SCOPOLIA SC OP OL IA Journal of the Slovenian Museum of Natural History CODEN SCPLEK ­ ISSN 0351­0077 Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Vsebina / Contents: Vpijati (Coraciiformes) l VREZEC: Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Foreword Al VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov . . . . . . . . . . . 9 Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data Al VREZEC, Urška KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History Tomi TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije . . . . . . . . .113 Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History Barbka GOSAR HIRCI, Katra MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije . . . . . . . . . . 127 The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History Al VREZEC, Dare FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme Al VREZEC, Petra VRH VREZEC, Janez GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .181 Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE 91 2017 91 2017 SC O P O L IA N o 91 (2 01 7) V pi ja ti (C or ac iif or m es ) SCOPOLIA 91 2017 SCOPOLIA 91/2017 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofi nancirata/ Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. / Ministry of Culture and Slovenian Research Agency Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYŠTUFEK uredil /Edited by: Janez GREGORI Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Miloš KALEZIĆ (SB),  Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN,  Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC, Jan ZIMA (ČR) Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Offi ce and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO .B . 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100­6030376931 Lektor za slovenščino in angleščino / Slovenian and English language editing: Henrik CIGLIČ  Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print d.o.o., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov / The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue . Natisnjeno / Printed: december / December 2017 Naslovnica / Front cover: Čebelar (Merops apiaster) / European Bee-eater Risba / Drawing: Žarko VREZEC Cena posamezne številke / Price of each issue: 8,50 € Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by : COBIB, BIOSIS Previews, Referativnyi Zhurnal,  Zoological Record, Abstract of Mycology90/2017 1 SCOPOLIA No 91: 1–220 (2017) Vsebina Vpijati (Coraciiformes): Predgovor / Coraciiformes: Foreword . . . . . . . . . . . . . . . .5 Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 1.  Zgodovinski pregled taksonomske opredelitve redu vpijatov (Coraciiformes) / Historical overview of taxonomic changes in the order Coraciiformes . . . . . . . . . . .10 2.  Pregled vrst vpijatov in njihovega statusa v Sloveniji v literaturnih virih /  Literature review of the status of Coraciiformes species in Slovenia . . . . . . . . . . . . . . 16 2.1.  Zlatovranka (Coracias garrulus) / European Roller (Coracias garrulus) . . . . . . . . . . . . 18 2.2. Vodomec (Alcedo atthis) / Common Kingfisher (Alcedo atthis) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 2.3. Čebelar (Merops apiaster) / European Bee-eater (Merops apiaster) . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Literatura / References. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 1.  Uvod / Introduction.   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 2.  Zgodovinski pregled akcesij vpijatov (Coraciiformes) v ornitološko zbirko  Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Historical overview of accessions of Coraciiformes to the ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 3.  Katalog vpijatov (Coraciiformes) v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije /  Catalogue of Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 3.1.  Zlatovranke (Coraciidae) / Rollers  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 3.2. Vodomci (Alcedinidae) / Kingfishers  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 3.3.  Čebelarji (Meropidae) / Bee-eaters . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 4.  Zahvala/ Acknowledgements . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Literatura / References. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 2 SCOPOLIA No 91 – 2017 Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History . . .113 Zbirka perojedov in tekutov (Mallophaga) Sava Breliha / The collection of bird lice and chewing lice (Mallophaga) authored by Savo Brelih . . . . . . . . . . . 114 Zbirka klopov (Ixodina) Danice Tovornik  / The collection of ticks (Ixodina) authored by Danica Tovornik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Katalog zunanjih zajedavcev na vpijatih (Aves: Coraciiformes), shranjenih  v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of ectoparasites from the rollers, kingfishers and bee-eaters (Aves: Coraciiformes) in the collection of the Slovenian Museum of Natural History. . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Literatura / References. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .125 Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History . . . . . . . . . . .127 Konservatorsko-restavratorski poseg  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Povzetek / Summary  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 Literatura /References . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .153 1.  Uvod / Introduction.   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154 2.  Zlatovranka (Coracias garrulus) / European Roller (Coracias garrulus) . . . . . . . . 155 2.1.  Pregled podatkov obročkanja in zgodovinske dinamike /  An overview of ringing data and their historical dynamics  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 2.2. Pregled najdb / An overview of finds  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 3.  Vodomec (Alcedo atthis) / Common Kingfisher (Alcedo atthis) . . . . . . . . . . . . . . . 159 3.1.  Pregled podatkov obročkanja in zgodovinske dinamike /  An overview of ringing data and their historical dynamics  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 3.2. Pregled najdb / An overview of finds  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 3.3.  Biometrična analiza / Biometric analysis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 4.  Čebelar (Merops apiaster) / European Bee-eater (Merops apiaster) . . . . . . . . . . . . 168 4.1.  Pregled podatkov obročkanja in zgodovinske dinamike /  An overview of ringing data and their historical dynamics  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 4.2. Pregled najdb / An overview of finds  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Literatura / References. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 3 DODATEK 1 / APPENDIX 1: Pregled najdb obročkanih in ponovno registriranih osebkov iz skupine  vpijatov (Coraciiformes) od leta 1927 do 2016 iz baze Slovenskega centra  za obročkanje ptičev / An overview of recoveries of Coraciiformes ringed or found in and outside Slovenia between 1927 and 2016 from the database of the Slovenian Bird Ringing Center . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal . . . . . . .181 1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 2. Pregled dosedanjega slovenskega poimenovanja vrst vpijatov  . . . . . . . . . . . . . . . . . 184 3. Principi opredeljevanja slovenskih vrstnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 4. Predlog slovenskega poimenovanja vrst vpijatov  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 4.1 Zlatovranke (Coraciidae)  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 4.2 Zemljovranke (Brachypteraciidae) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 4.3 Motmoti (Momotidae) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 4.4 Todiji (Todidae) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 4.5 Vodomci (Alcedinidae)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 4.6 Legati (Meropidae) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 Povzetek / Summary  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .207 Literatura / References. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .208 DODATEK 1 / APPENDIX 1: Latinsko-angleško-slovenski slovarček imen vpijatov (Coraciiformes) sveta /  Latin-English-Slovenian dictionary of Coraciiformes species names of the world  . . 212 DODATEK 2 / APPENDIX 2: Angleško-latinsko-slovenski slovarček imen vpijatov (Coraciiformes) sveta /  English-Latin-Slovenian dictionary of Coraciiformes species names of the world  . . 216 5 Vpijati (Coraciiformes) Predgovor Za razumevanje zgodovinskega in današnje­ ga stanja populacij ptic so pomembni tako pisni,  večinoma  literaturni  viri,  kot  tudi  ohranjeni  primarni materialni  viri,  ki  so  lahko  tudi  vir  novih  raziskovalnih  informacij. Primer dobro  prepoznavne  in dokaj opazne skupine ptic so  vpijati (Coraciiformes), za katere je bila v pre­ teklosti  zbrana  precejšnja  količina  podatkov,  ki pa še ni bila celostno obdelana  in predsta­ vljena. Prirodoslovni muzej Slovenije v svojih  zbirkah hrani različne materialne vire o poja­ vljanju vpijatov v Sloveniji in širše in je edina  inštitucija  v  Sloveniji,  ki  opravlja  to  nalogo.  Poleg primerkov ptic, shranjenih v ornitološki  zbirki muzeja, ki ima svoje temelje v Freyerjevi zbirki vretenčarjev iz prve polovice 19. stoletja,  pa  hrani  Prirodoslovni  muzej  Slovenije  tudi  druge materialne vire. Ti  so  tako ali drugače  povezani z vrstami vpijatov, njihovim pojavlja­ njem  in  biologijo.  V  pričujoči  številki  revije  Scopolija  zato podajamo celosten pregled  teh  virov, kot osnovo za nadaljnje raziskovalno delo s področja historičnih, avifavnističnih, ta­ ksonomskih,  ekoloških,  varstvenih  in  kultur­ nozgodovinskih obravnav. Podajamo  pregled  po  naslednjih  sklopih  virov  informacij o pojavljanju vrst vpijatov v  Sloveniji: Literaturni podatki so osnovni in najdosto­ pnejši vir, ki so bili do sedaj v Sloveniji zbrani  za čebelarja (Merops apiaster), za druge vrste vpijatov pa ne (avtor Al Vrezec). Ornitološka zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije,  ki  poleg  preparatov  ptic  vključuje  tudi osteološko, ptilološko in oološko zbirko in  je kot ohranjeni zgodovinski biološki material  primarni  ornitološki  vir,  je  predstavljena  v  katalogu  zbirke.  Zbirka  sodi  pod  področje  delovanja  Kustodiata  za  vretenčarje  (avtorja  Al Vrezec in Urška Kačar). Foreword In order to understand the historical and present  state of bird populations, the importance of writ­ ing sources, mainly literature sources, as well as  preserved primary material resources as a source  of new research information, is essential. An ex­ ample  of  well-recognized  and  well-known  bird  group are Coraciiformes, for which a considera­ ble amount of data has been collected in the past,  but not yet fully processed and presented. The Slo­ venian Museum of Natural History collects vari­ ous material sources about the occurrence of Co­ raciiformes birds in Slovenia and elsewhere and is  the only institution in Slovenia that performs this  task. In addition to museum specimens of birds  that are stored in the ornithological collection with  foundations in the Freyer collection of vertebrates  from the first half of the 19th century, the Slove­ nian Museum of Natural History also holds other  material  sources. These  are  connected with  the  Coraciiformes species, their occurrence and biol­ ogy. In this issue of the journal Scopolia, we there­ fore provide a comprehensive overview of these  sources, as a basis for further research work in the  field of historical, avifaunal, taxonomic, ecologi­ cal, conservation and cultural-historical studies. Here is an overview of the information topic  on  the occurrence of Coraciiformes species  in  Slovenia: Literature data are the basic and most acces­ sible source, which until now have been collect­ ed in Slovenia for the Bee-eater (Merops apias- ter), but not for other species of Coraciiformes  (by Al Vrezec). The Ornithological collection of the Sloveni­ an Natural History Museum, which in addition to  bird taxidermy includes osteological, feather and  oological  collection  and  presents  primary  his­ torical biological source, is presented in the cat­ alogue of  the collection. The collection belongs  to the field of activity of the Department of Ver­ tebrate Zoology (by Al Vrezec and Urška Kačar). Al VREZEC: Predgovor / Foreword 6 SCOPOLIA No 91 – 2017 Zbirka zunanjih zajedavcev Prirodoslovne­ ga muzeja Slovenije je del entomološke zbirke, ki vključuje različne členonožce (Arthropoda),  ki  so zunanji zajedavci ptic, pršice  (Acarina),  bolhe (Siphonaptera), perojede (Mallophaga) in  dvokrilce (Diptera). Zbirka sodi pod področje  delovanja Kustodiata za nevretenčarje in je po­ datkovno tesno povezana z ornitološko zbirko,  saj je veliko gostiteljev, na katerih je bil zbran  parazitološki material, shranjenih v ornitološki  zbirki (avtor Tomi Trilar). Kulturno­zgodovinski materialni viri se­ stavljajo v Prirodoslovnem muzeju manjši del muzealij,  ki  so  večinoma  muzeološko  slabo  obdelane. Gre za ključni zgodovinski vir zlasti  pri  interpretaciji  historičnega  pojavljanja  vrst.  Takšna  je  slika  »Čebelarja«  iz  leta  1710,  ki  je  najstarejši vir o vpijatih, ki ga hrani Prirodoslov­ ni muzej Slovenije. Nanjo se je pri interpretaciji  pojavljanja čebelarja v Sloveniji skozi zgodovino  slovenske ornitologije sklicevalo veliko avtorjev  (Erjavec  1870,  Schulz  1892,  1893,  Armič  1924, Kos 1925, Ponebšek 1925, Z.P. 1935, Šere  1989, Gregori 1990, Geister 1995, Tome s sod.  2013). Tokrat je prvič predstavljena umetnostno­ -zgodovinska  in  konservatorska  interpretacija  slike,  ki  dopolnjuje  doslej  večinoma  biološko­ -favnistične interpretacije dela (avtorici Barbka  Gosar Hirci in Katra Meke). Podatkovna zbirka o obročkanih pticah Slo­ venskega centra za obročkanje ptičev, ki deluje  v okviru Kustodiata za vretenčarje Prirodoslov­ nega muzeja Slovenije, obsega prek 3 milijone  podatkov, zbranih od leta 1927 dalje, večinoma  z  ozemlja  Slovenije  (Božič  2009,  Gregori  2009, Šere 2009, Vrezec s sod. 2015). Zbirka  vključuje podatke o lokacijah in datumih obroč­ kanja kot tudi najdb in je ključni vir za ugota­ vljanja  disperzije,  selitvenih  vzorcev,  starosti  in  drugih  informacij,  povezanih  z  biologijo  ptic v Sloveniji. V prispevku so predstavljeni  in obdelani podatki za tri vrste vpijatov, ki se  pojavljajo  in  gnezdijo  v  Sloveniji  (avtorja  Al  Vrezec in Dare Fekonja). Prirodoslovni  muzej  Slovenije  poleg  navedenih virov hrani  arhiv Državnega orni­ tološkega observatorija, v okviru katerega so zbirali  podatke  o  opazovanju  ptic  v  Sloveniji  The collection of ectoparasites of the Sloveni­ an Museum of Natural History is part of the en­ tomological collection, which  includes various  arthropods, Acarina, Siphonaptera, Mallophaga  and Diptera. The collection belongs to the field  of  activity  of  the  Department  of  Invertebrate  Zoology and is closely related to the ornitholog­ ical collection as much parasitological material  was collected from bird specimens stored in the  ornithological collection (by Tomi Trilar). Cultural and historical material sources con­ stitute just a minor part of the Slovenian Museum  of Natural History collections,  and are mostly  museologically ill-treated. However, they are a  key historical source. Such is the painting "The  Bee-eater" from 1710, which is the oldest source  about  Coraciiformes  species  in  the  Slovenian  Natural History Museum (paleontological ma­ terial  is not  treated here).  In  the  interpretation  of the occurrence of the Bee-eater in Slovenia,  many authors already  referred  to  this painting  in the past (Erjavec 1870, Schulz 1892, 1893,  Armič  1924,  Kos  1925,  Ponebšek  1925,  ZP  1935, Šere 1989, Gregori 1990, Geister 1995,  Tome et al. 2013). On this occasion, an artistic,  historical and conservation interpretation of the  painting  is  presented  (by  Barbka Gosar  Hirci  and Katra Meke). The database on ringed birds of the Sloveni­ an Bird Ringing Center, which operates within  the framework of the Department of Vertebrate  Zoology of  the Slovenian Museum of Natural  History, comprises over 3 million data collect­ ed since 1927, mostly from the territory of Slo­ venia (Božič 2009, Gregori 2009, Šere 2009,  Vrezec et al. 2015). The database includes data  on locations and dates of ringing as well as finds  and  recoveries  and  is  a  key  source  for  deter­ mining dispersion, migratory patterns, age and  other information related to the biology of birds  in  Slovenia.  The  data  for  three Coraciiformes  species occurring and breeding in Slovenia are  presented and analysed (by Al Vrezec and Dare  Fekonja). In addition to the above-mentioned sources,  the Slovenian Museum of Natural History keeps  the archives of the State Ornithological Obser­ vatory, which collected data on bird watching in  7 Slika 1: V Državnem ornitološkem observatoriju so zbirali tudi podatke o opazovanih pticah, a arhiv  observatorija še ni bil ustrezno arhivsko in strokovno obdelan. Na sliki je primer popisnega lista s seznamom  ptic, opazovanih v Ljubljani leta 1945.  Figure 1: The State Ornithological Observatory collected data on the observed birds, but the archive of the  Observatory has not been adequately archived and professionally processed. Here is an example of a survey  form with a list of birds observed in Ljubljana in 1945. Al VREZEC: Predgovor / Foreword 8 SCOPOLIA No 91 – 2017 (Gregori 2009; slika 1), vendar ta del gradiva  še  ni  bil  arhivsko  in  strokovno obdelan,  zato  ga  nismo vključili  v  tokratni  pregled virov o  vpijatih.  Nacionalna nomenklatura je ključna za razvoj  vedenja  o  živih  organizmih.  Slovenska  imena  ptic  zahodne Palearktike  so bila  že poenotena  in  standardizirana  (Jančar  s  sod.  1999),  kar  pa ne velja za ptice sveta, med katerimi mnogo  vrst sploh še ni bilo poimenovanih v slovenšči­ ni. Kot prispevek k slovenskemu ornitološkemu  imenoslovju smo k pregledu muzejskih materi­ alnih virov o vpijatih dodali še predlog sloven­ skega  poimenovanja  vseh  vrst  vpijatov  sveta  glede na zadnje taksonomske opredelitve (Gill  & Donsker 2016). Namen  imenika  je  predlog  enotne rabe slovenskih imen zlasti v poljudnih  delih, ki obravnavajo vrste vpijatov (avtorji Al  Vrezec, Petra Vrh Vrezec in Janez Gregori).  Al Vrezec Slovenia in the past (Gregori 2009, Figure 1),  but as this part of the sources has not yet been  archived  and  professionally  processed, we  did  not include it in this review. The national nomenclature is crucial for the  development  of  knowledge  of  living  organ­ isms. The Slovenian names of birds of the West­ ern Palearctic  have  already been  standardized  (Jančar et al. 1999), but the nomenclature of the  birds of the world is still lacking. As a contribu­ tion to the Slovene ornithological nomenology, a  proposal for Slovenian naming of all species of  Coraciiformes according to the latest taxonom­ ic definitions (Gill & Donsker 2016) is given.  The purpose of  the directory  is a proposal  for  standardized use of Slovenian names, especial­ ly  in  the  popular works  dealing with Coracii­ formes species (by Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec,  Janez Gregori). Literatura / References Armič J., 1924: Čebelar. Slovenski čebelar 27 (12): 187-188. Božič I.A., 2009: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 – 1982. Scopolia Supplementum 4: 23-110. Erjavec F. 1870: Domače in tuje živali v podobah. III. del: Ptice. I. snopič. Slov. večernic XXII. Zvezek, Celovec . Geister I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gill F., D. Donsker, eds., 2016: IOC World Bird List (v 6.4). DOI 10.14344/IOC.ML.5.2. [http://www. worldbirdnames.org/] datum ogleda: 5.11.2016 Gregori J., 1990: Čebelar Merops apiaster v Sloveniji. Acrocephalus 11 (43/44): 3-10. Jančar T., F. Bračko, P. Grošelj, T. Mihelič, D. Tome, T. Trilar, A. Vrezec, 1999: Imenik ptic  zahodne Palearktike. Acrocephalus 20 (94/96): 97-162. Kos F., 1925: Merops apiaster L. v Sloveniji. Glasnik muzejskega društva 4-6 B: 77-81. Ponebšek J., 1925: Legat ali čebelar . Lovec 12: 276-279, 322-326. Schulz F.,  1892: Bienefresser  (Merops apiaster)  und weissrückiger  Specht  (Picus leuconotus)  in  Krain. Ornitologisches Jahrbuch 3: 203. Schulz F., 1893: Čebelojedec (Merops apiaster). Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3 (5): 208. Šere D., 1989: Moje srečanje s čebelarjem (Merops apiaster). Proteus 51 (6): 216-219. Šere D., 2009: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008. Scopolia Supplementum 4: 111-174. Tome D., A. Vrezec, D. Bordjan, 2013: Ptice Ljubljane in okolice. Mestna občina Ljubljana, Ljubljana. Vrezec A., D. Fekonja, K. Denac, 2015: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2014 in rezultati prvega  telemetrijskega spremljanja selitvene poti afriške selivke. Acrocephalus 36 (166/167): 145–172. Z. P. (Viktor Petkovšek), 1935: Najlepša ptica v Jugoslaviji. Proteus 2: 202-207. 9 Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data Al VREZEC 1 Izvleček Glede  na  sodobne  taksonomske  spremembe  v  sistemu  ptic  (Aves)  sodi  v  red  vpijatov  (Coraciiformes)  šest  družin:  Coraciidae,  Brachypteraciida,  Alcedinidae,  Todidae,  Momotidae  in Meropidae. Tri vrste se pojavljajo tudi v Sloveniji, in sicer zlatovranka (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis) in čebelar (Merops apiaster). Prvi jih je v favni ptic tedanje Vojvodine  Kranjske navedel že I.A. Scopoli leta 1769. Vse so v slovenski avifavni gnezdilke, vendar se je  njihov gnezditveni status v 200-letni zgodovini spreminjal. Kot gnezdilki sta bili prek celotnega  obdobja obravnavani zlatovranka in vodomec. Čebelar gnezdi v Sloveniji šele od konca 19. oziroma  začetka 20. stoletja, pred tem pa je bil redek gost. Stanje populacije v Sloveniji se je skozi 200 let še  najmanj spreminjalo pri vodomcu. Populacije zlatovranke pa je močno upadla in ima od leta 2008  dalje status domnevno izumrle vrste z zgolj enim priložnostnim gnezdenjem v letu 2014. Po drugi  strani pa je čebelar vrsta, katere populacija se pri nas počasi povečuje.  Ključne besede: Coracias garrulus, Alcedo atthis, Merops apiaster, Slovenija, pregled litera­ ture, status Abstract According to the modern taxonomic changes in the system of birds (Aves), Coraciiformes belong  to six  families: Coraciidae, Brachypteraciida, Alcedinidae, Todidae, Momotidae and Meropidae.  Three species occur in Slovenia as well, i.e. the European Roller (Coracias garrulus), the Common  Kingfisher (Alcedo atthis) and the European Bee-eater (Merops apiaster). For the territory of Slo­ venia they were first mentioned by I.A. Scopoli in the avifauna of the Duchy of Carniola from 1769.  They are all Slovenian breeders, although their breeding status has changed considerably in the last  200 years. Through the whole period,  the Roller and Kingfisher were regarded as breeders. The  Bee-eater breeds in Slovenia only from the end of the 19th or the beginning of the 20th century;  1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, e-mail: avrezec@pms-lj.si 10 SCOPOLIA No 91 – 2017 it had only been a rare vagrant prior to that time. During these 200 years, the Kingfisher's population  was least altered in Slovenia. In comparison, the Roller's population has declined steeply, and has  since 2008 acquired the status of a possible extinct species with just one occasional nesting in 2014.  On the other hand, the Bee-eater is a species whose population is slowly increasing in the country. Key words: Coracias garrulus, Alcedo atthis, Merops apiaster, Slovenia,  literature  review,  status 1 . Zgodovinski pregled taksonomske opredelitve redu vpijatov (Coraciiformes) Po  klasičnem  taksonomskem  naziranju  (Morony  s  sod.  1975,  Howard  &  Moore 1991, Lepage & Warnier 2014), ki je temeljil  na morfologiji  (Bezzel & Prinzinger 1990),  so  v  red  vpijatov  (Coraciiformes)  uvrščali  štiri vrste ptic, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji  (Gregori  &  Krečič  1979,  Kryštufek  &  Janžekovič  1999;  tabela  1):  zlatovranka  (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis), čebelar  (Merops apiaster) in smrdokavra (Upupa epops).  To  uvrščanje  so  povzela  tudi  vsa  doslej  objavljena  pregledna  dela  o  pticah  sveta in Evrope (npr. Cramp 1985, Glutz von  Blotzheim & Bauer 1994, Snow & Perrins  1998, del Hoyo s sod. 2001). Uvajanje mole­ kularnih metod je prineslo nove vpoglede na fi­ logenijo ptic in imelo posledice tudi za njihovo  taksonomijo (Sibley s sod. 1988). Danes je filo­ genija ptic znana že na ravni celotnega genoma  (Jarvis s sod. 2014), v skladu z novimi ugotovi­ tvami pa je dopolnjena tudi klasifikacija, ki jo  ureja Mednarodni  ornitološki  kongres  (Inter­ national Ornithological Congress – IOC) (Gill  & Donsker 2016). Po  tej  klasifikaciji  smrdo­ kavra ne sodi več med vpijate (slika 1). Sprva  je  bila  smrdokavra  uvrščena  v  samostojen  red  smrdokavr  (Upupiformes)  (Sibley  s  sod.  1988, Monroe & Sibley 1993), kasneje pa med  kljunorožce  (Bucerotiformes)  (tabela  1).  Po  nekaterih klasifikacijah so bili sprva tudi klju­ 1 . Historical overview of taxonomic changes in the order Coraciiformes According  to  classical  taxonomic  views  (Morony et al. 1975, Howard & Moore 1991, Lepage & Warnier 2014), which was based on  morphology (Bezzel & Prinzinger 1990), four  species of birds occurring in Slovenia were clas­ sified to the order of Coraciiformes (Gregori &  Krečič 1979, Kryštufek & Janžekovič 1999; Table 1): European Roller (Coracias garrulus),  Common  Kingfisher  (Alcedo atthis),  Europe­ an  Bee-eater  (Merops apiaster)  and  Eurasian  Hoopoe (Upupa epops). This classification has  been  taken  into  account  also  by  all  published  major works on birds of the world and Europe  (e.g.  Cramp  1985,  Glutz  von  Blotzheim  &  Bauer 1994, Snow & Perrins 1998, del Hoyo et al. 2001). The introduction of molecular meth­ ods brought new insights into the phylogeny of  birds and has been reflected in their taxonomy  (Sibley et al. 1988). Today, bird phylogeny is al­ ready known at  the level of the entire genome  (Jarvis et al. 2014). In accordance with the new  findings,  the  classification  is  regulated  by  the  International  Ornithological  Congress  (IOC)  (Gill & Donsker 2016). According to this clas­ sification,  the  Hoopoe  is  not  classified  to  the  order  of  Coraciiformes  (Figure  1).  Initially,  it  was classified in an autonomous order of Upu­ piformes (Sibley et al. 1988, Monroe & Sibley 1993),  and  later  to Hornbills  (Bucerotiformes)  (Table 1). According to some classifications, the  11 norožci  razvrščeni v red vpijatov (Morony s sod. 1975, Howard & Moore 1991), vendar so  raziskave  celotnega  genoma  pokazale,  da  so  vpijatom  celo  bližje  plezalci  (Piciformes)  kot  pa kljunorožci (Jarvis s sod. 2014).  Pri  obravnavi  vpijatov  v  pričujočem  delu  smo  sledili  zadnji  verziji  IOC  6.4  klasifika­ cije  ptic  (Gill & Donsker  2016),  ki  pod  red  vpijatov  združuje  šest  družin  in  tri  vrste,  ki  se  pojavljajo  tudi  v  Sloveniji:  zlatovranka  (slika 2), vodomec (slika 3) in čebelar (slika 4). Hornbills were also classified to Coraciiformes  (Morony et al. 1975, Howard & Moore 1991),  but  the  research  of  the  entire  genome  showed  that Coraciiformes are even more related to the  Woodpeckers  (Piciformes)  than  the  Hornbills  (Jarvis et al. 2014). In this work, we followed the last IOC ver­ sion 6.4 of the Bird Classification (Gill & Don­ sker 2016), which combines six families of Co­ raciiformes and three species, which occur also  in Slovenia: the European Roller (Figure 2), the  Common Kingfisher (Figure 3) and the Europe­ an Bee-eater (Figure 4). Tabela 1: Pregled novodobnih taksonomskih sprememb vpijatov (Coraciiformes) v sistemu ptic glede na štiri  vrste v Sloveniji pojavljajočih se vrst, ki so vsaj v enem od sistemov sodile med vpijate: zlatovranka (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis), čebelar (Merops apiaster) in smrdokavra (Upupa epops) Table 1: An overview of the modern taxonomic changes of the Coraciiformes within the bird classification with  respect to four species from Slovenia, which in at least one of the classifications belonged to the Coraciiformes:  European Roller (Coracias garrulus), Common Kingfisher (Alcedo atthis), European Bee-eater (Merops apiaster) and Eurasian Hoopoe (Upupa epops) Peters (1931- 1987) v Lepage &  Warnier (2014) Morony, Bock &  Farrand (1975) Howard &  Moore (1991) Sibley s sod. (1988) Gill & Donsker (2016) o. CORACIIFORMES f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster f. Leptosomatidae f. Coraciidae Coracias garrulus f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae o. CORACIIFORMES f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Leptosomidae f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Bucerotidae o. CORACIIFORMES f. Alcidinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Leptosomatidae f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Bucerotidae o. UPUPIFORMES f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Rhinopomastidae o. CORACIIFORMES f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Leptosomidae f. Momotidae f. Todidae f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Dacelonidae f. Cerylidae f. Meropidae Merops apiaster o. CORACIIFORMES f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster o. BUCEROTIFORMES f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Bucorvidae f. Bucerotidae A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 12 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 1: Z uvajanjem molekularnih pristopov pri ugotavljanju sorodnosti med pticami se je taksonomski status  smrdokavre (Upupa epops) spremenil, saj vrsta ne sodi več med vpijate (Coraciiformes), pač pa med kljunorožce  (Bucerotiformes) (risba: Žarko Vrezec). Figure 1: By introducing molecular approaches to establish bird relatedness, the taxonomic status of the  Eurasian Hoopoe (Upupa epops) has changed, since the species no longer belongs to the Coraciiformes but to  Bucerotiformes (drawing: Žarko Vrezec). 13 Slika 2: Zlatovranka (Coracias garrulus) (risba: Žarko Vrezec) Figure 2: European Roller (Coracias garrulus) (drawing: Žarko Vrezec) A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 14 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 3: Vodomec (Alcedo atthis) (risba: Žarko Vrezec) Figure 3: Common Kingfisher (Alcedo atthis) (drawing: Žarko Vrezec) 15 Slika 4: Čebelar (Merops apiaster) (risba: Žarko Vrezec) Figure 4: European Bee-eater (Merops apiaster) (drawing: Žarko Vrezec) A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 16 SCOPOLIA No 91 – 2017 2 . Pregled vrst vpijatov in njihovega statusa v Sloveniji v literaturnih virih Sistematične  preglede  favne  ptic  Slovenije  so pri nas objavljali od leta 1769 dalje, začenši  z delom Annus I . Historico-Naturalis, Descrip- tiones Avium (Scopoli  1769). Že  prvi  pregled  obravnava  vse  tri  vrste  vpijatov,  ki  so  bile  na  slovenskem zabeležene dotlej (tabela 2), vendar  je  le  zapis  pri  vodomcu  dovolj  jasen,  da  je  mogoče sklepati, da gre za gnezdilko Vojvodine  Kranjske  (slika  5).  Zapisa  pri  zlatovranki,  pri  katerem Scopoli  (1769)  niti  ne  navaja,  da  je  imel  primerek  v  svoji  zbirki  ptic Kranjske,  in  čebelarju, kjer ni razbrati, da gre na Kranjskem  za zelo redko, celo izjemno ptico, pa nista dovolj  jasna, da bi lahko sklepali o možnosti gnezdenja  pri  nas  (tabela 2). Gnezditev,  ki  je pomemben  2 . Literature review of the status of Coraciiformes species in Slovenia The systematic reviews of the bird fauna of  Slovenia  were  published  from  1769  on,  start­ ing  with  Annus I . Historico-Naturalis, De- scriptiones Avium (Scopoli 1769). Already the  first  review  listed all  three  species of Coracii­ formes that had been recorded in Slovenia so far  (Table 2), but only the record for the Kingfish­ er is sufficiently clear to be considered a breed­ ing bird of the Duchy of Carniola (Figure 5). For  the Roller, Scopoli (1769) even did not have a  specimen in his collection of birds of Carniola,  while for the Bee-eater he had no clear status de­ scription. It is not possible to conclude therefore  that both species bred  in Slovenia at  that  time  (Table  2).  The  nesting, which  is  an  important  Tabela 2: Pregled opredelitev gnezditvenega statusa treh vrst vpijatov (Coraciiformes) v Sloveniji v ključnih  avifavnističnih seznamih, objavljenih od leta 1769 dalje. Statusi so opredeljeni kot potrjena gnezdilka (G),  verjetna gnezdilka z visoko verjetnostjo gnezdenja (V), možna gnezdilka z nizko verjetnostjo gnezdenja (M),  negnezdilka (0) in neopredeljen status, kar pomeni, da je vrsta v seznamu omenjena, vendar njeno pojavljanje pri  nas ni opredeljeno (?). Table 2: A review of designations of the breeding status of three Coraciiformes species in Slovenia in key  avifaunistic lists published since 1769. The statuses are designated as a confirmed breeder (G), a probable  breeder with a high probability of nesting (V), a possible breeder with a low probability of nesting (M), a  non-breeder (0) and an undefined status, which means that the species in the list is mentioned, but its status is  not defined (?). Avifavnistični pregled Zlatovranka (Coracias garrulus) Vodomec  (Alcedo atthis) Čebelar  (Merops apiaster) Scopoli (1769) ? G ? Freyer (1842) V V 0 Schulz (1890) G G 0 Reiser (1925) G G 0 Ponebšek & Ponebšek (1934) G G G Krečič & Šušteršič (1963) G G M Matvejev & Vasić (1973) G G G Gregori & Krečič (1979) G G 0 Božič (1983) G G V Geister (1995) G G G Kryštufek & Janžekovič (1999) G G G NOAGS (2016) G G G 17 part of the definition of the status of a species in  a given area, was provided in the next avifaunal  surveys  in  the 19th century,  that  is  in Freyer (1842), and more specifically, in Schulz (1890).  Both reviews define the Bee-eater as a rare va­ grant,  which  did  not  breed  in  the  territory  of  del opredeljevanja statusa vrste na območju, je  navedena  v  naslednjih  pregledih  ptic  sloven­ skega ozemlja v 19. stoletju, torej pri Freyerju (1842),  še  natančneje  pa  pri  Schulzu  (1890).  Oba pregleda opredeljujeta čebelarja kot redkega  gosta, ki pri nas ne gnezdi  (slika 6). Prvi pari  Slika 5: Prvi znanstveni zapis o vodomcu (Alcedo atthis) iz Slovenije v favnističnem pregledu ptic  Vojvodine Kranjske Giovannija Antonia Scopolija  iz leta 1769. Scopoli je opisal pojavljanje ob vodah  Kranjske, poleg tega pa tudi mladiče, kar potrjuje  gnezdenje.  Figure 5: The first scientific record for the Common  Kingfisher (Alcedo atthis) from Slovenia in the  avifaunal review of the birds of the Duchy of  Carniola by Giovanni Antonio Scopoli from 1769.  Scopoli described the Kingfisher's occurrence along  the waters of Carniola and, moreover, mentioned  nestlings, which confirms its breeding. Slika 6: Navedba vpijatov v pregledu ptic Kranjske  muzejskega preparatorja Ferdinanda Schulza, ki je bil  leta 1890 objavljen v Mittheilungen des Musealvereins für Krain. Figure 6: Overview of Coraciiformes species in the  list of birds of Carniola published by the museum  taxidermist Ferdinand Schulz in Mittheilungen des Musealvereins für Krain in 1890. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 18 SCOPOLIA No 91 – 2017 čebelarjev so pri nas dokazano pričeli gnezditi  leta 1878 ob Dragonji (Schiavuzzi 1878 v Kos 1925). Vendar pa je navedba ostala spregledana  in je čebelarja kot gnezdilca Slovenije ponovno  obravnaval šele Kos (1925) v preglednem delu  o  pojavljanju  čebelarja  v  Sloveniji  (tabela  2).  Tako  so  nadaljnja  pregledna  dela  o  slovenski  avifavni  čebelarja  opredeljevala  kot  potrjeno  slovensko gnezdilko šele od začetka 20. stoletja  dalje. V zadnjih 200 letih so avtorji obravnava­ li zlatovranko  in vodomca kot  redni gnezdilki  (tabela 2).  V nadaljevanju podajam pregled pojavljanja  in  gnezdenja  treh  vrst  vpijatov  v  Sloveniji  po  kronološkem  vrstnem  redu  literaturnih  virov.  Do leta 1950 obravnavam vse navedbe pojavlja­ nja vrst pri nas, po letu 1950 pa pretežno vire, ki  obravnavajo gnezditev. Pregled virov za zlato­ vranko in vodomca je podan prvič, pregled pri  čebelarju  pa  dopolnjuje  seznam  iz  preglednih  del Kosa (1925) in Gregorija (1990).  2 .1 Zlatovranka (Coracias garrulus) V Evropi ima zlatovranka dve populacijski  jedri, eno na Pirenejskem polotoku in drugo v  vzhodni Evropi, sicer pa je razširjena po večjem  delu južne Evrope (Samwald & Štumberger 1997).  Gre  za  tipično  vrsto  odprte  kulturne  krajine  v  nižinah,  njena  evropska  populaci­ ja, ki je ocenjena na 53.000-110.000 parov, pa  močno upada in lokalno že izginja (BirdLife  International  2004).  V  prvi  polovici  20.  stoletja je bila zlatovranka v Sloveniji pogosta  vrsta (Reiser 1925, Geister 1995), katere šte­ vilčnost  je  bila  okoli  leta  1950  ocenjena  na  približno 600-700 parov  (Samwald & Štum­ berger 1997). Po drastičnemu upadu v 80-ih  letih 20. stoletja (Bračko 1986) je v letu 1992 v  severovzhodni Sloveniji gnezdilo le še 8 parov  (Gregori  1993a),  temu  pa  je  sledilo  končno  izumrtje  z  zadnjim  gnezdečim  parom  v  letu  2005  (Božič  2009a).  Zadnji  ostanki  sloven­ sko-avstrijske  populacije,  ki  šteje  7-15  parov,  Slovenia  (Figure 6). The first breeding pair of  Bee-eaters  probably  nested  in  1878  along  the  Dragonja (Schiavuzzi 1878 in Kos 1925). How­ ever,  the  indication  remained  overlooked,  and  the Bee-eater as a breeder of Slovenia was only  dealt later by Kos (1925) in the review of species  occurrence in Slovenia (Table 2). Further Slove­ nian avifaunal work regarded the Bee-eater as  a confirmed breeder from the beginning of the  20th century on. Over  the past 200 years,  the  authors treated the Roller and Kingfisher as reg­ ular breeders in Slovenia (Table 2). Below,  an  overview  of  the  occurrence  and  breeding of three Coraciiformes species in Slo­ venia  is  given  according  to  the  chronological  order of the literature sources. Till 1950, I have  considered all the sources of the species occur­ rence  in  Slovenia,  and  since  1950 mainly  the  sources referring to their breeding. An overview  of  the sources for  the Roller and Kingfisher  is  given for the first time, while the overview for  the Bee-eater complements the list from previ­ ous reviews by Kos (1925) and Gregori (1990). 2 .1 European Roller (Coracias garrulus) In Europe, there are two population strong­ holds of the Roller population, one in the Iberi­ an Peninsula and the other  in Eastern Europe,  otherwise  it  is  widespread  throughout  much  of  southern  Europe  (Samwald  &  Štumberg­ er 1997). It is a typical species of open cultural  land in the lowlands, and its European popula­ tion, which is estimated at 53,000-110,000 pairs,  is  severely  declining  and  locally  disappearing  (BirdLife  International  2004).  In  the  first  half of the 20th century, the Roller in Slovenia  was a common species (Reiser 1925, Geister 1995),  with  population  size  estimated  at  600- 700  pairs  around  1950  (Samwald  &  Štum­ berger 1997). After a steep decline in the 1980s  (Bračko 1986), only 8 pairs (Gregori 1993a)  were breeding in northeastern Slovenia in 1992,  followed by the final disappearance with the last  known  nest  in  2005  (Božič  2009a).  The  last  remnant  of  the  Slovene-Austrian  population,  19 Slika 7: Zapis o zlatovranki  (Coracias garrulus) iz knjige Domače in tuje živali v podobah, III . del: Ptice, Frana Erjavca iz leta 1870 Figure 7: Note about the  European Roller (Coracias garrulus) from the book  »Domestic and foreign  animals in images, Part III: Birds« by Fran Erjavec  from 1870 so se po zaslugi temeljitih varstvenih ukrepov  ohranili  na  avstrijskem  Štajerskem  (Sackl s sod. 2004) in izjemoma kakšen par še gnezdi  tudi v Sloveniji, kot denimo leta 2014 na Goričkem (Denac & Kmecl 2014). Kot kaže,  pa je pred dokončnim izumrtjem tudi avstrij­ ska populacija, kjer v zadnjih letih gnezdijo le  še 2 do 3 pari (P. Sackl, ustno). which counts 7-15 pairs, is preserved in Austri­ an Styria (Sackl et al. 2004) and, exceptional­ ly, some birds could nest in Slovenia, such as in  2014 at Goričko (Denac & Kmecl 2014). How­ ever, it is evident that even the Austrian popula­ tion is on the brink of extinction, since only 2 to  3 breeding pairs have been  recorded  in  recent  years (P. Sackl, pers. comm.). A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 20 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 8: Izsek iz članka Naglo upadanje številčnosti zlatovranke Coracias garrulus v Sloveniji z grafičnim  prikazom upada populacije v 80-ih letih 20. stoletja (Bračko 1986) Figure 8: An excerpt from the article Abrupt decrease in the abundance of European Roller (Coracias garrulus) in Slovenia with a graphic representation of the population decline in the 1980s (Bračko 1986) 21 Pregled literaturnih navedb o pojavljanju in gnezdenju v Sloveniji / Overview of literature sources about the species occurrence and breeding in Slovenia: Scopoli (1769): zlatovranka je navedena pod številko 44. Coracias garrula . Kot kaže, je Scopoli  iz narave ni poznal, saj kot referenco navaja primerek iz zasebne zbirke grofa Thurna (Museum Turrianum) z Dunaja (Gregori 2008). Iz zapisa torej ni mogoče razbrati, ali je zlatovranka  v  tistem času na Kranjskem gnezdila, kot  tudi ne, ali  se  je sploh pojavljala.  / The Roller  is  listed under  number  44. Coracias garrula.  It  seems  that Scopoli  did  not  know  the  species  from the wild as he refers to a specimen from a private collection of Count Thurn (Museum Turrianum) from Vienna (Gregori 2008). The record does not make it clear whether the Roller  was occurring or breeding at that time in Carniola. Zois  (1790/1800):  v  rokopisu  je  vrsta  navedena  kot Coracias garrula  brez  zapisa  o  opažanju,  vendar pa je navedeno takratno kranjsko oziroma slovensko ime seléna vrána, kar kaže, da  je bila zlatovranka tedanjemu prebivalstvu Kranjske znana. / In the manuscript, the species is  listed as Coracias garrula without a note of observation, but the Slovene name given indicates  that the Roller was known to the Carniolan people. Freyer (1842): kot Coracias garrula; navaja, da jo imajo v živalskem vrtu v Ljubljani, sicer pa  je dokaj pogosta na Dolenjskem.  / As Coracias garrula;  says  that  they have  it  in a Zoo  in  Ljubljana, otherwise it is quite common in Dolenjska. Seidensacher (1864): pogosta gnezdilka v okolici Celja (1862-1863). / A common breeding bird  in the vicinity of Celje (1862-1863). Erjavec (1870): največ jih gnezdi na Dolenjskem in Štajerskem, a ni nikjer pogosta (slika 7). /  Most of them breed in Dolenjska and Styria, but are nowhere common (Figure 7). Schulz (1890): gnezdi pri Ljubljani, v nekaterih letih je pogosta. / Breeding at Ljubljana, in some  years common. Schulz (1895): v letu 1890 več opazovanj v okolici Novega mesta, kjer so bila 26.6.1890 najdena  tudi tri gnezda z mladiči; med letoma 1890 in 1895 so pri Tivolskem gozdu (Ljubljana) gnezdili  3-4 pari; leta 1894 sta bili dve gnezdi z mladiči najdeni v Šentvidu pri Stični (eno gnezdo je bilo  skupaj s štirimi mladiči shranjeno v muzejski zbirki); pogosta gnezdilka. / In 1890 there were  several observations in the vicinity of Novo mesto, where three nests with nestlings were also  found on 26 June 1890; between 1890 and 1895, 3-4 pairs bred at the Tivoli Forest (Ljubljana);  in 1894, two nests with nestlings were found at Šentvid by Stična (one nest with four nestlings  was stored in a museum collection); frequent breeder. Koprivnik (1923): omenjena med pticami Pohorja (delo končano v letu 1908). / Mentioned among  the birds of Pohorje (work completed in 1908). Reiser (1925): med letoma 1885 in1917 pogosta gnezdilka Ptujskega polja in Slovenskih goric,  posamezni pari pa še na Dravskem polju, Kozjaku in južnem pobočju Pohorja, kjer so gnezdile  do višine 800 m n.v. / Between 1885 and 1917 frequently breeding at Ptujsko polje and Slovenske  gorice, and some pairs also at Dravsko polje, Kozjak and on the southern slopes of Pohorje,  where they bred up to a height of 800 m asl. Hafner (1933): nekdanja gnezdilka Sorškega polja, domnevno izginila zaradi lova. / The former  breeder of Sorško polje, supposedly disappeared due to hunting. Ponebšek & Ponebšek (1934): gnezdilka Slovenije. / Breeder of Slovenia. Hribar  (1938):  pogosta  gnezdilka  v  okolici  Tešanovcev  pri Murski  Soboti  z  več  opazovanji:  3.5.1938 pri Črensovcih, 22.6.1938 2 pri Moravskem logu, 1 pri Martjancih in 2 pri Tešanovcih,  24.8.1938  pri  Raščicah  in  30.8.1938  pri Moravcih.  /  Frequently  breeding  in  the  vicinity  of  Tešanovci near Murska Sobota with several observations: 3 May 1938 at Črensovci, 22 June  A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 22 SCOPOLIA No 91 – 2017 1938 2 at Moravski Log, 1 at Martjanci and 2 at Tešanovci, 24 August 1938 at Raščice and  30 August 1938 near Moravci. Brehm  (1939): prebiva na Dolenjskem, Štajerskem, Notranjskem, na Gorenjskem pa na Sorškem  polju in v okolici Ljubljane (podatki po Rafaelu Bačarju). / Lives in Dolenjska, Styria, Notranjska  and Gorenjska on the Sorško polje and in the vicinity of Ljubljana (data by Rafael Bačar). Cvenkel (1940): gnezdenje v preteklosti v okolici Ljubnega na Gorenjskem. / Breeding in the past  in the surroundings of Ljubno na Gorenjskem. Hribar  (1940):  opazovanja  leta  1939  v  okolici  Tešanovcev  pri  Murski  Soboti:  28.4.1939  pri  Mlajtinskem  logu,  29.5.1939  pri  Beltincih,  13.7.1939  2  pri  Tešanovcih,  14.7.1939  14  med  Ivankovci  in  Pušenci,  31.7.1939  4  pri  Ljutomeru,  2.8.1939  1  pri  Nemčavcih,  11.8.1939  1 pri Moravcih,  18.8.1939 8 pri Mlajtinskem  logu,  22.8.1939 1 pri Moravcih,  24.8.1939 pri  Noršincih. / Observation in 1939 in the vicinity of Tešanovci near Murska Sobota: 28 April  1939 at the Mlajtinski log, 29 May 1939 near Beltinci, 13 July 1939 2 at Tešanovci, 14 July  1939 14 between Ivankovci and Pušenci, 31 July 1939 4 at Ljutomer , 2 August 1939 1 at the  Germans, 11 August 1939 1 at Moravci, 18 August 1939 8 at the Mlajtinski log, 22 August 1939  1 at Moravci, 24 August 1939 at the Noršinci. Dolinar  (1951): v obdobju 1900-1910 številčna gnezdilka v Savinjski dolini, ponovno pričela  z gnezdenjem okoli leta 1950. / In the 1900-1910 period it was a common breeding bird in the  Savinja valley; breeding started again around 1950. Krečič & Šušteršič (1963): najštevilnejša v severnem delu Slovenije od Pragerskega naprej.  /  Most numerous in the northern part of Slovenia from Pragersko on. Gregori  &  Krečič  (1979):  najštevilnejša  v  severovzhodni  Sloveniji.  /  Most  numerous  in  northeastern Slovenia. Šere (1982): dne 4.6.1980 med Rojami in Beričevim pri Ljubljani opazovan par, verjetno gnezdeči  (opazoval Lojze Šmuc). / Probably a breeding pair observed on 4 June 1980 between Roje and  Beričevo near Ljubljana (observed by Lojze Šmuc). Božič  (1983):  pojavljanje  na  Ljubljanskem  barju,  kjer  gnezdenje  ni  izključeno.  /  Occurs  at  Ljubljansko barje, where breeding is possible. Bračko (1986): redka gnezdilka, ki gnezdi le še v Slovenskih goricah, na Goričkem in v ravnici  Prekmurja, njena številčnost pa drastično upada (slika 8); dne 12.6.1985 gnezdo v Spodnjem  Jakobskem dolu (opazoval Franc Bračko); dne 16.6.1985 odrasla s hrano v Ihovi, 3 teritorialne  odrasle ptice v Negovi, 2 odrasli ptici s hrano v Večeslavcih na Goričkem in odrasla ptica s  hrano v Spodnjih Ivanjcih ob Ščavnici (opazoval Franc Bračko); dne 24.7.1985 odrasla ptica  z mladičem v Hotizi  (opazoval  Franc Bračko);  dne  22.5.  in  5.7.1986  2  gnezdi  v  Spodnjem  Jakobskem dolu (opazoval Franc Bračko); dne 30.7.1989 2 odrasli ptici v Gradiščih (opazoval  Franc  Janžekovič);  dne 31.5.1989 1 odrasla  ptica  v Savcih  (opazovala Borut Štumberger  in  Franc  Janžekovič).  / A  rare  breeding  bird  that  only  nest  in  Slovenske  gorice, Goričko  and  Prekmurje plains, with its abundance drastically decreasing (Figure 8); on 12 June 1985, a nest  in Spodnji Jakobski Dol (observed by Franc Bračko); on 16 June 1985, foraging adult in Ihova,  three territorial adults in Negova, two adults with food in the Večeslavci at Goričko and an  adult bird with food in Spodnji Ivanjci near Ščavnica (observed by Franc Bračko); on 24 July  1985 an adult with a fledged young in Hotiza (observed by Franc Bračko); on 22 May and 5 July  1986 2 nests in Spodnji Jakobski Dol (observed by Franc Bračko); on 30 July 1989 2 adults in  Gradišče (observed by Franc Janžekovič); on 31 May 1989 1 adult in Savci (observed by Borut  Štumberger and Franc Janžekovič). Bračko (1988): med 7.6. in 22.7.1987 opazovano gnezdo z 2 mladičema v Jakobskem dolu pri  Lenartu  v Slovenskih  goricah.  / Between 7  June  and 22  July  1987  a  nest with  2  young  in  Jakobski Dol near Lenart in Slovenske gorice. 23 Jakopin  (1988):  dne  12.8.1988  4  ptice  opazovane  v  gnezditvenem  obdobju  pri  Podčetrtku.  /  On 12 August 1988 4 birds observed in the breeding period at Podčetrtek. Gregori (1989a): opazovanja večinoma preletnih ptic na nekdanjem gnezdišču v Pesniški dolini:  dne 10.5.1977 1 ptica v Pernici, leta 1986 več opazovanj 2 ptic v Gradišču (opazovala Franc  Janžekovič in Franc Bračko). / Observation of mostly migrants at the former breeding sites in  Pesnica Valley: 10 May 1977 1 bird at Pernica, 1986 more observations of 2 birds at Gradišče  (observed by Franc Janžekovič and Franc Bračko). Šere (1988): dne 28.5.1976 opazovana pri Igu na Ljubljanskem barju. / On 28 May 1976 observed  at Ig at Ljubljansko barje. Bračko & Štumberger (1991): dne 15.8.1990 2 ptici opazovani pri Jakobskem dolu. / 15 August  1990 2 birds observed at Jakobski dol. Cerar (1991): gnezdila do leta 1987 ob zgornji Savinji med Spodnjo Rečico in Okonino. / Breeding  until 1987 along the upper Savinja between Spodnja Rečica and Okonina. Bibič (1992): dne 5.8.1991 odrasla ptica opazovana pri vasi Začret pri Celju. / On 5 August 1991  an adult observed at the village Začret near Celje. Sovinc  (1992):  dne  23.7.1990  1  ptica  opazovana  pri  Ključarevcih  (opazoval  Andrej  Bibič).  /  23 July 1990 1 bird observed at Ključarevci (by Andrej Bibič). Trontelj & Vogrin (1993): junija 1993 par gnezdil na vzhodnem delu Jovsev ob Sotli. / In June  1993, a breeding pair in the eastern part of Jovsi near Sotla. Sovinc (1993): v gnezditvenem obdobju v začetku junija 1993 opazovana v peskokopu Bizeljsko,  a gnezditev ni bila potrjena (opazoval Rajko Korajžija). / At the beginning of June 1993 the  species  observed  in  the  breeding  period  at  Bizeljsko  gravel  pit,  but  the  breeding  was  not  confirmed (observed by Rajko Korajžija). Gregori  (1993a):  v  letih  1992  in  1993  je  bilo  v  ciljnih  popisih  v  severovzhodni  Sloveniji  registriranih 219 osebkov; v letu 1992 je gnezdilo 8 parov: v Jakobskem dolu 2 para, v Koreni  2 para, v Zgornji Velki 1 par, v Velikih Žicah 2 para, v Spodnji Ščavnici 1 par, v Savcih 1 par. /  In 1992 and 1993, 219 birds were registered during the survey in north-eastern Slovenia; in  1992, 8 pairs were breeding: in Jakobski Dol 2 pairs, in Korena 2 pairs, in Zgornja Velka 1 pair,  in Velike Žice 2 pairs, in Spodnja Ščavnica 1 pair, in Savci 1 pair. Gregori  (1993b):  dne  3.9.1992  opazovane  3  mladostne  ptice  v  dolini  Velke  pri  Lenartu.  /  On 3 September 1992, 3 young birds observed in the valley of Velka near Lenart. Vogrin (1994): samec opazovan med 10.6. in 20.7.1994 pri Jezeru ob reki Krki. / Male observed  between 10 June and 20 July 1994 at Jezero along the Krka River. Štumberger (1994): dne 30.6.1994 najdeno gnezdo pri vasi Trnovec pri Celju (1993-3mladiči,  1994-2 mladiča); v letu 1994 dva para uspešno gnezdila (2 in 1 mladič) na volčeških travnikih  in travnikih pri domačiji Confidenti (leta 1993 le en par); dne 5.8.1994 par s speljanimi tremi  mladiči v Loki pri Slivniškem jezeru. / On 30 June 1994 a nest found in the village of Trnovec  near Celje (1993-3 young, 1994-2 young); in 1994, two pairs successfully bred (2 and 1 young)  on Volčeke meadows and meadows at Confidenti (in 1993, only one pair); on 5 August 1994, a  pair with three young at Loka near Slivnica Lake. Bračko (1994a): v letu 1992 je še vedno gnezdila v Krušerniku v Slovenskih goricah. / In 1992  breeding at Krušernik in Slovenske gorice. Geister (1995): redka gnezdilka v Sloveniji s 5-10 pari, v letu 1994 od 14 gnezdečih parov uspešnih le  8. / A rare breeder of Slovenia with 5-10 pairs, in 1994 with 14 breeding pairs, but only 8 successful. Hudoklin  (1996):  leta  1990  v  času  gnezdenja  opazovana  ptica  ob  Lahinji  pri  Črnomlju.  /  In Sovinc & Šere (1996): dne 20.6.1993 odrasel samec v Križevcu pri Slovenskih Konjicah  (opazoval Milan Vogrin). / On 20 June 1993, an adult male at Križevec near Slovenske Konjice  (observed by Milan Vogrin).  A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 24 SCOPOLIA No 91 – 2017 Samwald & Štumberger (1997): slovenska populacija se je s približno 600-700 pari okoli leta 1950  skrčila na 7 parov med letoma 1989 in 1993, do leta 1978 so bile še znane kolonije s 15-18 pari/7 km2. /  The Slovene population declined from around 600-700 pairs in 1950 to around 7 pairs between 1989  and 1993; prior to 1978, colonies with 15-18 pairs per 7 km2 had been known. Senegačnik  s  sod.  (1998):  dne  11.8.1994  1  ptica  opazovana  pri  Otočcu  (opazoval  Damijan  Denac). / On 11 August 1994 1 bird observed at Otočec (by Damijan Denac). Polak (2000): v letu 1985 je zadnjič gnezdila ob reki Muri. / In 1985, last breeding along the Mura  River. Štumberger (2002): dne 1.5.1990 nesparjen samec pri Savcih v Slovenskih goricah. / On 1 May  1990 unmated male at Savci in Slovenske gorice. Božič (2003): po letu 1998 so se gnezdeče zlatovranke v Sloveniji ohranile le še na območju Doli Slovenskih  goric s 3-7 pari, območje pa je bilo na podlagi tega prepoznano kot Mednarodno pomembno območje  za ptice (IBA). / After 1998, the breeding in Slovenia was known only from Doli at Slovenske gorice  with 3-7 pairs, when the area was recognized as an Important Bird Area (IBA). Sedminek  &  Tuš  (2003):  dne  30.6.2003  opazovan  gnezdeči  par  v  dolini Velke  pri  Lenartu.  /  On 30 June 2003, breeding pair observed in the Velka valley near Lenart. Bedič  (2003):  leta  2001  opazovan  gnezditveno  sumljiv  osebek  med  Dolenci  in  Hodošem  na  Goričkem. / A breeding suspected in 2001 between Dolenci and Hodoš at Goričko. BirdLife International (2004): 3-5 gnezdečih parov v Sloveniji. / 3-5 breeding pairs in Slovenia. Tome s  sod.  (2005): na Ljubljanskem barju kot gnezdilka  izginila med  letoma 1950  in 1970.  /  Disappeared between 1950 and 1970 at Ljubljansko barje as a breeder. Figelj (2008): dne 2.6.2008 opazovana ptica pri Brestovici pri Komnu je bila verjetno na selitvi. /  On 2 June 2008, observation at Brestovica near Komen, probably on migration. Božič (2009a): leta 2005 je v dolini Velke v Slovenskih goricah gnezdil zadnji par zlatovranke, v letu  2008 pa ni bil najden nobeden več, kar kaže, da gre v Sloveniji za izumrlo gnezdilko. / In 2005,  the last pair bred in the valley of Velka at Slovenske gorice, in 2008, no further breeding was  confirmed, which indicates that the Roller became extinct as a breeder in Slovenia. Šinigoj  (2010):  dne  17.5.2009  opazovana  ptica  pri  Krvavcu  na  Banjšicah,  dne  28.8.2009  pa  mladostna ptica pri Otlici, verjetno na selitvi.  / On 17 May 2009 observation at Krvavec in  Banjšice and on 28 August 2009 a young bird near Otlica, probably migrating.  Hanžel (2014): v letu 2013 je bila vrsta na Goričkem večkrat opazovana v gnezditvenem obdobju;  med  28.5.-31.7.2013  v Nuskovi  2  ptici,  tudi  ena mlada  (opazoval R. Gjergjek),  dne  31.7.2013  2 odrasli in 2 mladi ptici v Črešnjevci pri Serdici. / In 2013, the species was repeatedly observed  in the breeding period at Goričko; between 28 May and 31 July 2013 at Nuska 2 birds, one young  (observed by R. Gjergjek) on 31 July 2013 2 adults and 2 young in Črešnjevci by Serdica. Denac & Kmecl (2014): ponovno gnezdenje enega para leta 2014 na Goričkem, ki je uspešno speljal  pet mladičev. / One pair breeding at Goričko in 2014, which successfully raised five young. Domanjko & Gjergjek (2014): med 27.4.-20.8.2014 pri Serdici na Goričkem opazovane 4 odrasle  in 5 mladih ptic, 1 uspešno gnezdenje. / Between 27 July and 20 August 2014 at Serdica in  Goričko 4 adults and 5 young observed, with 1 successful breeding. Hanžel (2015): dne 25.5.2014 ptica opazovana v Vranjem pri Sevnici (opazoval S. Krevelj), dne  25.5.2014 ptica opazovana v Kalceh pri Logatcu (opazoval P. Hladnik). / On 25 May 2014, one  individual observed at Vranje near Sevnica (by S. Krevelj), on 25 May 2014, a bird observed at  Kalce near Logatec (by P. Hladnik). 25 2 .2 Common Kingfisher (Alcedo atthis) In  Europe,  the  Kingfisher  is  a  widespread  species with estimated 79,000-160,000 breeding  pairs (BirdLife International 2004), with the  largest part of the population breeding in Spain  (Libois 1997). The number of breeding pairs over  the years is extremely variable. In most of Europe,  the population is stable, while the trend in Slove­ nia is negative (BirdLife International 2004).  Nevertheless, the species in Slovenia is still quite  numerous and widespread  (NOAGS 2016), and  from the collected sources it cannot be concluded  that there have been any drastic changes in Slove­ nian population over the last 200 years. 2 .2 Vodomec (Alcedo atthis) Vodomec  je  v  Evropi  splošno  razširjena  vrsta  z  ocenjenimi  79.000-160.000  gnezde­ čimi  pari  (BirdLife  International  2004),  največji  del  populacije  pa  gnezdi  v  Španiji  (Libois  1997).  Število  gnezdečih  parov  med  leti  izjemno  niha.  V  večjem  delu  Evrope  je  populacija  stabilna,  medtem  ko  je  trend  v  Sloveniji negativen (BirdLife International 2004). Kljub temu je vrsta v Sloveniji še vedno  dokaj  številna  in  splošno  razširjena  (NOAGS  2016), iz zbranih virov pa ni mogoče sklepati o  drastičnih populacijskih spremembah pri nas v  zadnjih 200 letih. Pregled literaturnih navedb o pojavljanju in gnezdenju v Sloveniji / Overview of literature sources about the species occurrence and breeding in Slovenia: Scopoli (1769): vodomec je naveden pod številko 64. Alcedo ispida. Scopoli navaja, da je imel  primerek v lastni zbirki (Museum proprium), v kateri so bile ptice z vse Kranjske (Gregori 2008). Na Kranjskem  se pojavlja  ob vodah. Scopoli  poleg odrasle  ptice opisuje  tudi  temne  mladiče, kar nakazuje na gnezdenje vrste v tistem času. / The species is listed under number 64.  Alcedo ispida. Scopoli states that he had a specimen in his own collection (Museum proprium),  in which there were birds from the entire Carniola (Gregori 2008). In Carniola it dwells along  the waters. In addition to an adult bird, Scopoli also described dark nestlings, which suggests  breeding of the species at that time. Zois (1790/1800): v rokopisu je vrsta navedena kot Alcedo ispida brez zapisa o opažanju, vendar  pa sta navedeni dve  takratni kranjski oziroma slovenski  imeni povòdni kos in vishneli kos, kar kaže, da je bil vodomec tedanjemu prebivalstvu Kranjske poznan. / In the manuscript, the  species is  listed as Alcedo ispida without a record of observation, but  two listed Carniolan/ Slovenian names are indicating that the species was known to the inhabitants of Carniola. Freyer  (1842): kot Alcedo ispida;  na Kranjskem ob vodah, kjer  z drevesnih vej preži na  ribe  (slika 9). / As Alcedo ispida; in Carniola along the waters where it hunts for fish (Figure 9). Seidensacher (1864): v letu 1864 gnezdilka v okolici Celja; naštetih je bilo 10-12 parov. / In 1864,  10-12 breeding pairs in the area of Celje. Erjavec  (1870):  gnezdi  povsod  ob  naših  vodah,  vendar  je  redek.  /  Breeds  everywhere  along  waters, but is rare. Schulz (1890): pogosta stalnica na vseh vodah Kranjske. / A common resident on all waters of  Carniola. Schollmayer (1891): dokaj pogosta stalnica na Notranjskem (iz Geister 1995). / A fairly frequent  resident at Notranjska (from Geister 1995). Schulz (1895): dokaj pogosta gnezdilka Kranjske, ki gnezdi na rečnem obrežju v Ljubljani.  /  A fairly frequent breeder of Carniola, nesting on the river bank in Ljubljana. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 26 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 9: Zapis o čebelarju (Merops apiaster) in vodomcu (Alcedo atthis) iz dela Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische (Freyer 1842) Figure 9: Note about the European Bee-eater (Merops apiaster) and Common Kingfisher (Alcedo atthis) from  Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische (Freyer 1842) 27 Koprivnik (1923): omenjen med pticami Pohorja (delo končano v letu 1908). / Mentioned among  the birds of Pohorje (work completed in 1908). Reiser (1925): redka gnezdilka Štajerske, pogostejša na selitvi; dne 29.5.1884 gnezdo s sedmimi  jajci ob Dravi v Studencih pri Mariboru; spomladi 1920 je par gnezdil v Bistrici pri Mariboru. /  A rare breeder of Styria, more frequent on migration; on 29 May 1884 a nest with seven eggs  found along the Drava River at Studenci near Maribor; in the spring of 1920, a pair bred in  Bistrica near Maribor. Ponebšek & Ponebšek (1934): gnezdilka Slovenije. / Breeder of Slovenia. Krečič & Šušteršič (1963): živi v nižinah in predgorju. / Lives in the lowlands and foothills. Gregori & Krečič (1979): v Sloveniji redek. / Rare in Slovenia. Grošelj (1980): gnezdi ob gornjem toku reke Idrijce. / Breeding along the upper course of the  Idrijca River. Šere (1982): v Zalogu pri Ljubljani dne 7.8.1974 najdeno gnezdo s 6 mladiči. / In the Zalog near  Ljubljana on 7 August 1974 a nest with 6 nestlings found. Sovinc (1983): gnezdilka ribnikov Drage pri Igu. / Breeding at ponds of Draga near Ig. Sovinc  &  Tekavčič  (1983):  gnezdilka  ob  reki  Ljubljanici  med  Vrhniko  in  Črno  vasjo  na  Ljubljanskem barju. / Breeding along the Ljubljanica River between Vrhnika and Črna vas at  Ljubljansko barje. Geister  (1983): med  letoma 1973  in 1983 gnezdil v  ilovnati  steni potoka Belca v Bobovku.  /  Between 1973 and 1983 bred in clay wall of the Belca stream at Bobovek. Sovinc & Šere (1984): možna ali verjetna gnezdilka Ljubljanskega barja. / Possible or probable  breeder of Ljubljansko barje. Gregori & Kryštufek (1984): gnezdi ob manjšem pritoku Save pod Jesenicami na Dolenjskem. /  Breeding along a smaller tributary of the Sava River under Jesenice (Dolenjska). Bračko (1987): gnezdo najdeno dne 29.6.1984 v gramozni jami v Zrkovcih pri Mariboru in dne  27.7.1984 v gramoznici Duplek , v letu 1985 tod ni več gnezdil. / A nest found on 29 June 1984  in a gravel pit at Zrkovci near Maribor and on 27 July 1984 in the Duplek gravel pit; no longer  breeding in 1985. Bibič & Janžekovič (1989): možno gnezdenje v okolici Veržeja v letu 1986. / Possible breeding in  the Veržej area in 1986. Gregori  (1989a):  možno  gnezdenje  v  Pesniški  dolini  v  letu  1985  ob  Komarniku.  /  Possible  breeding in the Pesnica Valley in 1985 near Komarnik. Cerar (1991): pogost gnezdilec ob zgornji Savinji med Spodnjo Rečico in Okonino. / A frequent  breeder along the upper Savinja between Lower Rečica and Okonina. Kmecl & Rižner (1993): med letoma 1991 in 1992 je bila vrsta na Cerkniškem jezeru obravnavana  kot gnezdilka. / Between 1991 and 1992, the species recorded at Lake Cerknica treated as a  breeder. Polak (1993): možna gnezdilka Cerkniškega jezera z opazovanjem dne 25.6.1991 pri izviru Obrha  (opazoval Iztok Geister).  / Possible breeding at Lake Cerknica with observation on 25 June  1991 at the Obrh spring (observed by Iztok Geister). Sovinc & Šere (1993): možno gnezdenje v Sori pri Dolu dne 13.5.1991 (opazoval Peter Trontelj). /  Possible breeding at Sora pri Dolu on 13 May 1991 (observed by Peter Trontelj). Gregori  (1993c):  v  letu  1984 kot  gnezdilka  ob  spodnjem  toku  reke Save med  Jesenicami  na  Dolenjskem in Boštanjem. / In 1984 breeding along the lower course of the Sava River between  Jesenice in the Dolenjska region and Boštanj. Vogrin & Hudoklin (1993): dne 11.6.1993 najdena tri gnezda ob spodnjem toku reke Save med  Mostecem in Ločami. / On 11 June 1993, three nests were found along the lower course of the  Sava River between Mostec and Loča. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 28 SCOPOLIA No 91 – 2017 Vogrin & Sovinc (1993): več gnezdilnih rovov najdenih v gramoznici Vrbina ob spodnji Savi dne  31.5.1993. / Several nesting burrows found in the Vrbina gravel pit near the Lower Sava River  on 31 May 1993. Bračko (1995): med letoma 1989 in 1992 je ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem gnezdilo  18 parov. / Between 1989 and 1992, 18 breeding pairs recorded along the Drava River between  Maribor and Ptuj. Kozinc (1995): dne 28.7.1994 opazovan na reki Radovni blizu slapa Šum v Triglavskem narodnem  parku, kar nakazuje možno gnezditev. / On 28 July 1994, an individual observed on the Radovna  River near the Šum waterfall in Triglav National Park, which indicates possible breeding. Geister (1995): dokaj pogosta gnezdilka v Sloveniji s 400-600 pari. / A fairly frequent breeder in  Slovenia with 400-600 pairs. Hudoklin (1996): gnezdilka zgornjega toka Lahinje v Beli krajini. / Breeding along the Upper  Lahinja River in Bela krajina. Bračko (1997): med letoma 1989 in 1992 je ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem gnezdilo  8 parov. / Between 1989 and 1992, 8 breeding pairs registered along the Drava River between  Maribor and Ptuj. Surina  (1999): med  letoma 1994  in 1999  je ob  zgornjem  toku  reke Reke gnezdilo 3-6 parov.  /  Between 1994 and 1999, 3-6 breeding pairs recorded at the upper course along the Reka River. Polak (2000): v obdobju 1990-1995 je bila gnezdeča populacija na Dravi ocenjena na 20-30 parov,  v obdobju 1991-1997 na Ljubljanskem barju na 5-15 parov, v obdobju 1991-1997 v Triglavskem  narodnem parku na 1-3 pare, v obdobju 1992-1999 na Planinskem polju na 2-5 parov, v obdobju  1994-1999 v dolini Reke na 3-6 parov, v obdobju 1994-1999 v Ribniški dolini na 1-2 para, v  obdobju 1994-1999 na območju Kočevsko-Kolpa na 2-4 pare, v letu 1999 v porečju Nanoščice na  2-5 parov, v letu 1999 na Muri 60-100 parov. / In the 1990-1995 period, the breeding population  on the Drava River was estimated at 20-30 pairs, in the 1991-1997 period at Ljubljansko Barje  at 5-15 pairs, in the 1991-1997 period in Triglav National Park to 1-3 pairs, in the 1992-1999  period at Planinsko polje to 2-5 pairs, in the 1994-1999 period in the Reka Valley to 3-6 pairs,  in the period 1994-1999 in the Ribnica Valley to 1-2 pairs, in the period 1994-1999 in the area of  Kočevsko-Kolpa to 2-4 pairs, in 1999 in the basin of Nanoščica to 2-5 pairs, and in 1999 along  the Mura River at 60-100 pairs  Jančar & Trebušak (2000): v letu 2000 je v Kozjanskem regijskem parku gnezdilo 5-10 parov. /  In 2000, 5-10 pairs were breeding in Kozjansko Regional Park. Božič  (2003):  v  obdobju 1995-1999  je  bila  gnezditvena populacija  ob  reki Dravi  ocenjena na  20-30 parov, v  letu 1999 ob  reki Muri na 60-100 parov, v  letu 2001 v Dravinjski dolini na  20-30 parov.  /  In  the 1995-1999 period,  the breeding population along the Drava River was  estimated at 20-30 pairs,  in 1999 along  the Mura River at 60-100 pairs, and  in 2001  in  the  Dravinja valley at 20-30 pairs.  BirdLife International (2004): 200-300 gnezdečih parov v Sloveniji. / 200-300 breeding pairs  in Slovenia. Tome s sod. (2005): v obdobju med letoma 1989 in 1996 je na Ljubljanskem barju gnezdilo manj  kot  20  parov.  /  In  the  period  between  1989  and  1996,  less  than  20  pairs were  breeding  at  Ljubljansko barje. Gregori & Šere (2005): gnezdilka Šaleških jezer; dne 9.6.2001 gnezditveno sumljiva ptica na  Lepeni med Škalskim in Velenjskim jezerom. / Breeder of Šaleška Lakes; on 9 June 2001, a  breeding bird recorded on the Lepena between Lake Škale and Velenje. Božič (2009b): v letu 2005 je ob reki Muri gnezdilo 21-28 parov, ob reki Dravinji pa 11-20 parov. /  In 2005, 21-28 pairs bred along the Mura River, and 11-20 pairs along the Dravinja River. 29 Bordjan  &  Božič  (2009):  leta  2008  je  bilo  potrjeno  gnezdenje  na  zadrževalniku Medvedce  pri Pragerskem, ko so bili opazovani speljani mladiči. / In 2008, breeding was confirmed at  Medvedce reservoir near Pragersko, when young were observed. Denac s sod. (2009): ob spodnji Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem je v letu 2008  gnezdilo 12 parov z gostoto 0,43 para/km rečnega toka. / In the Lower Sava River between  Krško and Jesenice in the Dolenjska region, 12 breeding pairs were recorded in 2008 with a  density of 0.43 pairs / km of the river flow. Božič & Denac  (2010): v  letu 2006  je ob  reki Dravi med Mariborom  in Središčem ob Dravi  gnezdilo 17-24 parov, v letu 2009 pa 14 parov. / In 2006, 17-24 breeding pairs recorded along  the Drava River between Maribor and Središče, and 14 pairs in 2009. Bordjan (2012): možno gnezdenje na Cerkniškem jezeru z opazovanjem v gnezditvenem obdobju  leta 1994.  / Possible breeding on Lake Cerknica with observation  in  the breeding period in  1994. Škornik (2012): gnezdi ob reki Dragonji, v Sečoveljskih solinah pa opažen samo med selitvijo in  pozimi. / Breeding along the Dragonja River; in the Sečovlje salt pans seen only on migration  and in winter. Koren  (2013):  dne  28.3.2012  je  bilo  najdeno  gnezdo  na  območju  Muriše  ob  reki  Muri.  /  On 28 March 2012, a nest was found in the Muriša area along the Mura River. Tome s sod. (2013): v letih 2010-2011 1-5 gnezdečih parov na območju Ljubljane. / In the years  2010-2011, 1-5 breeding pairs recorded in the area of Ljubljana. Kotnik (2014): dne 17.5.2014 je bila opažena ptica pri Vnanjih Goricah na Ljubljanskem barju,  verjetno na selitvi. / On 17 May 2014, a bird observed at Vnanje Gorice at Ljubljansko barje,  probably migrating.  Denac & Kmecl (2014): med letoma 2010 in 2014 je na Goričkem gnezdilo 7 – 12 parov ob reki  Krki in na Ledavskem jezeru. / Between 2010 and 2014, 7-12 breeding pairs registered along  the Krka River and Lake Ledava at Goričko. 2 .3 Čebelar (Merops apiaster) Največji del evropske populacije čebelarjev,  ki  šteje  480.000-1.000.000  parov  (BirdLife  International  2004),  gnezdi  na  Iberskem  in Balkanskem polotoku,  sicer  pa  posamezni  pari po Evropi gnezdijo tja do Finske (Krištin  &  Petrov  1997).  Populacija  vrste  v  Evropi  narašča,  zlasti  v  vzhodni  in  srednji  Evropi  (BirdLife  International  2004).  Tudi  v  Sloveniji se populacija čebelarja od konca 19.  stoletja  počasi  povečuje.  Čeprav  je  vrsta  še  danes redka gnezdilka Slovenije, pa je uspešno  kolonizirala  tako  jugozahodno,  osrednjo  in  vzhodno Slovenijo  (NOAGS 2016) z največjo  znano kolonijo v peskokopu pri Bizeljskem ob  hrvaški meji (Gregori 1989b).  2 .3 European Bee-eater (Merops apiaster) The  largest  part  of  the  European  breed­ ing  population,  which  accounts  for  480,000- 1,000,000  pairs  (BirdLife  International 2004), breeds on  the  Iberian and Balkan Pen­ insulas,  otherwise  some  pairs  across  Europe  nest  up  to  Finland  (Krištin &  Petrov  1997).  The  species  population  in  Europe  is  increas­ ing,  especially  in Eastern  and Central Europe  (BirdLife International 2004). In Slovenia,  the  Bee-eater  population  has  been  slowly  in­ creasing since  the  late 19th century. Although  the species is still a rare breeder of Slovenia, it  successfully colonized both southwestern, cen­ tral  and eastern Slovenia  (NOAGS 2016) with  the largest known colony in the Bizeljsko gravel  bank near Croatian border (Gregori 1989b). A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 30 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 10: Zapis o čebelarju (Merops apiaster) iz Zoisovega rokopisa Aves terrestris (europea), ki je nastal med letoma 1790 in 1800. Figure 10: Note about the European Bee-eater (Merops apiaster) from Zois' manuscript Aves terrestris (europea), which was written between 1790 and 1800. Pregled literaturnih navedb o pojavljanju in gnezdenju v Sloveniji / Overview of literature sources about the species occurrence and breeding in Slovenia: Scopoli (1769): čebelar je naveden pod številko 63. Merops apiaster. Scopoli  je imel v lastni  zbirki kranjskih ptic primerek, ki je bil ustreljen in mu ga je prinesel L.B. de Brigido. Scopoli  ne  navaja  nobenih  podrobnosti,  ki  bi  nakazovale  na  možnost  gnezdenja  čebelarja,  zato  sklepamo, da ga kot gnezdilko ni poznal. / The Bee-eater is listed under number 63. Merops apiaster. Scopoli had a specimen in his own collection of Carniolan birds that had been shot  and brought  to him by L.B. de Brigido. Scopoli did not provide any details  indicating  the  possibility of breeding. Zois (1790/1800): v aprilu 1795 so se čebelarji pojavili v okolici Iga in se tam zadržali tri tedne  (slika 10), sicer pa je šlo v tistem času za redkega gosta (Kos 1925). / In April 1795, Bee-eaters  appeared in the vicinity of Ig and stayed there for three weeks (Figure 10); otherwise a rare  vagrant at that time (Kos 1925). Freyer (1842): redek gost, ki na Kranjsko prihaja iz južnih krajev; navaja Ig in Dol, kjer je bila  vrsta opazovana (slika 9). / A rare vagrant arriving to Carniola from the southern places; he  refers to Ig and Dol, where the species was observed (Figure 9). Seidensacher (1864): preletnik v okolici Celja (1862-1863); dne 21.5.1864 opazovan pri gradu  Rifnik blizu Šentjurja. / A migrating bird in the vicinity of Celje (1862-1863); on 21 May 1864  observed at Rifnik Castle near Šentjur. Erjavec (1870): redek gost, ki pri nas ne gnezdi. / A rare vagrant which does not breed in Slovenia. Schiavuzzi (1878): gnezdenje ob Dragonji leta 1878 (iz Kos 1925). / Breeding along the Dragonja  in 1878 (from Kos 1925). Schiavuzzi (1881): gnezdilka Istre v letu 1880, in sicer ob Dragonji (iz Kos 1925). / Breeding in  Istria in 1880, near the Dragonja (from Kos 1925). Schiavuzzi (1884): redna gnezdilka v dolini Sečovelj in Drnice ob reki Dragonji in Gravini; dne  20.7.1881 so bili štirje mladiči najdeni v gnezdu v ob Drnici (iz Kos 1925). / Regular breeding  in the valleys of Sečovlje and Drnica along the Dragonja and Gravina Rivers; on 20 July 1881,  four nestlings were found in the nest along the Drnica (from Kos 1925). Schulz (1890): negnezdilka, zelo redek preletnik. / Non-breeder, a very rare migrant. 31 Schulz  (1892):  leta  1807  so  bili  opazovani  čebelarji  na Kranjskem,  leta  1879  sta  bila ♂  in ♀  ustreljena pri Sv. Mihaelu pri Žužemberku in shranjena v muzeju; dne 14.5.1892 so bili štirje  čebelarji opazovani v Lipici pri Sežani (opazoval Josef Hruša); dne 28.5.1892 pa sta bila ♂ in ♀  ustreljena pri Idriji, sicer pa je šlo na Kranjskem za redko vrsto (Kos 1925). / In 1807 observed in  Carniola; in 1879, ♂ and ♀ were shot at St. Mihael at Žužemberk and deposited in museum; on  14 May 1892, 4 birds were observed at Lipica near Sežana (observed by Josef Hruša); on 28 May  1892, ♂ and ♀ were shot at Idrija; otherwise it was a rare species in Carniola (Kos 1925). Schulz (1893): opazovanja na Kranjskem v letih 1710, 1807, 1879 (Žužemberk), 1892 (Lipica). /  Observations in Carniola in 1710, 1807, 1879 (Žužemberk), 1892 (Lipica). Schulz (1895): navaja isti podatek iz Lipice iz leta 1892 kot Schulz (1892). / Cites the same data  from Lipica from 1892 as Schulz (1892). Armič (1924): dne 9.5.1924 je bilo sedem čebelarjev opazovanih v Vrhovem pri Radečah, pri  čemer je bil en osebek ustreljen in poslan v muzej v Ljubljano (slika 11). / On 9 May 1924,  7 birds observed at Vrhovo near Radeče, with one specimen shot and sent to the museum in  Ljubljana (Figure 11). Kos (1925), Ponebšek (1925): pojav velike jate dne 1.5.1710 v Ljubljani, ki je bila dokumentirana  na oljni sliki, ki jo danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (več o sliki v Gosar Hirci &  Meke 2017). Jato so verjetno sestavljale ptice na preletu, saj iz tega obdobja ni bilo poročil o  morebitnem gnezdenju čebelarja pri nas. Muzejsko poročilo iz let 1836-1837 (Landesmuseum  K.  1836-1837,  Laibach)  navaja  pojavljanje  čebelarja  pri  nas,  a  brez  konkretnih  podatkov,  poročilo za leto 1838 (Landesmuseum K. Zweiter Jahrsbericht 1838, Laibach 1839) pa podatek  o opazovanju čebelarjev na Kranjskem med letoma 1836 in 1837; leta 1873 sta dva primerka  prišla v muzej iz Žužemberka (poročal Ferdinand Schulz). / Observation of a large flock on  1 May 1710 in Ljubljana, which was documented on an oil painting, now held by the Slovenian  Museum of Natural History (see also Gosar Hirci & Meke 2017). The flock probably consisted  of birds on passage, since there were no reports on any breeding from Slovenia in this period.  The  museum  report  from  1836-1837  (Landesmuseum  K.  1836-1837,  Laibach)  referred  to  Bee-eater  occurring  in  Slovenia,  but without  any  concrete  data,  while  the  report  for  1838  (Landesmuseum K.  Zweiter  Jahrsbericht  1838,  Laibach  1839)  provided  information  on  the  observation of Bee-eaters in Carniola between 1836 and 1837; in 1873, two specimens were  sent to the museum from Žužemberk (reported by Ferdinand Schulz). Ogrinc  (1925):  okoli  leta  1919  naj  bi  bila  dva  para  čebelarjev  gnezdila  na  podstrešju  cerkve  Sv. Ožbolta v Lužarjih pri Velikih Laščah, junija 1924 pa v Maršičah, kjer naj bi bili zopet  gnezdili v podstrešju cerkve Sv. Urha, a Kos (1925) in Gregori (1990) označujeta podatek  kot nezanesljiv oziroma netočen. / Around 1919, two pairs presumably bred in the attic of the  Church of St. Ožbolt at Lužarje near Velike Lašče, and in June 1924 at Maršice, where they  presumably nested again in the attic of the Church of St. Urh, while Kos (1925) and Gregori  (1990) denoted the data as unreliable or inaccurate. Reiser  (1925):  od  1864  dalje  na  Štajerskem  v  okolici Maribora  zgolj  skupine  na  selitvi;  dne  15.8.1882 15 ptic pri Pohorskem dvoru pri Hočah. / From 1864 onwards in Styria in the vicinity  of Maribor only groups of migrants; on 15 August 1882, 15 birds recorded at Pohorski dvor  near Hoče. Anonymus (1934): dne 19.4.1934 je bila ptica opažena na Vardi pri Lenartu v Slovenskih goricah,  kjer je bila sicer dokaj pogosta gnezdilka. / On 19 April 1934, a bird was seen at Varda near  Lenart in Slovenske gorice, where known as a fairly frequent breeder. Ponebšek & Ponebšek (1934): gnezdilka Slovenije. / Breeder of Slovenia. Z.P. (1935): reden gost v Istri, kjer gnezdi ob Dragonji in Gravini. / A regular guest in Istria, where  it bred along the Dragonja and Gravina Rivers. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 32 SCOPOLIA No 91 – 2017 Krečič  &  Šušteršič  (1963):  v  Sloveniji  izredno  redek,  gnezditev  je  vprašljiva.  /  In  Slovenia  extremely rare, breeding is questionable. Gregori  &  Krečič  (1979):  v  Sloveniji  izredno  redek,  gnezditev  je  vprašljiva.  /  In  Slovenia  extremely rare, breeding is questionable. Geister (1981): dne 22.5.1964 ustreljeni  trije primerki v Bobovku pri Kranju, kar nakazuje na  morebitno gnezdenje (Gregori 1990). / On 22 May 1964, 3 specimens were shot at Bobovek  near Kranj, which suggests possible breeding (Gregori 1990). Slika 11: Prva stran prispevka  o čebelarju  (Merops apiaster) v Slovenskem čebelarju (Armič 1924) Figure 11 . First page of  the article  about European  Bee­eater (Merops apiaster) in the journal  Slovenski čebelar (Armič 1924) 33 Božič (1983): gnezdenje blizu Kamnika, sicer redek preletnik. / Breeding near Kamnik, otherwise  rare bird on passage. Geister  (1983): dne 22.5.1964  so bili  3 osebki ustreljeni v Bobovku, vendar ni  znano.  ali  so  tudi  gnezdili. / On 22 May 1964, 3 specimens were shot at Bobovek, but breeding was not confirmed. Geister  (1985):  dne 12.6.1984  sta bili  dve ptici  opazovani na obrežju Obsotelskega  jezera pri  naselju Mali Tabor. / On 12 June 1984, 2 birds were observed on the shore of Obsotelsko Lake  near the village of Mali Tabor. Slika 12: Pregledni članek  o čebelarju  (Merops apiaster) v Sloveniji, objavljen v reviji Acrocephalus (Gregori 1990) Figure 12: Review article  on the status  of European  Bee­eater (Merops apiaster) in Slovenia, published in  the journal Acrocephalus (Gregori 1990) A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 34 SCOPOLIA No 91 – 2017 Gregori  (1989b):  v  peskokopu Župljek  pri Bizeljskem  so  leta  1985  gnezdili  3  pari  (opazoval  Dušan Lipej), leta 1986 50 parov (opazoval Dušan Lipej), leta 1989 pa 10-15 parov. / At Župjek  gravel pit, 3 pairs observed in 1985 (observed by Dušan Lipej), in 1986 50 pairs (observed by  Dušan Lipej) and in 1989 10-15 breeding pairs. Gregori (1990): leta 1964 gnezdil v Stanjevcih na Goričkem (leg. E. Škerlak); leta 1975 so štirje  pari gnezdili v peskokopu Pance pri Grosuplju (leg. Dare Šere) (slika 12). / In 1964 breeding  observed at Stanjevci  in  the Goričko region (by E. Škerlak);  in 1975, 4 pairs bred  in Pance  gravel pit near Grosuplje (by Dare Šere) (Figure 12).  Janžekovič  (1992):  dne  10.8.1991  najdenih  5  gnezdilnih  rovov  v  Zgornjem  Štrihovcu  nad  Šentiljem, kjer naj bi čebelarji gnezdili že v 50tih letih 20. stoletja. / On 10 August 1991, 5 nests  were found at Zgornji Štrihovec above Šentilj, where  the Bee-eater had bred already in  the  1950s. Bračko  &  Štumberger  (1991):  leta  1990  so  bili  najdeni  gnezditveni  rovi  pri  vasi  Hlapje  v  Slovenskih  goricah,  kjer  je  bilo  dne  15.8.1990  opazovanih  kar  18  ptic.  /  In  1990,  breeding  burrows found in the village of Hlapje in Slovenske gorice, where as many as 18 birds were  observed on 15 August 1990. Sovinc (1992): dne 17.6.1990 2 para gnezdita pri Murskem Središču (opazoval Franc Bračko). /  On 17 June 1990, 2 pairs bred at the Mursko Središče (observed by Franc Bračko). Sovinc (1993): kolonija v peskokopu na Bizeljskem se je izkazala za največjo kolonijo čebelarjev  v Sloveniji z okoli 50 pari, zato je bil peskokop zavarovan in predlagan načrt ureditve za trajno  varstvo gnezdišča. / The large colony in Bizeljsko proved to be the largest colony in Slovenia  with around 50 breeding pairs; the gravel pit was eventually protected and a management plan  proposed. Sovinc  &  Šere  (1993):  30  osebkov  v  koloniji  na  Bizeljskem  dne  2.6.1991  (opazoval  Andrej  Sovinc). / 30 birds in the colony at Bizeljsko on 2 June 1991 (observed by Andrej Sovinc). Bračko (1994b): dne 22.5.1994 opazovanih 6 gnezdečih ptic ob Petišovskem jezeru pri Muri. / On  22 May 1994, 6 breeding birds observed near Petišovci Lake along the Mura. Geister  (1995):  zelo  redek  gnezdilec  v  Sloveniji  z  10-20  gnezdečimi  pari  (severovzhodna  in  jugozahodna Slovenija); gnezdenje v Slovenskih goricah, leta 1990 4 pari v Počeniku. / A very  rare breeder in Slovenia with 10-20 breeding pairs (northeastern and southwestern Slovenia);  breeding in Slovenske gorice, in 1990 4 pairs at Počenik. Sovinc & Šere (1996): dne 18.6.1993 par gnezdil pri Pošeniku (opazoval Franc Janžekovič).  /  On 18 June 1993, a breeding pair observed at Pošenik (observed by Franc Janžekovič). Podhraški (1997), Balon (1998): v letu 1997 je, glede na preštete rove, v peskokopu Bizeljsko  gnezdilo 29-35 parov, dne 18.5.1997 35 rovov in 25 ptic, dne 15.6.1997 pa 29 rovov in 11 ptic,  ptice pa so se na območju zadrževale med 9.5. in 4.8.1997. / In 1997, according to the counted  breeding burrows, there were 29-35 breeding pairs in the Bizeljsko gravel pit, on 18 May 1997  35 burrows and 25 birds, and on 15 June 1997 29 burrows and 11 birds; the birds inhabited the  area between 9 May and 4 August 1997. Surina  (1999):  leta 1996  je par gnezdil ob  reki Reki pod Kosezami.  /  In 1996, breeding pair  observed along the Reka River below Koseze. Polak  (2000):  v  obdobju  1994-1999  je  bila  gnezdeča  populacija  v  dolini  Reke  ocenjena  na  1-2 para, v letu 1996 na Goričkem na 3-5 parov, v obdobju 1998-1999 v Krakovskem gozdu  na 10-20 parov, v letu 1999 na Muri na 10-50 parov. / In the period 1994-1999 , the breeding  population in the Reka valley was estimated at 1-2 pairs, in 1996 at Goričko at 3-5 pairs, in the  1998-1999 period in the Krakovo forest at 10-20 pairs, in 1999 by the Mura River at 10-50 pairs. Jančar & Trebušak (2000): v letu 2000 je v Kozjanskem regijskem parku gnezdilo 15-20 parov. /  In 2000, 15-20 pairs were breeding in Kozjansko Regional Park. 35 Trstenjak (2001): dne 3.7.2001 je par gnezdil v Ekonomski jami v strnišču pri Kidričevem. / On  3 February 2001, a pair bred in the Ekonomska Cave at Kidričevo. BirdLife International (2004): 30-40 gnezdečih parov v Sloveniji. / 30-40 breeding pairs in  Slovenia. Vrezec (2004): dne 17.7.2004 je bilo 58 osebkov opazovanih v Sečoveljskih solinah, kar kaže na  verjetno gnezdenje. / On 17 July 2004, 58 specimens were observed in the Sečovlje salt pans,  indicating breeding. Gregori  &  Šere  (2005):  gnezditveno  sumljive  ptice  18.5.2000  nad  Velenjskim  jezerom  in  11.5.2001 nad delom Pepela pri Škalah.  / Breeding suspicious birds on 18 May 2000 above  Velenje Lake and on 11 May 2001 above Pepel at Škale. Fekonja (2007): neuspelo gnezdenje na Ljubljanskem barju blizu Lavrice v letu 2007, ko je bil  dne 8.6.2007 najden gnezdilni rov, vsaj 2 para pa sta verjetno na istem mestu gnezdila že v letu  2006. / Failed breeding at Ljubljansko barje near Lavrica in 2007, when a breeding burrow was  found on 8 June 2007, and at least 2 pairs probably breeding in the same place in 2006. Denac s sod. (2009): ob spodnji Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem je v letu 2008  gnezdilo 11-15 parov.  /  In  the Lower Sava between Krško and Jesenice, 11-15 pairs bred  in  2008. Škornik (2012): v letu 2005 je par gnezdil v Sečoveljskih solinah v brežini kanala Grande, a je  leglo popadlo. / In 2005, a couple bred in Sečovlje saltpans in the bank of Grande Canal, but  unsuccessfully. Triglav  Brežnik  &  Zaluberšek  (2014):  leta  2002  je  par  gnezdil  v  gramoznici  Melinci  v  Prekmurju. / In 2002, a breeding pair in Melinci gravel pit in the Prekmurje region. Zahvala Za pomoč pri iskanju literature se zahvalju­ jem Alenki  Jamnik,  za  ilustracije  slovenskih  vrst  vpijatov  in  smrdokavre  pa  očetu  Žarku  Vrezcu. Acknowledgements I would like to thank Alenka Jamnik for her  help in finding literature. For  the illustrations  of  Slovenian  Coraciiformes  species  and  the  Hoopoe, I thank my father Žarko Vrezec. Literatura / References Anonymus 1934: Ornitološki zapiski do Sv. Lenarta iz Slov. Goric za l. 1934. Lovec 21: 245. Armič J., 1924: Čebelar. Slovenski čebelar 27 (12): 187-188. Balon V., 1998: Zanimivosti od koderkoli: Peskokop Bizeljsko. Acrocephalus 19 (86): 26-27. Bedič E., 2003: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 24 (119): 151. Bezzel E., R. Prinzinger, 1990: Ornithologie. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 552 pp. Bibič A., 1992: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 13 (50): 26. Bibič A., F. Janžekovič, 1989: Ptiči Veržeja in okolice. Acrocephalus 10 (41/42): 45-50. BirdLife  International, 2004: Birds in Europe – Population Estimates, Trends and Conservation Status. Birdlife Conservation Series 12, 374 pp.  Bordjan D., 2012: Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s  pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. Acrocephalus 33 (152/153): 25−153. Bordjan D., L. Božič, 2009: Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika  Medvedce  (Dravsko  polje,  severovzhodna  Slovenija)  v  obdobju  2002–2008.  Acrocephalus 30 (141/142/143): 55−163. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 36 SCOPOLIA No 91 – 2017 Božič I. A., 1983: Ptiči Slovenije. Zlatorogova knjižnica 14, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana,  429 pp. Božič  L., 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana. Božič L., 2009a: Zlatovranka Coracias garrulus. pp. 25 V: Rubinić B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. DOPPS, Ljubljana. Božič L., 2009b: Vodomec Alcedo atthis. pp. 21-23 V: Rubinić B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. DOPPS, Ljubljana. Božič L., D. Denac, 2010: Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med  Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje  njihovih populacij. Acrocephalus 31 (144): 27-45. Bračko  F.,  1986:  Naglo  upadanje  številčnosti  zlatovranke  Coracias garrulus  v  Sloveniji.  Acrocephalus 7 (30): 49-52. Bračko F., 1987: Vodomec Alcedo atthis. Acrocephalus 8 (31/32): 17-18. Bračko F., 1988: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 9 (37/38): 70. Bračko F., 1994a: Veliki skovik Otus scops. Acrocephalus 15 (65/66): 154. Bračko F., 1994b: Društveni izlet na Muro pri Petišovcih. Acrocephalus 15 (65/66): 164. Bračko F., 1995: Lokalni ornitološki atlas Drave (Maribor-Ptuj) 1989-1992 (začasno poročilo).  Acrocephalus 16 (68/69/70): 58-61.  Bračko F., 1997: Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989-1992). Acrocephalus 18 (82):  57-97.  Bračko F., B. Štumberger, 1991: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 12 (47): 32. Brehm, A., 1939: Življenje živali. Umetniška propaganda, Ljubljana. (prevod in priredba Rafael  Bačar) Cerar M., 1991: Predlog za zaščito območja ob Savinji. Acrocephalus 12 (47): 46-47. Cramp S., ed., 1985: Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa . The Birds of Western Palearctic . Volume IV: Terns to Woodpeckers.  Oxford  University  Press,  Oxford, New York Cvenkel F., 1940: Iz Ljubnega na Gorenjskem. Lovec 27: 31-32. del Hoyo J., A. Elliott, J. Sargatal, eds., 2001: Handbook of the Birds of the World . Vol . 6 . Mousebirds to Hornbills. Lynx Edicions, Barcelona, 589 pp. Denac  D.,  J.  Smole,  A.  Vrezec,  2009:  Naravovarstveno  vrednotenje  avifavne  ob  Savi  med  Krškim in Jesenicami na Dolenjskem s predlogom novega mednarodno pomembnega območja  (IBA) za ptice v Sloveniji. Natura Sloveniae 11 (1): 25-57. Denac K., P. Kmecl, 2014: Ptice Goričkega. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,  Ljubljana, 258 pp. Dolinar I., 1951: Ptiči v območju Savinjske doline pred 45 leti in danes. Lovec 34 (1): 8-12. Domanjko G., R. Gjergjek, 2014: Vrnitev "plavih vran" na Goričko. Svet ptic 20 (3): 39–40.  Erjavec F. 1870: Domače in tuje živali v podobah. III. del: Ptice. I. snopič. Slov. večernic XXII.  Zvezek, Celovec. Fekonja D., 2007: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 28 (133): 82-83. Figej J., 2008: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 29 (136): 70. Freyer  H.,  1842:  Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische.  Eger'schen Gubernial – Buchdruckerei, Laibach. Geister I., 1981: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 2 (7): 16. Geister I., 1983: Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka. Acrocephalus 4 (17/18): 43-54. Geister I., 1985: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 6 (23): 11. Geister I., 1995. Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. 37 Gill F., D. Donsker, eds., 2016: IOC World Bird List (v 6 .4). DOI 10.14344/IOC.ML.5.2. [http:// www.worldbirdnames.org/] datum ogleda: 5.11.2016 Glutz von Blotzheim, U. N., K. M. Bauer, 1994: Handbuch der Vögel Mitteleuropas . Band 9, Columbiformes – Piciformes. Aula-Verlag, Wiesbaden.  Gosar  Hirci  B.,  K.  Meke,  2017:  Slika  čebelarjev  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije.  Scopolia 91: 131-155. Gregori J., 1989a: Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija). Scopolia 19: 1-59. Gregori J., 1989b: Čebelar (Merops apiaster) gnezdi v Sloveniji. Proteus 52 (4): 151-152.  Gregori J., 1990: Čebelar Merops apiaster v Sloveniji. Acrocephalus 11 (43/44): 3-10. Gregori  J., 1993a: Zavarovanje zlatovranke Coracias  garrulus.  Raziskovalno  poročilo.  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Gregori J., 1993b: Zlatovranka s poškodovanim kljunom. Proteus 55 (7): 281. Gregori J., 1993c: Ekološke značilnosti ptičev ob spodnjem toku Save. Acrocephalus 14 (61):  185-190. Gregori J., 2008: Joannes A. Scopoli, njegovi "Descriptiones Avium (1769)" in kranjska imena  ptičev. Scopolia 65: 1-32. Gregori J., 2009: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji. Scopolia Supplementum 4: 2-22. Gregori J., I. Krečič, 1979: Naši ptiči. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 327 pp. Gregori J., B. Kryštufek, 1984: Favna ptičev in sesalcev ob Savi. Smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine ob Savi.  Projektna  naloga.  Prirodoslovni muzej  Slovenije,  Ljubljana,  17 pp. Gregori  J.,  D.  Šere, 2005: Ptiči Šaleških jezer in okolice.  Prirodoslovni  muzej  Slovenije,  Ljubljana, 227 pp. Grošelj P., 1980: Ornitološki izlet v Idrijo. Acrocephalus 1 (3): 41-44. Hafner M., 1933: Lovski grehi. Lovec 20: 128-130. Hanžel  J.,  2014: Redke  vrste  ptic  v  Sloveniji  v  letu  2013  –  Poročilo Nacionalne  komisije  za  redkosti. Acrocephalus 35 (160/161): 59-72. Hanžel  J.,  2015: Redke  vrste  ptic  v  Sloveniji  v  letu  2014  –  Poročilo Nacionalne  komisije  za  redkosti. Acrocephalus 36 (164/165): 45–55. Hribar  I.,  1938: Ornitološki  zapiski  za Tešanovce pri Murski Soboti  in okolico  za  leto 1938.  Lovec 26: 283. Hribar  I.,  1940: Ornitološki  zapiski  za Tešanovce pri Murski Soboti  in okolico  za  leto 1939.  Lovec 27: 300-301. Howard R., A. Moore, 1991: A Complete Checklist of the Birds of the World. Second Edition.  Academic Press, London, 622 pp. Hudoklin A., 1996: Zgornji tok Lahinje. Acrocephalus 18 (75/76): 90-91. Jakopin L., 1988: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 9 (37/38): 70-71. Jančar  T., M.  Trebušak,  2000:  Ptice Kozjanskega  regijskega  parka. Acrocephalus  21  (100):  107-134. Janžekovič F., 1992: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 13 (50): 25. Jarvis E. D.  et  al.,  2014: Whole-genome analyses  resolve  early branches  in  the  tree of  life of  modern birds. Science 346 (6215): 1321-1331.  Kmecl  P.,  K.  Rižner,  1993:  Pregled  vodnih  ptic  in  ujed  Cerkniškega  jezera:  spremljanje  številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. Acrocephalus 14 (56/57): 4-31.  Koprivnik J., 1923: Pohorje. Sokolsko društvo, Maribor, 125 pp. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 38 SCOPOLIA No 91 – 2017 Koren A., 2013: Vodomec Alcedo atthis. Acrocephalus 34 (156/157): 118-119. Kos F., 1925: Merops apiaster L. v Sloveniji. Glasnik muzejskega društva 4-6 B: 77-81. Kotnik A., 2014: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 35 (162/163): 174-175. Kozinc B., 1995: Vodomec Alcedo atthis. Acrocephalus 16 (73): 199. Krečič I., F. Šušteršič, 1963: Ptice Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 221 pp. Krištin A., T. Petrov, 1997: Bee­eater Merops apiaster. pp. 432-433 In: Hagemeijer E. J. M.,  M.  J.  Blair  (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Kryštufek  B.,  F.  Janžekovič,  ur.,  1999:  Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije.  DZS,  Ljubljana. Lepage  D.,  J.  Warnier,  2014:  The  Peters'  Check-list  of  the  Birds  of  the  World  (1931-1987)  Database. [http://avibase.bsc-eoc.org/peterschecklist.jsp] datum ogleda: 22.11.2016 Libois R., 1997: Kingfisher Alcedo atthis. pp. 434-435. In: Hagemeijer E.J.M., M. J. Blair (eds.):  The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D  Poyser, London. Matvejev S. D., V. F. Vasić, 1973: Catalogus faunae Jugoslaviae . IV/3 Aves . Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Monroe B.L., C. G. Sibley, 1993: A World Checklist of Birds. Yale University Press, New Haven,  London. Morony J. J., W. J. Bock, J. Farrand, 1975: Reference List of the Birds of the World. American  Museum of Natural History, New York. NOAGS, 2016: Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije (internetni vir: http://atlas.ptice.si/) Ogrinc A., 1925: Dopisi. Slovenski čebelar 28 (2): 30. Podhraški Z., 1997: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 18 (83): 118. Polak S., 1993: Ptice gnezdilke Cerkniškega jezera in bližnje okolice. Acrocephalus 14 (56/57):  32-62. Polak S., ur., 2000: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Monografija DOPPS št. 1, Ljubljana. Ponebšek J., 1925: Legat ali čebelar. Lovec 12: 276-279, 322-326. Ponebšek J., B. Ponebšek, 1934: Gnezdilci Slovenije. I . Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933, 37-60. Reiser  O., 1925: Die Vögel von Marburg an der Drau.  Nauturwissenschaftlichen  Verein  in  Steiermark, Graz. Sackl  P.,  M.  Tiefenbach,  W.Ilzer,  J.  Pfeiler,  B.  Wieser,  2004:  Monitoring  the  Austrian  relict population of European Roller Coracias garrulus – a  review of preliminary data and  conservation implications. Acrocephalus 25 (121): 53 – 59. Samwald  O.,  B.  Štumberger,1997: Roller Coracias garrulus.  pp.  436-437.  In:  Hagemeijer  E.J.M., M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Schulz  F.,  1890:  Verzeichnis  der  bisher  in  Krain  beobachten  Vögel.  Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 3: 341-362. Schulz F., 1892: Bienefresser (Merops apiaster) und weissrückiger Specht (Picus leuconotus) in Krain. Ornitologisches Jahrbuch 3: 203. Schulz F., 1893: Čebelojedec (Merops apiaster). Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3 (5): 208. Schulz  F.,  1895:  Verzeichniss  der  in  Krain  beobachteten  Vögel  vom  Jahre  1890-1895.  Die Schwalbe, Mitteilungen des ornitologischen Vereines in Wien 19 (6): 81-83, 103-104, 114-117. Scopoli I.A., 1769: Annus I . Historico-Naturalis . Descriptiones Avium. Sumtib. Christ. Gottlob  Hilscheri, Lipsiae. 39 Sedminek P., R. Tuš, 2003: Črna štorklja Ciconia nigra. Acrocephalus 24 (117): 73-74. Seidensacher E., 1864: Die Vögel von Cilli. Mitt . Naturwissen . Ver . Steiermark 2: 57-90. Senegačnik  K.,  A.  Sovinc,  D.  Šere,  1998:  Ornitološka  kronika  1994,  1995.  Acrocephalus 19 (87/88): 77-91. Sibley C., J. E. Ahlquist, B. L. Monroe, 1988: Classification of the living birds of the world  based on DNA-DNA hybridization studies. Auk 105 (3): 409-423. Snow D. W., C. M. Perrins, ed., 1998: The Birds of the Western Palearctic . Concise Edition, Volume 1: Non-Passerines. Oxford University Press, Oxford, New York.  Sovinc A., 1983: Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu. Acrocephalus 4 (15): 7-9. Sovinc A., 1992: Ornitološka kronika 1990. Acrocephalus 13 (50): 29-32. Sovinc A., 1993: Ureditev nadomestnega biotopa za čebelarje Merops apiaster v peskokopu na  Bizeljskem. Acrocephalus 14 (61): 219-222. Sovinc A., D. Šere, 1984: Predlogi in utemeljitve zavarovanja nekaterih predelov Ljubljanskega  barja. Acrocephalus 5 (19/20): 1-10. Sovinc A., D. Šere, 1993: Ornitološka kronika za leto 1991. Acrocephalus 14 (58/59): 140-144. Sovinc A., D. Šere, 1996: Ornitološka kronika za leto 1993. Acrocephalus 18 (75/76): 97-100. Sovinc  A.,  R.  Tekavčič,  1983:  Prispevek  k  poznavanju  ptic  s  področja  reke  Ljubljanice  s  predlogom za zavarovanje. Acrocephalus 4 (16): 26-30. Surina B. 1999: Ornitofavna zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice. Annales Ser . hist . nat . 9 (2): 303-314. Šere D., 1982: Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 – favnistični pregled, obročkanje in najdbe.  Acrocephalus 3 (13/14): 1-61. Šere D., 1988: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 10 (41/42): 64. Šinigoj E., 2010: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 31 (144): 63-64. Škornik I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. Soline Pridelava soli  d.o.o., Portorož, 279 pp. Štumberger B., 1994: Popis volčeških travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno vrednotenje.  Acrocephalus 15 (65/66): 123-134. Štumberger B., 2002: Planinska kavka Pyrrhocorax graculus. Acrocephalus 23 (115): 198-199. Tome D., A. Sovinc, P. Trontelj, 2005: Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3,  DOPPS, Ljubljana, 417 pp. Tome D., A. Vrezec, D. Bordjan, 2013: Ptice Ljubljane in okolice. Mestna občina Ljubljana,  Ljubljana. Triglav Brežnik G., M. Zaluberšek, 2014: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 35 (160/161):  91-103. Trontelj P., M. Vogrin, 1993: Ptice Jovsev in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61):  200-209. Trstenjak T., 2001: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 22 (108): 178-179. Vogrin M., 1994: Krka v okolici Novega mesta. Acrocephalus 15 (62): 34. Vogrin M., A. Hudoklin, 1993: Ptice ob spodnjem toku reke Save. Acrocephalus 14 (61): 191-200. Vogrin M., A Sovinc.,  1993: Ornitološki  pomen gramoznic  in  glinokopov Krško-brežiškega  polja. Acrocephalus 14 (61): 213-218. Vrezec A., 2004: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 25 (123): 227. Zois Ž., 1790/1800: Aves terrestris europae. Rokopis  (hrani Narodna univerzitetna knjižnjica,  Ljubljana) http://www.dlib.si Z.P. (Viktor Petkovšek), 1935: Najlepša ptica v Jugoslaviji. Proteus 2: 202-207. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 41 Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History Al VREZEC 1, Urška KAČAR 1 Izvleček V katalogu so predstavljeni podatki o vseh primerkih vpijatov (Coraciiformes) v zbirki Prirodo­ slovnega muzeja Slovenije (PMS). Navedeni so ohranjeni preparati iz inventarnih knjig, primerki,  zabeleženi  v  akcesijskih  in  terenskih  knjigah,  ter  podatki  o  propadlih  ali  izgubljenih  primerkih.  Glavni vir podatkov o razstavni zbirki je stara inventarna knjiga, poimenovana kot Inventarna knjiga  sesalcev, rib, ptic, plazilcev Prirodoslovnega muzeja. Večji del podatkov o študijskih preparatih je  iz  Kataloga  zbirke  Državnega  ornitološkega  observatorija.  Primerki,  pridobljeni  med  odpravo  v  Etiopijo, so zapisani v Terensko knjigo Sava Breliha. Vsi ohranjeni primerki so danes evidentirani  v inventarni knjigi v sistemu Galis ali v akcesijski knjigi. Skupno je bilo do leta 2016 evidentiranih  124 primerkov 15 vrst vpijatov. Prve primerke je za muzejsko zbirko pridobil preparator Ferdinand  Schulz leta 1873. Večje število primerkov pa je muzej prejel med letoma 1890 in 1897. Druga večja  pridobitev je bila z odprave Sava Breliha v Etiopijo med letoma 1960 in 1961. Po letu 1980 se  je  število  pridobitev povečalo  s  prevzemi najdenih mrtvih  ptic  na  terenu. V  zbirki PMS  so v  večji  meri zastopane predvsem vrste vpijatov, ki se pojavljajo v Sloveniji, in sicer zlatovranka (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis) in čebelar (Merops apiaster), ki so zastopane z največjim številom  primerkov. Preostali material izvira iz sedmih držav Evrope, Afrike in Severne Amerike. Do leta  2016 se je v ornitološki zbirki ohranila le okoli polovica vseh zbranih primerkov. Ohranjeni primerki  vpijatov sicer sestavljajo le 1 % celotne ornitološke zbirke PMS, vendar delež propadlih ali izgubljenih  muzealij presega delež izgubljenih muzealij v drugih evropskih naravoslovnih muzejih. Ključne besede:  muzejska  zbirka,  zgodovina  zbirke,  Coraciidae,  Alcedinidae, Meropidae,  inventar, akcesija, zbiralci ptic Abstract The catalogue presents the data on all specimens of Coraciiformes in the collection of the Slovenian  Museum of Natural History (PMS). These are preserved specimens from inventory books, specimens  recorded in accession books and fieldnotes, as well as data on lost specimens. The main source of in­ formation is the old inventory book named as the Inventory book of mammals, fish, birds, reptiles of  1, 2 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI­1000 Ljubljana, Slovenija, e­mail: avrezec@pms-lj.si, ukacar@pms-lj.si 42 SCOPOLIA No 91 – 2017 the Natural History Museum. Most of the data on study skins are from the Catalogue of bird collection  of the State Ornithological Observatory. The specimens obtained during the expedition to Ethiopia are  recorded in the Field Book of Savo Brelih. All preserved specimens are now recorded in the Invento­ ry book for birds of the Slovenian Museum of Natural History in the Galis system or in the Accession  book for birds of the Slovenian Museum of Natural History. Altogether, 124 specimens of 15 Coracii­ formes species were recorded by 2016. The first specimens were acquired by taxidermist Ferdinand  Schulz in 1873. A larger number of specimens were received by the Museum between 1890 and 1897.  Another major accession was the expedition by Savo Brelih into Ethiopia between 1960 and 1961.  After 1980, the number of acquisitions increased with the salvage of dead birds. Best represented Co­ raciiformes in the PMS collection are species occurring in Slovenia, i.e. the European Roller (Coracias garrulus), the Common Kingfisher (Alcedo atthis) and the European Bee-eater (Merops apiaster). The  remaining material originates from seven countries of Europe, Africa and North America. By 2016,  only about half of all collected specimens were preserved in the ornithological collection. The pre­ served specimens constitute only 1% of the entire PMS ornithological collection, but the share of lost  museum specimens exceeds the share of lost specimens in other natural history museums in Europe. Key words:  museum  collection,  collection  history,  Coraciidae,  Alcedinidae,  Meropidae,  inventory, accession, bird collectors 1 . Uvod Ptice  so  taksonomsko  ena  najbolje  poznanih  živalskih  skupin  (Newton  2003),  saj je njihova filogenija raziskana že na nivoju  celotnega genoma (Jarvis et al. 2014). Čeprav  so muzejski primerki prispevali ključno infor­ macijo za klasifikacijo ptic, se danes pomen in  vloga muzejskih  ornitoloških  zbirk  spreminja  (Mearns  & Mearns  1998, Mlikovsky  2010,  Töpfer 2010, Vrezec 2016) za namene (1) do­ ločevanja (npr. izdelava določevalnih ključev in  priročnikov, reference za preverjanje določitev  redkih  vrst,  določanje  materiala  v  ekoloških,  zooarheoloških  in  paleontoloških  raziska­ vah), (2) raziskav biologije (npr. študij golitve­ nih  vzorcev, morfometrične  študije,  raziskave  biologije  malo  znanih  vrst),  (3)  varstva  (npr.  podatki o nekdanji  razširjenosti  in o  izumrlih  vrstah,  podatki  o  smrtnosti),  (4)  pravnih  postopkov,  (5)  izobraževanja  in  (6)  varovanja  zdravja  in  okolja  (npr.  določanje  vsebnosti  nevarnih  snovi  v  tkivih  ptic,  bioindikacija).  Vsekakor  so  muzejski  primerki  zanesljiv  po­ datkovni  vir  o  favni  preteklosti,  saj  je  iz  njih  mogoče  ob  dobri  provenienci,  podatkovnem  zapisu  o  izvoru,  izluščiti  podatke,  ki  jih  pred  100  in  več  leti  še  ni  bilo  mogoče.  Muzejske  1 . Introduction Birds  are  taxonomically  one  of  the  best  known  animal  groups  (Newton  2003),  since  their phylogeny has been studied at the level of  the entire genome (Jarvis et al., 2014). Although  the museum specimens have provided key  in­ formation for the classification of birds, the sig­ nificance and role of museum ornithological col­ lections is changing today (Mearns & Mearns  1998, Mlikovsky 2010, Töpfer 2010, Vrezec  2016) for the purpose of (1) identification (e.g. for  preparation of identification keys, as references  for verifying  the  identification of  rare  species,  determining material in ecological, zooarcheo­ logical  and  palaeontological  studies);  (2)  stud­ ies of bird biology (e.g. study of moult patterns,  morphometric studies, studies of biology of little  known  species),  (3)  conservation  (e.g.  data  on  former distributions, extinct  species, mortality  data), (4) legal procedures, (5) education, and (6)  health and environmental protection (e.g. deter­ mining the level of contaminants in bird tissues,  bioindication). Museum specimens are a reliable  data source on the past fauna, since it is possi­ ble to extract information from the well labelled  specimens  that  was  not  possible  100  or more  years ago. The museum natural collections are  43 A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History naravoslovne  zbirke  so  torej  naravni  arhivi,  katerih pomen in vloga v sodobni znanosti  in  družbi  se  spreminjata  (Winker  2004),  tako  da  je  nadaljevanje  sistematičnega  zbiranja  še  vedno  smiselno  in  potrebno  (Fjeldså & Kri­ stensen 2010). Po drugi  strani  pa  je  ohranja­ nje zgodovinskih primerkov in njihove proveni­ ence ključno za študij novodobnih sprememb v  biotski pestrosti (Ade s sod. 2001). Poleg tega so  muzejski primerki kot nacionalno bogastvo del  kulturno-zgodovinske in znanstvene dediščine,  čeprav so raziskovalno v zgodovinskem oziru  slabo izkoriščeni (npr. Roselaar 2010, Violani  & Rovati 2010, Schnalke 2011). Prav  zaradi  novih  trendov  uporabe  muzejskih  naravoslovnih  zbirk  so  objave  katalogov  in  pregledov  zbranega  in  ohranje­ nega  materiala  smiselne.  Pričujoči  katalog  vpijatov (Coraciiformes) v zbirki Prirodoslov­ nega  muzeja  Slovenije  (PMS),  ki  vključuje  zapise v inventarnih in akcesijskih knjigah, je  tako prispevek k javni predstavitvi muzejske­ ga materiala v seriji objav Kustodiata za vre­ tenčarje (Kryštufek & Jernejc Kodrič 2013, Vrezec & Kačar 2016). V katalogu so pred­ stavljeni  podatki  o  vseh  primerkih  vpijatov,  zbranih  v  okviru  dejavnosti  PMS.  To  poleg  ohranjenih  vključuje  tudi  propadle  ali  izgu­ bljene  primerke  ter  primerke,  ki  še  niso  bili  uvrščeni v muzejsko zbirko,  a  so bili  zabele­ ženi v muzejske akcesijske in terenske knjige.  Tak način prikaza omogoča tudi ovrednotenje  stanja zbirke ter njene nadaljnje perspektive. 2 . Zgodovinski pregled akcesij vpijatov (Coraciiformes) v ornitološko zbirko Prirodoslovnega muzeja Slovenije Prvo  zbirko  vretenčarjev  je  ustanovni­ ma  zbirkama  Kranjskega  deželnega  muzeja  dodal  kustos  Henrik  Freyer  v  prvi  polovici  19.  stoletja  (Kryštufek  &  Jernejc  Kodrič therefore natural archives, whose meaning and  role in modern science and society is changing  (Winker 2004), which makes the continuation  of systematic collection still sensible and neces­ sary (Fjeldså & Kristensen 2010). On the other  hand,  the preservation of  historical  specimens  and their accompanying data is essential for the  study of modern biodiversity changes  (Ade et al. 2001). In addition, museum specimens as a  national treasure are part of the cultural, histor­ ical  and  scientific  heritage,  although  from  the  research point of view in the historical context  there  are  still  poorly  exploited  (e.g. Roselaar  2010, Violani & Rovati 2010, Schnalke 2011). Due to new trends in the use of museum nat­ ural  science collections,  catalogues  and  reviews  of collected and preserved material are meaning­ ful. The present catalogue of absorbents (Coracii­ formes) in the collection of the Slovenian Museum  of Natural History (PMS), which includes both in­ ventories and accessory books, is thus a contribu­ tion to the public presentation of museum material  in the series of publications by the Vertebrate De­ partment  (Kryštufek & Jernejc Kodrič 2013,  Vrezec & Kačar 2016). The catalogue presents  data  on  all  specimens  of  absorbents  collected  within the PMS working area. In addition to the  preserved specimens, the catalogue includes lost  specimens and specimens that have not yet been  included in the museum collection, but were re­ corded in museum accession and field books. In  this way it is also possible to evaluate the state of  the collection and its further perspective. 2 . Historical overview of accessions of Coraciiformes to the ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History The  first  collection  of  vertebrates  was  es­ tablished  by  curator  Henrik  Freyer  within  the  founding  collections  of  the  Carniolan  Provin­ cial Museum in the first half of the 19th century  44 SCOPOLIA No 91 – 2017 2013). Podatki o njih so zapisani v stari inven­ tarni knjigi, ki  je bila po  letu 1944, ko se  je  dotlej enotni Narodni muzej razdelil na Priro­ doslovni muzej v Ljubljani in Kulturno zgo­ dovinski muzej v Ljubljani (Faninger 1986, Ur.  list  RS  60/2003),  poimenovana  kot  In­ ventarna  knjiga  sesalcev,  rib,  ptic,  plazilcev  Prirodoslovnega muzeja (SIK) (slika 1) in bila  leta 2008 tudi digitalizirana. Ornitološki del knjige je glavni vir podatkov  o  razstavni  zbirki  dermoplastik  in  skeletov,  pridobljenih med  letoma  1841  in  1974.  Leta  2010  so  v  knjigo  vpisali  tudi  dermoplastič­ ne  preparate,  odkupljene  iz  zasebne  zbirke  Jožeta Mausarja, čeprav jim niso dodelili in­ ventarnih  številk  in  tako niso bili  inventari­ zirani. Od  konca  19.  stoletja  do  50ih  let  20.  stoletja  je bilo v SIK vnesenih 394 inventar­ nih enot gnezd in jajc, ki so večinoma izhajali  iz zasebne oološke zbirke dr. Janka Ponebška.  V manjšem številu so v knjigi vneseni tudi primerki,  preparirani  kot  mehovi,  ki  so  bili  del  študijske  muzejske  zbirke.  Slednja  je  bila  sicer  evidentirana  v  Študijski  inventar­ ni knjigi ptic (ŠIKP) (slika 2) s prvimi zapisi  v začetku 20. stoletja, ki so jo kustosi dopol­ njevali  vse  do  vzpostavitve  digitalne  baze  podatkov leta 2013. ŠIKP  je  bila  sprva  digitalizirana  kot  Excellova baza (2013), v  letu 2015 pa  je bila  prenesena  v  muzejski  informacijski  sistem  Galis, namenjen vodenju muzejske doku­ mentacije.  V  sistemu  Galis  vodimo  Inven­ tarno  knjigo  ptic  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije, Ljubljana (PMSL) (slika 3), katere  osnova so inventarne številke iz ŠIKP. Z rein­ ventarizacijo ohranjenih starih preparatov, ki  so bili vneseni v SIK, smo vzpostavili enotno  vodenje celotne ornitološke zbirke. Vir  podatkov  je  tudi  Katalog  zbirke  Dr­ žavnega  ornitološkega  observatorija  (KDOO)  (slika 4), katerega dejavnost je leta 1944 prešla  pod  pokroviteljstvo  PMS  (Gregori  2009).  V katalogu so evidentirani preparati, pridoblje­ ni med letoma 1903 in 1964, šlo pa je predvsem  za študijsko zbirko, ki je bila, z izjemo propa­ dlega materiala,  prepisana  v  ŠKIP. Na  strani  10 je zapisana opomba, da so bili primerki od  (Kryštufek & Jernejc Kodrič 2013). The data  on them are recorded in the old inventory book,  which was after 1944, when the former unified  National Museum was divided into the Museum  of Natural History  in Ljubljana and the Cultur­ al and Historical Museum in Ljubljana (Faninger  1986, Ur. list RS 60/2003), named as the Inven­ tory  book  of  mammals,  fish,  birds,  reptiles  of  Natural History Museum (Figure 1) and digital­ ized in 2008. The ornithological part of the book is the main  source of data on the exhibited mounts and skel­ etons obtained between 1841 and 1974. In 2010,  mounts purchased from the private collection of  Jože Mausar were also inscribed in the book, al­ though  they were not given  inventory numbers  and were thus not catalogued. From the end of the  19th century until the 1950s, 394 inventory units  of  nests  and  eggs were  catalogued  in  the  SIK.  They mostly originated from the private oologi­ cal collection of Dr Janko Ponebšek. In the book,  a  small  number  of  study  skins were  also  cata­ logued. Most of study skins were catalogued in  the Study inventory book of birds in the Sloveni­ an Museum of Natural History (ŠIKP) (Figure 2)  with the first records from the beginning of the  20th century. This book was active until the es­ tablishment of digital database in 2013. ŠIKP was originally digitized as an Excell da­ tabase (2013) and in 2015 transferred to the Galis  museum  information  system,  intended  for  the  management of museum documentation. In  the  Galis  system, we  are  conducting  the  Inventory  book for birds of Slovenian Museum of Natural  History, Ljubljana  (PMSL)  (Figure 3), which  is  based on the inventory numbers from the ŠIKP.  By  recataloguing  the  preserved  old  specimens  from the SIK, we established a uniform manage­ ment of the entire ornithological collection. The source of data is also the Catalogue of bird  collections of the State Ornithological Observa­ tory (KDOO) (Figure 4), which became part of  PMS  in  1944  (Gregori  2009).  The  catalogue  contains  study  skins  prepared  between  1903  and 1964, mainly for a study collection, which,  with the exception of the destroyed material, was  copied into ŠKIP. On page 10, a note is given that  samples from inventory numbers 1 to 120 were  45 Slika 1: Stran 58 v Inventarni knjigi sesalcev, rib, ptic, plazilcev Prirodoslovnega muzeja (Stara inventarna  knjiga; SIK), kjer je evidentiranih šest preparatov iz redu vpijatov (Coraciiformes), pridobljenih oziroma  razstavljenih med letoma 1873 in 1890. Figure 1: Page 58 in the Inventory book of mammals, fish, birds, reptiles of the Natural History Museum (Old  inventory book; SIK), in which six specimens of Coraciiformes, accessed or exhibited between 1873 and 1890,  are catalogued. A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 46 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 2: Izsek zapisov inventarnih enot iz Študijske inventarne knjige ptic Prirodoslovnega muzeja  Slovenije (ŠIKP) Figure 2: Catalogue of inventory units in the Study inventory book of birds in the Slovenian Museum of  Natural History (ŠIKP) 47 Slika 3: Primer zapisa ene inventarne enote z osnovnimi podatki o primerku v Inventarni knjigi ptic  Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana (PMSL) v informacijskem sistemu Galis Figure 3 . An example of one inventory unit page with main specimen data in the Inventory book for birds of the  Slovenian Museum of Natural History Ljubljana (PMSL) in the Galis information system. destroyed due  to moths  (Stožice, 18 September  1949, Alojz Šmuc). The  largest  part  of  the  acquired  specimens  of Coraciiformes was  collected by Savo Brelih  during his expedition to Ethiopia between 1960  and 1961 (Brelih 1979). No catalogue or acces­ sion book was preserved in the museum for the  Ethiopian material,  but only field notes on col­ lected birds by Savo Brelih (Field Book of Savo  Brelih - TKSB) (Figure 5), which is now the only  source of data for Ethiopian collection. We added to the catalogue the specimens that  have not yet been  inventoried and are recorded  in the Accession book for birds of the Slovenian  Museum of Natural History (AKPMSL), which  has  been managed  as  an Excell  database  since  inventarne  številke  1  do  120  uničeni  zaradi  moljev (Stožice, 18.9.1949, Alojz Šmuc). Največji  delež  pridobljenih  vpijatov  sesta­ vljajo primerki, ki jih je zbral Savo Brelih med  odpravo  v  Etiopijo  med  letoma  1960  in  1961  (Brelih  1979).  O  etiopskem  materialu  se  v  muzeju  ni  ohranila  inventarna  ali  akcesijska  knjiga,  vendar  pa  se  je  v  Brelihovi  zapuščini  ohranila  terenska  knjiga  o  zbranih  pticah  iz  Etiopije (Terenska knjiga Sava Breliha – TKSB)  (slika 5), ki je sedaj edini vir tovrstnih podatkov. V  katalog  sva  dodala  tudi  primerke,  ki  še niso inventarizirani in so vneseni v Ak­ cesijski  knjigi  ptic  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije, Ljubljana (AKPMSL), ki jo od leta  2012 vodimo kot Excellovo bazo. Ti primerki  A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 48 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 4: Stran 60 iz Kataloga Državnega ornitološkega observatorija (KDOO), z zapisi o študijskih preparatih,  ki sta jih izdelala preparatorja Alojz Šmuc in Janez Dovič.  Figure 4: Page 60 from the Catalogue of bird collection of the State Ornithological Observatory (KDOO) with  inscriptions about the bird skins prepared by Alojz Šmuc and Janez Dovič. 49 Slika 5: Stran iz Terenske knjige Sava Breliha, Etiopija (1960-1961) (TKBS), s podatki o vrsti, lokaciji  in datumu najdbe, ohranjenem materialu ter o morebitnih ektoparazitih. Figure 5: A page from the Field Book of Savo Brelih, Ethiopia (1960-1961) (TKBS), with data on the  species, location, date, preserved material and ectoparasites presence. A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 50 SCOPOLIA No 91 – 2017 niso  preparirani  ali  pa  gre  za  preparate  v  izpitni zbirki. Slednja je zaradi uporabe v iz­ obraževanju v obročkovalni dejavnosti zaradi  pogostejšega  ravnanja  bolj  izpostavljena  poškodbam, zato teh preparatov ne inventari­ ziramo v inventarno knjigo državnega muzeja.  Inventarizirani  preparati  namreč  postanejo  muzealije,  ki  jih  Zakon  o  varstvu  kulturne  dediščine opredeljuje kot nacionalno bogastvo  (Ur.  list RS  16/2008). V  postopek  akcesije  gre sicer vsak pridobljeni primerek. V akce­ sijski knjigi vodimo vse podatke o primerku,  najdbi, sprejemu v muzej in postopku prepa­ riranja (Holm 2003). V nadaljnjem postopku  inventarizacije pa se ti podatki prenesejo v in­ ventarno knjigo (PMSL). 2012. These specimens are not prepared or they  are skins in the birdringing exam collection. Due  to the use in education, the specimens are more  susceptible to injuries due to more frequent han­ dling, therefore we do not catalogue these speci­ mens in the inventory book of the state museum.  By  law,  inventoried  specimens  of  the  state  museum become national treasure as defined by  the  Cultural  Heritage  Protection Act  (Ur.  list  RS  16/2008). But  any new  specimen goes first  through  the accession process.  In  the accession  book, we keep all the data on the specimen, the  find,  the reception  in  the museum and  the pro­ cedure of preparation (Holm 2003). In the sub­ sequent inventory process, these data are trans­ ferred to the inventory book (PMSL).  Slika 6: Dinamika pridobitev vpijatov (Coraciiformes) po desetletnih obdobjih med letoma 1873 in 2016 v  ornitološko zbirko PMS glede na zapise v inventarnih in akcesijskih knjigah. Pozornost zbujajo pridobitve v letih  1894 (Ferdinand Schulz: Slovenija), 1960 (Savo Brelih: Etiopija) in 1996 (carinski zaseg: Romunija). Črni stolpci  prikazujejo primerke, ki so še vedno ohranjeni (N=68), beli stolpci pa neohranjene primerke (N=55). Primerki  brez navedbe letnice pridobitve niso prikazani (N=8). Figure 6: The acquisition dynamics of Coraciiformes into the ornithological collection of PMS according to  ten-year periods between 1873 and 2016 based on the records in the inventory and accession books. Of particular  interest are those from 1894 (Ferdinand Schulz: Slovenia), 1960 (Savo Brelih: Ethiopia) and 1996 (customs  seizure: Romania). Black columns indicate still preserved specimens (N = 68), while white columns indicate lost  specimens (N = 55). Specimens preserved without a year of purchase are not shown (N = 8). 51 V  navedene  inventarne  in  akcesijske  knjige  PMS  je  bilo  do  leta  2016  vnesenih  124  primerkov  15  vrst  vpijatov.  Od  tega  je  8  primerkov  (7  %)  brez  provenience.  Čeprav je vse tri pri nas pojavljajoče se vrste  vpijatov omenjal že prvi kustos  in ustanovi­ telj  muzejske  zbirke  vretenčarjev  Henrik  Freyer  (1842),  pa  je  prve  primerke  pridobil  za  muzejsko  zbirko  muzejski  preparator  Ferdinand  Schulz  leta  1873.  Šlo  je  za  dva  čebelarja  (Merops apiaster)  iz  Žužemberka,  pri  čemer  se  je  v  zbirki  do  danes  ohranil  le  en. Vendar pa ti zapisi v SIK glede na objave  Schulza  (1892,  1893)  niso  jasni,  kar  ko­ mentirava  kasneje.  V  času  službovanja  Fer­ dinanda  Schulza  je muzej med  letoma  1890  in  1897  s  Kranjske  pridobil  večje  število  primerkov  vodomcev  (Alcedo atthis) in zla­ tovrank (Coracias garrulus)  (slika  6).  Dr.  Holub  je  leta  1897 muzeju  podaril  primerek  kraljevega  pasata  (Megaceryle alcyon) iz Severne  Amerike.  Kasneje  je  šlo  zgolj  za  naključne  pridobitve  ali  pridobitve  v  sklopu  sprejema  iz  zasebnih  zbirk,  kakršna  je  bila  oološka zbirka dr. Janka Ponebška (Ponebšek  & Ponebšek 1934). Druga večja pridobitev je  bila v letih 1960-1961 s terenske odprave Sava  Breliha v Etiopijo. Brelih je zbiral predvsem  zunanje zajedavce ptic, ob tem pa s primerki  etiopskih ptic obogatil tudi ornitološko zbirko  PMS  (Brelih  1979,  Jernejc Kodrič  s  sod.  2012) z 10 novimi vrstami afriških vpijatov:  abesinsko zlatovranko (Coracias abyssini- cus),  lastovičjo  zlatovranko  (C . caudatus), čopastim vodomcem (Corythornis cristatus), sivoglavim  gozdomcem  (Halcyon leuco- cephala),  sinjim  gozdomcem  (H . senegalen- sis),  poljskim  gozdomcem  (H . albiventris), črnobelim pasatom (Ceryle rudis), malim če­ belarjem (Merops pusillus),  močvirskim  če­ belarjem (M . variegatus)  in  rdečim  čebe­ larjem (M . nubicus).  Večino  preparatov,  šlo  je  predvsem  za  mumije,  je  Brelih  od  jeseni  1961  do  februarja  1962  predstavil  javnosti  v  prostorih  PMS  na  razstavi  »Slovenska  odprava v Etiopijo  leta 1960-1961«  (slika 7).  Po letu 1980 se je število pridobitev vpijatov  nekoliko  povečalo,  večinoma  kot  priložno­ Up to 2016, 124 specimens of 15 Coraciiformes  species were recorded in PMS inventory and ac­ cession books. Of these, 8 (7%) are without any  data. Although  the  first  curator  and  the  found­ er of the museum vertebrate collection, Henrik  Freyer  (1842),  mentioned  all  three  Coracii­ formes species found in Slovenia, the first spec­ imens  to  the museum  collection were  obtained  by  the  museum  taxidermist  Ferdinand  Schulz  in  1873.  These  were  two  European  Bee-eaters  (Merops apiaster) from Žužemberk, but only one  has remained in the collection until now. Howev­ er, these records in the SIK are not clear accord­ ing to Schulz publications (1892, 1893), which  is commented upon later on. During the service  of Ferdinand Schulz, between 1890 and 1897, the  museum acquired a large number of specimens  of Common Kingfishers (Alcedo atthis) and Eu­ ropean Rollers (Coracias garrulus) from Carnio­ la (Figure 6). In 1897, Dr Holub donated to  the  museum  a  specimen  of  the  Belted  Kingfisher  (Megaceryle alcyon) from North America. Later,  there were only random acquisitions or acquisi­ tions  as  part  of  the donated private  collections,  such as oological collection of Dr Janko Ponebšek  (Ponebšek & Ponebšek 1934). The second major  acquisition was the birds from Savo Brelih field  expedition to Ethiopia in 1960-1961. Brelih col­ lected primarily the bird ectoparasites, but saved  the caught birds also for the ornithological collec­ tion of PMS (Brelih 1979, Jernejc Kodrič et al.  2012). He added to the collection 10 new species  of Coraciiformes from Africa: Abyssinian Roller  (Coracias abyssinicus),  Lilac-breasted  Roller  (C . caudatus), Malachite Kingfisher (Corythornis cristatus), Grey-headed Kingfisher (Halcyon leu- cocephala), Woodland Kingfisher (H . senegalen- sis),  Brown-hooded Kingfisher  (H . albiventris),  Pied Kingfisher  (Ceryle rudis),  Little Bee-eater  (Merops pusillus),  Blue-breasted  Bee-eater  (M . variegatus) and Northern Carmine Bee-eater (M . nubicus). From the autumn of 1961 to February  1962, most of the prepared birds, mainly as mum­ mies, were presented to the public in the museum  exhibition  »Slovene  Expedition  to  Ethiopia  in  1960-1961«  in PMS (Figure 7). After 1980,  the  number of accessed Coraciiformes specimens in­ creased slightly, mostly as salvage of found dead  A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 52 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 7: Leta 1961 prikazani preparati ptic na razstavi »Slovenska odprava v Etiopijo leta 1960-1961«, ki jih je  v Etiopiji zbral in prepariral Savo Brelih. Na sliki so med razstavljenimi primerki med drugimi tudi naslednje  vrste vpijatov (Coraciiformes): abesinska zlatovranka (Coracias abyssinicus; 1 primerek), lastovičja zlatovranka  (C . caudatus; 2 primerka), sivoglavi gozdomec (Halcyon leucocephala; 3 primerki na mizi, 1 primerek obešen  z razprtimi perutmi), sinji gozdomec (H . senegalensis; 1 primerek na mizi, 1 primerek obešen z razprtimi  perutmi), poljski gozdomec (H . albiventris; 2 primerka), črnobeli pasat (Ceryle rudis; 1 primerek), mali čebelar  (Merops pusillus; 2 primerka) in rdeči čebelar (M . nubicus; 1 primerek na mizi, 1 primerek obešen z razprtimi  perutmi). Poleg vpijatov so na sliki vidni tudi primerki mišakov (Coliiformes), kljunorožcev (Bucerotiformes),  plezalcev (Piciformes) in papig (Psittaciformes). Vsi primerki na sliki so kasneje propadli, nekaj pa je ohranjenih  kot lobanje in postkranialni deli (foto: arhiv PMS). Figure 7: Skins of birds exhibited at the exhibition »Slovenian expedition to Ethiopia in 1960-1961« in 1961,  which were collected and prepared by Savo Brelih. On the picture the following Coraciiformes specimens  are shown: Abyssinian Roller (Coracias abyssinicus; 1 specimen), Lilac-breasted Roller (C . caudatus; 2 specimens), Grey-headed Kingfisher (Halcyon leucocephala; 3 specimens on the table, 1 specimen hung with  spread wings), Woodland Kingfisher (H . senegalensis; 1 specimen on the table, 1 specimen hung with spread  wings), Brown-hooded Kingfisher (H . albiventris; 2 specimens), Pied Kingfisher (Ceryle rudis; 1 specimen),  Little Bee-eater (Merops pusillus; 2 specimens) and Northern Carmine Bee-eater (M . nubicus; 1 specimen on  the table, 1 specimen hung with spread wings). In addition, the specimens of Coliiformes, Bucerotiformes,  Piciformes and Psittaciformes are shown on the picture. All shown specimens later decomposed and only some  have been preserved as skulls and postcranial bone parts (photo: PMS archives). 