega zdražbarja iz srede poštenjakov, katerim je bil zavod in je nad strankami — dali ste povod sami, kjer ste hoteli, da bi bil zavod strankarski, in to sedaj, ko si je pomogel do reservnega fonda. Kaj ne ? Lepa molzna krava za klerikalne umazane namene, za hujskanje in za volitve. Da bode služila nova kmečka hranilnica in posojilnica za take namene, zareklo seje nekemu udu načelstva. Klerikalec mora sejati povsod seme prepira, slogo sovraži, ker se v njej ne da ribariti.
Je li sploh potreben okrajni posojilnici konkurenčni zavod, sodijo nepristransko drugi — a ne vi. Ako vam je kedo morda predba-cival nesposobnost vodstva,  storil je  to  s
presodkom. Tajnika pozna vsak Bovčan. V Švici izučen mlekar, ki ni bil ko! tak rabljiv — naj vodi tak zavod. Predseduje mu dekan, kateremu ni bilo znano, da ima vpogled v vse zadružne knjige! Štulijo se, da imajo Rajfeisnovko in nje predsednik niti ne ve, da je tudi naša zadruga — Reifeisnova. Vse Rei-feisnovke so delovale doslej z 7»—IV« %* Njih kmečka deluje pa s % — l% — in naša okrajna posojilnica je isto tako povišala vla gane obresti na 4,/8%> toreJ deluje z istimi obrestimi — torej sti obe »oderuški" l Kaj porečemo pa cerkvenim obrestim, ki so bile znižane še-le pred par leti od 6% ? — Kdo je bil in je večji oderuh in berač od cerkve? Od zibeli do groba zahteva svoje oderuške davke. Vse cerkveno premoženje se je sešlo z inkvizicijo, pritiskom in strahom pred hudičevim oblastvom. Ako bi se vso duhovščino v Avstriji plačevalo z obrestimi ogromnega cerkvenega bogastva, bi še preostajalo letnih 4 miljone obresti. Ni bil li nov v nebo vpijoč greh »farjem plače povišafi", kar se je lani zgodilo. Država vas je potrebovala —- državni hlapci. Za varčno in skrbno gospodarstvo klet-rikalnih zadrug so Vam lep vzgled kranjske zadruge. V štirih letih je propadlo gotovo nad 20 zadrug pod farškim vodstvom. Duhovni so se po večjem pred polomom znali otresti nasledkov, trpeli so ubogi kmetje, in mnogo jako premožnih mož prišlo je na beraško palico. Bovčani! To so dobrote nepremišljenih dejanj neukih in nevednih mladičev. Naša okrajna posojilnica dolovalaje doslej z y8—1>/8% in prišla polagoma do reservnega fonda okoli 9000 K. Odslej je povišala vlogam obresti na 4%% in deluje po,večjem le s y2%. Obresti naše reserve bodo skoro zadoščale za upravne stroške, torej zremo lahko brez strahu v bodočnost — drugače je pri Vas. — Ako imate v prvih treh mesecih le 25.000 K vlog, je to presneto malo. To zložite lehko le duhovni vkup —- a imate raje drugje naloženo vsled varnosti. Sami se dobro zavarujete pri trdnih bankah — svoje ovce in »gmajno" pa silite v »vzajemno" in enake zavode.
Radi lepakov pa vam povemo, da vas bodo bodli še dolgo v oči, ker jih imamo še veliko v zalogi.
_____                  Sledi.
Iz komenskega okraja.