53 stno  najdene  mrtve  ptice  na  terenu.  Največ  primerkov  je  muzej  pridobil  leta  1996  ob  carinskem zasegu 3914 primerkov mrtvih ptic  na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas  pri Lendavi (Šere 1997). V tovoru je bilo tudi  19  čebelarjev,  od  katerih  je  PMS po  zaslugi  Dareta  Šereta  ohranil  9  primerkov.  Takrat  je muzej  pridobil  še  vrsto  drugih  zanimivih  primerkov ptic (Vrezec & Kačar 2016). 3 . Katalog vpijatov (Coraciiformes) v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije V  zbirki  PMS  so  primerki  vpijatov  ohranjeni  kot  različni  tipi  preparatov.  Pre­ vladujejo  študijski  mehovi  in  dermoplasti­ ke  (tabela  1).  Savo  Brelih  je  ptice  prepariral  predvsem po  tehniki mumifikacije,  pri  kateri  je  celoten  primerek  posušen  brez  izkoževa­ nja z ohranjenim celotnim okostjem, mišičjem  ter  seveda  kožo  in  perjem  (Alinger  1948).  Ker  takšni  primerki  funkcionalno  ohranjajo  enako  informacijo  kot  študijski mehovi,  smo  jih v prikazu združili. Preparati telesnih delov,  torej  posameznih  peruti,  repov  in  nog,  so  v  zbirko  prišli  šele  v  zadnjem  času,  zlasti  po  letu 2012, ko smo, za lažje določanje golitve­ nega  stanja  živali  (slika  8),  pričeli  izdelova­ ti študijske mehove z eno perutjo odrezano in  razprto. Prav tako od leta 2012 dalje shranju­ jemo skelete. Večji del muzejske zbirke ptičjih  lobanj  je  zbral  Savo  Brelih.  Od  vpijatov  so  kot lobanje in skeleti ohranjeni štirje primerki  afriških  vpijatov  z Brelihove  etiopske  ekspe­ dicije  (tabela 1). Ustanovna zbirka ptičjih  jajc  (oološka  zbirka)  PMS  je  bila  prvotno  last  dr.  Janka  Ponebška. V  njej  so  se  od  vpijatov  do  danes ohranila le jajca zlatovranke (Ponebšek  & Ponebšek 1934).  Do  leta  2016  se  je  v  zbirki  PMS ohranila  le okoli polovica vseh zbranih vpijatov, 55 %  (N=68), medtem ko so drugi primerki bodisi  birds. The largest number of specimens was ob­ tained by the museum in 1996 with the customs  seizure of 3,914 specimens of dead birds at the in­ ternational border crossing Dolga vas near Len­ dava (Šere 1997). There were also 19 European  Bee-eaters in the cargo, of which PMS retained  9 specimens thanks to Dare Šere. At that time, the  museum acquired a number of other interesting  bird specimens as well (Vrezec & Kačar 2016). 3 . Catalogue of Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History In the PMS collection, specimens of Coracii­ formes  are  preserved  in  different ways. Study  skins and mounts predominate (Table 1). Savo  Brelih prepared the birds mainly by mummifi­ cation technique, in which the entire specimen  was  dried  without  depletion  with  preserving  whole skeleton, muscle, and of course the skin  and feathers (Alinger 1948). Since such spec­ imens functionally retain the same information  as study skins, we have merged them in Table 1.  Preparations  of  body  parts,  that  is,  individual  wings, tail and legs, have only recently been in­ cluded  in  the collection,  especially after 2012.  In  order  to  facilitate  the  determination  of  the  moult state of animals (Figure 8), we began to  produce study skins with one wing cut off and  dried open. We also store skeletons from 2012  onwards. Most of the bird skulls in the museum  collection were collected by Savo Brelih. Even  four specimens of African Coraciiformes from  the Brelih Ethiopian expedition have been pre­ served  as  skulls  and  skeletons  (Table  1).  The  founding PMS collection of bird eggs (oological  collection) was originally  owned by Dr  Janko  Ponebšek. In it, only European Roller eggs have  been  included  and  preserved  considering  Co­ raciiformes (Ponebšek & Ponebšek 1934). By 2016, only about half of all collected speci­ mens of Coraciiformes were retained in the PMS  A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 54 SCOPOLIA No 91 – 2017 Tabela 1: Pregled števila muzealij vrst vpijatov (Coraciiformes) po tipih preparatov v ornitološki zbirki  Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Številka pomeni število enot, ohranjenih v zbirki, številka v oklepaju pa  število vseh enot, vnesenih v muzejske knjige, ki vključuje tudi uničene muzealije.  Table 1: An overview of the number of specimens of Coraciiformes species by types of preparations in the  ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History. The number indicates the number of units  preserved in the collection, whereas the number in brackets is the number of all recorded units in the museum  book, which also includes lost specimens. Vrsta / Species De rm op las tik a /  M ou nt M eh  /  Sk in De li / P ar ts Pe re sa  /  Fe ath er s Lo ba nj a / S ku ll Sk ele t / S ke let on Ja jca  /  Eg gs Gn ez do / Ne st Ne pr ep ar ira ni  pr im er ek  /  Un pr ep ar ed  sp ec im en Coracias garrulus 2 (10) 6 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (1) 0 (1) 0 (0) Coracias abyssinicus 0 (0) 0 (2) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Coracias caudatus 0 (0) 0 (1) 0 (0) 0 (0) 1 (1) 1 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Coraciidae, skupaj/total 2 (10) 6 (9) 0 (0) 0 (0) 1 (1) 1 (1) 1 (1) 0 (1) 0 (0) Alcedo atthis 4 (14) 20 (25) 7 (7) 2 (2) 2 (2) 6 (6) 0 (0) 0 (0) 2 (2) Corythornis cristatus 0 (0) 0 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Halcyon leucocephala 0 (0) 0 (2) 0 (1) 0 (0) 1 (2) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Halcyon senegalensis 0 (0) 0 (3) 0 (0) 0 (0) 0 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Halcyon albiventris 0 (0) 0 (2) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Megaceryle alcyon 1 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Ceryle rudis 0 (0) 0 (1) 0 (0) 0 (0) 1 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Alcedinidae, skupaj/total 5 (15) 20 (34) 7 (8) 2 (2) 4 (6) 6 (6) 0 (0) 0 (0) 2 (2) Merops bullockoides 0 (0) 1 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Merops pusillus 0 (0) 0 (3) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Merops variegatus 0 (0) 0 (3) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Merops apiaster 3 (6) 18 (20) 2 (2) 1 (1) 0 (0) 2 (2) 0 (0) 0 (0) 1 (1) Merops nubicus 0 (0) 0 (5) 0 (0) 0 (0) 1 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Meropidae, skupaj/total 3 (6) 19 (32) 2 (2) 1 (1) 1 (1) 2 (2) 0 (0) 0 (0) 1 (1) SKUPAJ / TOTAL 10 (31) 45 (75) 9 (10) 3 (3) 6 (8) 9 (9) 1 (1) 0 (1) 3 (3) propadli ali so bili izločeni iz zbirke (tabela 2).  Propadla je večina starejših preparatov (67 %  oziroma  48  primerkov),  ki  so  bili  prido­ bljeni med  letoma 1873  in 1960  (slika 1). Po  pripisih v  inventarnih knjigah  je  sklepati,  da  je bil večji del preparatov izločen med letoma  1937  in  1950.  Šlo  je  zlasti  za  (1)  izločitve  v  korist  gimnazij  kot  učila  (zlasti  iz  razstavne  zbirke,  ki  je  bila  shranjena  in  razstavljena  v  matični muzejski hiši)  in (2)  izgubo proveni­ ence  ob  kasnejših  postavitvah  razstav,  nekaj  muzealij  pa  je  propadlo  zaradi  (3)  napadov  collection, 55% (N = 68),  the other specimens  either decayed or were  removed  from  the col­ lection (Table 2). Most of old specimens (67% or  48 specimens) were lost between 1873 and 1960  (Figure 1). According to the subscriptions in the  inventory books, it was concluded that most of  the  specimens  were  eliminated  between  1937  and 1950. In particular, the specimens were (1)  donated to a secondary school as teaching tools  (especially  from  the  exhibition  collection  that  was stored and exhibited in the main museum  building) and (2) the labels and accompanying  55 moljev, zlasti v zbirki Državnega ornitološke­ ga  observatorija,  ki  je  kot  dislocirana  enota  Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani deloval v  Stožicah  (Božič  1976).  Večino  izločitev  so  opravili  po  spremembi  stare  postavitve  muzejske razstave, ki je bila postavljena še v  sklopu  Prirodopisnega  oddelka  Narodnega  muzeja v Ljubljani (Kos 1933) in se je obdržala  najmanj do leta 1949 (Prirodoslovni muzej  v  Ljubljani  1949;  slika  3).  Drastična  pa  je  bila  usoda  Brelihovih  etiopskih  preparatov.  Etiopska  zbirka  ptic  se  je  v  muzeju  hranila  ločeno od ostalega dela ornitološke zbirke  in  ni bila nikoli vnesena v muzejsko inventarno data were lost due to the later exhibitions, while  some  specimens  decayed due  to  (3) moths  at­ tacks,  especially  in  the  collection  of  the  State  Ornithological Observatory, which operated at  a  dislocated unit  of  the Slovenian Museum of  Natural History at Stožice in Ljubljana (Božič  1976). Most of the exclusions were made after  the change of the old museum exhibition, which  was kept until at least 1949, and which was set  up still within the Department of Natural Histo­ ry within the former unified National Museum  of Ljubljana (Kos 1933, Prirodoslovni muzej  v Ljubljani 1949; Figure 3). Drastic, however,  was the fate of the Brelih Ethiopian specimens.  Tabela 2: Pregled števila primerkov vpijatov (Coraciiformes) v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja  Slovenije po vrstah in državah izvora. Številka pomeni število enot, ohranjenih v zbirki, številka v oklepaju pa  število vseh enot, vnesenih v muzejske knjige, ki vključuje tudi propadle in izločene muzealije. Podani so tudi  sumarni podatki o ohranjenosti preparatov vpijatov v zbirki. Table 2: An overview of the number of specimens of Coraciiformes in the ornithological collection of the  Slovenian Museum of Natural History by species and countries of origin. The number indicates the number of  units preserved in the collection, while the number in brackets is the number of all recorded units in the museum  books, which also includes lost specimens. Summarized data on the preservation of specimens in the collection  are also given. Vrsta / Species Sl ov en ija Hr va šk a M ad ža rsk a Sr bij a Ro m un ija Et io pij a Su da n Se ve rn a Am er ik a iz  ko nfi na cij e Sk up aj / To ta l % oh ra nj en eg a / % p re se rv ed Coracias garrulus 9 (18) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 9 (18) 50 % Coracias abyssinicus 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (2) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (2) 0 % Coracias caudatus 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (2) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (2) 50 % Alcedo atthis 30 (45) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 30 (45) 67 % Corythornis cristatus 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (1) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (1) 0 % Halcyon leucocephala 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (5) 20 % Halcyon senegalensis 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (4) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (4) 0 % Halcyon albiventris 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (2) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (2) 0 % Megaceryle alcyon 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (1) 0 (0) 1 (1) 100 % Ceryle rudis 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (3) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (3) 33 % Merops bullockoides 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (1) 1 (1) 100 % Merops pusillus 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (3) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (3) 0 % Merops variegatus 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (3) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (3) 0 % Merops apiaster 7 (11) 5 (5) 1 (1) 1 (1) 9 (9) 0 (0) 0 (1) 0 (0) 0 (0) 23 (28) 82 % Merops nubicus 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 1 (6) 17 % Skupaj / Total 46 (74) 5 (5) 1 (1) 1 (1) 9 (9) 4 (31) 0 (1) 1 (1) 1 (1) 68 (124) 55 % % ohranjenega / % preserved 62 % 100 % 100 % 100 % 100 % 13 % 0% 100 % 100 % 55 % A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 56 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 8: Primer shranjevanja ornitološkega materiala po letu 2012 za študijske namene: meh, perut in preostali  skelet 1Y ♂ čebelarja (Merops apiaster) iz Gorenjih Sušic pri Novem mestu (iz Zatočišča za živali prosto živečih  vrst). Primerek PMSL 5428, zbran 28.9.2010 (prepariral Vilijem Žgavec). Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 8: An example of the storage of ornithological material after 2012 for study purposes: skin, wing and the  remaining skeleton 1Y ♂ of the European Bee-eater (Merops apiaster) from Gorenje Sušice near Novo mesto  (from the Wildlife Refuge). The specimen PMSL 5428 was collected on 28 September 2010 (prepared by Vilijem  Žgavec). Photo: Ciril Mlinar Cic 57 Slika 9: Izsek iz stare postavitve razstavne zbirke v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pred letom 1950. Na sliki  so razstavljeni dermoplastični preparati treh vrst vpijatov, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji: zlatovranka (Coracias garrulus) (omara 61, polica 4), vodomec (Alcedo atthis) (omara 64, polica 4) in čebelar (Merops apiaster) (omara  64, polica 4). Le manjši del primerkov na sliki se je dejansko ohranil do danes (foto: arhiv PMS). Figure 9: An excerpt from the old arrangement of the exhibition in the Slovenian Museum of Natural History  before 1950. The picture shows the mounts of three Coraciiformes species which also occur in Slovenia: the  European Roller (Coracias garrulus) (cabinet 61, shelf 4), the Common Kingfisher (Alcedo atthis) (cabinet 64,  shelf 4) and the European Bee-eater (Merops apiaster) (cabinet 64, shelf 4). Only a small part of the shown  specimens has survived to this day (photo: PMS archives). A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 58 SCOPOLIA No 91 – 2017 knjigo. Edina do danes ohranjena dokumenta  o obstoju te zbirke so terenska knjiga iz zasebne  zapuščine Sava Breliha  in  fotografi­ ja z  razstave  iz  leta 1961  (slika 2). Do danes  se je od etiopske zbirke ptic ohranilo le nekaj  lobanj in skeletov (pri vpijatih le 4 od skupno  31  primerkov;  13 %).  Vsi  preparati,  izdelani  večinoma  kot mumije  ali  peruti,  so  propadli  zaradi napada moljev v 70ih letih 20. stoletja  (S.  Brelih,  ustno). Del  etiopskega materiala  pa je propadel že med transportom v Slovenijo,  saj ga je Brelih pošiljal v več pošiljkah in vsaj  The Ethiopian collection of birds was kept in the  museum separately from the rest of the ornitho­ logical collection and was never catalogued into  the  main  museum  inventory  book.  The  only  documents  preserved  to  date  proving  the  ex­ istence of this collection are the Field Book of  Savo Brelih and photograph from the exhibition  from 1961 (Figure 2). To date, only a few skulls  and skeletons have survived from the Ethiopi­ an bird collection (in Coraciiformes only 4 out  of the 31 specimens; 13%). All specimens, pre­ pared mostly as mummies, were destroyed due  Tabela 3: Razlaga kratic, uporabljenih v katalogu Table 3: Abbreviations used in the catalogue Oznake Abbreviations * primerek ni več ohranjen v zbirki  Prirodoslovnega muzeja Slovenije * specimen no longer preserved in the collection  of the Slovenian Museum of Natural History 1Y prvoletna ptica 1Y first-year bird 2Y drugoletna ptica 2Y second-year bird ad. odrasla ptica ad. adult bird AKPMSL Akcesijska knjiga ptic Prirodoslovnega  muzeja Slovenije, Ljubljana AKPMSL Accession book for birds of the Slovenian  Museum of Natural History  juv. juvenilna ptica juv. juvenile bird KDOO Katalog zbirke Državnega ornitološkega  observatorija (1903-1964) KDOO Catalogue of bird collection of the State  Ornithological Observatory (1903-1964) leg. legit (najditelj) leg. legit n.v. nadmorska višina n.v. altitude PMSL Inventarna knjiga ptic Prirodoslovnega  muzeja Slovenije, Ljubljana PMSL Inventory book for birds of the Slovenian  Museum of Natural History, Ljubljana prep. preparator prep. taxidermist pull. mladič v gnezdu pull. nestling SIK Inventarna knjiga sesalcev, rib, ptic,  plazilcev Prirodoslovnega muzeja,  1841-1974 (Stara inventarna knjiga) SIK Inventory book of mammals, fish, birds, reptiles of the  Natural History Museum, 1841-1974 (Old inventory book) TKSB Terenska knjiga Sava Breliha (Etiopija, 1960-1961) TKSB Field book of Savo Brelih (Ethiopia, 1960-1961) 59 to moth attacks in  the 1970s (S. Brelih, pers.  comm.). A part of the Ethiopian material had al­ ready been lost during the transport to Slovenia,  as it was shipped by Brelih in several shipments,  and at least one of them was lost due to a lengthy  customs  inspection  (S.  Brelih,  pers.  comm.).  What was in the lost consignment is unknown,  given  that  the  inventory of  the material  in  the  shipments  has  not  been  preserved.  Although  this paper deals only with Coraciiformes, which  present a very small part of the entire ornitho­ logical collection of PMS (1%) that at the end of  2016 counted 6,979 catalogued specimens,  the  share of lost specimens exceeds the share of lost  specimens  in  other  European  natural  history  museums (Anonymous 2014 ). Below  is  a  catalogue  of  the  Coraciiformes  specimens  in  the  ornithological  collection  of  PMS, which  includes  both  preserved  and  lost  catalogued  material,  as  well  as  not  yet  pre­ pared and non-catalogued specimens from the  museum accessory. ena  izmed njih  je na poti zaradi dolgotrajne­ ga  carinskega  pregleda  propadla  (S. Brelih, ustno). Kaj je v tej pošiljki propadlo, ni znano,  saj se popis materiala ni ohranil. Čeprav so v  prispevku obravnavani le vpijati, ki sestavlja­ jo zelo majhen del celotne ornitološke zbirke  PMS  (1 %),  ki  je  konec  leta  2016  štela  6979  inventarnih enot, pa delež propadlih  in  izgu­ bljenih  muzealij  presega  delež  izgubljenih  muzealij  v  drugih  evropskih  naravoslovnih  muzejih (Anonymous 2014). V nadaljevanju podajava kataloški pregled  v  ornitološki  zbirki  PMS  evidentiranih  primerkov vpijatov, ki vključuje tako ohranjeni  kot  neohranjeni  inventarizirani  material,  kot  tudi  še  ne  preparirane  in  neiventarizirane  primerke iz muzejske akcesije. 3 .1 . Zlatovranke (Coraciidae) / Rollers 3.1.1. Coracias caudatus lorti Shelley, 1885 – lastovičja zlatovranka / Lilac- breasted Roller Etiopija / Ethiopia Shashamane (7°12'N, 38°36'E, 1920 m asl): 1 skeleton and skull (PMSL 4691), 20.11.1960, leg. &  prep. Savo Brelih (slika/figure 11) *Shashamane (7°12'N, 38°36'E, 1920 m asl): 1 mummy (TKSB 261 ali 262), 20.11.1960, leg. &  prep. Savo Brelih Lastovičja zlatovranka je pretežno južnoafriška  vrsta, v severnem delu areala pa živi izolirana  somalijsko-etiopska  podvrsta C . c . lorti  (Fry  & Fry 1992). Dva primerka te podvrste sta bila  zbrana v Etiopiji  (slika 10)  in preparirana kot  mumiji  ter  leta  1961  prikazana  na  razstavi  v  PMS  (slika  7).  Kasneje  sta  propadla,  vendar  sta bila skelet in lobanja enega od primerkov v  celoti ohranjena (slika 11). The  Lilac-breasted  Roller  is  predominantly  South African species, while the northern part  of  the  range  is  home  to  the  isolated  Somali- Ethiopian  subspecies  C.  c.  lorti  (Fry  &  Fry  1992). Two specimens of this subspecies were  collected in Ethiopia (Figure 10) and prepared  as  mummies,  and  in  1961  presented  at  the  exhibition in PMS (Figure 7). Later they were  destroyed,  but  the  skeleton  and  skull  of  one  of  the  specimens  were  completely  preserved  (Figure 11). A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 60 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 10: Geografski izvor primerkov lastovičje (Coracias caudatus; črna pika) in abesinske  zlatovranke (C . abyssinicus; bela pika) v zbirki PMS. Velike pike nakazujejo v zbirki ohranjene  primerke, majhne pike pa propadle primerke. Figure 10: Geographical origin of the specimens of the Lilac-breasted Roller (Coracias caudatus; black dot) and Abyssinian Roller (C . abyssinicus; white dot) in the PMS collection. Large dots indicate  a preserved specimen in the collection, while small dots stand for lost specimens. 61 Slika 11: Lobanja lastovičje zlatovranke (Coracias caudatus lorti), ki je bila ohranjena po propadu mumijskega  preparata. Primerek (PMSL 4691), zbran 20.10.1960 v Etiopiji, je prepariral Savo Brelih. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 11: The skull of the Lilac-breasted Roller (Coracias caudatus lorti), which survived after the decay of  the mummy. The specimen (PMSL 4691) was collected on 20 October 1960 in Ethiopia and prepared by Savo  Brelih. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 62 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.1.2.  Coracias garrulus garrulus Linnaeus, 1758 – zlatovranka /  European Roller Slovenija / Slovenia Domžale (46°08'N, 14°35'E, 307 m asl): 1 skin (PMSL 186), ad. ♂, 8.9.1912, leg. I. Hamperl Globodol (45°50'N, 15°02'E, 204 m asl): 2 eggs (PMSL 4101), 8.6.1912 (slika/figure 14) Ljubljana-Tomačevo (46°04'N, 14°32'E, 289 m asl): 1 skin (PMSL 490), ad. ♀, 17.5.1950, leg. &  prep. Alojz Šmuc (slika/figure 18) Medvode (46°08'N, 14°24'E, 326 m asl): 1 mount (PMSL 5320), ad. ♂, 1890, leg. & prep.  Ferdinand Schulz (slika/figure 13) Podvinci (46°25'N, 15°54'E, 224 m asl): 1 skin (PMSL 491), ad. ♀, 31.7.1954, leg. I. Golob, prep.  Janez Dovič Podvinci (46°25'N, 15°54'E, 224 m asl): 1 skin (PMSL 492), ad. ♂, 31.8.1954, leg. I. Golob, prep.  Janez Dovič (slika/figure 17) Rače (46°27'N, 15°40'E, 264 m asl): 1 skin (PMSL 187), ad. ♂, 9.8.1908 Savci (46°28'N, 16°02'E, 226 m asl): 1 skin (PMSL 2463), ad., 19.8.1991, leg. Z. Meško, prep.  Janez Dovič (slika 15) *Šentvid pri Stični (45°57'N, 14°50'E, 334 m asl): 6 mounts (SIK 93), 2 ad., 4 pull., X. 1894, leg.  & prep. Ferdinand Schulz (opomba: v biološki skupini skupaj z gnezdom SIK 1070/ remark:  in group with the nest SIK 1070 ) (slika/figure 16) Slika 12: Geografski izvor primerkov zlatovranke (Coracias garrulus) v zbirki PMS. Velike pike nakazujejo v  zbirki ohranjene primerke, majhne pike primerke, ki niso več ohranjeni. Bele pike so primerki, pridobljeni pred  letom 1950, črne pike pa primerki, pridobljeni po letu 1950. Figure 12: Geographical origin of the specimens of the European Roller (Coracias garrulus) in the PMS  collection. Great dots indicate preserved specimens in the collection, small dots lost specimens. White dots are  specimens obtained before 1950, and black dots specimens obtained after 1950. 63 Čeprav  je  zlatovranka  dokaj  razširje­ na po južni in vzhodni Evropi, severni Afriki  in  centralni  Aziji  s  prezimovališči  večinoma  južno od ekvatorja v Afriki (del Hoyo s sod.  2001),  pa  izginja  v  večjem  delu  evropske­ ga  areala  (BirdLife  International  2004),  vključno  s  Slovenijo  (Božič  2009).  V  zbirki  PMS  so  zastopani  zgolj  primerki,  zbrani  na  ozemlju  Slovenije  (slika  12),  pri  čemer  so  zastopani  primerki  iz  zgodovinskih  ljubljan­ skih  (slika  13)  in  dolenjskih  gnezdišč  (slika  14), in z zadnjih štajerskih gnezdišč (slika 15).  Danes je vrsta na ozemlju Slovenije domnevno izumrla  z  zgolj  priložnostnim  gnezdenjem  osebkov  iz  izolirane  avstrijske  populacije  na  Goričkem (Denac & Kmecl 2014). Kot gnez­ ditveno relevanten material iz Slovenije sta se ohranili  le dve  jajci  iz Ponebškove oološke  zbirke  (slika  14).  Schulz  (1895)  je  poročal  o gnezdu s  štirimi mladiči, ki ga  je  leta 1894  osebno zbral v Šentvidu pri Stični: »Leta 1894  sem  našel  2  gnezdi  pri  Šentvidu,  dve  uri  od  Ljubljane. Gnezdi sta bili v votlih hrastih s po  3 in 4 mladiči. Gnezdilno duplo sem skupaj s  4 mladiči  zbral  za  zoološko  zbirko.« Preparat  gnezda z mladiči in gnezdečim parom je bila del  stare  razstavne  postavitve  PMS  (slika  16),  po  pripisih iz SIK so odrasli ptici izločili iz zbirke  avgusta  1949,  mladiče  pa  zažgali  15.12.1955.  Najmlajši in ohranjeni primerek zlatovranke je  iz Savcev v Slovenskih goricah iz leta 1991 iz  gnezdečega para. Ptico naj bi pobila toča. Glava  preparata  je  precej  poškodovana  (slika  15).  Med preparati v muzejski zbirki so ohranjene  le odrasle ptice (sliki 17 in 18). Although the European Roller is fairly wide­ spread  in  southern  and  eastern  Europe,  North  Africa and Central Asia, with wintering grounds  mostly south of the equator in Africa (del Hoyo et al., 2001), it disappears in much of its European  range (BirdLife International 2004), includ­ ing Slovenia (Božič 2009). Only the specimens  collected  on  the  territory  of  Slovenia  (Figure  12) are represented in the PMS collection, with  specimens from the historical breeding grounds  of Ljubljana (Figure 13) and Dolenjska (Figure  14), and from the species' last Styrian breeding  sites (Figure 15). Today, the species is regarded  extinct in the territory of Slovenia, with only one  occasional breeding from the  isolated Austrian  population in Goričko (Denac & Kmecl 2014).  Only two eggs from the Ponebšek oological col­ lection  (Figure 14) were preserved  as  a breed­ ing-relevant  material  from  Slovenia.  Schulz (1895) reported on the nest with four fledglings,  which he personally collected  in 1894 at Šent­ vid near Stična: "In 1894, I found two nests near  Šentvid, two hours from Ljubljana. Nests were  in hollow oaks with 3 and 4 nestlings. I collected  a breeding hole with 4 nestlings  for a zoologi­ cal collection." The breeding hole with mounted  nestlings and breeding pair was part of the old  PMS exhibition (Figure 16), and according to the  SIK reports, adult birds were excluded from the  collection in August 1949, and the nestlings were  burned on 15 December 1955. The youngest pre­ served specimen of the European Roller  in the  collection was  from Savci  in Slovenske  gorice  found in 1991. It was a breeding bird, which was  allegedly killed by hail. The head of the skin is  significantly  damaged  (Figure  15). Among  the  specimens in the museum collection only adult  birds are preserved (Figures 17 and 18). * Šentvid pri Stični (45°57'N, 14°50'E, 334 m asl): 1 nest (SIK 1070), leg. & prep. Ferdinand  Schulz (opomba: v biološki skupini skupaj z gnezdom SIK 93/ remark: in group with the nest  SIK 93) (slika/figure 16) *Šentjur pri Celju, Botričnica (46°12' N, 15°24' E, 257 m asl): 1 mount (SIK 1781), ♂, 26.5.1949,  leg.& prep. Franc Barbič (opomba: pri duplu na omari biološke skupine/ remark: by the nest  hole on the biological group cabinet) *Šentjur pri Celju, Botričnica (46°12' N, 15°24' E, 257 m asl): 1 mount (SIK 1782), ♀, 26.5.1949,  leg. & prep. Franc Barbič (opomba/remark: Diorama IX.) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 mount (PMSL 5850), ad., pred/before 1890 A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 64 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 13: Dermoplastični preparat zlatovranke (Coracias garrulus garrulus), ad. ♂ , iz Medvod, ki ga je zbral in prepariral Ferdinand Schulz. Primerek PMSL 5320, zbran leta 1890. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 13: Mount of the European Roller (Coracias garrulus garrulus), ad. ♂, from Medvode, which was  collected and prepared by Ferdinand Schulz. Specimen PMSL 5320 was collected in 1890. Photo: Ciril Mlinar  Cic Slika 14: Jajci zlatovranke (Coracias garrulus garrulus) iz Globodola. Primerka PMSL 4101, zbrana 8.6.1912.  Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 14: Two eggs of the European Roller (Coracias garrulus garrulus) from Globodol. Specimens PMSL  4101 were collected on 8 June 1912. Photo: Ciril Mlinar Cic 65 Slika 15: Študijski meh odrasle zlatovranke (Coracias garrulus garrulus) iz Savcev, ki ga je zbral Z. Meško in  prepariral Janez Dovič. Primerek PMSL 2463, zbran 19.8.1991. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 15: A study skin of the European Roller (Coracias garrulus garrulus) from Savci collected by Z. Meško  and prepared by Janez Dovič. Specimen PMSL 2463 was collected on 19 August 1991. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 66 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 16: Gnezdo s štirimi mladiči zlatovranke (Coracias garrulus garrulus) iz Šentvida pri  Stični, ki ga je zbral in prepariral Ferdinand Schulz leta 1894 (SIK 93 in 1070). Fotografija iz  stare razstavne postavitve. Gnezdo, ki ga omenja Schulz (1895), ni več ohranjeno v zbirki  PMS (foto: arhiv PMS). Figure 16: A nest with four fledglings of the European Roller (Coracias garrulus garrulus) from Šentvid near Stična, collected and prepared by Ferdinand Schulz in 1894 (SIK 93 and  1070). Photo from the old exhibition. The nest mentioned by Schulz (1895) is no longer  preserved in the PMS collection (photo: PMS archives). 67 Slika 17: Študijski meh zlatovranke (Coracias garrulus garrulus), ad. ♂ , iz Podvincev, ki ga je zbral I. Golob in  prepariral Janez Dovič. Primerek PMSL 492, zbran 31.8.1954. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 17: A study skin of the European Roller (Coracias garrulus garrulus), ad. ♂, from Podvinci, collected  by I. Golob and prepared by Janez Dovič. Specimen PMSL 492 was collected on 31 August 1954. Photo: Ciril  Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 68 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 18: Študijski meh zlatovranke (Coracias garrulus garrulus), ad. ♀ , iz Tomačevega pri Ljubljani, ki ga je  zbral in prepariral Alojz Šmuc. Primerek PMSL 490, zbran 17.5.1950. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 18: A study skin on the European Roller (Coracias garrulus garrulus), ad. ♀, from Tomačevo near  Ljubljana, collected and prepared by Alojz Šmuc. Specimen PMSL 490 was collected on 17 May 1950. Photo:  Ciril Mlinar Cic 69 3.1.3.  Coracias abyssinicus Hermann, 1783 – abesinska zlatovranka /  Abyssinian Roller Etiopija / Ethiopia *Shashamane (7°12' N, 38°36' E, 1920 m asl) : 1 mummy (TKSB 263), 20.11.1960, leg. & prep.  Savo Brelih *Koka (8°25' N, 39°07' E, 1590 m asl): 1 mummy (TKSB 313), 16.12.1960, leg. & prep. Savo  Brelih Monotipska severno-tropska afriška vrsta (Fry  &  Fry  1992). Na  etiopski  ekspediciji  je  Savo  Brelih zbral dva primerka (slika 10), od katerih  je vsaj eno mumijo razstavil v PMS leta 1961 (slika  7). Ob  kasnejšem uničenju  zbirke  so  v  celoti zavrgli oba preparata. Monotypic  North-Tropical  African  Species  (Fry  &  Fry  1992).  During  the  Ethiopian  expedition,  Savo  Brelih  collected  two  specimens  (Figure  10),  of which  at  least  one  mummy  was  exhibited  in  the  PMS  in  1961  (Figure 7). Upon the subsequent destruction of  the collection, both specimens were discarded. 3.2. Vodomci (Alcedinidae) / Kingfishers 3.2.1. Alcedo atthis ispida (Linnaeus, 1758) – vodomec / Common Kingfisher Slovenija / Slovenia Bistra (45°56' N, 14°19' E, 310 m asl): 1 skin (PMSL 1004), 1Y ♀, 23.11.1951, leg. & prep. Franc  Barbič (slika 27) Bizeljsko (46°01' N, 15°41' E, 187 m asl): 1 os./ex., feathers (PMSL 5529), juv., 30.5.1999, leg.  Katarina Senegačnik  Borovnica (45°55' N, 14°21' E, 306 m asl): 1 skin,1 wing (PMSL 5669), ad. ♂, 8.11.2006, leg.  Andrej Belič, prep. Vilijem Žgavec  Bukovci (46°22' N, 15°57' E, 213 m asl): 1 skin (PMSL 1957), 1Y ♂, 13.7.1983, leg. Borut  Štumberger, prep. Janez Dovič *Dragomelj (46°06' N, 14°35' E, 287 m asl): 2 mounts (SIK 1674), ♂ & ♀, 20.8.1937  Ivančna Gorica, Hudo (45°56' N, 14°47' E, 362 m asl): 1 skin (PMSL 3349), 1Y ♀, 24.8.2000, leg.  Ludvik Jakopin, prep. Vilijem Žgavec  Koper (45°32' N, 13°44' E, 1 m asl): 1 skin, 1 wing (PMSL 3813), 1Y ♂, 10.10.2008, leg. Igor  Brajnik prep. Andrej Kapla  Koper (45°32' N, 13°44' E, 1 m asl): 1 nepreparirani primerek/unprepared specimen (AKPMSL  2016/012), 14.8.2015, leg. Peter Maričič  Laško (46°10'N, 15°14'E, 221 m asl): 1 skin, 1 wing, skeleton (PMSL 4889), 1Y ♂, 26.12.2011,  leg. M. Sodjak, prep. Vilijem Žgavec Laško (46°10'N, 15°14'E, 221 m asl): 1 skin, 1 wing, skeleton (PMSL 4890), ad. ♂, 26.12.2011,  leg. M. Sodjak, prep. Vilijem Žgavec (slika/figure 24) Ljubljana (46°03'N, 14°30'E, 305 asl): 1 mount (PMSL 5688), 1Y ♀, 1894, leg. & prep. Ferdinand  Schulz (slika/figure 22) Ljubljana-Črnuče (46°05'N, 14°31'E, 288 m asl): 1 skin (PMSL 1006), 1Y ♂, 12.8.1949, leg. &  prep. Alojz Šmuc  A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 70 SCOPOLIA No 91 – 2017 Ljubljana-Fužine (46°03' N, 14°33' E, 287 m asl): 1 nepreparirani primerek/unprepared specimen  (AKPMSL 2016/300), 1Y ♂, 11.10.2016, leg. Nada Koso  Ljubljana-Stožice (46°05'N, 14°31'E, 293 m asl): 1 skin (PMSL 1003), 1Y ♂, 17.8.1951, leg.  Božidar Ponebšek, prep. Alojz Šmuc  Ljubljana-Stožice (46°05'N, 14°31'E, 293 m asl): 1 skin (PMSL 1005), 2Y ♀, 24.1.1949, leg. &  prep. Alojz Šmuc  Ljubljana, Črna vas (46°00'N, 14°28'E, 289 m asl): 1 skin, 1 wing, skeleton (PMSL 3837), ad. ♀,  6.1.2009, prep. Andrej Kapla Ljubljana, Gameljne (46°07'N, 14°29'E, 314 m asl): 1 skin (PMSL 2702), ad. ♀, 14.11.1993, leg. J.  Ocvirk, prep. Vilijem Žgavec *Ljubljana (46°03'N, 14°30'E, 305 m asl): 1 mount (SIK 129), ♂, 1890, leg. & prep. Ferdinand  Schulz *Ljubljana (46°03'N, 14°30'E, 305 m asl): 5 mounts (SIK 749), 1894, leg. & prep. Ferdinand  Schulz (opomba: prvotno 6 dermoplastik, 1 dermoplastika ohranjena kot PMSL 5688 /  remark: originally 6 mounts, 1 mount preserved as PMSL 5688 (slika/figure 22))  *Ljubljana – Moste ob Ljubljanici (46°03'N, 14°33'E, 284 m asl): 1 skin (KDOO 44), ♂,  15.6.1937, leg. & prep. Viktor Herfort *Ljubljana-Stožice (46°05'N, 14°31'E, 293 m asl): 1 skin (KDOO 181), ad. ♂, 15.11.1948, prep.  Alojz Šmuc Maribor-letališče Edvarda Rusjana (46°28'N, 15°40'E, 264 m asl): 1 os./ex., 2 wings, 1 tail,  2 legs, skeleton, 1 skull (PMSL 6526), 1Y ♂, 14.10.2014, leg. Jožica Bordjan, prep. Al Vrezec,  Vilijem Žgavec, Mojca Jernejc Kodrič (slika/figure 28) Markovci (46°23'N, 15°55'E, 220 m asl): 1 skin (PMSL 1956), 1Y ♂, 5.9.1983, leg. Borut  Štumberger, prep. Janez Dovič Markovci, Nova vas (46°50'N, 16°13'E, 265 m asl): 1 skin (PMSL 1753), ad. ♀, 15.12.1980, leg.  Borut Štumberger, prep. Janez Dovič (slika/figure 25) Medvode, Zbiljsko jezero (46°09'N, 14°24'E, 351 m asl): 1 skull (PMSL 4688), 15.12.1953, leg.  Franc Barbič, prep. Savo Brelih (slika/figure 30) Ormož (46°24'N, 16°09'E, 218 m asl): 1 skin (PMSL 1769), 1Y ♂, 30.7.1981, leg. Dare Šere, prep.  Janez Dovič (slika/figure 26) Sečovlje (45°28'N, 13°37'E, 1 m asl): 1 skin (PMSL 1923), ad. ♀, 3.9.1983. leg. Jože Gračner,  Dare Šere, prep. Janez Dovič Sečoveljske soline (45°29'N, 13°36'E, 0 m asl): 1 skin, 1 wing, skeleton (PMSL 6520), 1Y ♂,  15.10.2013, leg. Peter Maričič, prep. Vilijem Žgavec, Mojca Jernejc Kodrič  Vrhnika (45°57'N, 14°17'E, 296 m asl): 1 skin (PMSL 2763), 1Y ♂, 16.10.1993, leg. Branko  Lapajna, prep. Viljem Žgavec Vrhnika (45°57'N, 14°17'E, 296 m asl): 1 os./ex., feathers (PMSL 6861), 1Y, 18.9.1988, leg. &  prep. Dare Šere (slika/figure 29) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 22), ad. ♂, pred 1923, leg. Janko Ponebšek Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 5952), ad. ♀ (slika/figure 23) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 5953), ad. ♀ (slika/figure 23) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 mount (PMSL 6171), ad. ♀ (slika/figure 21) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (AKPMSL 2014/040), ad. ♂ *Neznana lokacija/Unknown locality: 1 mount (SIK 128), pred/before 1890 *Neznana lokacija/Unknown locality: 1 mount (SIK 1012), 1923 *Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (KDOO 1128) *Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (KDOO 1129) *Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (SIK 1326), before 1935 71 Vodomec  s  sedmimi  opisanimi  podvrsta­ mi  je  južno  transevrazijsko  razširjen  (del  Hoyo s sod. 2001). V Evropi se pojavljata dve  podvrsti: A . a . ispida v večjem delu Evrope in  A . a . atthis v južni Evropi. Matvejev & Vasić (1973) za Slovenijo navajata le podvrsto A . a . ispida, A . a . atthis pa se po navedbah pojavlja  že  v  Istri,  zato  njeno  pojavljanje  v  jugozaho­ dnem  delu  Slovenije  ni  izključeno.  Razlike  med  podvrstama  so  majhne.  Nominotipska  A . a . atthis  je  v  povprečju  manjša  z  daljšim  in  močnejšim  kljunom,  biometrični  podatki  pa  se  na  veliko  prekrivajo.  Manjše  razlike  so  tudi  v  obarvanosti  (Cramp  1985,  Baker  1993, Demongin 2016). V zbirki PMS je bilo  zelo  malo  primerkov  zbranih  v  jugozahodni  Sloveniji,  od  teh  le  eden  iz  domnevno  gnez­ ditvenega  obdobja.  V  zbirki  tudi  ni  primer­ jalnega materiala nominotipske podvrste A . a . atthis  iz  južne  Evrope  (slika  19). Na  podlagi  doslej  zbranega  materiala  je  torej  težko  za­ ključiti,  ali  severni  rob  areala  nominotiopske  podvrste  sega  tudi  v  Slovenijo.  Za  razrešitev  vprašanja pojavljanja in gnezdenja nominotip­ ske  podvrste  vodomca  pri  nas  je  potrebnega  več zbranega materiala, predvsem pa natanč­ nejše meritve gnezdečih ptic v okviru obroč­ kovalne  dejavnosti  v  jugozahodni  Sloveniji.  Danes  so  v  ornitološki  zbirki  ohranjeni  zgolj  primerki doraslih ptic, v preteklosti pa so bila  zagotovo  vključena  tudi  jajca  vodomca,  ki  so bila  razstavljena v diorami z vodomčevim  gnezdom  (slika  20)  v  stari  razstavni  postavi­ tvi  pred  letom  1950  (dvorana  IX.,  omara  88;  Kos 1933, Prirodoslovni muzej v Ljubljani 1949).  Tako  diorama  kot  njeni  preparati,  vključno z  jajci,  se niso ohranili. Tudi prove­ nienca jajc ni znana, saj le ta niso zabeležena v  nobeni izmed muzejskih inventarnih ali akce­ sijskih knjig. Med dermoplastičnimi preparati  vodomcev se jih je do danes ohranilo le nekaj  (slike 21, 22, 23). V stari postavitvi razstave je  bila prikazana skupina 6 ptic iz Ljubljane iz leta  1894,  delo  preparatorja  Ferdinanda  Schulza,  ki pa  se ni ohranila. Primerjava preparatov  s  sliko  razstavljene  skupine  pred  letom  1950  (slika 9) kaže, da  je bila verjetno vsaj ena od  ptic  iz skupine ohranjena, vendar brez zapisa  The  Common  Kingfisher  with  seven  de­ scribed  subspecies  has  a  southern  transeura­ sian distribution (del Hoyo et al. 2001). There  are  two  subspecies  in  Europe: A . a . ispida in most parts of Europe and A . a . atthis in south­ ern Europe. Matvejev & Vasić (1973) refer only  to  the  subspecies  of A . a . ispida  for Slovenia,  but A . a . atthis was already known from Istria,  therefore the presence in the southwestern part  of Slovenia is possible. The differences between  subspecies are subtle. Nominotypic A . a . atthis is on average smaller with a longer and stronger  beak, but biometric data overlaps a great deal.  Minor  differences  are  also  in  the  colouring  (Cramp  1985, Baker  1993, Demongin  2016).  In the PMS collection, very few specimens were  collected  in  southwestern  Slovenia,  of  which  only  one  was  from  the  breeding  period.  The  collection  also  holds  no  comparative  material  of the nominotypic subspecies A . a . atthis from  southern Europe (Figure 19). Based on the ma­ terial collected so far, it is difficult to conclude  that the northern edge of the range of the nomi­ notypic subspecies extends to Slovenia. In order  to resolve the issue of occurrence and breeding  of  the  nominotypic  subspecies,  more  collect­ ed material  is  needed  as well  as more precise  measurements of nesting birds during bird ring­ ing  in  south-western Slovenia. Today only  the  specimens of full grown birds are preserved in  the ornithological collection; in the past, before  1950, the eggs of the Common Kingfisher were  displayed  in  dioramas  with  the  Kingfisher's  nest (Figure 20; hall IX., cabinet 88; Kos 1933, Prirodoslovni muzej v Ljubljani 1949). Di­ orama and exhibited specimens including eggs  have not been preserved. There is also no data  on  the eggs' origin, as  they were not  recorded  in  any  of  the museum  inventory  or  accession  books. Only few mounts have been preserved to  date (Figures 21, 22, 23). In the old exhibition a  group of 6 birds from Ljubljana from 1894 was  exhibited, the work of the taxidermist Ferdinand  Schulz. The group has not survived. Compari­ son of preparations with a picture of the exhib­ ited group before 1950 (Figure 9) shows that at  least one of the birds from the group might have  been  preserved,  but  without  a  record  or  label  A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 72 SCOPOLIA No 91 – 2017 ali etikete (slika 22). V ornitološki zbirki PMS  so  sicer  ohranjeni  primerki  obeh  spolov  in  različnih starosti (slike 24, 25, 26, 27). Sicer pa  so v zbirki ohranjeni tudi posamezni deli ptic  (slika 28), peresa (slika 29) in kosti (slika 30). (Figure 22).  In  the ornithological  collection of  PMS, specimens of both sexes and of different  ages are preserved (Figures 24, 25, 26, 27). Oth­ erwise,  in  the  collection,  also  individual  parts  of birds have survived (Figure 28), i.e. feathers  (Figure 29) and bones (Figure 30). Slika 19: Geografski izvor primerkov vodomca (Alcedo atthis) v zbirki PMS. Velike pike nakazujejo v zbirki  ohranjene primerke, majhne pike pa propadle primerke. Bele pike so primerki, pridobljeni pred letom 1950, črne  pike pa primerki, pridobljeni po letu 1950. Figure 19: Geographical origin of the Common Kingfishers (Alcedo atthis) in the PMS collection. Large dots  indicate preserved specimens in the collection, and small dots lost specimens. White dots indicate specimens  obtained before 1950, and black dots specimens obtained after 1950. 