Iz komenske okolice, 24. julija. — Gospod urednik! Izražam Vam,gosji' urednik, srčno hvalo za naklonjenost, kojo ^.e mi ska-zali s tem, da ste sprejeli moj dopis o draginji mesa v 84. štev. »Soče". — Zahvaljam Vas tudi, ker ste blagovolili koncem mojega dopisa dostaviti svojo opomnjo, omenivši, da je draginja mesa zares občutna in da bi me-rodajni činitelji morali delati na to, da se cene mesa znižajo ter da tako ponehajo pritožbe iz občinstva. — S tem ste, g. urednik, dokazali, da Vam bije dobro srce za dobro-b i t kmetu (a ne za ga „dobro nabiti", kakor nekoji delajo) in da mu skušate — pomagati. —
Žal, moje jerimijade so bile glas vpijočega v puščavi, kajti cene mesa v Komnu so še vedno enake in se niso prav nič znižale. — Včeraj sem namreč bil v Komnu po poslih in sem se v svojo žalost uveril, da so komea-ski mesarji trdovratni in nočejo cena mesa znižati. Govedina je Še vedno po 1 K 36 v in teletina po 1 K 60 v, 1 K 80 in celo 2 K kilogram. — Nabrežinci so nekoliko bolj milosrčni in so znižali ceno za 16 v pri kg govedini. Tam velja torej   1 kg 1 K 20 v.  —
Skoraj povsod so merodajne cene mesa ljubljanske cene. Po ljubljanski so se mesarji navadno ravnali in tako naj bi bilo tudi sedaj. — Poglejmo tedaj v Ljubljano. — Radi pritožeb izmed ljudstva je ljubljansko županstvo vplivalo na mesarje, da so zopet znižali cene mesa. — Cene govejemu mesu v Ljubljani so sedaj: meso I. vrste l K 14 v, meso II. vrste 1 K, meso J iT. vrste 90 v. Tedaj za 1 kg govedine plačamo 9 O v, dočim moramo plačati v Komnu 1 K 36.v; razlika je torej 46 v. — Ali ni to velikanska razlika! Nedoumno nam je, zakaj »bi se v Komnu cene ne znižale? — Seveda bi mesarji lahko ugovarjali, Češ, da le v Ljubljani je meso tako po ceni. — No, glede" tega jim povem ceno mesa v Celju. Mestni magistrat je tam določil.sam cene mesarjem in sicer: Teletina od zadnjega dela 1 K 20 v, od sprednjega dela 1 K. Govedina od zadnjega 1 K 12 y in od sprednjega dela 1 K. Iz tega je razvidno, da je kg govedine v ceni enak kg teletine. V Cejju velja 1 kg teletine' 1 K, dočim velja v Komnu 1 K 60 v, 1 K 80 vin celo 2 K. — Sedaj* pa razum-
niki sodite: jeli to prav. Prijatelj-vinorejec iz celjske okolice mi piše: »Pozno, a veudar enkrat se je mestni magistrat (županstvo) odločil za tak korak. Nastavljene cene gotovo niso prenizke, ampak z ozirom na sedanjo ceno živine celo previsoke. Odredba torej mesarjev ne bo bolela«.
Ali ste slišali sedaj komenski mesarji?
Kako pa vi?! Takoleumore-dalje,^
Opozorimo komensko županstvo,7 da vpliva na mesarje v dobrobit (in ne dobro nabiti) kmeta. — Cene naj se čimpreje znižajo. Ako se temu ne ugodi, nasvetujemo živino-prodajalcem (kmetom) sledeče, česar se na Dolenjskem že izvaja in' izvršfiJeVTanr1 sekajo volovsko meso po 72 vin. in teletino po 88 -v.
In kako to? — Čisto enostavno.
Pri nas na Krasu postavi kmet ali posestnik o s in i c o, ako ne more Tina prodati. Vino tedaj polagoma izkrčmari še po povoljni ceni. Vsekako prodaja na »osmici" vino 16 do 20 vin. ceneje liter nego v krčmi, — Baš tako delajo kmeti in posestniki '— sploh kmetovalci — na Dolenjskem, ako radi nizke cene mesa nočejo oddati živine mesarjem. — Tedaj sekajo in prodajajo meso doma na »o srnici". Govedo preglasijo na županstvo in mesogledec (zdravnik) si ogleda žival.' Kmetovalec plača užitninski davek in po dovoljenju merodajne oblasti sme meso prodajati. S tem si je toliko na boljem, da mu ni treba dajati mesarju govedo prav po ceni, a mesoodjemalcem je po godu, ker dobe meso ceneje, nego v mesnici.     ,    -
Ako ne bodo mesarji cene mesa znižali, bode trebalo tudi pri nas tako postopati, kajti vsled pomanjkanja krme moramo živino odpraviti in prodajati. Na semnjih nam mesarji ponujajo smešno, — nizke cene.
Kaj naj torej storimo?