73 Slika 20: Diorama z gnezdom vodomca (Alcedo atthis ispida) iz stare razstavne postavitve pred letom 1950  (dvorana IX., omara 88). Diorama in preparati v njej se niso ohranili, razstavljena jajca pa so bila verjetno  edini primerki vodomčevih jajc v PMS, vendar njihova provenienca ni znana, saj niso bila zapisana v nobeno  muzejsko knjigo (foto: arhiv PMS). Figure 20: Diorama with a nest of Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida) from the old museum exhibition  before 1950 (hall IX., cabinet 88). The diorama and mounts have not survived till this day. The exhibited eggs  were probably the only eggs of the Common Kingfisher in the PMS, but their origin is unknown, since they were  not recorded in any of museum books (photo: PMS archives). A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 74 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 21: Dermoplastični preparat vodomca (Alcedo atthis ispida), ad. ♀. Primerek PMSL 6171.  Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 21: Mount of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), ad. ♀. Specimen PMSL 6171.  Photo: Ciril Mlinar Cic 75 Slika 22: Fotografija (spodaj) primerka iz stare razstavne postavitve z dermoplastičnim preparatom vodomca  (Alcedo atthis ispida) iz t.i. Schulzeve skupine iz leta 1894, ki se je verjetno edini ohranil do danes (zgoraj). Gre  za dermoplastični preparat 1Y ♀. Primerek PMSL 5688. Foto: arhiv PMS, Ciril Mlinar Cic  Figure 22: Photograph (below) of the specimen from the old museum exhibition arrangement with taxidermy of  the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida) from the so-called Schulz's group from 1894, which is probably  the only preserved specimen till now (above). Mount of 1Y ♀. Specimen PMSL 5688. Photo: PMS archives, Ciril  Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 76 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 23: Dermoplastična preparata vodomcev (Alcedo atthis ispida), ad. ♀ , iz trenutne razstavne postavitve  PMS. Levo - primerek PMSL 5953. Desno ­ primerek PMSL 5952. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 23: Mounts of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), ad. ♀, from the current museum exhibition  in PMS. Left - specimen PMSL 5953. Right - specimen PMSL 5952. Photo: Ciril Mlinar Cic 77 Slika 24: Študijski meh in perut vodomca (Alcedo atthis ispida), ad. ♂ , iz Laškega, ki ga je zbral M. Sodjak in  prepariral Vilijem Žgavec. Primerek PMSL 4890, zbran 26.12.2011. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 24: Study skin of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), ad. ♂, from Laško, collected by M.  Sodjak and prepared by Vilijem Žgavec. Specimen PMSL 4890 was collected on 26 December 2011. Photo: Ciril  Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 78 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 25: Študijski meh vodomca (Alcedo atthis ispida), ad. ♀ , iz Nove vasi pri Markovcih, ki ga je zbral Borut  Štumberger in prepariral Janez Dovič. Primerek PMSL 1753, zbran 15.12.1980. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 25: A study skin of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), ad. ♀, from Nova vas near  Markovci, collected by Borut Štumberger and prepared by Janez Dovič. Specimen PMSL 1753 was collected on  15 December 1980. Photo: Ciril Mlinar Cic 79 Slika 26: Študijski meh vodomca (Alcedo atthis ispida), 1Y ♂ , iz Ormoža, ki ga je zbral Dare Šere in prepariral  Janez Dovič. Primerek PMSL 1769, zbran 30.7.1981. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 26: A study skin of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), 1Y ♂, from Ormož, collected by Dare  Šere and prepared by Janez Dovič. Specimen PMSL 1769 was collected on 30 July 1981. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 80 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 27: Študijski meh vodomca (Alcedo atthis ispida), 1Y ♀, iz Bistre, ki ga je zbral in prepariral Franc Barbič.  Primerek PMSL 1004, zbran 23.11.1951. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 27: A study skin of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), 1Y ♀, from Bistra, collected and  prepared by Franc Barbič. Specimen PMSL 1004 was collected on 23 November 1951. Photo: Ciril Mlinar Cic 81 Slika 28: Peruti, rep in nogi vodomca (Alcedo atthis ispida), 1Y ♂, z letališča Edvarda Rusjana v Mariboru, ki  ga je zbrala Jožica Bordjan in preparirala Al Vrezec in Vilijem Žgavec. Primerek PMSL 6526, zbran 14.10.2014.  Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 28: Wings, tail and legs of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), 1Y ♂, from the Edvard Rusjan  airport in Maribor, collected by Jožica Bordjan and prepared by Al Vrezec and Vilijem Žgavec. Specimen PMSL  6526 was collected on 14 October 2014. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 82 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 29: Peresi vodomca (Alcedo atthis ispida), 1Y, z Vrhnike, ki ju je zbral in prepariral Dare Šere. Primerek  PMSL 6861, zbran 18.9.1988. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 29: Feathers of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida), 1Y, from Vrhnika, collected and prepared  by Dare Šere. Specimen PMSL 6861 was collected on 18 September 1988. Photo: Ciril Mlinar Cic 83 Slika 30: Lobanja vodomca (Alcedo atthis ispida) z Zbiljskega jezera, ki ga je zbral Franc Barbič in prepariral  Savo Brelih. Primerek (PMSL4688), zbran 15.12.1953. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 30: Skull of the Common Kingfisher (Alcedo atthis ispida) from lake Zbilje, collected by Franc Barbič  and prepared by Savo Brelih. Specimen PMSL4688 was collected on 15 December 1953. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 84 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.2.2.  Corythornis cristatus stuartkeithi Dickerman, 1989 – čopasti vodomec /  Malachite Kingfisher Etiopija / Ethiopia *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 71), 11.10.1960, leg. & prep. Savo  Brelih Primerek  čopastega  vodomca  je  Savo  Brelih  leta  1960  zbral  ob  jezeru  Awasa  v  osrednji  Etiopiji  (slika  31)  in  je  najverjetneje  pripadal  takrat še neopisani podvrsti C . c . stuartkeithi, ki  je  bila  poimenovana  30  let  kasneje  po  zgodovinskem  primerku  iz  severne  Etiopije  v Ameriškem naravoslovnem muzeju (Dickerman  1989).  Edini  primerek  v  zbirki  PMS se ni ohranil, preparata pa tudi ni najti na  fotografiji  razstave  iz  leta 1961 (slika 7), zato  je mogoče, da je propadel že pri transportu iz  Etiopije v Slovenijo. A  specimen  of  the Malachite  Kingfisher  was  collected by Savo Brelih in 1960 at Awasa Lake  in central Ethiopia (Figure 31) and most likely  belonged  to  the  then  undescribed  subspecies  of C . c . stuartkeithi. It was described 30 years  later after a historical specimen from northern  Ethiopia  from  the  American  Natural  History  Museum  (Dickerman  1989).  The  only  specimen  in  the  PMS  collection  has  not  been  preserved,  and  the  specimen  cannot  be  found  on the photograph of the exhibition from 1961  (Figure 7). It is therefore possible that it had been  lost during transport from Ethiopia to Slovenia. Slika 31: Geografski izvor primerkov čopastega vodomca (Corythornis cristatus; bela pika) in  črnobelega pasata (Ceryle rudis; črna pika) v zbirki PMS. Velike pike nakazujejo v zbirki ohranjene  primerke, majhne pike pa propadle primerke. Figure 31: Geographical origin of the specimens of the Malachite Kingfisher (Corythornis cristatus; white dot) and the Pied Kingfisher (Ceryle rudis; black dot) in the PMS collection. The large dots  indicate a preserved specimen in the collection, small dots lost specimens. 85 3.2.3. Halcyon leucocephala leucocephala (Statius Müller, PL, 1776) –  sivoglavi gozdomec / Grey-headed Kingfisher Etiopija / Ethiopia Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 skull (PMSL 4689), 31.10.1960, leg. & prep. Savo Brelih  (slika/figure 33) *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 skull (TKSB 118), 20.10.1960, leg. & prep. Savo Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 148), 25.10.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 173), 1.11.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 wing (TKSB 172), 31.10.1960, leg. & prep. Savo Brelih  (opomba: ohranjena lobanja kot PMSL 4689/ remark: preserved skull as PMSL 4689 (slika/ figure 33)) Slika 32: Geografski izvor primerkov sivoglavega (Halcyon leucocephala; črna pika), sinjega (H . senegalensis; bela pika) in poljskega gozdomca (H . albiventris; siva pika) v zbirki PMS. Velike pike nakazujejo v zbirki  ohranjene primerke, majhne pike pa propadle primerke. Figure 32: Geographical origin of the Grey-headed Kingfisher (Halcyon leucocephala; black dot), the  Woodland Kingfisher (H . senegalensis; white dot) and the Brown-hooded Kingfisher (H . albiventris; grey dot) in the PMS collection. The large dots indicate a preserved specimen in the collection, and small dots lost  specimens. A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 86 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 33: Lobanja sivoglavega gozdomca (Halcyon leucocephala leucocephala) iz Etiopije, ki ga je zbral in  prepariral Savo Brelih. Primerek (PMSL 4689), zbran 31.10.1960 ob jezeru Awasa. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 33: Skull of the Grey-headed Kingfisher (Halcyon leucocephala leucocephala) from Ethiopia, collected  and prepared by Savo Brelih. Specimen PMSL 4689 was collected on 31 October 1960 at Lake Awasa. Photo:  Ciril Mlinar Cic 87 Savanska  vrsta,  splošno  razširjena  v  podsaharski  Afriki,  severni  del  areala  pa  naseljuje  nominotipska  podvrsta  (Fry  &  Fry 1992). Na etiopski ekspediciji je S. Brelih zbral  štiri primerke (slika 32) in vse tri kot mumije  predstavil na razstavi leta 1961 v PMS (slika 7).  Kasneje, ob propadu zbirke, je bila ohranjena le  ena lobanja (slika 33), domnevno primerka, ki  je bil prvotno prepariran z razprtimi perutmi. Savannah  species,  commonly  distributed  in  sub-Saharan  Africa.  The  northern  part  of  the  range  is  inhabited  by  the  nominotypic  subspecies  (Fry  &  Fry  1992).  During  the  Ethiopian expedition, S. Brelih collected four  specimens (Figure 32) and presented all three  as mummies  at  the  exhibition  in  1961  in  the  PMS  (Figure  7).  Later,  when  the  collection  was destroyed,  only  one  skull was  preserved  (Figure  33),  most  probably  from  a  specimen  originally prepared with open wings. 3.2.4.  Halcyon senegalensis senegalensis (Linnaeus, 1766) – sinji gozdomec /  Woodland Kingfisher Etiopija / Ethiopia *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 skull (TKSB 117), 20.10.1960, leg. & prep. Savo Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 189), 3.11.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 238), 15.11.1960, leg. & prep. Savo  Brelih (opomba: oddano tov. Repiču/remark: given to Mr Repič) *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 239), 15.11.1960, leg. & prep. Savo  Brelih (opomba: oddano tov. Repiču/remark: given to Mr Repič) Transekvatorialna vrsta, pri kateri so severno  in  južnotropske  populacije  migratorne  (Fry  &  Fry  1992).  Etiopijo  poseljuje  migratorna  nominotipska podvrsta. S. Brelih je ob jezeru  Awasa v osrednji Etiopiji zbral štiri primerke  (slika 32), vendar  je dva že na  terenu podaril  tov. Repiču,  tako da sta v muzej prišli  le dve  mumiji,  pri  čemer  je  bila  ena  preparirana  z  razprtimi perutmi. Oba primerka sta bila leta  1961  tudi  razstavljena  (slika  7).  Kljub  temu  pa  zapis  v  terenski  knjigi  ni  jasen,  saj  je  pri  enem primerku zapisano, da je bila shranjena  le lobanja, razen če so bili v razstavo vključeni  tudi Repičevi primerki. Do danes se v muzeju  ni  ohranil  noben  primerek,  usoda  Repičevih  primerkov pa ni znana. Trans-equatorial species in which the northern  and southern tropical populations are migratory  (Fry & Fry 1992). Ethiopia  is  inhabited by a  migratory  nominotypic  subspecies.  S.  Brelih  collected four specimens near Awasa Lake in  central Ethiopia  (Figure 32), but  immediately  donated  two  of  them  to  Mr  Repič.  Finally,  only two mummies came to the museum, one  of which was prepared with open wings. Both  specimens were exhibited  in 1961 (Figure 7).  Nevertheless,  the  record  from the Field Book  is not clear, as it states that from one specimen  only the skull was stored, unless specimens of  Mr Repič were also included in the exhibition.  To date, no specimens have been preserved in  the museum, but the fate of Repič's specimens  remains unknown. A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 88 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.2.5.  Halcyon albiventris orientalis Peters, W, 1868 – poljski gozdomec /  Brown-hooded Kingfisher Etiopija / Ethiopia *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 149), 25.10.1960, leg. & prep. Savo Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 174), 1.11.1960, leg. & prep. Savo Brelih Pretežno  južnoafriška  vrsta,  Etiopija  pa  leži  na  skrajni  severni  meji  njene  razširjenosti.  Možna  je  tudi  zamenjava  s  pogostejšo  vrsto  H . leucocephala v Etiopiji (Fry & Fry 1992) in  tudi S. Brelih pri ptici TKSB 149 ni bil povsem  gotov  pri  določitvi  vrste.  Oba  primerka  je  zbral  ob  jezeru  Awasa  (slika  32).  Sodeč  po  fotografiji  z  razstave  leta  1961  (slika  7)  sta  bila razstavljena oba primerka kot mumiji, do  danes pa se ni ohranil nobeden od njiju. It is predominantly South African species, and  Ethiopia  is  located  at  the  extreme  northern  boundary of  its  range.  In Ethiopia, confusion  with H . leucocephala  is  possible  (Fry & Fry 1992),  and  even  S.  Brelih  in  the  bird  TKSB  149  was  not  quite  certain  about  the  species  determination. Two specimens were collected  along Lake Awasa  (Figure  32). According  to  the  photograph  from  the  exhibition  in  1961  (Figure 7), both specimens were exhibited as  mummies,  and none of  them has  survived  to  date. 3.2.6. Megaceryle alcyon (Linnaeus, 1758) – kraljevi pasat / Belted Kingfisher Severna Amerika / North America Neznana lokacija/Unkonwn locality: 1 dermoplastika (PMSL 5114), ♂, 1897, leg. dr. Holub (slika 34) Splošno  razširjena  severnoameriška  vrsta,  katere areal je večinoma v ZDA in južni Kanadi  (Fry  &  Fry  1992).  Dermoplastični  preparat  samca (slika 34) je leta 1897 muzeju podaril dr.  Holub. Verjetno je preparat starejši, a podrobna  provenienca  ni  znana.  Dr.  Holub  je  v  letu  1897  muzeju  podaril  še  dva  dermoplastična  preparata  ameriških  ptic,  vzhodnega  travniškega  škorčevca  (Sturnella magna; PMSL4997)  in  rdečeperutega  škorčevca  (Agelaius phoeniceus; PMSL5585), ki izvirata  iz  Združenih  držav Amerike. Verjetno  je  bil  preparat kraljevega pasata vključen tudi v staro  razstavno  postavitev muzeja  skupaj  z  obema  škorčevcema med eksotičnimi pticami, čeprav  v  vodnikih  po  zbirkah  niso  omenjeni  (Kos  1933, Prirodoslovni  muzej  v  Ljubljani 1949). Škorčevca sta zabeležena na fotografijah  stare razstavne postavitve izpred leta 1950. The widespread North American species, with  the  greater  part  of  its  range  in  the  USA  and  southern Canada (Fry & Fry 1992). The mount  of  the  male  (Figure  34)  was  donated  to  the  museum by Dr Holub in 1897. The specimen is  probably older, but a detailed origin is unknown.  In  1897,  Dr  Holub  donated  to  the  museum  also  two  other  mounts  of  American  birds,  the  Eastern  Meadowlark  (Sturnella magna; PMSL4997)  and  the  Red-winged  Blackbird  (Agelaius phoeniceus;  PMSL5585)  originating  from the USA. Probably the Belted Kingfisher  was  also  included  in  the  old  exhibition  of  the  museum among exotic birds, although they are  not mentioned  in  the  guides  through museum  collections (Kos 1933, Prirodoslovni muzej v  Ljubljani 1949). The Eastern Meadowlark and  Red-winged Blackbird were otherwise recorded  in  photographs  of  an  old  museum  exhibition  before 1950. 89 Slika 34: Dermoplastični preparat ♂ kraljevega pasata (Megaceryle alcyon) iz Severne Amerike, ki ga je zbral dr. Holub. Primerek PMSL 5114, zbran leta 1897. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 34: Mount of ♂ Belted Kingfisher (Megaceryle alcyon) from North America, collected by Dr. Holub.  Specimen PMSL 5114 was collected in 1897. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 90 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.2.7. Ceryle rudis rudis (Linnaeus, 1758) – črnobeli pasat / Pied Kingfisher Etiopija / Ethiopia Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 skull (PMSL 4687), 21.10.1960 ali 5.11.1960, leg. &  prep. Savo Brelih (slika 35) *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 124), 21.10.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 skull (TKSB 125 ali 199), 21.10.1960 ali 5.11.1960, leg.  & prep. Savo Brelih Območje  razširjenosti  črnobelega  pasata  je  trodelno  (Fry  &  Fry  1992).  Po  zadnjih  taksonomskih  spremembah  afriški  areal  poseljuje  nominotipska  podvrsta  C . r . rudis, sredozemski  areal  podvrsta C . r . syriacus in azijski areal tri podvrste, C . r . leucomelanurus, C . r . travancoreensis in C . r . insignis (Gill &  Donsker  2016).  V  zbirki  PMS  je  ohranjena  lobanja  afriške  nominotipske  podvrste  primerka,  ki  je  bil  zbran v  okviru  odprave v  Etiopijo leta 1960 (slika 35). Savo Brelih je na  odpravi  zbral  tri  primerke,  pri  čemer  je  kot  mumijski  preparat  ohranil  le  enega,  pozneje  razstavljenega na muzejski razstavi leta 1961 (slika 2). Od dveh primerkov, zbranih ob jezeru  Awasa v osrednji Etiopiji (slika 31), je shranil  le glavo, zgolj ena lobanja pa se je ohranila do  danes. Za slednjo ni jasno, ali gre za primerek,  nabran dne 21.10. ali 5.11.1960. V obeh primerih  gre za isto lokacijo.  The  range  of  the  Pied  Kingfisher  is  three- fold  (Fry  &  Fry  1992).  Following  the  recent  taxonomic  changes,  the  African  range  is  inhabited  by  the  nominotypic  subspecies  of  C . r . rudis,  the  Mediterranean  range  by  the  subspecies C . r . syriacus, and the Asian range  by  three  subspecies,  C . r . leucomelanurus, C . r . travancoreensis and C . r . insignis (Gill &  Donsker 2016). The PMS collection includes  the preserved skull of the African nominotypic  subspecies  of  the  specimen,  which  was  collected  during  the  expedition  to  Ethiopia  in  1960  (Figure  35).  Savo  Brelih  collected  three  specimens,  where  only  one,  eventually  exhibited  at  the  museum  exhibition  in  1961,  was  retained as  a mummy  (Figure 2). Of  the  two  specimens  collected  at  Lake  Awasa  in  central Ethiopia  (Figure 31), only a head was  stored,  and  only  one  skull  has  survived  to  date. It is not clear whether the specimen was  collected on 21 October or 5 November 1960.  In both cases the location is the same. 91 Slika 35: Lobanja črnobelega pasata (Ceryle rudis rudis) iz Etiopije, ki ga je zbral in prepariral Savo Brelih.  Primerek (PMSL4687), zbran 21.10.1960 ali 5.11.1960 ob jezeru Awasa. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 35: A skull of the Pied Kingfisher (Ceryle rudis rudis) from Ethiopia, collected and prepared by Savo  Brelih. Specimen PMSL4687 was collected on 21 October 1960 or on 5 November 1960 at Lake Awasa. Photo:  Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 92 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.3. Čebelarji (Meropidae) / Bee-eaters 3.3.1. Merops bullockoides Smith, 1834 – beločeli čebelar / White-fronted  Bee­eater Avstrija / Austria Iz ujetništva/from captivity (Wien-Tiergarten Schönbrunn): 1 skin (PMSL 5135), ad. ♂, 2.5.2001  (slika 36) Tropska  vrsta  čebelarja,  splošno  razširjena  v  južnem delu afriške celine (Fry & Fry 1992).  Študijski meh je v zbirko PMS prišel v sklopu  sodelovanja z Naravoslovnim muzejem na Dunaju  (Naturhistorisches  Museum  Wien;  kustodinja  dr. Anita Gamauf)  leta  2014. Gre  za  primerek  iz  dunajskega  živalskega  vrta  Schönbrunn, ki je poginil 2.5.2001 (slika 36).  Meh  so  izdelali  v  preparatorski  delavnici  Naravoslovnega muzeja na Dunaju. A  tropical  species  of  Bee-eater,  widely  distributed in the southern part of the African  continent  (Fry  &  Fry  1992).  The  study  skin  came  to  the  PMS  collection  in  collaboration  with  the Natural History Museum  in Vienna  (Naturhistorisches  Museum  Wien,  curator  Dr Anita Gamauf)  in  2014.  It  is  a  specimen  from  the  Schönbrunn  Zoo  in  Vienna,  which  died on 2 May 2001 (Figure 36). The skin was  prepared  in  the  taxidermy  workshop  of  the  Natural History Museum in Vienna. 93 Slika 36: Študijski meh beločelega čebelarja (Merops bullockoides), ad. ♂ , iz zbirke živali dunajskega  živalskega vrta Schönbrunn. Primerek PMSL 5135, poginil v konfinaciji 2.5.2001. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 36: A study skin of the White-fronted Bee-eater (Merops bullockoides), ad. ♂, from the collection of  animals in the Schönbrunn Zoo in Vienna. PMSL 5135 specimen died in captivity on 2 May 2001. Photo: Ciril  Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 94 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.3.2. Merops apiaster Linnaeus, 1758 – čebelar / European Bee-eater Slovenija / Slovenia Stanjevci (46°48'N, 16°11'E, 298 m asl): 1 skin (PMSL 1260), 1Y ♀, 20.11.1964, leg. & prep.  Ernest Škerlak (slika/figure 45) Mojstrana, Dovje (46°28'N, 13°56'E, 712 m asl): 1 skin (PMSL 3520), ad. ♂, 13.5.1993, leg.  Zdenka Oven, prep. Vilijem Žgavec (slika/figure 42) Novo mesto, Gorenje Sušice (45°43'N, 15°05'E, 198 m asl): 1 skin, 1 wing, skeleton (PMSL  5428), 1Y ♂, 28.9.2010, iz Zatočišča za živali prosto živečih vrst/from Refugee for wildlife  species, prep. Vilijem Žgavec *Šmihel pri Žužemberku (45°50'N, 14°52'E, 274 m asl): 1 mount (SIK 124), ♂, 1879, leg. R.  Indof, prep. Ferdinand Schulz (opomba: darovano Gimnaziji Guštanj, danes Gimnazija Ravne  na Koroškem/remark: donated to Guštanj Secondary School) (slika/figure 39) *Šmihel pri Žužemberku (45°50'N, 14°52'E, 274 m asl): 1 mount (SIK 125), ♀, 1879, leg. R.  Indof, prep. Ferdinand Schulz (slika/figure 39) Žužemberk (45°49' N, 14°55' E, 223 m asl): 1 mount (PMSL 5028), ad. ♀, 1873, leg. & prep.  Ferdinand Schulz (slika/figure 38) *Žužemberk (45°49' N, 14°55' E, 223 m asl): 1 mount (SIK 127), 1873, leg. & prep. Ferdinand Schulz Neznana lokacija/Unknown locality: 1 mount (PMSL 5773), ad., 1948, leg. & prep. Viktor  Herfort (slika 40) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 mount (PMSL 5774), 1Y ♂, 1948, leg. & prep. Viktor  Herfort (slika 40) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 6902), ad. ♂, pred/before 1935, leg. V.  Dombruovski (slika/figure 41) *Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (KDOO 1116) Hrvaška / Croatia Smilčić (44°07' N, 15°30' E, 196 m asl): 1 skin (PMSL 2323), ad. ♀, V. 1988, leg. Janez Gregori,  prep. Janez Dovič (slika/figure 43) Smilčić (44°07' N, 15°30' E, 196 m asl): 1 skin (PMSL 2324), ad. ♂, V. 1988, leg. Janez Gregori,  prep. Janez Dovič Zadar, Nin (44°14'N, 15°11'E, 0 m asl): 1 os./ex., feathers (PMSL 6862), ad., 15.7.1988, leg. &  prep. Dare Šere (slika/figure 46) Zadar, Nin, Sabunike (44°15'N, 15°09'E, 19 m asl): 1 skin (PMSL 2870), ad. ♂, 12.7.1989, leg.  Dare Šere, prep. Janez Dovič  Zadar, Ražanac (44°16'N, 15°20'E, 8 m asl): 1 skin, 1 wing, skeleton (PMSL 4888), ad. ♂,  22.5.2008, leg. Dare Šere, prep. Vilijem Žgavec Madžarska / Hungary Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3519), 2Y ♀, IX. 2002, prep. Vilijem Žgavec Srbija / Serbia Deliblatska peščara, Dubovac, Stevanova ravnica (44°51' N, 21°12' E, 107 m asl): 1 nepreparirani  primerek/unprepared specimen (AKPMSL 2016/212), 2016, leg. Miroslav Marković Romunija / Romania Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3503), 1Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec 95 Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3504), 1Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3505), 1Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3506), 1Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3507), 1Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3508), ad. ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3509), 1Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3510), 2Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec (slika/figure 44) Neznana lokacija/Unknown locality: 1 skin (PMSL 3511), 1Y ♀, XII. 1996, carinski zaseg, prep.  Vilijem Žgavec Sudan / Sudan *Red Sea district (19°N; 35°E): 1 mummy (TKSB 8), 9.9.1960, leg. & prep. Savo Brelih Razširjenost  čebelarja  obsega  poleg  južne  Evrope še severno Afriko in centralno Azijo,  del  populacije  pa  gnezdi  tudi  v  južni Afriki,  kjer je tudi pretežni del prezimovališč severnih  ptic (del Hoyo s sod. 2001). Populacija narašča  tako v Evropi kot Sloveniji (BirdLife Inter­ national  2004). V Sloveniji  so  vrsto  nekdaj  obravnavali  kot  redkega  gosta,  danes  pa  gre  za  redno  gnezdilko  (Geister  1995). V  zbirki  PMS so primerki zbrani na območju Slovenije  in Balkanskega polotoka (slika 37).  Izjema  je  primerek ptice, ujete na selitvi v Sudanu, ki ga  je zbral Savo Brelih in se v zbirki ni ohranil. Vsi  starejši preparati izvirajo z Dolenjske, vendar se  je do danes ohranil le primerek iz Žužemberka  iz leta 1873 (slika 38). Vsi drugi primerki iz 19.  stoletja pa so propadli (po pripisih v SIK so bili  iz  zbirke  izločeni med  letoma 1946  in 1950).  Ohranjene  so  le  fotografije  iz  stare  razstavne  postavitve (slika 39). V SIK so bili  iz okolice  Žužemberka vneseni štirje primerki, od katerih  sta  bila  dva  pridobljena  v  letu  1873  in  dva  v  letu 1879. Domnevamo, da jih je zbral in pre­ pariral muzejski preparator Ferdinand Schulz.  Schulz  v  svojih  kasnejših  zapisih  o  čebelarju  omenja le primerka iz leta 1879, primerkov iz  leta 1873 pa ne (Schulz 1892, 1893). Kasneje  In addition to southern Europe, the presence  of European Bee-eater extends to North Africa  and Central Asia,  and  a portion of  the popula­ tion  also  inhabits  southern  Africa,  where  the  majority  of  the  northern  birds  overwinter  (del  Hoyo et al. 2001). The population is  increasing  both  in Europe and Slovenia  (BirdLife  Inter­ national  2004).  In  Slovenia,  the  species  was  once  considered  a  rare  vagrant,  but  is  today  a  regular breeder (Geister 1995). In the PMS col­ lection, specimens were collected in the territory  of Slovenia and the Balkan Peninsula (Figure 37).  The exception is the specimen of a bird caught on  the move to Sudan, which was collected by Savo  Brelih, but was not preserved  in  the collection.  All  older  specimens  originate  from Dolenjska,  but until now only a specimen from Žužemberk  from 1873 has been preserved  (Figure 38). All  other  specimens  from  the  19th  century  were  lost  (according  to  the  subscriptions  in  the  SIK  they were removed from the collection between  1946 and 1950). Only photographs from the old  museum  exhibition  have  survived(Figure  39).  In SIK, four specimens were recorded from the  surroundings of Žužemberk, two of which were  acquired in 1873 and two in 1879. We assume that  they were collected and prepared by the museum  A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 96 SCOPOLIA No 91 – 2017 je Kos  (1925)  v  svojem  pregledu  podatkov  navedel Schulzevo ustno poročilo po spominu,  da sta bila dva čebelarja, dotlej brez podatkov,  poslana v muzej leta 1873 iz Žužemberka, kar  danes  upoštevamo  kot  relevantno  provenien­ co obeh preparatov, od katerih  je ohranjen  le  eden.  V  zbirki  je  tudi  nekaj  primerkov  brez  popolnih podatkov o najdbi, med drugim tudi  primerka iz leta 1948, ki ju je izdelal preparator  Viktor Herfort (slika 40), ter več primerkov iz  Romunije in Madžarske, zaseženih v carinskih  postopkih na meji. V zbirki so ohranjene ptice  različnih starosti obeh spolov (slike 41, 42, 43,  44, 45). Vključena so tudi repna peresa iz pri­ merjalne ptilološke zbirke, ki jo je zbral Dare  Šere (slika 46). taxidermist Ferdinand Schulz. Schulz referred to  only the specimen from the year 1879 in his later  notes on the Bee-eaters, and not  the specimens  from  1873  (Schulz  1892,  1893).  Later,  in  his  review of Bee-eater data in Slovenia, Kos (1925)  mentioned Schulz's personal communication that  the two Bee-eaters, stored without data, were sent  to the museum in 1873 from Žužemberk, which  is  now  considered  as  a  relevant  origin  of  both  mounts, only one of which has been preserved.  The  collection  also  contains  some  specimens  without complete information, including a 1948  specimen  prepared  by  Viktor  Herfort  (Figure  40)  and  several  specimens  from  Romania  and  Hungary  seized  by  the  customs  on  the  state  border. The collection contains birds of different  ages of both  sexes  (Figures 41, 42, 43, 44, 45).  Tail feathers from the comparative feather collec­ tion collected by Dare Šere (Figure 46) are also  included in the museum collection. Slika 37: Geografski izvor primerkov čebelarja (Merops apiaster) v zbirki PMS. Velike pike nakazujejo v zbirki  ohranjene primerke, majhne pike pa propadle primerke. Bele pike so primerki, pridobljeni pred letom 1950, črne  pike pa primerki, pridobljeni po letu 1950. Figure 37: Geographical origin of the European Bee-eaters (Merops apiaster) in the PMS collection. Large dots  indicate a preserved specimen in the collection, and small dots lost specimens. The white spots are specimens  obtained before 1950, and black specks specimens obtained after 1950. 97 Slika 38: Dermoplastični preparat čebelarja (Merops apiaster), ad. ♀ , iz Žužemberka, ki ga je zbral in  prepariral Ferdinand Schulz. Primerek PMSL 5028, zbran leta 1873. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 38: Mount of the European Bee-eater (Merops apiaster), ad. ♀, from Žužemberk, collected and prepared  by Ferdinand Schulz. Specimen PMSL 5028 was collected in 1873. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 98 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 39: Fotografija preparata čebelarja (Merops apiaster) št. 72 iz Vodnika po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani iz leta 1933 (Kos 1933). Primerek na sliki je najverjetneje ptica iz Šmihela pri Žužemberku iz leta 1879  (SIK 124 ali 125), ki je bila iz zbirke izločena leta 1950. Figure 39: Photo of the European Bee-eater (Merops apiaster) mount No. 72 from Guide through the collections of the National Museum in Ljubljana from 1933 (Kos 1933). The specimen in the picture is most likely the bird from  Šmihel near Žužemberk from 1879 (SIK 124 or 125), which was removed from the collection in 1950. 99 Slika 40: Dermoplastična preparata ad. (levo – PMSL 5773) in 1Y (desno - PMSL 5774) čebelarja (Merops apiaster), ki ju je zbral in prepariral Viktor Herfort leta 1948. Preparata sta del trenutne razstavne postavitve  PMS. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 40: Mounts of ad. (left - PMSL 5773) and 1Y (right - PMSL 5774) European Bee-eaters (Merops apiaster), collected and prepared by Viktor Herfort in 1948. The mounts are part of the current museum  exhibition in PMS. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 100 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 41: Študijski meh čebelarja (Merops apiaster), ad. ♂ , ki ga je zbral V. Dombruovski. Primerek PMSL  6902, zbran pred letom 1935. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 41: A study skin of the European Bee-eater (Merops apiaster), ad. ♂, which was collected by V.  Dombruovski. PMSL 6902 specimen was collected before 1935 Photo: Ciril Mlinar Cic 101 Slika 42: Študijski meh čebelarja (Merops apiaster), ad. ♂ , iz Dovjega pri Mojstrani, ki ga je našla Zdenka  Oven in prepariral Vilijem Žgavec. Primerek PMSL 3520, zbran 13.5.1993. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 42: A study skin of the European Bee-eater (Merops apiaster), ad. ♂, from Dovje near Mojstrana, found  by Zdenka Oven and prepared by Vilijem Žgavec. Specimen PMSL 3520 was collected on 13 May 1993. Photo:  Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 102 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 43: Študijski meh čebelarja (Merops apiaster), ad. ♀ , iz Smilčićev, ki ga je zbral Janez Gregori in  prepariral Janez Dovič. Primerek PMSL 2323, zbran maja 1988. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 43: A study skin of the European Bee-eater (Merops apiaster), ad. ♀, from Smilčići, collected by Janez  Gregori and prepared by Janez Dovič. Specimen PMSL 2323 was collected in May 1988. Photo: Ciril Mlinar Cic 103 Slika 44: Študijski meh čebelarja (Merops apiaster), 2Y ♀ , iz Romunije, ki jo je zasegla obmejna policija in  prepariral Vilijem Žgavec. Primerek PMSL 3510, zbran decembra 1996. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 44: A study skin of the European Bee-eater (Merops apiaster), 2Y ♀, from Romania, seized by the  border police and prepared by Vilijem Žgavec. Specimen PMSL 3510 was collected in December 1996. Photo:  Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 104 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 45: Študijski meh čebelarja (Merops apiaster), 1Y ♀ , iz Stanjevcev, ki ga je zbral in prepariral Ernest  Škerlak. Primerek PMSL 1260, zbran 20.11.1964. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 45: A study skin of the European Bee-eater (Merops apiaster), 1Y ♀, from Stanjevci, collected and  prepared by Ernest Škerlak. Specimen PMSL 1260 was collected on 20 November 1964. Photo: Ciril Mlinar Cic 105 Slika 46: Peresi čebelarja (Merops apiaster), ad., iz Nina pri Zadru, ki jih je zbral in prepariral Dare Šere.  Primerek PMSL 6862, zbran 15.7.1988. Foto: Ciril Mlinar Cic  Figure 46: Feathers of the European Bee-eater (Merops apiaster), ad., from Nin near Zadar, collected and  prepared by Dare Šere. Specimen PMSL 6862 was collected on 15 July 1988. Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 106 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.3.4.  Merops pusillus cyanostictus (Cabanis, 1869) – mali čebelar / Little  Bee­eater Etiopija / Ethiopia *Koka (8°25'N, 39°07'E, 1590 m asl): 1 mummy (TKSB 300), 13.12.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Koka (8°25'N, 39°07'E, 1590 m asl): 1 mummy (TKSB 305), ♂, 15.12.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Koka (8°25'N, 39°07'E, 1590 m asl): 1 mummy (TKSB 306), ♀, 15.12.1960, leg. & prep. Savo  Brelih Splošno  razširjena  vrsta  podsaharske Afrike,  ki  v  Etiopiji  dosega  severovzhodno  mejo  razširjenosti  (Fry  &  Fry  1992).  Muzej  je  v  preteklosti pridobil najmanj dva mumificirana  preparata  iz  Etiopije  (slika  47),  ki  sta  bila  prikazana na razstavi leta 1961 (slika 7), vendar  se do danes ni ohranil noben od njiju. A widespread species of Sub-Saharan Africa,  reaching Ethiopia  in  the  northeastern  part  of  the  range  (Fry &  Fry  1992).  In  the  past,  the  museum has acquired at least two mummified  specimens  from  Ethiopia  (Figure  47),  which  were exhibited in 1961 (Figure 7), but none of  them has been preserved to date. Slika 47: Geografski izvor primerkov malega (Merops pusillus; siva pika), močvirskega (Merops variegatus; bela pika) in rdečega čebelarja (Merops nubicus; črna pika) v zbirki PMS. Velike pike nakazujejo v zbirki  ohranjene primerke, majhne pike pa propadle primerke. Figure 47: Geographical origin of specimens of the Little Bee-eater (Merops pusillus; grey dot), the Blue-breasted  Bee-eater (Merops variegatus; white dot) and the Northern Carmine Bee-eater (Merops nubicus; black dot) in the  PMS collection. Large dots indicate a preserved specimen in the collection, small dots lost specimens. 107 3.3.5.  Merops variegatus lafresnayii Guérin-Méneville, 1843 – močvirski  čebelar / Blue-breasted Bee-eater Etiopija / Ethiopia *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 188), 2.11.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 213), 10.11.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 214), 10.11.1960, leg. & prep. Savo  Brelih Vrsta  močvirij,  travišč  in  gozdnih  obronkov  pretežno tropske Afrike z endemično podvrsto  M . v . lafresnayii v  etiopskem višavju  (Fry &  Fry 1992), kot jo je v svojih terenskih zapiskih  določil  tudi  Savo Brelih  (slika  47).  Sodeč  po  razstavljenih primerkih na fotografiji razstave  v  letu 1961  (slika 7)  sklepamo, da močvirski  čebelarji  verjetno niso prispeli  v muzej  in  so  propadli  že  med  transportom  iz  Etiopije  v  Slovenijo. The  species  of marshes,  grasslands  and  forest  slopes  of  predominantly  tropical  Africa  with  an  endemic  subspecies  of M . v . lafresnayii in the  Ethiopian  Highlands  (Fry  &  Fry  1992),  as  also  identified  by  Savo  Brelih  in  his  field  notes  (Figure  47).  According  to  the  exhibited  specimens  in  the photograph of  the exhibition  in  1961  (Figure  7),  we  conclude  that  Blue- breasted Bee-eaters probably did not  arrive  to  the museum and had already been  lost during  their transportation from Ethiopia to Slovenia. A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 108 SCOPOLIA No 91 – 2017 3.3.6.  Merops nubicus Gmelin, 1788 – rdeči čebelar / Northern Carmine  Bee­eater Etiopija / Ethiopia Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 skull (PMSL 4690), 21.10.1960, leg. & prep. Savo Brelih  (slika 48) *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 100), 15.10.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 101), 16.10.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 102), 16.10.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Awasa (7°11' N, 38°33' E, 1841 m asl): 1 mummy (TKSB 127), 21.10.1960, leg. & prep. Savo  Brelih *Shashamane (7°12' N, 38°36' E, 1920 m asl): 1 mummy (TKSB 260), 20.11.1960, leg. & prep.  Savo Brelih Rdeči  čebelar  je monotipska  vrsta  severnega  tropskega  pasu  Afrike.  Južna  tropska  vrsta  Merops nubicoides,  nekoč  obravnavana  kot  podvrsta  rdečega  čebelarja,  ima  status  samostojne vrste (Gill & Donsker 2016). Savo  Brelih  je  na  svoji  etiopski  ekspediciji  v  letu  1960 zbral šest primerkov. Vsaj dva primerka  sta  bila  kot  mumijska  preparata  (slika  47)  prikazana na muzejski razstavi leta 1961, eden  z razprtimi perutmi (slika 7). V zbirki PMS se  je do danes ohranila le ena lobanja (slika 48). The  Northern  Carmine  Bee-eater  is  a  monotypic species of the northern tropical belt  of Africa. The southern tropical species Merops nubicoides,  once  considered  a  subspecies  of  the Northern Carmine Bee-eater, has a status  of  an  independent  species  (Gill  & Donsker 2016).  In  1960,  Savo  Brelih  collected  six  specimens in his Ethiopian expedition. At least  two specimens were exhibited at the museum  exhibition in 1961 as the mummies (Figure 47).  One  specimen  was  displayed  with  stretched  wings (Figure 7). In the PMS collection, only  one skull has survived to date (Figure 48) 109 Slika 48: Lobanja rdečega čebelarja (Merops nubicus), zbrana 21.10.1960 ob jezeru Awasa v Etiopiji. Zbral in  prepariral jo je Savo Brelih (PMSL 4690). Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 48: A skull of the Northern Carmine Bee-eater (Merops nubicus) collected on 21 October 1960 near  Lake Awasa in Ethiopia. Collected and prepared by Savo Brelih (PMSL 4690). Photo: Ciril Mlinar Cic A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 110 SCOPOLIA No 91 – 2017 4 . Zahvala PMS vse od svoje ustanovitve leta 1944 nima  urejenih  samostojnih  in  po  mednaro­ dnih muzejskih  standardih  urejenih  depojskih  prostorov za shranjevanje občutljivega naravo­ slovnega gradiva, ki naj bi bili osnova za shranje­ vanje zbirk državnega pomena (Živković 2015).  Zato  se  ob  tej  priložnosti  zahvaljujeva  vsem  predhodnim  kustosom  in  sodelavcem muzeja,  da  jim  je  v  takšnih  razmerah  uspelo  ohraniti  toliko gradiva, ki ga predstavljava v katalogu.  Posebej  se  zahvaljujeva  tudi  pokojnemu  Savu  Brelihu, saj so se podrobnosti o etiopski odpravi  med  leti  1960-61,  o  katerih  je  pripovedoval,  izkazale kot ključne pri interpretaciji etiopske­ ga  gradiva  in  opredeljevanju  njegove  proveni­ ence.  Zahvaljujeva  se  tudi  Janezu  Gregoriju,  ki je pomagal pri razkrivanju gradiva v osteo­ loški  zbirki,  dr. Tomiju Trilarju  za posredova­ nje  dragocene  terenske  knjige Sava Breliha  iz  etiopske odprave,  s katero smo  lahko  reinven­ tarizirali  ohranjeni  etiopski material  ter  dobili  vpogled v celotno ornitološko gradivo, zbrano  na tej odpravi, ter prof. dr. Borisu Kryštufku za  posredovanje  fotografij dioram stare  razstavne  postavitve muzejske zbirke pred letom 1950, ki  so bile ključne pri opredeljevanju zlasti propa­ dlega gradiva in gradiva z izgubljeno proveni­ enco. Zahvaljujeva se tudi Cirilu Mlinarju Cicu  za  fotografije  eksponatov  in Andreju Kapli  za  izdelavo odličnih zemljevidov. 4 . Acknowledgements Since its foundation in 1944, PMS does not  keep,  according  to  the  international museum  standards,  suitable  organized  depots  for  the  storage  of  sensitive  natural  materials,  which  should be the basis for the storage of nationally  important collections (Živković 2015). There­ fore, on this occasion, we would like to thank  all  previous  curators  and museum  associates  for preserving in such conditions the material  that we now present  in  the catalogue. We are  especially grateful to the late Savo Brelih, since  the details of the Ethiopian expedition between  1960 and 1961, about which he wrote, proved  to  be  crucial  in  the  interpretation of Ethiopi­ an material. We also thank Janez Gregori, who  helped to reveal the material in the osteologi­ cal collection, Dr Tomi Trilar  for  the  transfer  of the valuable Field Book of Savo Brelih from  the Ethiopian expedition, with which we were  able  to  recatalogue  the  preserved  Ethiopian  material and to get an insight into the entire or­ nithological material collected during this ex­ pedition,  and  to Prof Dr Boris Kryštufek  for  the distribution of photographs of dioramas of  the old museum exhibition before 1950, which  were crucial  in defining the  lost material and  specimens with lost labels. We also thank Ciril  Mlinar Cic  for photographs of  the  specimens  and  to  Andrej  Kapla  for  making  excellent  maps. 111 Literatura / References Ade, M., S. Frahnert, C. Starck, 2001: Analysing databases of Southern African material at the  Museum fur Naturkunde in Berlin (MfN Berlin). Mitt. Mus. Nat.kd. Berl., Zool. Reihe 77 (2):  325-331. Alinger,  P., 1948: Prepariranje i konzerviranje životinja. Nakladni  zavod Hrvatske,  Zagreb,  252 pp. Anonymous, 2014: Save the museums. Nature 515: 311-312. Baker, K., 1993: Identification Guide to European Non-Passerines. BTO Guide 24, British Trust  for Ornithology, Thetford, Norfolk.  