Oddati moramo goved po Jako nizki ceni ali pa odpeljati žival domov in poleg tega še trpeti gmotno škodo. — Zbog tega je umestneje in bolje, da živino doma ko-ljemo in meso na „osmici" prodajamo. Mesarji ne morejo temu ugovarjati, kajti res je sicer, da bi kmetovalec ne smel svoje zdrave govedi klati in meso nadrobno razprodajati, ker je to mesarsko rokodelstvo, ki ga sme zvrševati le izučen mesar, koji ima obrtno dovoljenje. Letos pa ne kaže drugače, ako se cene mesa zdatno ne znižajo. — Poklicani in merodajui činitelji bodo brezdvomno šli kmetovalcu tozadevno na roko in se potegovali za tako izjemno klanje govedi in to tudi dovolili pod gotovimi pogoji. — Naj bi tudi naše kmetijske družbe delovale v to smer in aaj bi v tem pogledu primerno ukrenile.
Gospod, urednik! Za vsprejem teh kmetu-živinorejcu v prilog spisanih vrstic se že v naprej zahvalim, prosim pa, da tudi Vaše uredništvo deluje v ta dober namen, kajti pomagati kmetu in pomagati mesoodjemalcu je sveta dolžnost vsakega poštenega državljana. — Dandanes je draginja velika in ra-pidno raste. Več je nekdaj izdal goldinar, nego sedaj petkronska palanka. Komensko županstvo naj se pa zdrami iz svoje leta^gije. —• Možje, ki so za časa volitev obetali gore in hribove, naj bodo možje in naj pomagajo kmetu. Mož naj bo mož in ne —figam o ž.
Iz tolminskega okraja.
Laški tr§OVCl iz Gorice so prišli danes 27.. | t. m. na sejm k Sv. Luciji. Narodni trgovci I pa so storili svojo dolžnost, da so odslovili 1 kramarje, kateri so jo morali odkuriti nazaj I v Gorico.
Prve avtoritete, domače in tuje
priporočajo otročjo moko »Kufeke" kot najboljšo hrano zoper bruhanje, drisko in Črevesne katarje. . > „Der Siiugling" jako poučna knjiga, do-ibiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri i«. Kufeke, Dunaj III.
Domače vesti.
Zdravnik dr. Mandlč odlikovan. — Cesar je
I podelil zdravniku in sanitetnemu konzulentu ¦ avstrijskih državnih železnic v Trstu dr. Sl' r a n u M a n d i č u naslov cesarskega i svetnika.
Imenovanje In odlikovanja.. — svetnik vlitega deželnega sodišča v Trstu Henrik Praus je imenovan dvornim svetnikom naj-
višega in kasacijskega sodišča. Predsednik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu Emil vit. Nadam le mzki in svetnik vi-šega deželnega sodišča v Trstu Simon Let-tich sta dobila naslov in značaj dvornega svetnika. Poštni svetnik* Josip O i u s v Tr3tu je dobil naslov in značaj višega poštnega svetnika.
Slovenskim izletnikom h Klanskima, jezeroma sve-
1 prvem jezeru. Počfetkom sezone se je letovi-čarjem postreglo tudi v slovenskem jeziku — to ni bilo prav našim koroškim Mihelnom. Zato so napadli v svojih časopisih to naredbo. Kakor čujomo, je belopeška delniška družba na te napade prepovedala — sploh postrežbo v slovenskem jeziku. Dobro! Izletniki izstopajte sedaj le na postaji Rateče. V hotelu »Mangart" si lahko privežete temeljito svojo dušo, tako da ne boste na daljnem izletu občutili nikake lakote ali žeje. Od jezer pa jo zopet mahnete v ta naroden hotel, ter popravite to, kar ste preje še opustili in pozabili. To bode najlepši odgovor belopeški tovarni. Vsi Slovani, ki nameravate izleteti h Klanskima jezeroma, bojkotirajte ondotno restavracijo in oglašajte se v izvrstnem slovenskem hotelu „Mangart", kjer so na razpolago za prenočišče krasne sobe. — Ob jednem priporočamo hotel »Triglav" 1