BirdLife  International, 2004: Birds in Europe – Population Estimates, Trends and Conservation Status. Birdlife Conservation Series 12, 374 pp.  Božič, I. A., 1976: Slovenska ornitologija med leti 1926-1976. Proteus 38 (7): 247-250. Božič, L., 2009: Zlatovranka Coracias garrulus. pp. 25. V: Rubinić B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. DOPPS, Ljubljana. Brelih, S., 1979: Serval Pikec. Proteus 41 (5): 169-174. Cramp,  S.,  ed.,  1985: Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa . The Birds of Western Palearctic . Volume IV: Terns to Woodpeckers. Oxford University Press,  Oxford, New York. del Hoyo, J., A. Elliott, J. Sargatal, eds., 2001: Handbook of the Birds of the World . Vol . 6 . Mousebirds to Hornbills. Lynx Edicions, Barcelona, 589 pp. Demongin, L., 2016: Identification Guide to Birds in the Hand. Beauregard-Vendon. Denac, K., P. Kmecl, 2014: Ptice Goričkega. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,  Ljubljana, 258 pp. Dickerman, R.W., 1989: Notes on the Malachite Kingfisher Corythornis (Alcedo) cristata. Bull . Br . Orn . Club 109: 158-159. Faninger, E., 1986: Zgodovina Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Proteus 48 (7): 274-275. Fjeldså, J., J. B. Kristensen, 2010: Continued development of bird collections a. d. 2007: practical  experiences notably from the Solomon Islands. pp. 147-156 In: Bauernfeind E., Gamauf A.,  Berg H.M., Muraoka Y. (eds.): Collections in Context . Proceedings of the 5th International Meeting of European Bird Curators. Natural History Museum Vienna, Vienna. Freyer,  H., 1842: Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische.  Eger''schen Gubernial-Buchdruckerei, 90 pp. Fry, C.H., K.  Fry, 1992: Kingfishers, Bee-eaters & Rollers.  Cristopher Helm, A & C Black,  London, 324 pp. Geister, I., 1995. Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gill,  F.,  D.  Donsker,  eds.,  2016:  IOC World Bird List (v 6 .4).  DOI  10.14344/IOC.ML.5.2.  [http://www.worldbirdnames.org/] datum ogleda: 5.11.2016 Gregori, J., 2009: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji. Scopolia Suppl. 4: 2-22. Holm, S., 2003: Opredmeteni predmeti. Skupnost muzejev Slovenije, Ljubljana, 40 pp. Jarvis, E.D. s  sod., 2014: Whole-genome analyses  resolve early branches  in  the  tree of  life of  modern birds. Science 346 (6215): 1321-1331.  Jernejc Kodrič, M., T. Trilar, A. Vrezec, , 2012: Savo Brelih - raziskovalec zunanjih zajedavcev  ptic svetovnega formata in vsestranski zoolog. Svet ptic 18 (3): 32-33. Kos, F., 1925: Merops apiaster L. v Sloveniji. Glasnik muzejskega društva 4-6 B: 77-81. Kos, F., 1933: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani . Prirodopisni del. Narodni muzej  v Ljubljani, Ljubljana. A. VREZEC, U. KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History 112 SCOPOLIA No 91 – 2017 Kryštufek, B., M. Jernejc Kodrič, 2013: Catalogue of the mammals in the collection of the  Slovenian Museum of Natural History. Scopolia 79: 1-194.  Matvejev, S.D., V.F. Vasić, 1973: Catalogus faunae Jugoslaviae . IV/3 Aves . Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Mearns, B., R. Mearns, 1998: The Birds Collectors. Academic Press, London, 472 pp. Mlikovsky, J., 2010: Avian osteological collections: curation and use. pp. 199-208 In: Bauernfeind  E., Gamauf A., Berg H.M., Muraoka Y. (eds.): Collections in Context . Proceedings of the 5th International Meeting of European Bird Curators. Natural History Museum Vienna, Vienna. Newton, I., 2003: The Speciation and Biogeography of Birds. Academic Press, London. 668 pp. Ponebšek, J., B. Ponebšek, 1934: Gnezdilci Slovenije. I . Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933, 37-60. Prirodoslovni muzej v Ljubljani, 1949: Vodič po zbirkah Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.  Prirodoslovni muzej, Ljubljana. 47 pp.  Roselaar,  C.S.,  2010:  The  bird  collections  in  the  Zoological  Museum  of  the  University  of  Amsterdam.  pp.  27-46  In: Bauernfeind E., Gamauf A., Berg H.M., Muraoka Y.  (eds.):  Collections in Context . Proceedings of the 5th International Meeting of European Bird Curators. Natural History Museum Vienna, Vienna. Schnalke, T., 2011: Out of the cellar. Nature 471: 576-577. Schulz, F., 1892: Bienefresser (Merops apiaster) und weissrückiger Specht (Picus leuconotus) in Krain. Ornitologisches Jahrbuch 3: 203. Schulz, F., 1893: Čebelojedec (Merops apiaster). Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3 (5):  208. Schulz,  F.,  1895:  Verzeichniss  der  in  Krain  beobachteten  Vögel  vom  Jahre  1890-1895. Die Schwalbe, Mitteilungen des ornitologischen Vereines in Wien 19 (6): 81-83, 103-104, 114-117. Šere, D., 1997: Selitev mrtvih ptic prek Slovenije. Acrocephalus 18 (80/81): 3-5. Töpfer,  T.,  2010: Modern  avifaunistic  research with  old  specimens:  the  importance  of  avian  rarities as vouchers in ornithological collections. pp. 209-218 In: Bauernfeind E., Gamauf A.,  Berg H.M., Muraoka Y. (eds.): Collections in Context . Proceedings of the 5th International Meeting of European Bird Curators. Natural History Museum Vienna, Vienna. Ur. list RS 60/2003: Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije.  Ur. list RS 16/2008: Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1).  Violani, C., C. Rovati, 2010: The bird collections of the Natural History Museum, University  of Pavia, Italy: a historical outline. pp. 13-25 In: Bauernfeind E., Gamauf A., Berg H.M.,  Muraoka Y. (eds.): Collections in Context . Proceedings of the 5th International Meeting of European Bird Curators. Natural History Museum Vienna, Vienna. Vrezec, A., 2016: Vzroki pogina pri prostoživečih pticah in njihova biologija: vidik muzejskih  evidenc.  pp.  4-16  In:  Seliškar A.,  Tozon N.,  Firm  I., Celinšek B.,  Pukl T., Matko M.,  Račnik J. (ur.): Prostoživeče ptice v Sloveniji: od biologije do veterinarske oskrbe. Zbornik referatov. Predkongresni dan XIXX. Simpozija o aktualnih boleznih malih živali, 7.4.2016,  Portorož.  Vrezec, A., U. Kačar, 2016: Birds from the Central and Eastern Balkan Peninsula in the collection  of the Slovenian Museum of Natural History (Ljubljana, Slovenia). Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 36: 7-20. Winker, K., 2004: Natural History Museums in a Postbiodiversity Era. BioScience 54 (5): 455-459. Živković,  V., 2015: Strokovna navodila za nadzor okoljskih dejavnikov v muzejskih zbirkah.  Skupnost muzejev Slovenije, Ljubljana. 113 Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History Tomi TRILAR1 Izvleček Prirodoslovni muzej Slovenije hrani zbirke zunanjih zajedavcev, ki pripadajo klopom (Ixodina),  živalskim ušem (Phthiraptera), bolham (Siphonaptera) in muham kožuharicam (Diptera: Hippo­ boscidae). Gradivo za katalog zunanjih zajedavcev na vpijatih smo našli v dveh zbirkah: zbirki  klopov  (Ixodina) Danice Tovornik  in  zbirki  perojedov  in  tekutov  (Mallophaga)  Sava Breliha.  V  zbirkah  zunanjih  zajedavcev  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  imamo  shranjene  tri  vrste  tekutov (Phthiraptera: Amblycera), 14 vrst perojedov (Phthiraptera) in eno vrsto klopa (Ixodina),  ki so bile najdene na 13 vrstah ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes). Ključne besede: zunanji zajedavci, Phthiraptera, Ixodina, muzejska zbirka, zgodovina zbirke,  Coraciiformes Abstract The Slovenian Museum of Natural History holds collections of ectoparasites belonging to the  ticks (Ixodina), lice (Phthiraptera), fleas (Siphonaptera) and louse flies (Diptera: Hippoboscidae).  Material for the catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes was found in two collections:  collection of ticks (Ixodina) authored by Danica Tovornik and collection of bird lice and chewing  lice  (Mallophaga) by Savo Brelih.  In  the ectoparasite collections of  the Slovenian Museum of  Natural History  there  are  three  species  of  chewing  lice  (Phthiraptera: Amblycera),  14  species  of bird lice (Phthiraptera) and one species of tick (Ixodina), which were found on 13 species of  Coraciiformes. Key words:  ectoparasites,  Phthiraptera,  Ixodina,  museum  collection,  collection  history,  Coraciiformes 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ttrilar@pms-lj.si 114 SCOPOLIA No 91 – 2017 Prirodoslovni muzej Slovenije hrani zbirke  zunanjih  zajedavcev,  ki  pripadajo  klopom  (Ixodina),  živalskim  ušem  (Phthiraptera),  bolham  (Siphonaptera)  in  muham  kožuhari­ cam  (Diptera:  Hippoboscidae).  Gradivo  za  katalog  zunanjih  zajedavcev  na  vpijatih  smo  našli  v dveh zbirkah:  zbirki klopov  (Ixodina)  Danice Tovornik in zbirki perojedov in tekutov  (Mallophaga)  Sava  Breliha.  Tradicionalni  podred Mallophaga, ki pripada živalskim ušem  (Phthiraptera), je danes razpadel v tri parafilet­ ske podrede: tekute (Amblycera), perojede (Is­ chnocera)  in  slonje  uši  (Rhynchophthirina),  vendar pa smo zbirko zaradi njene organizaci­ je ohranili kot celoto in jo vodimo pod starim  imenom podreda. Zbirka perojedov in tekutov (Mallophaga) Sava Breliha Obširno  zoološko  znanje  Sava  Breliha  je  obsegalo  tudi  ptice  in  sesalce,  ki  pa  so  ga  zanimali  predvsem kot gostitelji  zunanjih  za­ jedavcev.  Zunanji  zajedavci  so  milimetrskih  velikosti, zato moramo za njihovo preučevanje  izdelati  mikroskopske  preparate.  Za  njihovo  pripravo je Savo Brelih razvil lasten protokol,  ki omogoča izdelavo izjemno prosojnih prepa­ ratov, na katerih se odlično vidijo potrebne po­ drobnosti.  Upravičeno  jih  občuduje  svetovna  strokovna javnost. Še posebno zahtevna je pre­ paracija živalskih uši, kjer je pri živali, veliki  2  do  3  mm,  treba  odpreti  želodec  in  izprati  njegovo vsebino, kar omogoča vpogled v po­ drobnosti,  potrebne  za  razlikovanje  vrst.  Z  veliko mero  potrpežljivosti  in  neizmerno  na­ tančnostjo  je  Savo  Brelih  ustvaril  študijsko  zbirko  14.255  mikroskopskih  preparatov  perojedov in tekutov (Mallophaga), 9.800 pre­ paratov bolh (Siphonaptera) in 350 preparatov  uši (Anoplura), ki so shranjeni v 490 škatlah. Savo Brelih  je  začel  sistematično  razisko­ vati živalske uši leta 1950 in je v prvem dese­ The  Slovenian  Museum  of  Natural  Histo­ ry  holds  collections  of  ectoparasites  belonging  to  the  ticks  (Ixodina),  lice  (Phthiraptera),  fleas  (Siphonaptera) and louse flies (Diptera: Hippo­ boscidae). Material for the catalogue of ectopar­ asites from Coraciiformes was found in two col­ lections:  collection  of  ticks  (Ixodina)  authored  by Danica Tovornik and collection of bird  lice  and chewing lice (Mallophaga) by Savo Brelih.  The traditional suborder Mallophaga belonging  to the lice (Phthiraptera) is currently divided into  three  parafiletic  suborders:  chewing  lice  (Am­ blycera), bird lice (Ischnocera) and elephant and  wart-hog lice (Rhynchophthirina). However, the  collection is kept, because of its organization, as  a whole and under the old name of the suborder. The collection of bird lice and chewing lice (Mallophaga) authored by Savo Brelih The extensive zoological knowledge of Savo  Brelih  also  included  birds  and  mammals,  in  which  he  was  particularly  interested  as  hosts  of  ectoparasites.  The  ectoparasites  are  milli­ metre-sized,  so  we  need  to  make  microsco- pic slides for  their study. For  their preparation,  Savo Brelih developed his own protocol, which  enables the production of extremely transparent  slides, where the necessary details are perfectly  seen. They are rightfully admired by the world's  experts.  Especially  demanding  is  the  prepara­ tion  of  Phthiraptera,  where  it  is  necessary  to  open  the  stomach  in  animals of 2  to 3 mm  in  size and wash off its contents, allowing insight  into  the  details  needed  to  distinguish  the  spe­ cies. With a great deal of patience and immense  precision,  Savo  Brelih  created  a  study  collec­ tion of 14,255 microscopic slides of bird lice and  chewing lice (Mallophaga), 9,800 slides of fleas  (Siphonaptera),  and  350  slides  of  sucking  lice  (Anoplura) stored in 490 boxes. Savo Brelih embarked on systematic studies  of Phthiraptera in 1950. In the first decade he ex­ 115 tletju  pregledal  okrog  2.000  ptic  in  nekaj  sto  sesalcev  iz  zahodnega  in osrednjega Balkana  (= ozemlja bivše Jugoslavije) ter na njih našel  približno 400 populacij živalskih uši (Brelih 1961). Med njimi je bilo tudi nekaj novih vrst in  nekatere med njimi je tudi opisal (Brelih 1965, Kishore  Tandan  &  Brelih  1971).  Večino  terenskih  raziskav  je  opravil  na  območju  nekdanje Jugoslavije, leta 1960 pa se je udeležil  slovenske biološke odprave v Etiopijo, kjer  je  raziskoval zunanje zajedavce ptic. Pregledoval je pretežno sveže ptice, takoj ko  so jih ustrelili, le redkeje pa žive. Ker nekaterih  vrst ptic niso mogli dobiti, je kasneje pregledal  tudi mehove v zbirki Ornitološkega zavoda v  Ljubljani  (danes  ornitološki  zbirki  Prirodo­ slovnega muzeja Slovenije). Nekateri zajedavci  namreč na ptici poginejo  in ostanejo  tako ali  drugače pritrjeni na perju  tudi po preparaciji  mrtve ptice (Mey 2003). Pri tem se je zavedal  problema, da so nekateri zunanji zajedavci pre­ parirane ptice že zapustili, nekateri pa so lahko  prešli  tudi  na  druge mehove. Mnogo gradiva  so mu darovali tudi drugi ornitologi in prepa­ ratorji  s  celotnega  Balkana  in  od  drugod  po  svetu. Nekateri med njimi so omenjeni tudi v  pregledu gradiva v nadaljevanju. Poleg  opisov  novih  vrst  je  Savo  Brelih  v  soavtorstvu  z  Danico  Tovornik  objavil  štiri  članke  s  pregledom  perojedov  in  tekutov,  najdenih na ozemlju bivše Jugoslavije (Brelih  & Tovornik 1961, 1962, 1963, 1965). Zbirka klopov (Ixodina) Danice Tovornik Danica  Tovornik  je  tesno  sodelovala  s  Savom  Brelihom  in  vsi  klopi,  ki  jih  je  Savo  Brelih našel pri pregledovanju ptic, so shranjeni  v njeni študijski zbirki klopov (Ixodina), ki jo  danes  hrani  Prirodoslovni  muzej  Slovenije.  amined about 2,000 birds and several hundred  mammals  from  the  western  and  central  Bal­ kans (=  the  territory of  the former Yugoslavia)  and  found  about  400  Phthiraptera  populations  (Brelih 1961). There were also some new spe­ cies among them and he described some of them  by himself  (Brelih 1965, Kishore Tandan &  Brelih 1971). He conducted most of the field re­ search in the territory of the former Yugoslavia,  and in 1960 he attended Slovenian biological ex­ pedition to Ethiopia, where he studied the ecto­ parasites of birds. He  examined  predominantly  fresh  birds  as  soon as they were shot and only rarely live indi­ viduals. From bird species that were not availa­ ble fresh, he later checked the study skins in the  collection of the Ornitološki zavod (Ornitholog­ ical Institute) in Ljubljana (present-day Ornitho­ logical Collection of  the Slovenian Museum of  Natural History). Some ectoparasites die on the  bird and remain in one way or another attached  to  the feathers also after  the preparation of  the  dead bird (Mey 2003). He was aware of the prob­ lem that some of the ectoparasites of the prepared  birds had already gone, some of which could also  have moved to another study skin. Many other  materials  were  donated  by  ornithologists  and  taxidermists  throughout  the Balkans  and  from  around the world. Some of them are also men­ tioned in the review of the material below. In  addition  to  the  descriptions  of  new  spe­ cies, Savo Brelih co-authored four papers with  Danica Tovornik with an overview of bird lice  and  chewing  lice  (Mallophaga)  found  in  the  territory  of  the  former  Yugoslavia  (Brelih  &  Tovornik 1961, 1962, 1963, 1965). The collection of ticks (Ixodina) authored by Danica Tovornik Danica  Tovornik worked  closely with  Savo  Brelih  and  all  the  ticks  found  by  Savo  Brelih  during  the  bird  inspections were  stored  in  her  study collection of ticks (Ixodina), which is now  stored in the Slovenian Museum of Natural His­ T. TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History 116 SCOPOLIA No 91 – 2017 Podroben pregled lokalitet in datumov najdbe  nam pogosto  razkrije, da gre dejansko za  isti  osebek  gostitelja.  Poleg  številnih  javnozdrav- stvenih  člankov  je  Danica  Tovornik  objavila  tudi nekaj favnističnih člankov, med njimi tudi  članek o pomenu ptic kot gostiteljih in razšir­ jevalcih  klopov  na  ozemlju  bivše  Jugoslavije  (Tovornik 1990), v katerem omenja tudi edino  najdbo klopa na vpijatih. Katalog zunanjih zajedavcev na vpijatih (Aves: Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije V  zbirkah  zunanjih  zajedavcev  Prirodo­ slovnega  muzeja  Slovenije  imamo  shranjene  3 vrste tekutov (Amblycera), 14 vrst perojedov  (Ischnocera) in eno vrsto klopa (Ixodina), ki so  bile najdene na 13 vrstah ptic iz redu vpijatov  (Coraciiformes). Paraziti  so v katalogu razvr­ ščeni glede na vrsto gostitelja. tory. A  detailed  overview  of  the  localities  and  dates of findings often reveals that this is actual­ ly the same specimen of the host. In addition to  numerous public health papers, Danica Tovornik  also published some faunistic papers, including a  paper on the importance of birds as hosts and dis­ seminators of ticks in the territory of the former  Yugoslavia  (Tovornik 1990), which also men­ tions the only finding of a tick on Coraciiformes. Catalogue of ectoparasites from the rollers, kingfishers and bee-eaters (Aves: Coraciiformes) in the collection of the Slovenian Museum of Natural History In  the  ectoparasite  collections  of  the  Slo­ venian Museum of Natural History  three  spe­ cies of chewing lice (Phthiraptera: Amblycera)  are stored, 14 species of bird lice (Phthiraptera:  Ischnocera)  and  one  species  of  tick  (Ixodina),  which  were  found  on  13  species  of  Coracii­ formes  birds.  Parasite  species  are  arranged  in  the catalogue according to host bird species. 117 Slika 1: Mikroskopski preparat perojeda vrste  Capraiella subcuspidata, najdenega na zlatovranki (Coracias garrulus) iz gore Sliven v Bolgariji, ki ga je  za zbirko Prirodoslovnega muzeja Slovenije prispeval  František Balát (Foto: Tea Knapič) Fig . 1: Microscopic slide of Capraiella subcuspidata found on Coracias garrulus from Mt. Sliven in  Bulgaria, which was contributed for the collection of  the Slovenian Museum of Natural History by František  Balát (Photo: Tea Knapič) T. TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History 118 SCOPOLIA No 91 – 2017 Coracias abyssinicus Hermann, 1783 Capraiella sp . (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Koka (8,43°; 39,03°; 1615 m n. v.): 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3491); 17.12.1960; leg. & det. Savo Brelih Shashamana (7,19°; 38,60°; 1960 m n. v.): 2 ♂, 3 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3570-3572, 3594); 20.11.1960; leg. & det. Savo Brelih 2 ♂, 3 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3669-3673); 20.11.1960; leg. & det. Savo Brelih Coracias caudatus lorti Shelley, 1885 Colimenopon sp . (Phthiraptera: Amblycera: Menoponidae) Etiopija/Ethiopia Shashamana (7,19°; 38,60°; 1960 m n. v.): 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3668); 21.11.1960; leg. & det. Savo Brelih Capraiella sp . (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Shashamana (7,19°; 38,60°; 1960 m n. v.): 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3595); 20.11.1960; leg. & det. Savo Brelih Coracias garrulus garrulus Linnaeus, 1758 Goniodes astrocephalus (Burmeister, 1838) (Phthiraptera: Ischnocera:  Goniodidae) Hrvaška/Croatia Zagreb (45,81°; 15,98°; 135 m n. v.): 2 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-10179-10180); september 1968; leg. Konstantin Igalffy;  det. Savo Brelih Capraiella subcuspidata (Burmeister, 1838) (Phthiraptera: Ischnocera:  Philopteridae) Slovenija/Slovenia Ptuj, okolica (46,41°; 15,86°; 230 m n. v.): 1  ♂  (PMSL-Mallophaga-Brelih-324);  2.8.1954;  leg.  &  det.  Savo  Brelih  (Brelih  &  Tovornik 1961) Hrvaška/Croatia Dubrovnik (42,65°; 18,09°; 40 m n. v.): 4 ♂, 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-11014-11018); 15.5.1966; leg. Andrija Lesinger; det.  Savo Brelih Bolgarija/Bulgaria Sliven (42,68°; 26,32°; 265 m n. v.): 1 ♀ (Coll. Dr. F. Balát, Hodoníum ČSR); 24.5.1957; leg. & det. František Balát 119 Slika 3: Samec (levo) in samica (desno) vodomčevega perojeda (Alcedofulla alcedinis) (gostitelj: Alcedo atthis ispida; samec – SLO: Ljubljana, okolica; 1951; leg. & det. Savo Brelih; samica – SLO: Cirkulane; jesen 1980;  leg. Dare Šere; det. Savo Brelih) (Foto: Tomi Trilar) Fig . 3: Male (left) and female (right) of Alcedofulla alcedinis (host species: Alcedo atthis ispida; male – SLO:  Ljubljana, surroundings; 1951; leg. & det. Savo Brelih; female – SLO: Cirkulane; autumn 1980; leg. Dare Šere;  det. Savo Brelih) (Photo: Tomi Trilar) Slika 2: Samec perojeda vrste Capraiella subcuspidata (gostitelj: Coracias garrulus garrulus; SLO: Ptuj, okolica; 2.8.1954; leg. & det. Savo Brelih)  (Foto: Tomi Trilar) Fig . 2: Male of Capraiella subcuspidata (host  species: Coracias garrulus garrulus; SLO: Ptuj, surroundings; 2.8.1954; leg. & det. Savo Brelih)  (Photo: Tomi Trilar) T. TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History 120 SCOPOLIA No 91 – 2017 Alcedo atthis ispida Linnaeus, 1758 Alcedoffula alcedinis (Denny, 1842) (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Slovenija/Slovenia Cirkulane (46,34°; 15,99°; 230 m n. v.): 2 ♂, 3 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-14063-14067); jesen 1980; leg. Dare Šere; det. Savo  Brelih Ig (45,95°; 14,52°; 298 m n. v.): 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-12699); 5.11.1975; leg. Dare Šere; det. Savo Brelih Ljubljana, okolica (46,0°; 14,5 °; 300 m m n. v.): 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-125); 1951; leg. & det. Savo Brelih 2 ♂, 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-2273-2275); 1951; leg. & det. Savo Brelih Ribnica (45,74°; 14,72 °; 500 m n. v.): 1  ♂  (PMSL-Mallophaga-Brelih-4440);  5.11.1955;  leg.  &  det.  Savo  Brelih  (Brelih  &  Tovornik 1961) Škofja Loka (46,16°; 14,30°; 350 m n. v.): 2 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-4437-4438); 3.2.1954; leg. & det. Savo Brelih (Brelih &  Tovornik 1961) Tacen (46,11°; 14,46°; 300 m n. v.): 1  ♂,  2  ♀  (PMSL-Mallophaga-Brelih-4434-4436);  4.11.1958;  leg.  &  det.  Savo  Brelih  (Brelih & Tovornik 1961) Zbilje, Zbiljsko jezero (46,15°; 14,41°; 323 m n. v.): 1  ♂  (PMSL-Mallophaga-Brelih-4439);  5.11.1955;  leg.  &  det.  Savo  Brelih  (Brelih  &  Tovornik 1961) Hrvaška/Croatia otok Krk: Omišalj (45,21°; 14,55°; 90 m n. v.): 1  ♂,  1  ♀  (PMSL-Mallophaga-Brelih-423,  2100);  30.11.1953;  leg.  &  det.  Savo  Brelih  (Brelih & Tovornik 1961) Slika 4: Mikroskopski preparat perojeda vrste Philopterus prionitis (pod sinonimom Clayiella prionitis panainensis), najdenega na zlatovranki vrste Momotus aequatorialis (pod sinonimom Momotus momota aequatorialis) iz Kolumbije, ki ga je za zbirko Prirodoslovnega muzeja Slovenije prispeval Melbourne  Armstrong Carriker mlajši (Foto: Tea Knapič) Fig . 4: Microscopic slide of Philopterus prionitis (under the synonym Clayiella prionitis panainensis) found  on Momotus aequatorialis (under the synonym Momotus momota aequatorialis) from Colombia, which was  contributed for the collection of the Slovenian Museum of Natural History by Melbourne Armstrong Carriker Jr.  (Photo: Tea Knapič) 121 Corythornis cristatus stuartkeithi Dickerman, 1989 Alcedoffula cristata Tendeiro, 1967 (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.):  3 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3247-3249); 11.10.1960; leg. & det. Savo Brelih Halcyon leucocephala leucocephala (Statius Müller, 1776) Alcedoecus capistratus (Neumann, 1912) (Phthiraptera: Ischnocera:  Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.): 1 ♂, 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3252-3253); 25.10.1960; leg. & det. Savo Brelih 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-4391); 1.11.1960; leg. & det. Savo Brelih Halcyon senegalensis senegalensis (Linnaeus, 1766) Alcedoecus senegalensis Tendeiro, 1965 (Phthiraptera: Ischnocera:  Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.): 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-4392); 20.10.1960; leg. & det. Savo Brelih 2 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3250-3251); 15.11.1960; leg. & det. Savo Brelih Senegal/Senegal Bandia (14,61°; -17,03°; 1710 m n. v.): Slika 5: Mikroskopski preparat perojeda vrste Meropoecus debeauxi, najdenega na malem čebelarju (Merops pusillus cyanostictus) iz Etiopije, ki ga je za zbirko Prirodoslovnega muzeja Slovenije nabral, prepariral in  določil Savo Brelih (Foto: Tea Knapič) Fig . 5: Microscopic slide of Meropoecus debeauxi found on Merops pusillus cyanostictus from Ethiopia, which  was collected, prepared and determinated for the collection of the Slovenian Museum of Natural History by  Savo Brelih (Photo: Tea Knapič) T. TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History 122 SCOPOLIA No 91 – 2017 3 ♂,  2 ♀  (PMSL-Mallophaga-Brelih-11633-11637);  7.7.1966;  leg. Roger Taufflieb;  det.  Savo Brelih 3 ♂, 2 ♀  (PMSL-Mallophaga-Brelih-14089-14093); 7.7.1966;  leg. Roger Taufflieb; det.  Savo Brelih Ceryle rudis rudis (Linnaeus, 1758) Alcedoffula duplicata (Piaget, 1890) (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.): 8 ♂, 4 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3232-3246); 21.10.1960; leg. & det. Savo Brelih Momotus aequatorialis aequatorialis Gould, 1858 Philopterus prionitis (Denny, 1841) (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) (pod sinonimom Clayiella prionitis panainensis Cariker M.A. Jr.) Kolumbija/Columbia Ventanas (7,07°; -75,27°; 790 m n. v.): 2 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-7141-7142); 3.6.1948; leg. & det. Melbourne Armstrong  Carriker Jr. Merops apiaster Linnaeus, 1758 Haemaphysalis erinacei erinacei Pavesi, 1884 (Ixodida: Ixodina:  Amblyommidae) Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina Čapljina (43,11°; 17,70 °; 10 m n. v.): 2  ♂  (PMSL-Ixodina-Tovornik-15/15);  14.6.1958;  leg.  Andrija  Lesinger;  det.  Danica  Tovornik (Tovornik 1990) Meromenopon meropis Clay et Meinertzhagen, 1941 (Phthiraptera:  Amblycera: Menoponidae) Hrvaška/Croatia Metković (43,05°; 17,64°; 5 m n. v.):  4 ♂, 5 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-9803-9811); 15.10.1964; leg. Andrija Lesinger; det.  Savo Brelih Sudan Red Sea district (19°N; 35°E): 8 ♂, 5 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3459-3470); 9.9.1960; leg. & det. Savo Brelih Brueelia apiastri (Denny, 1842) (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Hrvaška/Croatia Metković (43,05°; 17,64°; 5 m n. v.): 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-7554); 20.5.1963; leg. Andrija Lesinger; det. Savo Brelih 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-9794); 15.10.1963; leg. Andrija Lesinger; det. Savo Brelih 6 ♂, 6 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-9791-9802); 15.10.1964; leg. Andrija Lesinger; det.  Savo Brelih 123 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-11400); 18.5.1968; leg. Andrija Lesinger; det. Savo Brelih 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-2469); 5.8.1928; leg. Andrija Lesinger; det. Savo Brelih Makedonija/Macedonia Bitola (41,02°; 21,32°; 580 m n. v.): 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-2469); 15.8.1928; leg. & det. Savo Brelih Sudan/Sudan Red Sea district (19°N; 35°E): 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3225); 9.9.1960; leg. & det. Savo Brelih Meropoecus meropis (Denny, 1842) (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Hrvaška/Croatia Metković (43,05°; 17,64°; 5 m n. v.): 3 ♂, 11 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-7555-7568); 20.5.1963; leg. Andrija Lesinger; det.  Savo Brelih (Brelih & Tovornik 1965) 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-9284); 21.7.1964; leg. Andrija Lesinger; det. Savo Brelih 1 ♂, 2 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-12218-12220); 18.5.1968; leg. Andrija Lesinger; det.  Savo Brelih Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina Čapljina (43,11°; 17,70 °; 10 m n. v.): Slika 6: Samec (levo) in samica (desno) perojeda vrste Meropoecus debeauxi (gostitelj: Merops pusillus cyanostictus; ET: Koka; 13.12.1960; leg. & det. Savo Brelih) (Foto: Tomi Trilar). Fig . 6: Male (left) and female (right) of Meropoecus debeauxi (host species: Merops pusillus cyanostictus; ET: Koka; 13.12.1960; leg. & det. Savo Brelih) (Photo: Tomi Trilar). T. TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History 124 SCOPOLIA No 91 – 2017 2 ♂, 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-9909-9911); 14.6.1958; leg. Andrija Lesinger; det.  Savo Brelih Senegal/Senegal Bandia (14,61°; -17,03°; 1710 m n. v.): 2 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-12412, 14144); 24.11.1967; leg. Roger Taufflieb; det. Savo  Brelih Sudan/Sudan Red Sea district (19°N; 35°E): 1 ♂, 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3482-3483); 9.9.1960; leg. & det. Savo Brelih Merops nubicus Gmelin, 1788 Meromenopon sp . (Phthiraptera: Amblycera: Menoponidae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.): 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3471); 16.10.1960; leg. & det. Savo Brelih Merops pusillus cyanostictus Cabanis, 1869 Meropoecus debeauxi Conci, 1941 (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Koka (8,43°; 39,03°; 1615 m n. v.): 1 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-4252); 13.12.1960; leg. & det. Savo Brelih 1 ♂,  2 ♀  (PMSL-Mallophaga-Brelih-3478,  3480,  3481);  15.12.1960;  leg.  &  det.  Savo  Brelih Merops variegatus lafresnayii Guérin-Méneville, 1843 (pod sinonimom Mellittophagus lafresnayii lafresnayii) Meromenopon sp . (Phthiraptera: Amblycera: Menoponidae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.): 2 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3472-3473); 10.11.1960; leg. & det. Savo Brelih Brueelia sp . (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.):  3 ♂, 6 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-4280-4288); 2.11.1960; leg. & det. Savo Brelih 2 ♂ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3154-3155); 10.11.1960; leg. & det. Savo Brelih Meropoecus sp . (Phthiraptera: Ischnocera: Philopteridae) Etiopija/Ethiopia Awassa (7,05°; 38,49°; 1710 m n. v.): 4 ♂, 1 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-4393-4397); 2.11.1960; leg. & det. Savo Brelih 2 ♂, 2 ♀ (PMSL-Mallophaga-Brelih-3474-3477); 10.11.1960; leg. & det. Savo Brelih 125 Literatura / References Brelih S.,  1965: Two new  species  of Ardeicola  (Mallophaga)  from Threskiornis. Annals and Magazine of Natural History (Series 13) 8: 51-58. Brelih  S.,  D.  Tovornik,  1961:  Prispevek  k  poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  I.  Biološki Vestnik 9: 93-107. Brelih  S.,  D.  Tovornik,  1962:  Prispevek  k  poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  II.  Bioološki Vestnik 10: 85-100. Brelih S., D. Tovornik,  1963: Prispevek k poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  III.  Biološki Vestnik 11: 97-106. Brelih S., D. Tovornik,  1965: Prispevek k  poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  IV.  Biološki Vestnik 12: 121-127. Mey E., 2003: Bird Collections – an Essential Resource for Collecting Ectoparasites, in Particular  Chewing Lice. Bonner zoologische Beiträge 51 (2/3): 131-135. Kishore Tandan B., S. Brelih, 1971: A new species of Anaticola (Phthiraptera: Ischnocera).  Entomologist 1971: 268-275. Tovornik D., 1990: The significance of the birds (Aves) as the hosts and disseminators of ixodid  ticks (Yugoslavia). Biološki vestnik 38 (2): 77-108. T. TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije / Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History 127 Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History Barbka GOSAR HIRCI,1 Katra MEKE 2 Izvleček Slika dveh Čebelarjev, ki je bila pred kratkim konservirana in restavrirana, v sebi skriva mnogo  več kot le naključno upodobitev dveh ptic s peresi lepih živih barv. Dodani napis na spodnjem  delu slike, ki opisuje dogodek ter sporoča tudi čas in kraj, razkriva dokumentarno in kulturno­ zgodovinsko noto, zgodba o provenienci pa tudi zgodovino in način pridobivanja predmetov za  stalno zbirko Deželnega muzeja za Kranjsko. Stanje klasične oljne slike je bilo slabo. Poškodbe  slikovnih plasti so negativno vplivale na sicer barvito odslikano podobo Čebelarjev. S konserva­ torskimi postopki so zaustavili nadaljnje propadanje umetnine, z restavratorskimi pa oživili sli­ karjevo paleto in dopolnili manjkajoče dele slikovnih plasti. Ključne besede: slika, upodobitve ptic in drugih živali, čebelar (Merops apiaster), Karl Jožef  Prenner, Deželni muzej za Kranjsko, Prirodoslovni muzej, konserviranje in restavriranje Abstract The painting of two Bee-eaters, which was recently conserved and restored, shows us much more  than a random depiction of two birds with feathers of beautiful vibrant colours. The inscription added  to the bottom part of the painting, describing the related event and specifying its time and place,  reveals the factual, cultural and historical background, while the included record of the painting’s  provenance also sheds light on the history and the way of acquiring items for the permanent collec­ tion of the Provincial Museum of Carniola. The classical oil painting was in poor condition. Damage  to the paint layers had a negative impact on the otherwise colourful picture of the Bee-eaters. Further  deterioration of the artwork was stopped by conservation procedures, and restoration procedures  made it possible to revive the painter’s palette and fill in the missing parts of the paint layers. Key words: painting, representations of birds and other animals, bee-eater (Merops apiaster),  Karl Jožef Prenner, Provincial Museum of Carniola, Slovenian Museum of Natural History, con­ servation and restoration 1 Oddelek za štafelajno slikarstvo, Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine,  Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana, barbka.hirci@rescen.si 2 Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana,  katra.meke@ff.uni-lj.si 128 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slike z upodobljenimi redkimi vrstami živali, rastlin ali dogodkov so zanimive tako z umetno­ stnozgodovinskega kot tudi z naravoslovnega in kulturnozgodovinskega vidika. Nekatere nam s  svojo zgodbo okoli same provenience ponujajo dodaten vpogled v začetek ustvarjanja muzejskih  zbirk na Slovenskem. Eden lepših primerov  takih slik  je zagotovo upodobitev dveh čebelarjev  (Merops apiaster) v lasti Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je bila konservirana in restavrira­ na leta 2015. Slika Čebelarjev (Merops apiaster), manjšega formata (30,5 x 56 cm), prikazuje dve ptici s  perjem živih barv, sedeči na vejah krošnje drevesa (slika 1). V ozadju se perspektivno odpira  rečna pokrajina, morda celo sotočje, ki se globoko v ozadju zaključuje z gorami. Del te je za­ znamovan z  zelenimi  travnatimi površinami  ter  sprehajalno potjo na  levi  strani. Prostor  tik  pod pticama zaradi svoje pravilne strukture deluje kot del oblikovanega vrta. Tratna površina z  dodano obrobo in peščene poti kažejo značilnosti baročnega vrta, ki bi zaradi izostanka samega  okrasja lahko predstavljal zadnji, malce bolj oddaljen del posesti dvorca. Poteze so mehke, linije  zabrisane, podobi obeh ptic v ospredju sta v ostrejšem fokusu, medtem ko je sama pokrajina po­ topljena v nekakšen sfumato. Naslikana pokrajina se ujema z naravnim okoljem omenjene vrste ptic, ki kot selivke odletijo  v Afriko od sredine avgusta do začetka oktobra, v pomladnih dneh, od srede aprila do konca  maja, pa se vračajo v Evropo in se naseljujejo na odprte sončne predele z redkim drevjem ter  bregove rek (Gregori, 1990). Spodnji del  slike zaznamuje napis na beli podlagi “Der gleichen Fremde Vögelein grosse  Schaar sezten sich umb Leÿbach nider den 1. Maÿ 1710 Jahr”. Obstaja možnost, da je bil napis,  ki ga vidimo danes, narejen naknadno, saj naravoslovne preiskave ne  izključujejo možnosti,  da je pod njim še en napis (slika 2). Ker bela barva, na katero je narejen zgornji napis, vsebuje  svinec, spodnji skriti napis z rentgensko radiografijo žal ni viden (slika 3). Po drugi strani pa  Slika 1: Čebelarja (Merops apiaster), olje na platnu, Prirodoslovni muzej Slovenije 129 B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History Slika 2: Slika Čebelarjev pred konserviranjem in restavriranjem (z označenimi deli prekritega napisa)  Slika 3: RTG-reflektogram slike po konserviranju in restavriranju (Sonja Fister, ZVKDS Restavratorski center) 130 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 4: Srednji žagar (Mergus serrator), olje na platnu, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož (inv. št. G 457b-s) Slika 5: Droplja (Otis tarda), olje na platnu, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož (inv. št. G 362-s) 131 se sama pisava vidnega zapisa in slovnična popačenost jezika ujemata z navedeno datacijo. Na  podlagi tega lahko sklepamo, da je današnji napis kopija originalnega, ki je moral nastati kmalu  po nastanku same slike. Ikonografsko gledano predstavlja slika razširjeno tihožitje, katere namen je predvsem ove­ kovečenje  lepote  narave,  napis  pa  ji  dodaja  tudi  dokumentarno  noto.  Upodobitve  različnih  vrst živih ali mrtvih živali v slikarstvu, med katerimi so bile tudi ptice, so bile v času baroka  pomemben del naravoslovnih zbirk kot sestavnega dela kabinetov čudes in so bile priljubljene  po celotni Evropi od začetka 17. stoletja naprej (Zeri & Rozman 1989, Košak 2011, Scheicher 2016). Tako rabo bi lahko potrjeval tudi mali format slike Čebelarjev, ki je bil značilen za tako  imenovana kabinetna dela. Naravne kuriozitete niso bile neznanke na ozemlju današnje Slovenije. Iz druge polovice 18.  stoletja  je bila po vsej Evropi dobro znana naravoslovna zbirka (Naturalienkabinet) Balthazar­ ja Hacqueta (1739/40–1815), ki so si jo ogledovali najvišji predstavniki cesarskega dunajskega in  ruskega dvora ter mnogi razsvetljenci svoje dobe (Jezernik, 2009: 26–27). Nekaj  likovnih  upodobitev  rastlinskega  in  živalskega  sveta  oziroma  “trofej”  s  pojasnjeval­ nimi napisi se je po razpršitvi zasebnih zbirk ohranilo v muzejih in galerijah. V Pokrajinskem  muzeju Ptuj Ormož hranijo sliko srednjega žagarja (Mergus serrator)  (Pokrajinski muzej Ptuj  Ormož,  inv. št. G 457b-s), ki  izhaja  iz zbirke gradu Vurberg (slika 4)  in nosi napis: “Ao/1693/ Mense MAIO/WVRMBERG”. Omenjena slika pripada seriji štirih slik ustreljenih ptic z gradu  Vurberg, ki  jih  je Marjeta Ciglenečki zaradi  sorodnih značilnosti pripisala  istemu neznanemu  slikarju, vendar pa ostale tri s podobami kvakača (Nycticorax nycticorax) (Pokrajinski muzej Ptuj  Ormož, inv. št. G 84 s), togotnika (Philomachus pugnax) (Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, inv. št.  G 457/a-s) in polarnega slapnika (Gavia arctica) (Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, inv. Št. G 1065 s)  pojasnjevalnega napisa ne nosijo (Ciglenečki 1997). Poleg teh v omenjenem muzeju hranijo še na  Ptujskem mostu leta 1685 ustreljeno veliko dropljo (Otis tarda) (Pokrajinski muzej Ptuj Ormož,  inv. št. G 362-s) neznane provenience (slika 5), ki prav tako kot podoba Čebelarjev nosi pojasnje­ valni napis (Košak 2011).  Poleg  omenjenih  ptic  najdemo  tudi  primere  upodobitev  drugih  živali  in  rastlin. Brez  poja­ snjevalnega napisa sta še dve veverici (Sciurus vulgaris) (slika 6, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož,  inv. št. G 957-s), ki sta tako kot Čebelarja postavljeni v svoje naravno okolje (Ciglenečki 1997, 1999). Z dokumentarnega vidika sta zagotovo zanimivi še upodobitev bobra (Castor fiber) (Po­ krajinski muzej Ptuj Ormož, inv. št. G 38 s) z napisom: “Des 16.43 Jar . ist . zu Wurmberg : diser .  Piber . Gefangen/Wordten . Weliher : Gewogen . 86 . Pfunt” (slika 7), ki izpričuje kraj, čas in  težo ulovljene trofeje,  ter upodobljeno izjemno cvetenje “Aloe” leta 1733 s hrastovškega gradu  (slika 8), ki jo poznamo le po ohranjeni fotografiji (Pokrajinski muzej Ptuj Ormož). Ta je nosila  napis, ki je sporočal kraj in čas edinstvenega dogodka: “Anno 1733 In Monath Augusti hat diẞe  Alloa alhier bey der Herrschafft Guttenhaag Welche 52 Jahr alt Solcher gestelten geblüet” (Stele  1925, XXXIV, pp. 45–61; Ciglenečki 1997, 1999, Košak 2011). Vendar pa tu velja razmisliti o  možnosti, da je bila upodobljena aloa, kljub napisu, morda agava. Ti dve rastlini so namreč dolgo  časa zamenjevali oziroma jih povezovali v isto skupino, ker taksonomija še ni bila razjasnjena.  Enak primer je tudi dolska agava barona Erberga, ki so jo sočasni zapisi prav tako označevali za  alojo. Posebnost teh rastlin je bilo prav cvetenje, ki se je zgodilo enkrat v življenju, zaradi česar je  bil to še posebej omembe vreden dogodek (Unetič 2013, 2015). Kako izjemni in zanimivi so bili prihodi eksotičnih živopisanih ptic za prebivalce Kranjske,  izvemo iz Valvasorjevih zapisov (slika 9). V XXXIV. poglavju svoje III. knjige “Slave vojvodine  Kranjske”  opisuje  drobno perjad  in  ptice  na Kranjskem  ter  omenja,  da  v  deželo  priletijo  tudi  različne tuje ptice, ki ostanejo v deželi le kratek čas. Med njimi omeni le bobnarico (Botaurus stellaris),  pegame  (Bombycilla garrulus),  ki  jim pravijo »češke ptice«, majhne  tuje »mrtvaške  B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 132 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 7: Bober, olje na platnu, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož (inv. št. G 38 s) Slika 6: Krajina z dvema vevericama, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož (inv. Št. G 957-s) 133 Slika 8: Aloa (desno), olje na platnu, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož (neohranjeno) Slika 9: Ilustracija iz Valvasorje “Slave Vojvodine Kranjske” (Valvasor, 1689, I/3: 451) B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 134 SCOPOLIA No 91 – 2017 ptice« in »čudežne ptice, ki »tresejo z glavo«. V nadaljevanju opisuje tudi, da je februarja 1656  v deželo priletelo mnogo  tujih ptic,  ki  so bile malo manjše od kranjskih,  a prav  tako barvite.  