Z Gorl&kega |e šlo v Škofjoloko na skupščino Slov. kršč. soc. zveze malo, jako malo, presneto malo ljudij. Klicali so in vabili, pa ni bilo odziva, obljubovali plačilo za pot, pa še se niso oglasili. Šlo je nekaj nezrelih in nezavednih ljudij, katerim so morali plačati vse: pot in hrano ter bivališče v Škotjiloki onim, ki so ostali še včeraj gori v »socialnem kurzu". V Škoijiloki je bila komedija, katero so gledali udeležniki s Kranjskega in Štaje-skega, Goričani so se kar poizgubili; bilo jih je menda nad 50. V klerikalnem taboru vlada velika potrtost nad tako sušo. Naše sožalje 1
- Goriški mestfll svat je imel v soboto sejo, h kateri je prišlo celih 14 mestnih očetov. Dovolilo se je 30.000 K za sirotišče, katero se ustanovi v spomin cesarjeve tJO-letnice. — Deželni šolski svet je zahteval novih prostorov za realko. Mestni svet je odbil vlogo, rekoč, na magistrat je obvezan skrbeti za ljudske Šole, za srednje pa naj skrbi država; realka tudi ne odgovarja lokalnim razmeram; treba zavoda z laškim učnim jezikom. — Dovolili so 1000 K za nujne potrebe v mestni klavnici. Zadnji čas. Prav pa je imel svetnik Ciani, ko je zahteval, naj se sezida nova klavnica. Pa tudi red iu snaga naj bosta v njej doma! — Nazadnje se je oglasil Še neizogibni dr. Pinavčig, ki je tožil, da delajo dragonci prepire in remire, da tega poprej nikoli ni bilo; zahteva naj gre pritožba na vojaško oblast, ki naj ukrene, da se ne bodo ponavljale pritožbe radi vojakov. — To pritožbo je narekovalo Pinavčigu narodno sovraštvo do slovenskih dragoncev. Vojaški pretepi in nemiri so bili tudi poprej, ali nikdar ni prišlo Pinavčigu na pamet, da bi,se pritoževal v mestaem svetu. Gotovo je prav, da ima domače prebivalstvo mir pred vojaki, toda pritožbe morajo biti utemeljene. Dragonci pa niso doslej storili še nič takega, da bi bilo radi tega treba kake interpelacije v mestnem svetu.
Šapla In Oblzzl pred sodnljo. — Včeraj sta
stala pred okrajno sodnijo laška junaka-demonstranta, znani brezposelni Šapla in mejni grof Obizzi, tiskar »Našega glasa", o katerih se je svoj čas sporočilo, da sta napadla ponoči visokošolca Bucika in dijaka Špacapana, in sicer da je Obizzi udaril jednega z bok-serjem. Obsojena sta Obizzi na 30 K, Šapla pa na 10 K globe. Proti majhni kazni je vložena menda ničnostna pritožba.
Nagla smrt. — Nagloma je umrl v Čer-vinjanu lekarnar G. Lovisoni.
Umrl Je v Gorici dr. Avgust Jona, profesor v Arezzu v Italiji.
Deželni ŠOlSkI svet je imel včeraj v Gorici sejo pod predsedstvom namestnika princa Ho-henlohe.
Znani protektor »Gorico" se je jel zop* t zaletavati v gosp. Cigoja iz Rihemberga. »Gorica" obžaluje, da se ni nahajal na vsekmeč-kem shodu v Štanjela nihče, koji bi bil »Cen-čilu" zaprl usta in zakaj, — zato, ker je g. Cigoj govoril prebritko resnico !
Kakor se čuje, deluje gosp. Cigoj ravno sedaj na nekem neznanem nam aparatu, koji zapre po — »več ust" rihemberških kričačev ob jednem. Pozor, gospodje ! — Presenečenje je blizu....
Planinci, ki hočejo iti na Porezen, dobijo ključ planinske koče v ljudski šoli pri Sv. Luciji.
Z možnirji so Slreljall v Batujah v nedeljo. 27 letni Rudolf Vetrih je prižigal, kar je eksplodiralo ter mu strašno razdejalo desno roko. Zdravi se v goriški bolnišnici.
Z bičem Je ubil v Krminu neki Anton Lahovič Ivana Gratona od Sv. Ivana. Udaril ga je z bičem po glavi parkraUtako močno, da je Gaton kmalu na to izdahnil. Lahoviča so zaprli.
., Furlanskemu pesniku Zomttiju (Zorut) odkrijejo na hiši v Ložicah, kjer seje rodil, spominsko ploščo dnd 16. avgusta t. 1.
Policija je prijela 23 letnega Karola M.:-ravca od Voglarjev, ko se je vtihotapil ponoči na nedeljo v hišo št. 6. v ulici Dante, in sicer v stanovanje inženirja Oliva. Ponočni čuvaj Martelanc je našel na pragu hiše par čevljev in vrata odprta. Poklical je redarje, ki so našli Muravca v kuhinji skritega ter ga odpeljali v zapore.