Njihove peruti so bile izjemnih barv, z rdečimi, rumenimi in modrimi peresi, njihovo ime pa ni  bilo nikomur znano (Valvasor 1689, Zwitter 2014), a bi zaradi značilnih barv tu lahko pomislili  prav na čebelarje. Ob zapisanem torej ni presenetljivo, da se je tak dogodek tudi likovno ovekovečilo, kot je to  razvidno na primeru Čebelarjev. Slika je prvič omenjena v prirodoslovnih objavah pri Erjavcu (1870), ki je po spominu napačno  navedel  letnico kot 1811. V nadaljevanju se  slika zaradi  svojega napisa omenja kot dokument,  ki izpričuje najzgodnejši pojav čebelarjev na Slovenskem (Schulz 1982, Schulz 1893, Armič  1924, Kos 1925, Ponebšek 1925, Z.P. 1935, Šere 1989, Gregori 1990, Geister 1995, Tome s sod.  2013). V zadnjem primeru (Tome s sod. 2013) se je prikradel manjši lapsus, ki je verjetno posledica  napačnega branja napisa. Ta daje vtis, da je sliko poklonil neki grof Schaar, a gre v resnici za  »grosses Schaar«, malce popačen napis, ki pomeni »veliko jato«. Kos (1925) je bil prvi, ki je v  svoji objavi podal nekaj ključnih informacij o sami provenienci slike. Tako izvemo, da je sliko takratnemu deželnemu muzeju poklonil Karl Jožef Prenner (1780– 1841)  (Kos 1925). Rojen Škofjeločan  je primer pozabljenega zbiralca,  ljubiteljskega muzealca,  zgodovinopisca  in avtorja umetnostnozgodovinskih razprav (Andrejka 1952, Golob 2003), z  občutkom za starine in umetnine v sicer manjšem, a nič kaj zanemarljivem merilu kot kasneje  mlajša someščana Edvard (1817–1884) in Karl Strahl (1850-1929), s katerima se je v svoji doktorski  disertaciji ukvarjala Komić Marn (2016). Prennerjevo  delovanje  je  tesno  povezano  z  zgodovino muzejstva  in muzealstva  na Sloven­ skem. Leta 1831, deset let po ustanovitvi in pet let po uradni cesarski potrditvi, je Deželni muzej  za Kranjsko prvič odprl vrata stalne muzejske postavitve. Po ustanovitvi se je moral vzdrževa­ ti sam, zato je za pomoč pri pridobivanju predmetov za svoje zbirke prosil prebivalce dežele. Na  to prošnjo se je z veseljem odzval tudi Prenner in vse od leta 1833 do svoje smrti zbiral muzealije  za omenjeni muzej. Smrt  svojega donatorja  z  zahvalo  je  kuratorij muzeja obeležil  v  seznamu  predmetov, ki  jih  je muzej pridobil od 1.  januarja 1841, v  tedenskem časopisu  Illirisches Blatt (Golob 2003, Anonymous 1841). Iz teh seznamov, ki so jih redno objavljali v omenjenem tedniku,  je razvidno, da je Prenner muzeju daroval predmete, ki jih je na začetku dobil kot darove od svojih  škofjeloških someščanov, ali pa jih je pridobil sam (Hochenwart 1833, Golob 2003). Na  podlagi  tega  lahko  ugotovimo  točno  letnico  prihoda  slike  s  podobo  dveh  čebelarjev  v  muzejsko last. Prenner, ki je od 1835 do 1841 opravljal službo aktuarja verozakladnega gospostva  v Stični (Andrejka 1952, Golob 2003), je muzejsko zbirko obogatil z omenjeno sliko marca leta  1836 (Anonymous 1836). Čeprav tu provenienca predmetov, ki jih je daroval v muzeju, ni več spe­ cificirana, bi lahko domnevali, da jih je pridobil sam, vseeno pa posredništva drugih ne moremo  popolnoma izključiti. Golob (2003) omenja, da se je Prenner v svojih pisnih razpravah močno  zgledoval  po Valvasorju. Med  njimi  velja  omeniti  objave  o  štajerskih  in  kranjskih  plemiških  rodbinah (npr. Eggenbergi in Herbersteini), o dednem poklonu cesarju Leopoldu I. v Celovcu in  na Kranjskem leta 1660 ter prvi topografski opis z umetnostno razpravo o romarski cerkvi Mari­ jinega Oznanjenja v Crngrobu na Gorenjskem. Njegova publicistična dejavnost, skupaj z zbiratelj­ sko angažiranostjo, nam torej razkriva zanimanje tako za zgodovino kot tudi za umetnost svoje  domovine. Morda ga je slika dveh čebelarjev, ki kot nekakšna predhodnica fotografije prikazuje  ujeti  trenutek,  pritegnila  prav  zaradi  svoje  umetnostne,  kulturnozgodovinske  in  naravoslovne  vrednosti. Tu  se  začne  odpirati  tudi  problem  same  datacije  slike. Načeli  smo  ga  že  v  uvodnem delu,  saj zapisi letnice v napisu v že omenjeni in v kasnejših objavah variirajo. V objavi leta 1836 se  pojavi letnica 1714 (Anonymous 1836), v muzejskem poročilu za leti 1836 in 1837 letnica 1741  135 (Anonymous 1838), v Dežmanovem muzejskem vodiču iz leta 1888 pa letnica 1710, ki jo vidimo  še danes (Deschmann 1888). Ob tem je treba še dodati, da je bila pred konserviranjem in restavri­ ranjem ob letnici v napisu še s svinčnikom dopisana letnica 1807, ki jo omenja že Kos (1925). Ali  je to morda posledica prej omenjenega prekritega napisa ali ne, trenutno ne moremo reči, najver­ jetnejša razlaga pa je, da gre za lapsus pri branju ali pri samih zapisanih navedbah. Zaradi  sumaričnega  zapisa  v  prvem  muzejskem  vodniku,  izdanem  aprila  leta  1836,  ki  v  “četrti sobi” navaja le “17 oljnih slik kranjskih mojstrov”, ne vemo, ali  je bila slika Čebelarjev  vključena že v to najzgodnejšo postavitev (Hochenwart 1836). Zato pa nam vodnik po muzeju  iz leta 1888 razkriva umeščenost slike v takratno stalno muzejsko postavitev. Ta je visela na steni  nasproti okna v XVII. sobi visokega pritličja med zbirko drugih slik, arhivalij  in starih  tiskov  (Deschmann 1888). Natančnih podatkov, kdaj je slika prišla v last današnjega Prirodoslovnega muzeja Slovenije,  trenutno nimamo, lahko pa sklepamo, da je se to moralo zgoditi leta 1944. Takrat se je Narodni  muzej v Ljubljani razdelil na dve samostojni ustanovi – na Prirodoslovni muzej v Ljubljani  in  Kulturno zgodovinski muzej v Ljubljani. Medtem ko je večina slik prešla v kulturnozgodovin­ sko zbirko, sta Čebelarja, verjetno prav zaradi svoje vsebine – kot pomemben dokument biotske  pestrosti nekdanje favne na naših tleh – ostala v Prirodoslovnem muzeju, kjer jo hranijo v depoju. Konservatorsko-restavratorski poseg Konservatorsko-restavratorski poseg v sliko se začne z natančnim poznavanjem material­ ne zgradbe umetnine. Klasična oljna slika na platnu, kamor se uvršča tudi podoba Čebelarjev,  je zgrajena iz podokvira, nanj pritrjenega platna, ki je ustrezno pripravljen za slikanje, barvnih  nanosov in laka (sliki 1, 10). Podloga ali grund je temeljni slikarski sloj, ki je največkrat izdelan  iz krede ali mešanice le-teh in organskega veziva. Njegova glavna funkcija je zasičenje platne­ nega ali lesenega nosilca, saj je v nasprotnem primeru težje nanašati barve na vpojno površino.  Podloga platnu omogoča trdnost. Zaradi konsistentnosti, barvitosti in svetlosti podloženega sloja  so se umetniki lažje izražali. Barvni toni so bili polnejši in bogatejši (Doerner 1949). S stališča  stabilnosti  slike podloga prav  tako opravlja  pomembno vlogo,  saj  ščiti  platno pred mastnim  vezivom v oljnih barvnih slojih, ki sicer škodljivo vplivajo na celulozna vlakna. V preteklosti je  bila pogosta praksa, da so slikarji sami pripravljali barvo, ki so jo izdelali iz pigmentov in veziv.  Podoben pristop je bil značilen tudi pri pripravi podlog. Stili in načini gradnje slikovnih plasti  so bili odvisni od avtorjevega načina izražanja, poznavanja tehnologije in tudi od motiva, ki ga  je želel upodobiti. Po osušitvi nanesenih barvnih slojev so slikarji svoja dela na platnu veliko­ krat tudi lakirali. Namen tega ni bila le zaščita slikovnih plasti, temveč v prvi vrsti povečanje  intenzivnosti barvnih tonov in s tem tudi sporočilnosti naslikane podobe. Slika Čebelarjev neznanega avtorja je naslikana na razmeroma grobo, vendar relativno enako­ merno v križni vezavi tkano platno (slika 11). Umetnine manjših dimenzij, kamor lahko pripisuje­ mo tudi obravnavano likovno delo, so bile pogosteje naslikane na bolj gosto in fino tkano platno,  ki je omogočalo bolj natančno odslikavanje detajlov. Čeprav analize vlaken niso bile napravlje­ ne, gre verjetno za platno lanenega izvora. Lan kot material za slikarsko platno velja za eno naj­ pomembnejših in tudi najpogosteje uporabljenih sestavin (Wehlte 1967). Grobo platno Čebelar­ jev skozi leta ni pretrpelo večjih poškodb, edina opaznejša je bila v levem spodnjem vogalu, kjer  so se niti pretrgale (slika 12). Ker poškodba ni bila takoj sanirana, se je sčasoma zaradi vpliva  vlage povečala. Robovi raztrganine so se razmaknili in med njimi je zevala večja praznina. Platno  je bilo z ročno kovanimi žeblji slabo pritrjeno na leseni podokvir (slika 13). Zaradi rje na žebljih  so se predrtine nosilca okoli glavic žebljev povečale in platno je sčasoma postalo ohlapno, kar se  B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 136 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 11: Posnetek s stransko svetlobo je dal podrobnejše informacije o platnu. Slika 10: Zadnja stran slike pred konservatorsko-restavratorskimi posegi  137 Slika 12: Večja poškodba platna je bila ugotovljena v levem spodnjem vogalu.  Slika 13: Zarjaveli žeblji so povzročili ohlapnost nosilca. B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 138 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 14: Fotografija s stransko osvetlitvijo je prikazala ohlapnost nosilca in odtis podokvira na sprednji strani slike. Slika 15: Pod odpadlo barvno plastjo se je videla rdečkasta podloga. 139 je opazilo tudi pri pregledu slike s stransko svetlobo (slika 14,). Ohlapnost je bila tudi posledica  neustreznega  podokvira.  Izdelan  je  bil  iz  štirih  grobo  obdelanih  lesenih  desk,  ki  so  bile med  seboj spojene na zelo enostaven način. Vsi štirje vogalni spoji so bili  le na eni strani pravoko­ tno  izdolbeni,  stično položeni drug na drugega  in zbiti z žeblji. To  je onemogočalo  raztezanje  podokvira in s tem napenjanje tkanega nosilca. Neraztezni podokviri so bili v slikarstvu v uporabi  do 18. stoletja, kasneje so jih nadomestili raztezni (Buckley 2012). Obstaja verjetnost, da je bil  podokvir na obravnavani sliki originalen, vendar ni zagotavljal temeljnih pogojev za vzpostavitev  stabilnosti tkanemu nosilcu in s tem tudi slikovnim plastem. Lesene letvice so sčasoma preperele  in vidna je bila črvivost. Z natančnim vpogledom v poškodovana mesta slikovnih plasti je bilo ponekod lepo vidno  presevanje rdečkaste podloge (slika 15). Rdeče obarvane podloge so bile v zgodovini baročnega  slikarstva relativno pogoste, vendar se je sčasoma ugotovilo, da škodijo oljnim barvam, ki so  drugačne sestave (Hudoklin 1955). Že zapisi o slikarski tehnologiji iz 17. stoletja odsvetuje­ jo uporabo umber in minija kot dodatka k podlogam (Stols-Witlox 2012). Pri sliki Čebelar­ jev ta pojav sicer ni izrazito opazen, kar je posledica relativno debelih barvnih plasti. Na posa­ meznih manjših območjih, najpogosteje ob poškodbah nosilca, je podloga odpadla do nosilca.  Na  istih mestih  je seveda odpadla  tudi barvna plast. Paleto pigmentov sestavljajo: svinčeva  bela, rumeni oker, minij, ultramarin, umbra, zelena zemlja in premogova črna. Ker naravo­ slovne preiskave veziv in pigmentov niso bile opravljene, gre seveda le za domneve in navedbo  pigmentov, ki so bili v času baroka pogosto v uporabi (slika 16). Stanje barvnih plasti je bilo  slabo. Zaradi neustreznega podokvira se je platno zaradi vpliva vlage nenadzorovano krčilo in  širilo, zato je barvna plast najprej močno razpokala, kasneje se je začela luščiti in je na najbolj  Slika 16: Podobi čebelarjev sta naslikani v klasičnih baročnih barvnih tonih.  B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 140 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 17: Fotografija s stransko osvetlitvijo je izraziteje prikazala dvignjene robove razpok. Slika 18: Plast umazanije pod spodnjo letvico podokvira  141 problematičnih delih nazadnje odpadla (slika 17). Na večini mest, kjer je barvna plast odpadla,  je bilo pod njo videti razpokano in poškodovano podlogo, ki jo je slikar nanesel v relativno  debelem sloju,  saj  je verjetno želel  izničiti vpliv grobe  teksture platna. Barvna plast  je bila  prekrita z lakom, ki pa je skozi leta porumenel. Na njem je bila letnica 1807, kar dokazuje, da  je bila dopisana naknadno. Postarani lak in površinska umazanija sta negativno vplivala na za­ znavanje barvnih tonov. Konserviranje in restavriranje slik se deli na dve temeljni področji. Prvo je reševanje podokvira  in platnenega nosilca, drugo pa je estetsko dopolnjevanje poškodovanega likovnega dela. Priprava  slike na temeljit poseg obnove vključuje previdno mehansko odstranjevanje trših delcev umazanije:  ometov,  peska,  pajčevin  itd. Vse  dele  slikovnih  plasti,  pri  katerih  obstaja  nevarnost,  da  bodo  odpadli med premikanjem, se zaščiti s specialnim papirjem in izbranim utrjevalnim sredstvom  (Goltz s sod. 2012). Navedeni posegi so bili opravljeni tudi na sliki Čebelarjev. Po konservira­ nju oslabljenih delov  slikovnih plasti  je  sledilo  snemanje  slike  z neustreznega podokvira. Pod  letvicami le-tega je bila večletna umazanija, katere sestavni del so bili kosmi prahu, pesek, koščki  preperelega lesa, papir itd. (slika 18). Tudi preostali del nosilca je bil umazan. Med platnene niti  se je z leti zažrla umazanija, ki jo je bilo treba odstraniti. Z nežnimi pritiski s pomočjo special­ nega orodja v smeri tkanja in z blagim sesanjem je bil sloj prahu odstranjen in slika pripravljena  za nadaljnjo obdelavo. Robovi razpok poškodovanih slikovnih slojev so bili dvignjeni, zato jih je  bilo treba utrditi in zravnati. Kljub temu, da je bilo poskrbljeno za predhodno utrjevanje s sprednje  strani slike, je bila učinkovitost postopka zagotovljena še z nanosom utrjevalca na zadnjo stran.  Takšna obravnava je pomembna tako za konserviranje nosilca kot tudi za stabiliziranje slikovnih  plasti (Goltz s sod. 2012). Koncentracija in vrsta uporabljenega materiala je bila izbrana glede  na stanje in sestavo umetnine. Za poseg je bil uporabljen utrjevalec nizke koncentracije, ker je  bilo le tako mogoče kontrolirati količino novega materiala. Po vsakem posameznem vnosu se je  preverilo, ali je količina utrjevalca zadovoljivo utrdila oslabljene slikovne sloje. Ko je topilo, ki je  potrebno za redčenje utrjevalca, popolnoma izhlapelo, je bila slika obdelana v specialni nizkotlač­ ni mizi, kjer je mogoče uravnavati nivo pritiska in temperature. Podobne naprave so bile razvite v  poznih 1970-ih (Heiber s sod. 2012). Dvignjeni robovi barvnih plasti na sliki Čebelarjev so se po  opravljenem postopku popolnoma zravnali. Vez med barvno plastjo, podlogo in platnom je bila  ponovno vzpostavljena, slika pa konservirana in s tem stabilizirana. Robovi originalnega nosilca so bili močno poškodovani. Problem se v praksi rešuje s podle­ pljanjem robov slike (Heiber s sod. 2012). Večkratno prenapenjanje dostikrat povzroči veliko  škodo originalnemu nosilcu. Utrjeni in podlepljeni robovi omogočajo ponovno napenjanje na  podokvir,  kar  je  priporočljivo  izvajati  prek  novih  platnenih  trakov.  Z  opisanim  posegom  je  mogoče kakovostno ohraniti sicer najbolj izpostavljeni del nosilca. Star in neustrezen podokvir  na sliki Čebelarjev je bil nadomeščen z novim. Ker originalni platneni robovi niso bili dovolj  široki in močni za napenjanje na novi podokvir, so bili na robove na zadnjo stran slike naleplje­ ni novi trakovi platna (slika 19). Ti so po gostoti tkanja in sestavi podobni originalnemu nosilcu.  Področja novih  trakov,  ki  so v  stiku  z  originalom,  so bila  stanjšana. S  tem  je  bil  preprečen  morebiten odtis,  ki bi  se  lahko pojavil v prihodnosti na  sprednji  strani  slike. Za  lepljenje  je  bilo uporabljeno specialno kontaktno lepilo, ki je prožno in močno ter v prihodnosti odstran­ ljivo. Postopek je omogočil ponovno napenjanje slike na nov klasičen lesen zagozdni podokvir  (slika 20). Metoda je splošno uveljavljena v stroki kot manjši poseg v strukturo slike od kla­ sičnega podlepljanja, ki pomeni lepljenje novega platna na celotno zadnjo stran nosilca. Drug  postopek na platnu Čebelarjev je bilo saniranje manjših predrtin  in večje raztrganine spodaj  na levem vogalu. Robovi raztrganine so bili najprej poravnani s  toploto, ki  je bila vnesena s  pomočjo grelne lopatice. Toplota je omehčala niti sicer grobega platna. Ker so bile niti platna  prepojene z utrjevalcem, je bilo mogoče nekatere med seboj povezati. S tem se je razmik med  B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 142 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 19: Podlepljanje robov slike in lokalna sanacija večje poškodbe v levem vogalu slike  Slika 20: Slika je napeta na nov lesen zagozdni podokvir.  143 raztrganima deloma platna zmanjšal. Področja predrtin in večje raztrganine so stabilizirali s  koščki lepilnega filma in tankim brezkislinskim papirjem. Novo vneseni materiali za sanacijo  lokalnih poškodb bodo v prihodnosti odstranljivi. Drugi del konservatorsko-restavratorskih postopkov je bil izveden na sprednji strani slike ter  je vključeval odstranjevanje površinske umazanije in potemnelega laka, dopolnjevanje manjka­ jočih delov slikovnih plasti  ter  lakiranje slike. Že stoletja  je znana praksa, da so slike večkrat  čistili  in  sicer  v  določenih  časovnih  obdobjih. Največkrat  uporabljena metoda  čiščenja  je  bila  sočasno odstranjevanje površinske umazanije in laka, nato so slike ponovno lakirali. Postopki so  potekali pogosto, verjetno skoraj vsako generacijo, ki je imela v lastništvu umetnino (Phenix &  Wolbers 2012). V 21. stoletju se je opisana praksa precej spremenila. Če lak na sliki ni pretirano  potemnel in ne moti vizualne podobe, se vse bolj uveljavlja praksa, da se s površine slike odstrani  le površinska umazanija. Če je treba sliko lakirati, se to napravi na obstoječi sloj starega laka.  V preteklosti se je dogajalo, da so slike lakirali brez predhodnega čiščenja površine. Lak so torej  nanašali  direktno  na  umazanijo. Danes  se med  odstranjevanjem  lakov  pogosto  najdejo  takšni  primeri. Odstranjevanje starih potemnelih in porumenelih lakov nemalokrat vodi v dramatične  barvne spremembe in s tem drugačno vizualno podobo (Phenix & Wolbers 2012). Pri odstranje­ vanju starih lakov in umazanije se konservator-restavrator vedno srečuje z dilemo med potrebo  po posegu  in nevarnostjo, ki pri  tem obstaja. Zagotovo  je koristno, da  je slika svetlejša, da so  barve bolj izrazite. Kljub temu je poseg tudi tveganje, saj se med postopkom uporablja različna  topila, ki lahko vplivajo na slikovne plasti. S slike Čebelarjev je bila najprej odstranjena povr­ šinska umazanija,  sledilo  je  odstranjevanje potemnelega  laka,  ki  velja  za  enega  izmed najbolj  kritično ovrednotenih posegov. Preizkušanje različnih sredstev za izvedbo postopka je ključnega  pomena za kakovostno in nadzorovano dejanje (sliki 21, 22). Potemneli lak na sliki Čebelarjev je  Slika 21: Svetlejši kvadrati prikazujejo mesta, kjer je bil odstranjen porumeneli lak. B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 144 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 22: Preverjanje kakovosti odstranjevanja porumenelega laka je bilo opravljeno z ultravijolično svetlobo.  Slika 23: Med odstranjevanjem porumenelega laka se je videla izrazita razlika med lakirano in nelakirano površino.  145 bil homogen, enoten in po sestavi verjetno damar lak brez dodatka olja. Zanj velja, da je njegovo  odstranjevanje mogoče brez uporabe močnih in za staro oljno sliko škodljivih topil. Po odstranitvi  potemnelega laka so se pokazali bolj svetli barvni toni naslikanega motiva (slika 23). Oljna slika je avtonomna dvodimenzionalna vizualna površina, ki ji poškodbe lahko spreme­ nijo vrednost in močno oslabijo sporočilnost naslikane podobe. Poškodbe je mogoče zmanjšati z  nezaznavno ali zaznavno tehniko retuširanja (Nadolny 2012). Kadar je dopolnjevanje manjkajo­ čih delov slikovnih plasti zaželeno, se to opravi v treh postopkih: nanašanje, površinsko obdelova­ nje in izoliranje zapolnjevalnega materiala. Niveliranje in teksturiranje zapolnjevalnega materiala  se opravlja glede na strukturo originalne površine (Fuster-López 2012). Prvi postopek povezo­ vanja poškodb z nepoškodovanimi deli slikovnih plasti se začne z nanašanjem zapolnjevalnega  materiala, ki mora imeti določene lastnosti. Novi material mora biti odstranljiv, vendar stabilen.  Izdelan mora biti  iz sestavin, ki so kompatibilne z originalnimi materiali  slike  in uporabljeni­ mi konservatorsko-restavratorskimi materiali (Fuster-López 2012). Pomembna lastnost je tudi,  da ga je mogoče brez uporabe močnih topil in velike sile obdelovati. Pri zapolnjevanju poškodb  slike Čebelarjev je bil uporabljen klasičen vodotopen material, toniran v barvo originalne podloge  (slika 24 ). V poškodbe je bil nanesen s tankim čopičem. Razmeroma redek material je omogočal  večkraten vnos in s tem se je bilo mogoče nivojsko približati originalni površini. Po osušitvi je  sledilo natančno niveliranje in teksturiranje. Kakovost izvedbe je prišla do izraza po retuširanju  (slike 25, 26, 27). Umetniške izrazne prvine, kot so perspektiva, oblika, barva in risba, se lahko hitro izgubijo  ali degradirajo zaradi fizičnih poškodb slikovnih površin,  razgradnje  slikarskega materiala ali  neprimernih  okoljskih  pogojev  (Digney-Peer  s  sod.  2012).  Pri  sliki Čebelarjev  je  bila  večina  poškodb (razen dveh), ki so vplivale na vizualno podobo, zelo razdrobljena po celotni površini.  Slika 24: Mehansko obdelovanje zakitanih površin  B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 146 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 25: Detajl slike z zakitanimi mesti Slika 26: Detajl slike po zaključeni retuši  147 Ena je bila na levi strani slike, druga v levem vogalu spodaj. Retuširanje je bilo opravljeno v dveh  glavnih fazah. Prva je bilo podlaganje, kar pomeni, da so bila zakitana mesta pobarvana v sve­ tlejših  in hladnejših barvnih  tonih. Kolorit  le-teh  je bil  izbran glede na barve originala,  ki  so  obkrožale poškodbe. Sledila je druga faza retuširanja, imenovana lazuriranje. Tu se je poskušalo  z  lazurnimi sloji v kar najmanj nanosih približati barvni površini okoliškega originala. Zaradi  majhnih poškodb so bile lazure nanesene ploskovno in povezovanje z originalom je bilo doseženo  v  enem  sloju. Pri  večjih  poškodbah  se  je  nanašalo  več  slojev  in  ponekod  se  je  uporabilo  tudi  točkovno nanašanje, saj je bil tako vzpostavljen večji približek originalu. Lakiranje je pogosto zadnja stopnja konservatorsko-restavratorskega posega. Ima pomembne  optične in estetske posledice ter vpliva na strukturo in dolgoročno stanje slike. Od primera do  primera je potrebna natančna odločitev, ali je sliko treba lakirati ali ne. Potreben je razmislek o  sestavi laka in načinu nanašanja (Goltz s sod. 2012). Lakiranje se lahko opravlja lokalno ali po  celi površini. Pri sliki Čebelarjev se je uporabilo lakiranje celotne površine po zaključenem retuši­ ranju in popolni osušitvi uporabljenih barv. Naneseni zaščitni sloj je ustvaril pol sijajno površino,  kar je ustrezalo sijajnosti, ki je bila opazna po odstranitvi površinske umazanije (slika 27). Slika Čebelarjev je bila v preteklosti tudi uokvirjena. Okrasni okvir je lesen, enostavno profili­ ran in ni originalen. Edini poseg je bilo odstranjevanje površinske umazanije in lepljenje papirnih  trakov v notranje utore, ki se dotikajo sprednje strani slike. Po namestitvi umetnine v okrasni  okvir je bila na zadnjo stran nameščena še tanka lesena površina, ki bo omogočala zaščito pred  umazanijo, vlago in mehanskimi poškodbami. Slika 27: Slika v okrasnem okviru po posegu B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 148 SCOPOLIA No 91 – 2017 Povzetek Slika Čebelarjev (Merops apiaster) v lasti Prirodoslovnega muzeja Slovenije prikazuje dve ptici  s perjem živih barv, sedeči na vejah krošnje drevesa. Spodnji del slike z napisom na beli podlagi  sporoča, da gre za dogodek, ki se je zgodil pri Ljubljani leta 1710, ko je v deželo priletela velika  jata tujih ptic. Z naravoslovnega vidika je slika zanimiva predvsem kot dokument najzgodnejše­ ga pojava čebelarjev na Slovenskem. Po drugi strani pa je zaradi vsebine zanimiva tudi v kultur­ nozgodovinskem smislu. Že Valvasor (1689) namreč omenja zanimanje prebivalcev Kranjske za  tuje ptice, ki vsako leto priletijo v deželo. Upodobitve mrtvih ali živih ptic in podobnih dogodkov  so velikokrat sestavljale tako imenovane kabinete čudes (Wunderkammer) in so bile priljubljene  med celotnim evropskim plemstvom in izobraženci od začetka 17. stoletja naprej. Taki funkciji  ustreza tudi mali format slike s Čebelarjema (30,5 x 56 cm). Zgodba o njeni provenienci obenem  osvetljuje zgodovino muzejev na Slovenskem in način pridobivanja predmetov za stalno zbirko  Deželnega muzeja za Kranjsko, ki je bila zaradi omejenih sredstev odvisna od požrtvovalnosti  posameznikov. Eden izmed njih je bil tudi Karl Jožef Prenner (1780–1841) zbiralec, ljubiteljski  muzealec, zgodovinopisec in avtor umetnostnozgodovinskih razprav, ki je leta 1836 poklonil sliko  dveh Čebelarjev takratnemu Deželnemu muzeju. V last Prirodoslovnega muzeja je verjetno prišla  leta 1944, zaradi slabega stanja pa je bila leta 2015 konservirana in restavrirana. Konservatorsko-restavratorski poseg v sliko se začne z natančnim poznavanjem materialne  zgradbe umetnine. Klasična oljna slika na platnu, kamor se uvršča  tudi podoba Čebelarjev,  je  zgrajena iz podokvira, nanj pritrjenega platna, podloge ali grunda, barvnih nanosov in laka. Delo  neznanega avtorja je naslikano na razmeroma grobo, vendar enakomerno tkano platno, ki je bilo s  kovanimi žeblji pritrjeno na lesen podokvir. Predrtine nosilca okoli glavic žebljev so se zaradi rje  nevarno povečale in platno je sčasoma postalo ohlapno, kar je bilo opaziti tudi pri pregledu slike  s stransko svetlobo. Podokvir je bil neustrezen. Vpogled v poškodovana mesta slikovnih plasti  je pokazal obstoj rdeče podloge. Te so bile v zgodovini baročnega slikarstva relativno pogoste,  vendar se je sčasoma ugotovilo, da škodijo oljnim barvam. Konserviranje in restavriranje slik se  v grobem deli na dve temeljni področji. Prvo je reševanje podokvira in platnenega nosilca, drugo  pa je estetsko dograjevanje poškodovanega likovnega dela. Ker so bili robovi originalnega nosilca  močno poškodovani, so jih podlepili z novimi platnenimi trakovi. Utrjeni robovi so olajšali nape­ njanje slike, ki je bilo opravljeno na nov lesen zagozdni podokvir. Drugi del konservatorsko-restavratorskih postopkov  je bil opravljen na sprednji  strani  slike  in je vključeval odstranjevanje površinske umazanije in potemnelega laka, dopolnjevanje manj­ kajočih  delov  slikovnih  plasti  ter  lakiranje  slike. Oljna  slika  je  avtonomna  dvodimenzionalna  vizualna površina, katere poškodbe lahko spremenijo njeno vrednost in močno oslabijo sporo­ čilnost naslikane podobe. Pri sliki Čebelarjev je bila večina poškodb, ki so vplivale na vizualno  podobo, razdrobljena po celotni površini. S kitanjem in retuširanjem so se povezale z nepoškodo­ vanimi področji barvnih površin. Lakiranje je zadnja stopnja posega. Ker ima pomembne optične  in estetske posledice ter vpliva na strukturo in dolgoročno stanje slike, je bil poseg opravljen tudi  na sliki Čebelarjev. Summary The painting of Bee-Eaters  (Merops apiaster) owned by  the Slovenian Museum of Natural  History presents two birds with feathers of vibrant colours sitting on branches of a tree canopy.  The inscription on the white background in the lower part of the painting tells us that the picture  149 refers to an event that took place near Ljubljana in 1710, when a large flock of foreign birds landed  in our country. From the natural-science aspect, the painting is interesting mainly as a document  of the earliest appearance of bee-eaters in the Slovenian territory. In addition, its topic is also in­ teresting with  regard  to  cultural history. Already  in 1689,  J. V. Valvasor  recorded  the  interest  of Carniola  inhabitants  in  foreign birds visiting  the country every year. Depictions of dead or  live birds and other similar motifs were often part of the so-called cabinets of wonders (Wun­ derkammer) and were popular,  since  the beginning of  the 17th  century,  among  the aristocracy  and intellectuals throughout Europe. And a small format like the one of the Bee-Eaters painting  (30.5 × 56 cm) is most appropriate for such a display. The record of the painting’s provenance also  sheds light on the history of museums in the Slovenian territory and the way of acquiring items  for the permanent collection of the Provincial Museum of Carniola that depended, due to limited  funds, on the generosity of individual donors. One of them was Karl Jožef Prenner (1780–1841), a  collector with an interest in museums, historian and author of art-history essays, who donated the  painting of two Bee-eaters to the then Provincial Museum in 1836. The painting probably became  the property of the Museum of Natural History in 1944; due to its poor condition, it was conserved  and restored in 2015. A  conservation/restoration  procedure  starts  with  a  thorough  examination  of  the  physical  structure of  the artwork. A classical oil painting on canvas, such as  the picture of Bee-Eaters,  consists of a stretcher, the canvas attached to it, the primary layer or the ground, paint layers and  varnish. The work of an unknown artist is painted on a relatively coarse yet evenly woven canvas,  fixed with forged nails to the wooden stretcher. Due to rust, the holes in the canvas made around  the nail heads  increased dangerously and with  time  the canvas became  loose, which was also  detected during examination of the painting with a side light. The stretcher was inadequate. The  examination of the damaged parts of the paint layers showed the presence of a red ground. Such a  ground was relatively common in the period of Baroque painting; however, in time, it was found  to be harmful to oil paints. The conservation/restoration of paintings is mainly divided into two  basic areas. The first one includes saving the stretcher and the canvas, the second one includes  aesthetic repairs to a damaged artwork. As the edges of the canvas were badly damaged, they  were lined with canvas straps. Reinforced edges made it easier to fix the canvas to a new wooden  expandable stretcher. The other part of the conservation/restoration procedure was carried out on the front side of the  painting, including the removal of surface dirt and darkened varnish, filling in the missing parts of  the paint layers and varnishing the painting. An oil painting is an autonomous, two-dimensional  visual surface, whose damage can change its value and greatly weaken the message of the image.  In the case of Bee-Eaters, most of the damage affecting the visual image was dispersed across the  entire surface. By puttying and retouching, the damaged areas were joined with the intact areas  of the coloured surfaces. Varnishing is the last stage of the procedure. As it has important optical  and aesthetic impacts, influencing the structure and the long-term condition of a painting, it was  also used on the painting of Bee-Eaters. Zahvala Za ustne podatke o značilnostih baročnih vrtov se posebej lepo zahvaljujeva dr. Ines Unetič,  za slikovno gradivo Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož pa kustosu Branku Vnuku. Dr. Al Vrezec  naju je prijazno opozoril na vse naravoslovne objave v zvezi s sliko Čebelarjev, dolgujeva mu tudi  zahvalo za razjasnitev okoliščin prihoda slike v Prirodoslovni muzej Slovenije. B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 150 SCOPOLIA No 91 – 2017 Literatura /References: Andrejka, R., 1952: Prenner, Karl Jožef (1780–1841). V: Lukman, F. K.: Slovenski biografski leksikon, II. Maas–Qualle. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. 611 str. Anonymous, 1836: No. 9/1 Verzeichniss der  im der Monate Märzfür das Landes=Museum in  Laibach eingegangenen Beiträge. Illirsches Blatt 17 [23. 04.]: 67–68. Anonymous, 1838: Landesmuseum im Herzogthume Krain 1836–1837. Laibach. 42 str. Anonymous, 1841: Drittes Verzeichnis. Illirsches Blatt 38 [23. 09.]: 169–172. Buckley, B., 2012: Strechers,  tensioning and attachments. V: Hill Stoner, J., Rushfield, R.  (eds.) Conservation of easel paintings. London: 150. Ciglenečki,  M.,  1997:  Oprema gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20 . Stoletja . Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 150 str. Ciglenečki, M., 1999: Vurberške slike iz 17. stoletja v ptujskem muzeju. Str. 57–86. V: Jaki, B.  (ur.) Razprave iz evropske umetnosti za Ksenijo Rozman. Narodna galerija, Ljubljana. 358 str. Deschmann, K., 1888: Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach.  Verlage des Landes-Museums, Laibach. 179 str. Digney-Peer, S., K. Thomas, R. Perry, J. Townsend, S. Gritt, , 2012: The Imitative retouching  of easel paintings. V: Hill Stoner, J., Rushfield, R. (eds.) Conservation of easel paintings.  London: 607. Doerner, M.,1984: The Materials of The Artist and their use in painting with notes on the techniques of the old masters. San Diego, New York, London: 3. Erjavec, F., 1780: Domače in tuje živali v podobah. J. Blaznik, Ljubljana, 336 str. Fuster-López, L., 2012: Filling. V: Hill Stoner, J., Rushfield, R. (eds.) Conservation of easel paintings. London: 586-587. Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, 287 str. Golob, F., 2003: Karl Jožef Prenner – loški muzealec ter njegove zgodovinske, topografske in  umetnostnozgodovinske razprave. Loški razgledi 50 (1): 55–76. Goltz, M., I. Birkenbeul, I. Horovitz, M. Blewett, I. Dolgikh, 2012: Consolidation of flaking  paint and ground. V: Hill Stoner, J., Rushfield, R. (eds.) Conservation of easel paintings.  London: 371-376. Goltz, M., R. G. Proctor, J. Whitten, L. Mayer, G. Myers, A. Hoenigswald, M. Swicklik, 2012: Varnishing as part of the conservation treatment of easel paintings. V: Hill Stoner, J.,  Rushfield, R. (eds.) Conservation of easel paintings. London: 635. Gregori, J., 1990: Čebelar Merops apiaster v Sloveniji. Acrocephalus 11 (43/44): 3–10. Heiber, W., C. Tomkiewicz, M. Scharff, R. Levenson, 2012: Tear mending and other structural  treatments of canvas painting, before or instead of lining. V: Hill Stoner, J., Rushfield, R.  (eds.) Conservation of easel paintings. London: 397-409. Hochenwart, F. J., 1833: Landes=Museum in Laibach. Illirsches Blatt 1833, 40 [05. 10.]: 163–164. Hochenwart, F. J., 1836: Leitfaden für das Landes-Museum in Laibach Besuchenden. Laibach,  19 str. Hudoklin, R., 1955: Tehnologija materialov, ki se uporabljajo v slikarstvu, 1. del, Ljubljana, 183 str. Jezernik, B., 2009: Ljubljanske “knjige sveta” od Auerspergov do Hacqueta. Etnolog 19: 17–35. Komić Marn, R., 2016: Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918 . Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 616 str. Kos, F., 1925: Merops apiaster L. v Sloveniji. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo IV–VI  (1–4), B: 77–81. Košak, T., 2011: Žanrske upodobitve in tihožitja v plemiških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17 . in 18 . stoletju . Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 541 str. 151 Nadolny, J., 2012: History of visual compensation for paintings. V: Hill Stoner, J., Rushfield,  R. (eds.) Conservation of easel paintings. London: 573. Phenix, A., R. Wolbers., 2012: Removal of varnish:organic solvents as cleaning agents. V: Hill  Stoner, J., Rushfield, R. (eds.) Conservation of easel paintings. London: 524-526. Scheicher, E., 2016: Kunstkammer. V: Turner, J. (ed.) The Grove Dictionary of Art . http://www. oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T048290. datum ogleda: 7. 11. 2016 Schulz, F., 1892: Bienefresser (Merops apiaster) und weissrückiger Specht (Picus leuconotus) in  Krain. Ornitologisches Jahrbuch 3: 203. Schulz, F., 1983: Čebelojedec (Merops apiaster). Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 3 (5):  208. Stele, F., 1925: Grad Hrastovec, zvezek XXXIV, 20. 6.–22.6. 1925. UIFS ZRC SAZU, Steletovi terenski zapiski. Stols-Witlox,  M.,  2012:  Grounds,  1400–1900.  V:  Hill  Stoner,  J.,  Rushfield,  R.  (eds.)  Conservation of easel paintings. London: 170. Tome, D., A. Vrezec, D. Bordjan, 2013: Ptice Ljubljane in okolice. Mestna občina Ljubljana,  Ljubljana, 197 str. Unetič,  I.,  2013:  Vrtna umetnost na Kranjskem v 18 . in 19 . stoletju .  Doktorska  disertacija,  Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 469 str. Unetič. I., 2015: Dolski agavi: dve botanični dragocenosti barona Erberga. SLO 7: 16–19. Valvasor, J. V., 1689: Die Ehre des Herzogthum Crains. I/3. Nürnberg, 696 str. Zeri, F., K. Rozman, 1989: Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk (Ljubljana, Narodna galerija, 2.  Februar–2. April 1989). Narodna galerija, Ljubljana, 162 str. Zwitter, Ž., 2014: Okolje na Kranjskem v 17. stoletju po Slavi vojvodine Kranjske. Str. 611–702.  V: Weiss, J. (ur.) Studia Valvasoriana. Zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre des Herzogthums Crain v slovenski jezik. Zavod dežela Kranjska, Ljubljana, 1025 str. Wehlte, K., 1967: The materials and techniques of painting. Kremer, 339 str. B. GOSAR HIRCI, K. MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije / The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History 153 Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme Al VREZEC 1, Dare FEKONJA2 Izvleček: Slovenska obročkovalska shema je bila ustanovljena leta 1927 in poteka neprekinjeno do danes,  ko  jo  vodi Slovenski  center  za  obročkanje  ptičev v  okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije.  Pričujoči prispevek obravnava podatke o obročkanju treh vrst vpijatov (Coraciiformes) v okviru  slovenske obročkovalske sheme kot primer selitvenega atlasa za izbrane vrste z ozemlja Slovenije.  Najmanj  obročkovalskih  podatkov  (N=6)  je  bilo  v  obdobju 1988-2014  zbranih  za  zlatovranko  (Coracias garrulus), ptice, ki so v letu 2014 gnezdile v Sloveniji, pa so izvirale iz avstrijske po­ pulacije in so bile označene po avstrijski barvni obročkovalski shemi. Najpogosteje obročkana  vrsta vpijata v Sloveniji je bil vodomec (Alcedo atthis) (N=4110 obročkanih ptic), v večjem številu  pa so bili obročkani po letu 1987, največ v obdobju jesenske selitve med avgustom in oktobrom.  Najdaljša najdba vodomca  je  iz Estonije  (1614 km), najstarejši osebek pa  je  imel vsaj 2  leti  in  11 mesecev. V splošnem se na območju Slovenije med selitvijo in prezimovanjem pojavljajo ptice  iz  srednje  in vzhodne Evrope. Kot kažejo podatki biometrične analize,  se v Sloveniji pojavlja  podvrsta A . a . ispida. Najnižje vrednosti kondicijskega indeksa so bile dosežene v postgnezdi­ tveni disperziji in v času jesenske selitve med avgustom in oktobrom, medtem ko so bile najvišje  vrednosti ugotovljene v zimskem obdobju v decembru. Zmanjševanje mase je torej najbolj kritično  v poletnih in jesenskih mesecih, ko bi lahko pričakovali tudi večje vplive na populacijo in pre­ živetje ptic. Večina čebelarjev (Merops apiaster) je bila v Sloveniji obročkana po letu 2002 med  junijem in septembrom. Čez Slovenijo poteka selitvena pot čebelarjev, ki gnezdijo v Nemčiji, od  koder smo zabeležili že tri najdbe iz okoli 700 km oddaljene gnezdeče populacijo na Saškem. Ključne besede: obročkanje ptic, Slovenija, Coracias garrulus, Alcedo atthis, Merops apiaster, najdbe, biometrija Abstract The Slovenian Bird Ringing Scheme was established in 1927 and has been continuously ma­ intained until today, when it is run by the Slovenian Bird Ringing Center, which operates within  the framework of the Slovenian Natural History Museum. This paper deals with the data on the  1, 2 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI­1000 Ljubljana, Slovenija, e­mail: avrezec@pms-lj.si, dfekonja@pms-lj.si 154 SCOPOLIA No 91 – 2017 ringing of three species of Coraciiformes as an example of a migration atlas for selected species  from the territory of Slovenia. The fewest ringing data (N = 6) were collected for the European  Roller (Coracias garrulus). In 2014, a pair bred in Slovenia, but the birds were part of the Austrian  population and were marked according to the Austrian colour ring scheme. The most commonly  ringed species of Coraciiformes in Slovenia was the Common Kingfisher (Alcedo atthis) (N =  4,110 ringed birds). They were mostly ringed after 1987, especially during the autumn migration  period  between August  and October.  The  longest  recovery  of  the Kingfisher  is  from Estonia  (1,614 km), with the oldest specimen at least 2 years and 11 months old. In general, birds from  Central and Eastern Europe occur during migration and are wintering  in Slovenia. According  to biometric data, only the subspecies A . a . ispida occurs in Slovenia. The lowest values of the  condition index were achieved in the postbreeding dispersion and during the autumn migration  between  August  and  October,  while  the  highest  values  were  found  in  the  winter  period  in  December. Reducing the mass is therefore most critical in the summer and autumn months, when  greater effects on the population and the survival of birds could also be expected. Most European  Bee-eaters (Merops apiaster) in Slovenia were ringed after 2002 between June and September. A  migratory pathway of Bee-eaters breeding in Germany runs across Slovenia, from which three  finds from some 700 km distant breeding population in Saxony have already been recorded. Key words: bird ringing, Slovenia, Coracias garrulus, Alcedo atthis, Merops apiaster, reco­ veries, finds, biometry 1 . Uvod Z ustanovitvijo Ornitološkega observatori­ ja v Ljubljani leta 1926 se je v Sloveniji pričelo  tudi organizirano obročkanje ptic v raziskoval­ ne  namene  s  prvim  letom  1927  (Božič  2009,  Gregori 2009). Dejavnost neprekinjeno poteka  vse do danes in v letu 2017 obhajamo 90 let ne­ prekinjene obročkovalne kakor tudi organizira­ ne  ornitološke  dejavnosti  v  Sloveniji.  Z  letom  2016  je  obročkovalna  dejavnost  dobila  svoje  mesto tudi v slovenski zakonodaji (Uradni list  RS, št. 64/2016). Obročkovalno dejavnost danes  vodi  Slovenski  center  za  obročkanje  ptičev,  ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije  in  hrani  tudi  celotno  bazo  podatkov  o  obročkanih  in  najdenih  obročkanih  pticah  s  podatki, zbranimi v obdobju 90 let (Šere 2009,  Vrezec s sod. 2015). Z uvajanjem novih metod  lova ptic sta se spreminjala tako vrstna sestava  kot število obročkanih ptic (Božič 2009, Šere 2009). Čeprav  so obročkovalski podatki  sprva  namenjeni  ugotavljanju  disperzije  in  selitve­ nih značilnosti ptic, se je uporaba teh podatkov  bistveno  razmahnila  v  ugotavljanju  različnih  vidikov biologije ptic, ki jih povzemajo selitveni  1 . Introduction With the establishment of the State Ornitho­ logical Observatory in Ljubljana in 1926, organ­ ized bird ringing for research purposes began in  Slovenia in 1927 (Božič 2009, Gregori 2009).  The activity has been carried out continuously  since  then,  and  in  2017 we  celebrate  the  90th  anniversary of continuous bird ringing as well  as organized ornithological activities in Slove­ nia.  From  2016,  the  ring-trading  activity  has  also  gained  its  place  in  Slovenian  legislation  (Uradni list RS, no. 64/2016). Today, the bird  ringing is managed by the Slovenian Bird Ring­ ing Centre, which operates within the Slovenian  Museum of Natural History that also holds the  entire  ringing  database  of  data  collected  over  the 90 years (Šere 2009, Vrezec et al. 2015). By  introducing new methods of bird catching, the  species composition and number of rings have  been  changing  (Božič  2009,  Šere  2009).  