Zi desno roko Je prijel stroj v solkanski papirnici 19 letnega Josipa Dobroto iz Kem-ptna, Ki je pa pristojen v Ljubljano, ter mu jo zvil in ranil, vsled česar so ga morali prinesti k usmiljenim bratom v Gorico.
Pod policijsko nadzorstvo je postavljena znana Frančiška Agler v Gorici, kar je pa nič ne moti, da hodi ponoči okoli z vojaki. Policija jo je prijela ter poslala v zapore.
C. kr. glavna zaloga tobaka v ulici »Ascoll" se
premesti 1. avgusta t. 1. popoldne na Teka-lišče Giuseppe Verdi fitv. 30. ter se otvori 3. avgusta 1908. ob navadni uri.
Zlato uro Z verižico je našel Dietni M. Lisjak ter nesel na policijo.
Bralno društvo V ČmlČah priredi v nedeljo, dne 9. avgusta javni ples na dvorišču g. Sla-miča. Sviru oddelek prvaške sokolske godbe.
Zveza narodnih društev.
Izlet kolesarskega drušfva »Gorica" v Idrijo, ki
se je vršil v nedeljo, ostane vsem udeležencem v najboljšem spominu. Iz Sv, Lucije so se izletniki odpeljali naravnost proti Idriji. Nasproti jim je prišlo bratsko društvo »Sloga" s svojim predsednikom g. Brusom, kateri je v vznesenih besedah pozdravil Go-ričane. Zahvalil se mu je podpredsednik g. K r a-v 6 s. Ko so dospeli v Idrijo so jih brhke Idrij-Čanke obsule s cvetlicami. Izletniki so si ogledali mesto, tovarno in rudnik ter popoldne prebili par uric med gostoljubnimi Idrijčani. Med obedom je sviral idrijski oktet izbrane komade. Le škoda, da je potekel tako hitro čas in da se je bilo treba ločiti od milih Idrijčanov.
Narodno-lzobraževaluo društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo 2. avgusta t. 1. javen ples pri g. Ivanu Ceju. Svira društvena godba HLira" iz Sv. Križa pri Trstu. Cisti dobiček je namenjen nabavi društvenega harmonija.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Imenovanje kletarsklh nadzornikov se izvrši s
1. avgustom. Nadzorniki bodo vzeti iz vrst vinarskih strokovnjakov. Ti nadzorniki bodo sedaj le provizorično imenovani.
Zborovanje v Gradišču ob Soči radi vinske krize.
— Poslanci Pajer, Antonelli in Bernardelli so sklicali v Gradišču zborovanje, ki se je vršilo v nedeljo. Govorilo se je o vinski krizi, da je še toliko neprodauega vina itd. Sklenilo se je : zahtevati ve3 kletarskih nadzornikov; znižanje tarifov za prevoz vina in praznih sodov; zvišati davščino na pivo; naj dobi Ogrska vinski zakon jednak našemu.
Razne vesti.
Strašna tragedija v Trstu.
Včeraj opoladne nam je prinesla »Edinost" senzacionelno vest, da so našli človeško glavo v morju ob pomolu Sv. Karla. V morju je zapazil velik omot včeraj zjutraj okoli 6. ure 22-letni težak Viktor Lakovič. Lovil je omot ter ga spravil končno na obrežje. Iz omota je kapala kri. Poklical je redarja, na kar je policijski pristav Kreiner pregledal omot, v katerem je bila človeška glava. Glavo so prenesli v mrtvašnico k sv. Justu. Glava je lepa, ženska črnimi, pol metra dolgimi lasmi. Glava je bila odsekana od trupla tik pod podbradkom. V morju je bila glava k večjemu 36 ur. Glavo so hitro fotografirali; po uri časa je glava vsled vročine in zraka znatno spremenila svoj izraz. Oglašalo  se je
polno žensk, da bi spoznale glavo, ali nič ni bilo. —
Na omotu, v kateri je bila zavita glava, je bilo zapisanih nekaj not in ime Fodran. To je vodilo v stanovanje nekega Julija viteza Fodrana pl. Fodransperg v Rojanu št. 272. V kovčegu v njegovem stanovanju so našli ostanke trupla umorjene ženske: roke in noge v kovčegu, čreva v rešetu, drugo v omarici. Vse to so prenesli v mrtvašnico. Fodransperg je umirovljen inženir avstrijske mornarice, je čudak in samotar.
Mislilo se je, da je oče umoril hčer, ali sodi se, da je umorjenka francoska gostilniška in kavarniška pevka Luise Fabry, ki mora imeti okoli 30 let, pa je videti mlajša. Živela je nekaj časa s Fodranspergom. Pravil pa je Fodransperg pred kratkim, da pride njegova hči, na kar so ga videli z mlado gospodično. Kako in zakaj se je zgodil zločin, ni mogoče še povedati, ker Fodransperg taji, da bi bil on morilec, pravi, da je mogoče storil to kdo drugi, ko njega ni bilo doma; policija pa tudi molči. —- V soboto ponoči so videli sosedje luč v Fodranovi sobi, slišali obupno vpitje in jadikovanje. — Aretirani Fddransperg se imenuje Julij vitez Fodran-Fbdransperg, star 48 let, rojen v Kamniku na Kranjskem. — Zaprli so tudi lastnico hiše, kjer je stanoval; lastnica se piše Celic.
Slovanska učiteljska zveza. — Miuisterstvo
za notranje stvari je potrdilo pravila slovanske učiteljske zveze v Avstriji. Ustanovni občni zbor bo 12. avgusta v Pragi ob priliki kongresa slovanskega učiteljstva.
»Roman Iz iupnliča". — Tako je mmo*
brošuri, ki jo je izdal bivši župnik na Ltpo-glavu pod Ljubljano, Janez Godec. Brošura župnika Godca je ntperjena zoper lipoglavske farane vobče, zlasti zoper dve kmečki terci-jalki, ki hočeta komandirati v farovžu. Godec je bil prej v Ljubljani. V svoji brošuri pravi, da ga je škof poslal na Llpoglav, ker ni hotel biti urednik »Slovenskega Lista" I Na Lipoglavu sta Godcu grenili življenje dve babnici, ki jih Godec s prav duhovsko maščevalnostjo imenuje »nezakonski materi", ki pa sta bili vendar v Marijini družbi in ena celo prednica. — Nekaj pa je v brošuri, kar ne spada med župnikove prepire z lipoglavskimi babami, nego je javnega interesa. Prejšnji lipoglavski župnik Fr. Marešič je bil jako bogat mož. Ko je ležal na smrtni postelji, je napravil testament. Župnik Godec pravi v brošuri, da je iz škofije dobil ukaz, da mora premo že- . nje bogatega Fr. Marešiča ujeti za šentviške zavode. Ujeti! Ta edina beseda govori cele knjige. Marešič ni v svojem testamentu ničesar volil za šentviške zavode. Godec je pa imel naročilo, nnj poskrbi, da se testament ne izpolni. Izrecno pravi župnik Godec v svoji brošuri, da so ga hoteli spraviti na pot, ki je vodila v zapor. Kaj se to pravi? Ker je imel Marešič testament spisan, župniku Godcu se je pa naročilo, da mora Marešičev denar uj. : za škofove zavode in to na način, ki vodi v zapor, ne more Godčeva trditev pleniti nič drugega, kakor da je imel Godec ali naročilo, falsificiiati testament, ali pa testament in denar ukrasti na korist škofovih zavodov.. Kaj drugega bi ga v tuj stvari ne moglo »spraviti na pot, ki je vodila v zapor". Godec se je ognil pota, ki vodi v zapor, a Marešičev denar je vendar, kakor pravi, flujel" za škofove zavode. Škof je vedel in ve, na kakšen način je Go-del »ujel" umirajočega Marešiča denar za Šentviške zavode, a venJar je denar sprejel. A kaj naj šele rečemo o tistem škofovem svetovalcu, ki je župniku Godcu naročil, ujeti Marešičev denar na način, ki vodi v zapor ? Kdo je ta škofov svetovalec, žal, ni rečeno v Godčevi brošuri, a to je naposled vse eno. Škofje odgovoren za svoje svetovalce. Zadeva smrdi do neba in je nujno potrebna vsestranskega pojasnila pred sodiščem. »Škofov svetovalec" mora tožiti župnika Godca; če tega ne stori, bo to dokaz, da je župnik Godec pisal resnico in s tem bo moralično obsojen ljubljanski škof z vsemi svojimi svetovalci.
Kaj je storil na vse to »Slovenec ?" Pravi, da je Godec — norec! Takrat ko so mu naročili ujeti denar in ga je tudi ujel — pa ni bil noreči
V Grljanu pri Trstu bi bila utonila kmalu dva otroka, sin Eme Davaglia iz Trsta in neki .drugi deček. Mati je skočila pogumno v vodo, ali oni drugi deček se je je oklenil, da bi bili kmalu utonili vsi trije. Rešilno pomoč je dal šolski ravnatelj Egidij B.
Ustava V Turčiji. — Vse govori le o Turčiji, ki je dobila ustavo. Povsodi je razglašena, povsodi odobravana, Amnestija je izvedena za Mladoturke. Po celi Turčiji vlada veselje, toliko več žalosti pa je v Bosni-Hercegovini, ki je tako daleč proč od ustave. — Povsodi po Turčiji je mir. -- Govori se pa tudi, da je proglašenje ustave le komedija, uprizorjena po inicijativi Avstro-Ogrske in Nemčije nasproti zvezi Rusije in Anglije glede" reform v Macedoriiji!!
Naznanilo.
Uljudno naznanjava slav. občinstvu, da sva preselila svojo zalogo  koruze,  otrobi,  ovsa  in  drugih  deželnih  pridelkov iz
Starega trga štv. 9
v ulico sv. Antona štev. 4 *,
(kjer je bila prej zaloga g. fl. Bozzinija).       1
Priporočava se za obilen obisk                                             C
haurenčič & Domicelj. l|
HCHRISTOFIMš
flamizno orodje in posodje useh urst.
irnjeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
•Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tndi pensijone gospodinjstvo itd. C. kr. dvorili založniki
Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih {zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriatofle.
Cenj. dame in gospodje  - pozor!
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoriac in najboljšega Izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepiieala da ostane »Original« le najboljši.
OriBinal-iictoriaslrojiptSLni
uporabi brezšumno.
OriijiRai-ViGioria stroji Tajgf
za domačo rabo in obrtne namene.
Origjnai-Victoria stroji ;šfli
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Originai-Victoria stroji J°ginffi:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let.
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
si pred nakupom »Original-Victoria
stroje.
Edina zaloga »Original-Victoria« trojev In dragih Šivalnih strojev, dvokoles ! pach«, orožja, muntcije in vseh lovskih prirav pri tvrdkl
KERŠEVANI & CUK - GORICA
Stolni trg1 št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnimi RIVA CASTELLO št. 4.
Ghristofle & C.i? Dunaj
I. Operndng 5 (Heinrichshof).
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni niši, Gosposka ulica it. 7,1. nadstr.) — Telefon st. 79.
RaJnn postne hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji naSelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vloge se obrestujejo po At/t%-. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojil-
Hranilne vloge se sprejemalo od vsa&ogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po Q% •
Slavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%.
Stanja 31. dec.1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron.  — Hranilne   vloge:   1,706.550-77.         Posojila:
1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328 —
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir Gorica drž. kol. — Solkan
Žage v Soteski (last verskega zaloga).
je voflstvo: Trst Antona Hi ta it 1
Intarurbau. tclef.: Gorica št. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan;   Trst,  Via  della caserma 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta.
--<*'      Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 000.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotograflčni zivod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°.
Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Resem za klube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
Na prodaj je hiša
v Podgori št. 182
na križpotju, ki pelje v Lošnik.
Ista obsega v pritličju 6 prostorov, v I. nadstr. 2 sobi in en mali salon, v II. nadstr. 1 kuhinjo in 2 veliki sobi; senik, hlev za konje, 2 veliki kleti in 1 maio, shrambo za vozove, klavnico iz betona, dvorišče in mali i vrt. Pred hišo je lep drevored. V hiši se nahaja sedaj krčma. — Kupcu se odstopi tudi patenta. Hiša dobiva 300 K na leto za vodo, ki jo oddaja papirnici.
Cena 30.000 K.
Jako ugodna za kakega strojarja.
^Dospela \c druga pavU\a čevljev Lox& molili stanejo pav \& feton
fiobivajo se le v trgovinah I. Medved, lonca.
Kupi se poštni voz
v dobrem stanju ne velik, take vrste   kakor   se   jih    rabi   po Purlaniji. Ponudbe je pošiljati na g. Lasiča, poštarja v Renčali.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmerniti cenah
» delavnici in izvini z gotovimi oblekami
= Anton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
teiallšde Josipa Verdi štev. 83
in v podrnžni delavnici na Tržaški cesti v
lastni niši (v bližini g. Črnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rao-nokar uelika množina raznourstnega blaga iz auslrijskih in angleških touaren najrazličnejših kakouosli
za vsaki stan.