Al­ though the ringing data are initially intended to  determine the dispersion and migratory charac­ teristics of birds, the use of these data has great­ ly  expanded  in  identifying  various  aspects  of  biology of birds, summarized by the migration  155 atlasi mnogih evropskih držav (npr. Wernham s sod. 2002, Bakken s sod. 2003, Bønløkke s sod. 2006, Cepák s sod. 2008, Fransson s sod.  2008, Spina  &  Volpini  2008,  Csörgo  s  sod.  2009, Kralj s sod. 2013, Saurola s sod. 2013,  Bairlein  s  sod.  2014,  Hammer  s  sod.  2014).  Poleg  tega  so  lahko  podatki,  zbrani  v  dolgih  časovnih obdobjih, pomemben zgodovinski po­ datkovni  vir,  s  katerim  je mogoče  rekonstrui­ rati nekdanjo razširjenost  in številčnost vrst  in  jo primerjati z recentnim stanjem (npr. Knaus s sod. 2011). Pričujoči  prispevek  je  predstavitev  in  prva  sinteza  vseh  obročkovalskih  podatkov  iz  obdobja  med  letoma  1927  in  2016  o  treh  vrstah vpijatov (Coraciiformes), ki se pojavlja­ jo in gnezdijo v Sloveniji (Geister 1995): zlato­ vranka (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis)  in  čebelar  (Merops apiaster).  Obročk­ ovalski podatki so bili namreč doslej obdelani  zgolj parcialno z navajanjem zanimivosti (Šere  2009), v okviru lokalnih pregledov (Šere 1982),  ali pa v obročkovalskih poročilih (Božič 1980a, b, c, 1981, 1982, 1985, Šere 2009, Vrezec s sod.  2013, 2014, 2015). Prispevek je prikaz količine  zbranih  podatkov  o  vpijatih,  njihove  časovne  razporejenosti  ter zaključkov o biologiji  in di­ sperziji vrst s pregledom vseh do sedaj zbranih  najdb.  Med  najdbami  so  navedene  vse  tuje  (na  tujem  obročkane  in  v  Sloveniji  najdene)  in domače (v Sloveniji obročkane  in na  tujem  najdene) ter zanimive lokalne najdbe, pri čemer  gre  za  najdbe,  ki  so  4  ali  več  km  oddaljene  od  kraja  obročkanja,  ali  za  najdbe,  registrira­ ne 300 ali več dni od datuma obročkanja. Gre  torej za prvi poskus izdelave selitvenega atlasa  za izbrane vrste z ozemlja Slovenije.  2 . Zlatovranka (Coracias garrulus) 2 .1 Pregled podatkov obročkanja in zgodovinske dinamike Zlatovranka  z  vsega  šest  obročkani­ mi pticami med  letoma 1927  in 2016 na dveh  lokacijah  v  SV  Sloveniji  nikoli  ni  bila  zelo  atlases of many European countries (e.g. Wer­ nham et al. 2002, Bakken et al. 2003, Bønløk­ ke et al. 2006, Cepák et al. 2008, Fransson et al. 2008, Spina & Volpini 2008, Csörgo et al.  2009, Kralj et al. 2013, Saurola et al. 2013,  Bairlein et al. 2014, Hammer et al. 2014).  In  addition, the data collected over long periods of  time can represent an important historical data  source that can reconstruct the former distribu­ tion and abundance of  species and compare  it  with recent state (e.g. Knaus et al. 2011). The present contribution  is  the presentation  and the first synthesis of all ringing data from  the period between 1927 and 2016 on the three  species of Coraciiformes  that occur and breed  in Slovenia (Geister 1995): the European Roller  (Coracias garrulus),  the  Common  Kingfish­ er  (Alcedo atthis)  and  the  European  Bee-eat­ er (Merops apiaster). Ringing data have so far  been  processed  only  partially  by  referring  to  points of interest (Šere 2009) within the frame­ work of local reviews (Šere 1982) or in ringing  reports  (Božič  1980a,  b,  c,  1981,  1982,  1985,  Šere 2009, Vrezec et al. 2013, 2014, 2015). The  article presents the amount of collected data on  coraciform species, their time distribution, con­ clusions  on  biology  and  dispersion  of  species,  with an overview of all the findings made so far.  Among  the finds are all  foreign  (foreign  rings  found  in  Slovenia)  and  domestic  (Slovenian  rings found abroad) and interesting local finds,  which is about the finds that are 4 or more kilo­ metres away from the place of ringing or finds  registered  300  or more  days  from  the  date  of  ringing. It is therefore the first attempt to make  a migration atlas for selected species from the  territory of Slovenia. 2 European Roller (Coracias garrulus) 2 .1 . An overview of ringing data and their historical dynamics The Roller was never a very interesting spe­ cies for ringing in Slovenia, with only six ringed  birds between 1927 and 2016 at two locations in  A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 156 SCOPOLIA No 91 – 2017 zanimiva  vrsta  pri  slovenskih  obročkovalcih  (slika 1). Pravzaprav je bil en primerek priložno­ stno obročkan dne 20.7.1988 v Jakobskem dolu  v Slovenskih goricah, pri čemer je šlo za mlado  ptico, ki je poletela iz dupla (obročkovalec Franc  Bračko). Pri ostalih 5 pticah pa je šlo za mladiče,  obročkane v gnezdilnici dne 22.6.2014 v kraju  Nuskova na Goričkem (slika 2), ko je zlatovran­ ka ponovno in doslej zadnjič gnezdila v Sloveniji  (obročkovalec  Dare  Fekonja;  Domanjko  &  Gjergjek 2014, Vrezec  s  sod.  2015).  Tako  v  slovenski obročkovalski bazi nimamo podatkov  o  razširjenosti  in  disperziji  nekdaj  številne,  a  danes izumrle populacije zlatovrank.  2 .2 Pregled najdb V  slovenski  obročkovalski  shemi  smo  do  sedaj  zabeležili  le  dve  tuji  najdbi  zlatovrank,  pri čemer je šlo za par, ki je v letu 2014 gnezdil  na Goričkem  (Vrezec  s  sod.  2015).  Ptici  sta  bili kot mladiča obročkani z barvnimi obročki  SE Slovenia (Figure 1). Specifically, one speci­ men was ringed on 20 July 1988 at Jakobski dol  in  Slovenske  gorice,  which  was  a  young  bird  that flew from a nest (ringed by Franc Bračko).  The remaining 5 birds were ringed in nestbox  on 22 June 2014 at Nuskova in Goričko (Figure  2), when the Roller bred once more in Slovenia  (ringed by Dare Fekonja; Domanjko & Gjerg­ jek 2014, Vrezec et al. 2015). Thus, in the Slo­ venian  ringing  database,  we  do  not  have  any  data  on  the  distribution  and  dispersion  of  for­ merly  numerous  and  nowadays  extinct  Roller  populations. 2.2. An overview of finds So far, only two foreign finds of Rollers have  been recorded in Slovenia, which was a breed­ ing pair at Goričko in 2014 (Vrezec et al. 2015).  The birds were ringed with colour rings in Aus­ tria in 2010, not far from the Slovenian-Austri­ Slika 1: Mesta obročkanja zlatovrank (Coracias garrulus) v okviru slovenske obročkovalske sheme Figure 1: Ringing sites of European Rollers (Coracias garrulus) in Slovenia 157 Slika 2: Obročkanje mladičev zlatovranke (Coracias garrulus), ki je gnezdila leta 2014 v Nuskovi na Goričkem.  Ptica je bila označena tudi z barvnimi obročki po avstrijski barvni shemi (foto: Mojca Podletnik). Figure 2: Ringing of nestlings of the European Roller (Coracias garrulus), which bred in 2014 at Nuska in the  Goričko region. The bird was also marked with colour rings according to the Austrian colour ringing scheme  (photo: Mojca Podletnik). A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 158 SCOPOLIA No 91 – 2017 an border, where from 7 to 15 pairs bred at that  time and where the species protection program  with  regular monitoring was  carried  out  since  2001  (Sackl  et  al.  2004).  But  until  now  the  number of breeding pairs decreased (P. Sackl, pers . comm .). Birds originate from two different  nests in Austria 7 and 10 km away from the nest  at Nuskova (Figure 3, Appendix 1). They were  nearly  4-year-old  birds  (Table  1).  Apart  from  that, the earliest known specimen of the Roller  in Europe reached the age of 9 years (Fransson  et al. 2010). Otherwise, birds from the Austrian  population,  with  the  Slovenian  breeders  being  its part, also migrate across  the Mediterranean  and Sahel to Sudan to the savannah in southern  Africa to Botswana (Finch et al. 2015). v Avstriji  leta  2010 nedaleč  od  slovensko-av­ strijske  meje,  kjer  že  od  leta  2001  uresniču­ jejo  program  varstva  vrste  z  rednim  moni­ toringom, kjer  je gnezdilo med 7 in 15 parov  zlatovrank  (Sackl  s  sod. 2004),  vendar  se  je  do danes število parov še zmanjšalo (P. Sackl, ustno). Ptici izvirata iz dveh različnih gnezd v  Avstriji 7 oziroma 10 km daleč od gnezdišča  v Nuskovi  (slika 3; dodatek 1). Gre za  skoraj  4 leta stari ptici (tabela 1), sicer pa je najstarej­ ši znani osebek zlatovranke v Evropi dosegel  starost 9 let (Fransson s sod. 2010). Sicer pa  se ptice  iz avstrijske populacije, katere del so  bile tudi slovenske gnezdilke, selijo prek Sre­ dozemlja in Sahela v Sudanu v savano na jugu  Afrike v Bocvano (Finch s sod. 2015). Tabela 1: Pregled osnovnih obročkovalskih podatkov in rezultatov o obročkanju in najdbah treh vrst vpijatov  (Coraciiformes) v slovenski obročkovalski shemi Table 1: An overview of basic ring data and results of ringing and recoveries of three Coraciiformes species  within the Slovenian bird ringing scheme Coracias garrulus Alcedo atthis Merops apiaster Št. obročkanih ptic / No. of ringed birds 6 4110 160 % mladičev / % nestlings 100,0 % 0,2 % 0,0 % Št. najdb v SLO obročkanih ptic / No. of  recoveries of birds ringed in SLO  0 372 10 Št. najdenih osebkov obročkanih v SLO / No.  of recovered individuals ringed in SLO 0 291 9 % najdenih osebkov / Recovery % 0,0 % 7,1 % 5,6 % Lokalne najdbe / Local recoveries 0 360 9 Domače najdbe / Birds ringed in SLO and recovered abroad  0 12 1 Tuje najdbe / Birds ringed abroad and recovered in SLO 2 11 2 Najstarejši osebek / Oldest individual 3 l 11 m 7 d 2 l 11 m 8 d 1 l 2 m 8 d 2. najstarejši osebek / Second-oldest individual 3 l 10 m 23 d 2 l 11 m 2 d 1 l 0 m 17 d 3. najstarejši osebek / Third-oldest individual ­ 2 l 8 m 28 d 1 l 0 m 5 d Najdaljša razdalja / Longest distance 10 km 1614 km 707 km 2. najdaljša razdalja / Second longest distance 7 km 797 km 705 km 3. najdaljša razdalja / Third longest distance ­ 697 km 703 km Najsevernejša lokacija / Northernmost location Avstrija (46°48'N) Estonija (58°27'N) Nemčija (51°42'N) Najjužnejša lokacija / Southernmost location ­ Italija (40°21'N) ­ Najzahodnejša lokacija / Westernmost location Avstrija (15°53'E) Italija (12°6'E) Nemčija (11°49'E) Najvzhodnejša lokacija / Easternmost location ­ Estonija (24°47'E) ­ Najhitrejša jesenska selitev / Fastest autumn migration ­ 74 km / dan 12 km / dan 159 Slika 3: Geografski prikaz najdb zlatovrank (Coracias garrulus) v slovenski obročkovalski shemi med letoma  1927 in 2015. Pika ponazarja mesto obročkanja. Figure 3: Geographical distribution of the finds and recoveries of the European Rollers (Coracias garrulus)  within the Slovenian ringing scheme from 1927 to 2015. The dot shows the place of ringing. 3 . Common Kingfisher (Alcedo atthis) 3 .1 . An overview of ringing data and their historical dynamics The Kingfisher is the most often ringed spe­ cies of Coraciiformes in Slovenia. In the data­ base, there are also some data on ringing birds  outside Slovenia, from the territory of the former  Yugoslavia  (Croatia, Montenegro, Macedonia;  Figure 4). These data account for only 1.4% of  all  ringing  data  and were  collected mostly  in  the period before 1991 (Figure 5). After 2001,  birds with Slovenian rings outside the territory  of Slovenia were no longer ringed. The number  of ringed Kingfishers increased in Slovenia only  after 1987 (Figure 5), but this has mostly to do  with ringing carried out during the autumn mi­ gration period in August, September and Octo­ 3 . Vodomec (Alcedo atthis) 3.1. Pregled podatkov obročkanja in zgodovinske dinamike Za  vodomca  je  bilo  v  slovenski  obročkov­ alski  shemi  zbranih  največ  podatkov  od  vseh  treh  vrst  vpijatov.  V  podatkovni  bazi  je  tudi  nekaj  podatkov o  obročkanih  vodomcih  zunaj  Slovenije, in sicer z območja nekdanje Jugosla­ vije (Hrvaška, Črna gora, Makedonija; slika 4).  Ti podatki predstavljajo le 1,4 % vseh podatkov  o obročkanih pticah in so bili zbrani večinoma  v  obdobju  pred  letom  1991  (slika  5).  Po  letu  2001 se ptic z obročki slovenske obročkovalske  sheme zunaj ozemlja Slovenije ni več obročkalo.  Vodomce  se  v  večjem  številu  v  Sloveniji  obročka šele po letu 1987 (slika 5), vendar gre  večinoma  za  obročkanje  v  obdobju  jesenske  A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 160 SCOPOLIA No 91 – 2017 selitve v  avgustu,  septembru  in oktobru  (slika  6). Obročkanja v gnezditvenem obdobju (april­ -julij) je malo, mladiči v gnezdu pa so bili doslej  obročkani  le enkrat,  in sicer dne 10.6.1965, ko  je obročkovalec Ernest Škerlak obročkal sedem  mladičev  v  Šulincih.  V  podatkovni  bazi  je  bila 3756 pticam določena starost in v največji  meri  so  bile  obročkane mlade  prvoletne  ptice  (88,4 %),  od  tega  zgolj  7 mladičev  v  gnezdu.  Drugoletnih  ptic  je  bilo  določenih malo,  zgolj  0,2 %,  saj  je  določanje  starosti  v  drugem  ko­ ledarskem  letu  pri  vodomcu  manj  zanesljivo  (Demongin 2016), odraslih ptic pa je bilo obroč­ kanih 11,4 %. Razmerje med spoloma je rahlo  v  prid  samcev,  ki  jih  je  bilo  med  določenimi  pticami 53,7 % (N=1692). 3 .2 Pregled najdb Glede  na  število  obročkanih  ptic  je  pri  vodomcu  število  najdb  najvišje  med  vsem  vpijati,  saj  je  bilo  do  sedaj  ponovno  najdenih  prek 7 % vseh v Sloveniji obročkanih vodomcev  ber (Figure 6). Ringing in the breeding period  (April-July) is scarce, while nestlings in the nest  have been ringed at nest till now only on 10 June  1965, when Ernest  Škerlak  ringed  seven  nest­ lings at Šulinci. In the database, 3,756 birds were  identified by age. Mostly young 1Y birds were  ringed (88.4%), of these only 7 pulli at nest. 2Y  birds were given only a small percentage, 0.2%,  since the determination of the age in the second  calendar year is less reliable (Demongin 2016).  11.4% of  adult  birds were  ringed.  The  gender  ratio is slightly in favour of males, i.e. 53.7% of  all identified birds (N = 1,692). 3.2. An overview of finds  According to the number of ringed birds, the  number of finds is the highest among all coraci­ form species, since more than 7% of all ringed  birds were re-encountered in Slovenia (Table 1),  Slika 4: Mesta obročkanja vodomcev (Alcedo atthis) v okviru slovenske obročkovalske sheme Figure 4: Ringing sites of Common Kingfishers (Alcedo atthis) within the Slovenian bird ringing scheme 161 (tabela  1),  kar  je  denimo  precej  več,  kot  je  bilo  ugotovljeno  na  Hrvaškem  (Kralj  s  sod.  2013).  Kljub  temu  pa  smo  do  sedaj  zabeležili  razmeroma malo najdb iz tujine in v Sloveniji obročkanih ptic na  tujem  (tabela 1). Gnezdilci  iz severnih dežel se pri nas pojavljajo večinoma  v času selitve, od najdlje (1614 km) pa je k nam  priletela ptica  iz Estonije  (tabela 1; dodatek 1;  slika 7), ki je bila ujeta v času jesenske selitve,  ko  jo  je  dne  20.10.2008  obročkovalec  Rajko  Piciga  ujel  v  Kopru  (Šere  2009).  Jesenska  selitev je lahko tudi dokaj hitra, saj se je ptica, ki  se je avgusta selila prek Madžarske v Slovenijo,  selila s hitrostjo 74 km / dan (tabela 1), ujel pa  jo je dne 13.8.1995 Rajko Korajžija v Čatežu ob  Savi (dodatek 1). Kljub temu pa morda nekateri  severni gnezdilci pri nas  tudi prezimujejo, kot  which is much more than in Croatia (Kralj et al. 2013). Nevertheless, until now, relatively few  finds from abroad have been recorded (Table 1).  Breeders from the northern countries are mostly  present during migration, and the longest route  (1,614 km) was recorded for a bird from Esto­ nia (Table 1, Appendix 1, Figure 7), which was  caught during the autumn migration in Koper on  20 October 2008 by ringer Rajko Piciga (Šere 2009). Autumn migration can also be quite fast,  as the bird that migrated through Hungary to Slo­ venia in August moved at a speed of 74 km / day  (Table 1); it was captured on 13 August 1995 by  Rajko Korajžija at Čatež ob Savi (Appendix 1).  Nevertheless, some northern breeders may also  winter  in Slovenia,  as was  the bird  from Ger­ many, which was found dead by Mirko Goričar  Slika 5: Dinamika števila obročkanih vodomcev (Alcedo atthis) v slovenski obročkovalski shemi med letoma  1936 in 2015. Črni stolpec – obročkane ptice v Sloveniji, beli stolpec – obročkane ptice zunaj Slovenije  (Hrvaška, Črna gora, Makedonija). (N=4167) Figure 5: The dynamics of the number of ringed Common Kingfishers (Alcedo atthis) within the Slovenian  bird ring scheme between 1936 and 2015. Black column - birds ringed in Slovenia, white column - birds ringed  outside Slovenia (Croatia, Montenegro, Macedonia). (N = 4,167) A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 162 SCOPOLIA No 91 – 2017 npr. ptica iz Nemčije, ki jo je na začetku zime  dne  26.11.1995 Mirko Goričar  našel mrtvo  ob  reki  Krki  pri  Podbočju  (dodatek  1).  Nekatere  naše ptice prezimujejo dlje na jugu, kot npr. ptica  iz Ormoža, ki jo je dne 28.8.1991 obročkal Franc  Bračko, decembra 1991 pa je bila ujeta 697 km  južneje  v  južni  Italiji  pri  kraju  Cesine  (tabela  1; dodatek 1; slika 7). Vendar pa druge najdbe  nakazujejo, da se vsaj v južni Evropi vodomci  klatijo  naokoli,  pri  čemer  gre  lahko  tudi  za  premike v obratni smeri, kot je bila najdba dne  8.10.2005  pri  Vranskem  jezeru  na  Hrvaškem  obročkanega  vodomca,  ki  ga  je  Igor  Brajnik  dne  14.11.2005  ujel  v  Škocjanskem  zatoku  (dodatek 1). Najdbe, zbrane v okviru italijanske  obročkovalske sheme, sicer nakazujejo zimske  premike  vodomcev  vzdolž  severne  jadranske  obale (Spina & Volpini 2008). Sicer je bila skoraj  polovica najdb vodomcev (45 %) ugotovljena na  istih  obročkovalskih  postajah,  kar  pomeni,  da  se ptice selijo po istih selitvenih poteh oziroma  da  je vsaj del ptic v Sloveniji  stalnic  (slika 8).  Z razdaljo število najdb upada (slika 8), kar kaže  na  to, da so vodomci  le ptice, ki se premikajo  na relativno kratke razdalje, pri čemer so mlade  at the beginning of the winter on 26 November  1995 along the Krka River near Podbočje (Ap­ pendix 1). Some Slovenian birds overwinter fur­ ther the south, like the bird from Ormož, which  was ringed by Franc Bračko on 28 August 1991,  and was in December 1991 caught 697 km south  in southern Italy at Cesine (Table 1; Appendix 1;  Figure 7). However, other finds indicated that at  least in Southern Europe the Kingfishers roam  around, which can also be in the opposite direc­ tion, as was recovery of the bird ringed on 8 Oc­ tober 2005 at Lake Vrana in Croatia and recap­ tured by Igor Brajnik on 14 November 2005 at Škocjan Inlet in Koper (Appendix 1). The finds  collected within the Italian bird ringing scheme  indicate winter movements of Kingfishers along  the Northern Adriatic  coast  (Spina & Volpini 2008). Otherwise, almost half of the recaptured  birds (45%) were found at the same ringing sta­ tions as ringed, which means that birds migrate  along the same migration routes or that at least  a  part  of  the  birds  in  Slovenia  are  stationary  (Figure 8). With distance,  the number of finds  decreased (Figure 8), indicating that Kingfishers  move relatively short distances, with young birds  Slika 6: Sezonska dinamika obročkanja vodomcev (Alcedo atthis) v Sloveniji (N= 4110) Figure 6: Seasonal dynamics of ringing of the Common Kingfishers (Alcedo atthis) in Slovenia (N=4,110) 163 ptice bolj mobilne (Snow & Perrins 1998). Pri­ čakovano so bolj migratorne ptice na severnih  gnezdiščih,  vendar  je  populacija  vodomcev  v  severni  Evropi  dokaj  majhna  (Libois  1997),  kar se kaže tudi v majhnem številu obročkanih  ptic  in  posledično  tudi  najdb  (Saurola  s  sod.  2013). V splošnem se na območju Slovenije  in  širše med selitvijo in prezimovanjem pojavljajo  ptice iz srednje in vzhodne Evrope, kar kažejo  tako podatki slovenske (slika 7) kot italijanske in  hrvaške obročkovalske sheme (Spina & Volpini 2008, Kralj s sod. 2013). Najstarejši  do  sedaj  ujeti  vodomec  v  Sloveniji je bila samica, ki jo je dne 19.9.2008  na Vrhniki obročkal Peter Grošelj  in  jo  je po  1073 dneh dne 28.8.2011 na istem mestu in prav  being  more  mobile  (Snow  &  Perrins  1998).  More migratory birds are expected from north­ ern breeding sites, but the Kingfisher population  in northern Europe is quite small (Libois 1997),  which  is also  reflected  in  the small number of  rings and, consequently, finds from nordic birds  (Saurola  et  al.,  2013).  In  general,  birds  from  central  and  eastern  Europe  occur  in  Slovenia  during  migration  and  in  winter,  as  shown  by  Slovenian (Figure 7) as well as Italian and Croa­ tian bird ringing scheme results (Spina & Volpi­ ni 2008, Kralj et al. 2013). The oldest ever caught Kingfisher in Slove­ nia was a female. It was ringed on 19 Septem­ ber 2008 in Vrhnika by Peter Grošelj and after  1,073 days recaptured (on 28 August 2011) at the  Slika 7: Geografski prikaz najdb vodomcev (Alcedo atthis) v slovenski obročkovalski shemi med letoma 1927 in  2016. Pika ponazarja mesto obročkanja. Figure 7: Geographical distribution of finds and recoveries of the Common Kingfisher (Alcedo atthis) within the  Slovenian ringing scheme from 1927 to 2015. The dot shows the place of ringing. A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 164 SCOPOLIA No 91 – 2017 tako v obdobju jesenske selitve ujel Tomi Trilar (tabela 1, dodatek 1). Gre torej za verjetno več  kot  tri  leta  staro ptico,  in v okviru  slovenske  obročkovalske sheme sta bili do sedaj registri­ rani vsaj dve takšni ptici (tabela 1). Sicer pa je  do sedaj najstarejši vodomec znan iz Belgije s  starostjo 21 let (Fransson s sod. 2010), kar je  za vrsto ekstremna starost.  3.3. Biometrična analiza Matvejev & Vasić (1973) sta mnenja, da naj  bi v Istri južna podvrsta vodomca Alcedo atthis atthis dosegala svojo severno mejo razširjeno­ sti. Od podvrste Alcedo atthis ispida je nomi­ notipska podvrsta nekoliko manjša, a z daljšim  kljunom  (Baker  1993,  Demongin  2016).  V dolžini peruti je prekrivanje dokaj veliko, a  kljub temu je podvrsta A . a . atthis (71-80 mm)  nekoliko manjša od A . a . ispida (74-82 mm),  medtem  ko med  spoloma  ni  bistvenih  razlik  same place, again during the autumn migration  by  Tomi  Trilar  (Table  1, Appendix  1).  There­ fore, this was probably more than three years old  bird, and within the framework of the Slovenian  bird ringing scheme such birds have been regis­ tered at least twice (Table 1). In fact, the oldest  Kingfisher so far is known from Belgium with  the age of 21 years (Fransson et al. 2010). 3 .3 . Biometric analysis According  to Matvejev & Vasić  (1973),  the  southern subspecies Alcedo atthis atthis presum­ ably reaches its northern limit of distribution in  southern Istria. From the subspecies Alcedo atthis ispida  the nominotypic subspecies  is somewhat  smaller  and  with  a  longer  beak  (Baker  1993,  Demongin 2016). The length of the wings over­ lap pretty much between subspecies, but the sub­ species A . a . atthis (71-80 mm) is slightly smaller  than A . a . ispida (74-82 mm). There are, howev­ Slika 8: Razporeditev zanimivih najdb (najdbe, ki so 4 ali več km oddaljene od kraja obročkanje, ali najdbe,  registrirane 300 ali več dni od datuma obročkanja) vodomcev (Alcedo atthis), ki se pojavljajo v Sloveniji glede  na razdalje po velikostnih razredih (N=76) Figure 8: Distribution of interesting finds (finds that are 4 or more kilometres away from the ringing site or  found 300 or more days from the date of ringing) of the Common Kingfisher (Alcedo atthis) occurring in  Slovenia, with respect to distances size classes (N = 76) 165 (Baker 1993, Demongin 2016). Da bi preverili  možnost  pojavljanja  južne  nominotipske  podvrste  v  Sloveniji,  smo  primerjali  dolžine  peruti  vodomcev  iz  JZ  Slovenije  (Slovenska  Istra) in drugih delov Slovenije v gnezditveni in  negnezditveni sezoni. Razlike med območji in  sezonami so se izkazale za statistično značilne  (Kruskall-Wallis H=27, p<0,0001), a s post-hoc  Mann-Whitney-evim U testom ni bilo mogoče  potrditi domneve, da  se v Slovenski  Istri  po­ javljajo  manjše  ptice,  ki  bi  lahko  ustrezale  podvrsti A . a . atthis (slika 9). Sicer imajo ptice  v Sloveniji v gnezditvenem obdobju povprečno  dolžino peruti 76,2±1,6 mm (68-81 mm), v ne­ gnezditvenem  pa  76,4±1,8  mm  (64-86  mm).  Snow & Perrins (1998) navajata, da je dolžina  peruti pri pticah podvrste A . a . atthis večinoma  76 mm ali manj, medtem ko so dolžine peruti  pri  podvrsti  A . a . ispida  76,5  mm  ali  več.  Večina  vodomcev,  izmerjenih  v  Sloveniji,  je  imela perut krajšo od 76,1 mm z  izjemo v  Slovenski Istri v negnezditvenem obdobju (slika 10), kar gre verjetno na račun primeša­ nja večjega števila severnih ptic. V naboru bi­ ometričnih meritev žal ni dolžine kljuna, ki je  za razlikovanje med podvrstama bolj ključna,  zato bi bile za potrditev ali ovržbo domneve,  da  se  tudi  v Sloveniji  pojavlja  podvrsta A . a . atthis,  potrebne  dodatne  meritve  vodomcev  zlasti  v  gnezditvenem  obdobju  na  območju  Slovenske Istre. Kljub temu je pojavljanje malo  verjetno, saj tudi v ornitološki zbirki Prirodo­ slovnega muzeja Slovenije ni primerkov, ki bi  to  domnevno  nakazovali  (Vrezec  &  Kačar 2017).  Poleg  dolžine  peruti  se  vsaj  od  leta  1985  dalje redno ob obročkanju meri tudi masa ptic.  Računanje  kondicijskega  indeksa,  razmerja  med maso in dolžinsko mero (dolžino peruti),  pa  nam  lahko  veliko  pove  o  sami  fiziolo­ ški  kondiciji  živali  (Jakob  s  sod.  1996),  kar  je  uporabno  tudi  pri  monitoringih  populacij  ptic  (Maute  s  sod.  2015)  in  pripravah  var­ stvenih ukrepov (Stevenson & Woods 2006).  V tem prispevku smo na podlagi obročkoval­ skih podatkov prvič poskusno izračunali kon­ dicijski  indeks  za  vodomca  in  kako  se  le-ta  kaže na sezonski  in medletni ravni. Glede na  er,  no  significant differences between  the  sexes  (Baker 1993, Demongin 2016). In order to verify  the possibility of occurrence of the southern sub­ species  in Slovenia, we compared  the  length of  the wings of Kingfishers ringed in SW Slovenia  (Slovenska  Istra)  and  the  rest  of  Slovenia  from  the  breeding  and  non-breeding  period.  Differ­ ences  between  areas  and  periods  proved  to  be  statistically significant (Kruskall-Wallis H = 27,  p<0.0001).  However,  the  post-hoc  Mann-Whit­ ney U test did not confirm the assumption that in  Slovene Istria smaller birds are present that could  fit the description of A . a . atthis (Figure 9). Oth­ erwise, in the breeding period, birds in Slovenia  have an average length of wings 76.2 ± 1.6 mm  (68-81  mm)  and  in  the  non-breeding  period  76.4  ±  1.8 mm  (64-86 mm).  Snow &  Perrins (1998) state that the length of the wing in birds of  subspecies A . a . atthis is generally 76 mm or less, while the lengths of the wings in A . a . ispida ex­ ceeds 76.5 mm or more. Most Kingfishers meas­ ured in Slovenia had less than 76.1 mm of wing  length, with the exception of Slovene Istria in the  non-breeding period (Figure 10), which is proba­ bly due to the influx of a large number of northern  birds. Unfortunately, in the set of biometric meas­ urements, there is no length of a beak, which is  more reliable for differentiation between subspe­ cies. Additional measurements, especially during  the breeding period in the area of Slovenian Istria,  are therefore needed to test  the assumption that  the  subspecies A . a . atthis  occurs  in  Slovenia.  Nevertheless,  the  occurrence  is  unlikely,  since  there are no specimens in the ornithological col­ lection of the Slovenian Museum of Natural His­ tory that would in any way support this assump­ tion (Vrezec & Kačar 2017). In addition to the length of the wing, at least  from 1985 onwards,  the mass of birds  is  regu­ larly  measured  during  ringing.  Calculation  of  the  fitness  index,  the  ratio  between  mass  and  length (wing length), can tell us a lot about the  physiological condition of animals (Jakob et al.  1996), which is also useful in the monitoring and  conservation of bird populations (Stevenson &  Woods 2006, Maute et al. 2015). In this paper,  we tested for  the first  time the Kingfisher's fit­ ness index, taking into account the ringing data  A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 166 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 9: Primerjava dolžine peruti vodomcev (Alcedo atthis), ujetih v JZ Sloveniji (JZSlo) in drugih delih  Slovenije (Slo) v gnezditvenem (GN; april-julij) in negnezditvenem obdobju (NGN; avgust-marec) (N=3671) Figure 9: Comparison of the wing length of the Common Kingfisher (Alcedo atthis) caught in SW Slovenia  (JZSlo) and elsewhere in Slovenia (Slo) in the breeding (GN; April-July) and non-breeding seasons (NGN;  August-March) (N = 3671) Slika 10: Delež vodomcev (Alcedo atthis) s kratko perutjo (<76,1 mm), izmerjenih v danem območju v Sloveniji  (N=3,671) Figure 10: Proportion of Common Kingfishers (Alcedo atthis) with short wing (<76.1 mm) measured in a given  region in Slovenia (N=3,671) 167 Slika 11: Sezonsko nihanje relativne mase (g/mm) pri vodomcih (Alcedo atthis) v Sloveniji. Prikazane so  povprečne vrednosti in standardna deviacija, v februarju pa je bilo zbranih premalo podatkov za vrednotenje.  (N=3097) Figure 11: Seasonal dynamic of relative mass (g / mm) in Common Kingfishers (Alcedo atthis) in Slovenia.  Average values and standard deviation are displayed; in February, not enough data were collected for evaluation  to be made. (N = 3,097) Slika 12: Medletna nihanja relativne mase (g/mm) vodomcev (Alcedo atthis) v obdobju jesenske selitve (avgust,  september, oktober) v Sloveniji med letoma 1985 in 2015 Figure 12: Interseasonal dynamics of relative mass (g/mm) of Common Kingfishers (Alcedo atthis) in the  period of autumn migration (August, September, October) in Slovenia between 1985 and 2015 A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 168 SCOPOLIA No 91 – 2017 sezonska nihanja  telesne mase vodomcev, pri  čemer spolnih in starostnih razlik nismo upo­ števali, v izračun pa smo vzeli le podatke med  marcem in decembrom, saj  je bilo v  januarju  in  februarju  izmerjenih premalo ptic,  se kon­ dicijski indeks vodomcev prek sezone značilno  spreminja  (Kruskall-Walis H=125, p<0,0001).  Najnižje vrednosti indeksa so dosežene v post­ gnezditveni disperziji in v času jesenske selitve  med avgustom in oktobrom, medtem ko so bile najvišje vrednosti ugotovljene v zimskem obdobju  v  decembru  (slika  11).  Zmanjševa­ nje  mase  je  torej  najbolj  kritično  v  poletnih  in  jesenskih mesecih,  ko  bi  lahko pričakova­ li tudi večje vplive na populacijo in preživetje  ptic. Iz obdobja med avgustom in oktobrom je  zbranih tudi največ biometričnih podatkov me  letoma 1985 in 2015, s čimer smo lahko ovre­ dnotili  tudi medletna  nihanja  (slika  12). Tudi  na  medletni  ravni  se  je  kondicijski  indeks  značilno  spreminjal  (Kruskal-Wallis  H=82,  p<0,0001), pri čemer so obstajala leta z izrazito  nizkim  kondicijskim  indeksom  (1985,  1986,  1990, 1995, 2003, 2004, 2005, 2007) in leta z  izrazito visokim kondicijskim indeksom (1991,  1993,  1997,  1998,  2002,  2013,  2014,  2015).  Vsekakor gre za podatke, ki bi jih bilo v bodoče  smiselno testirati v povezavi s populacijskimi  štetji in gnezditvenim uspehom vrste. 4 . Čebelar (Merops apiaster) 4.1 Pregled podatkov obročkanja in zgodovinske dinamike Povečano  število  obročkanih  čebelarjev  v  slovenski obročkovalski shemi beležimo šele v  zadnjem času (slika 13), kar se časovno ujema  s  povečevanjem gnezdeče  populacije  pri  nas.  Pred tem, zlasti v 80ih letih, je bila večina če­ belarjev obročkana na Hrvaškem (sliki 13, 14).  Čebelar je izrazita selivka, zato je obročkanje  sezonsko omejeno na obdobje med junijem and how it  is reflected on the seasonal and be­ tween-years  levels.  According  to  the  seasonal  fluctuations in the body weight with no gender  and age differences, we took into account only  the  data  between March  and December,  since  in January and February there were not enough  birds measured. The conditional index was sig­ nificantly  changing  (Kruskall-Wallis  H  =  125,  p <0.0001) during the season. The lowest values  of  the  index were  found  in  the period of post­ breeding dispersion and during the autumn mi­ gration between August and October, while the  highest values were found in the winter period  in December (Figure 11). Reducing the mass is  therefore most critical in the summer and autumn  months when there could also be greater effects  on the population and the survival of birds. From  the  period  between August  and October, most  biometric data were collected between 1985 and  2015, which allowed us to evaluate fluctuations  between years (Figure 12). Also, on the year-on- year  level,  the condition  index was significant­ ly changing (Kruskal-Wallis H = 82, p <0.0001),  with years of markedly low fitness index (1985,  1986, 1990, 1995, 2003, 2004, 2007) and years  of markedly high fitness index (1991, 1993, 1997,  1998, 2002, 2013, 2014, 2015). In any case, this  is  information that could be additionally tested  in the future in relation to population counts and  breeding success of the species. 4 . European Bee-eater (Merops apiaster) 4 .1 . An overview of ringing data and their historical dynamics An increase in the number of ringed Bee-eat­ ers in the Slovenian Ringing Scheme has been  recorded only recently (Figure 13), which coin­ cides with the increase in the breeding popula­ tion in Slovenia. Prior to this, especially in the  1980s, most Bee-eaters were  ringed  in Croatia  (Figures 13, 14). Bee-eater is a highly migratory  species, so the ringing activity is seasonally lim­ ited to the period between June and September  169 in  septembrom  z  vrhom  v  poletnih  mesecih  (slika  16).  Pri  tem  gre  tako  za  obročkanje  gnezdečih ptic kot ptic na selitvi, medtem ko  mladičev  v  gnezdu  pri  nas  doslej  še  nismo  obročkali (tabela 1). Med obročkanimi pticami  prevladujejo  odrasli  osebki  (59  %).  Čeprav  smo v Sloveniji obročkali dokaj malo čebelar­ jev, je bilo kar 5,6 % obročkanih ptic ponovno  najdenih, a le kot lokalne najdbe (tabela 1).  with a peak in the summer months (Figure 16).  This  is  the  case  with  the  ringing  of  breeding  birds,  as well  as birds on migration, while  the  nestlings  have  not  yet  been  ringed  (Table  1).  Among  the  ringed  birds,  adults  predominat­ ed  (59%). Although  only  few Bee-eaters were  ringed in Slovenia so far, as many as 5.6% of the  ringed birds were found, but only as local finds  (Table 1). Slika 13: Dinamika števila obročkanih čebelarjev (Merops apiaster) v slovenski obročkovalski shemi med  letoma 1988 in 2015. Črni stolpec – obročkane ptice v Sloveniji, beli stolpec – obročkane ptice zunaj Slovenije  (Hrvaška). (N=199) Figure 13: The dynamics of the number of ringed European Bee-eaters (Merops apiaster) in the Slovenian bird  ringing scheme between 1988 and 2015. Black column - birds ringed in Slovenia, white column - birds ringed  outside Slovenia (Croatia). (N = 199) A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 170 SCOPOLIA No 91 – 2017 4 .2 Pregled najdb Čez  Slovenijo,  natančneje  čez  Sečoveljske  soline, verjetno poteka selitvena pot čebelarjev,  ki gnezdijo v Nemčiji, od koder smo zabeležili  že tri najdbe (dodatek 1). Gre za okoli 700 km  oddaljeno  gnezdečo  populacijo  na  Saškem  (slika 15). Med lokalnimi najdbami pa gre za  ponovno vračanje ptic v dokaj novo kolonijo v  Brinju ob  reki Savi  pri Ljubljani  (obročkova­ lec Dare Fekonja),  kjer  je prvi par  čebelarjev  pričel z gnezdenjem v letu 2013. V drugih slo­ venskih kolonijah obročkanje ni potekalo tako  temeljito, zato je razumljiv tudi večji izostanek  4.2. An overview of finds Across  Slovenia  and,  to  be  more  precise,  across the Sečovlje saltpans the migratory path­ way of Bee-eaters breeding in Germany is likely  to take place, from which we recorded three finds  (Appendix 1). The re-encountered birds originat­ ed  from about 700 km distant breeding colony  in Saxony (Figure 15). As far as local finds are  concerned, it is interesting that birds from a fairly  new  colony  in  Brinje  (first  breeding  in  2013)  along  the Sava River near Ljubljana  (ringed by  Dare Fekonja) are returning to the same colony  in the ensuing years. In other Slovenian colonies,  Slika 14: Mesta obročkanja čebelarjev (Merops apiaster) v okviru slovenske obročkovalske sheme Figure 14: European Bee-eater (Merops apiaster) ringing sites in the scope of the Slovenian Bird Ringing  Scheme Slika 15: Geografski prikaz najdb čebelarjev (Merops apiaster) v slovenski obročkovalski shemi med letoma  1927 in 2015. Pika ponazarja mesto obročkanja. Figure 15: Geographical distribution of finds and  recoveries of the European Bee-eater (Merops apiaster) within the Slovenian ringing scheme from  1927 to 2015. The dot shows the place of ringing. 171 Slika 16: Sezonska dinamika obročkanja čebelarjev (Merops apiaster) v Sloveniji (N= 160) Figure 16: Seasonal dynamics of the European Bee-eater (Merops apiaster) ringing in Slovenia (N= 160) lokalnih najdb. Najstarejša v slovenski obroč­ kovalski  shemi ugotovljena ptica  je bila  stara  dobro  leto  (tabela 1),  sicer pa  je bil najstarej­ ši  doslej  znani  čebelar  ugotovljen  v  nemški  obročkovalski  shemi  z  nekaj  manj  kot  6  leti  (Fransson s sod. 2010).  Zahvala Ob  tej  priložnosti  se  zahvaljujeva  vsem  predhodnim  vodjem  in  koordinatorjem  Slo­ venskega  obročkovalskega  centra,  še  posebej  Daretu  Šeretu,  saj  se  je  število  obročka­ nih  vpijatov,  zlasti  vodomcev,  pod  njegovim  vodenjem centra bistveno povečalo, uvedel pa  je tudi sistematično zbiranje nekaterih biome­ tričnih  podatkov  in  tako  ustvaril  dragoceno  bazo podatkov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej  Slovenije.  Zahvaljujeva  se  tudi  glavnemu  fi­ nancerju  Slovenskega  centra  za  obročkanje  ringing was not carried out so thoroughly, there­ fore the lack of local finds is expected. The oldest  bird  found  within  the  Slovenian  Bird  Ringing  Scheme was one year old (Table 1), otherwise the  oldest known Bee-eater was found in Germany at  the age of almost 6 years (Fransson et al. 2010). Acknowledgments We are grateful to all previous leaders and co­ ordinators of the Slovenian Bird Ringing Centre,  especially  to  Dare  Šere,  since  the  number  of  ringed Coraciiformes, especially of the Kingfish­ er, significantly increased under his management  of  the Centre. He also  introduced a  systematic  collection  of  some  biometric  data  and  created  a  valuable  database  now  kept  by  the  Sloveni­ an Museum of Natural History. We also  thank  the main sponsor of the Slovenian Bird Ringing  Center, the Ministry of Culture of the Republic  A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 172 SCOPOLIA No 91 – 2017 ptičev Ministrstvu RS za kulturo. Dejavnost pa  ne bi bila mogoča brez prostovoljnih in profesi­ onalnih  zunanjih  sodelavcev Prirodoslovnega  muzeja Slovenije, obročkovalcev, ki  s prosto­ voljnim  delom  prispevajo  k  zbiranju  drago­ cenih  podatkov  o  pticah,  njihovih  selitvah  in  življenju, in to že kar 90 let! Andreju Kapli se  zahvaljujeva za izdelavo zemljevidov, za upo­ rabljeno fotografijo pa Mojci Podletnik. of Slovenia. The activities would not be possible  without the voluntary and professional external  associates of the Slovenian Museum of Natural  History,  the  ringers  who,  with  their  voluntary  work, have been contributing to the collection of  valuable data on birds, their migration and life,  for no less than 90 years! We thank Andrej Kapla  for making maps, and to Mojca Podletnik for the  kindly offered photograph. Literatura / References Baker, K., 1993: Identification Guide to European Non-Passerines. BTO Guide 24, British Trust  for Ornithology, Thetford, Norfolk.  Bakken ,V., O. Runde, E. Tjorve, 2003: Norsk Ringmerkings Atlas (Volum 1) . Stavanger Museum, Stavanger.  Bairlein, F., J. Dierschke, V. Dierschke., V. Salewski., O. Geiter, K. Hüppop, U. Köppen, W.  Fiedler, 2014: Atlas des Vogelzugs - Ringfunde deutscher Brut- und Gastvögel. AULA-Verlag  GmbH. Božič, I. A., 1980a: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1976 in v letih 1927–1976.  Acrocephalus 1 (2): 29–32. Božič, I. A., 1980b: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1978 in v letih 1927–1976.  Acrocephalus 1 (5): 74–78. Božič, I. A., 1980c: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1979 in v letih 1927–1979.  Acrocephalus 1 (6): 93–96. Božič, I. A., 1981: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927–80.  Acrocephalus 2 (10): 49–52. Božič, I. A., 1982: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1981. Acrocephalus 3 (11/12): 9–12. Božič,  I. A., 1985: Poročilo o obročkanju ptičev v Sloveniji v  letu 1982. Acrocephalus 6  (24):  23–25. Božič, I. A., 2009: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 – 1982. Scopolia Suppl .4: 23-110. Bønløkke, J., J. J. Madsen, K. Thorup, K. T. Pedersen, M. Bjerrum, C. Rahbek, 2006: Dansk Trækfugleatlas. Rhodos, Humlebæk. Cepák,  J.,  P.  Klvaňa,  L.  Škopek,  L.  Schröpfer,  M.  Jelínek,  D.  Hořák,  J.  Formánek,  J.  Zárybnický, 2008: Atlas migrace ptáku Ceské a Slovenské Republiky. Aventinum, Praha. Csörgo,  T.,  Z.  Karcza,  G.  Halmos,  G. Magyar,  J.  Gyurácz,  T.  Szép,  A.  Bankovics,  A.  Schmidt, E. Schmidt, 2009: Magyar madárvonulási atlasz. Kossuth Kiadó, Budapest. Demongin, L., 2016: Identification Guide to Birds in the Hand. Beauregard-Vendon. Domanjko, G., R. Gjergjek, 2014: Vrnitev "plavih vran" na Goričko. Svet ptic 20 (3): 39–40.  Finch, T., P. Saunders, J.M. Aviles, A. Bermejo, I. Catry, J. de la Puente, T. Emmenegger,  I.Mardega, P. Mayet, D. Parejo, E. Račinskis, J. Rodriguez-Ruiz, P. Sackl, T Schwartz.,  M.Tiefenbach, F. Valera, C. Hewson, A. Franco, S.  J. Butler,  2015: A pan-European,  multipopulation  assessment  of  migratory  connectivity  in  a  near-threatened  migrant  bird.  Diversity and Distributions 21 (9): 1051-1062. Fransson,  T.,  H.  Österblom,  S.  Hall-Karlsson, 2008: Svensk ringmärkningsatlas (Volym 2 Skogshöns-hackspettar). Stockholm. 173 Fransson, T., T. Kolehmainen, C. Kroon, L. Jansson, T. Wenninger, 2010: EURING list of longevity records for European birds.  [http://www.euring.org/data_and_codes/longevity- voous.htm] (datum ogleda 18.12.2016)  Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gregori, J., 2009: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji. Scopolia Suppl . 4: 2-22. Hammer, S., J. J. Madsen, J. K. Jensen, K. T. Pedersen, D. Bloch, K. Thorup, 2014: Færøsk Trækfugleatlas. Faroe University Press. Jakob, E. M., S  . D. Marshall, G. W. Uetz, 1996: Estimating fitness:a  comparison of body  condition indices. Oikos 77: 61-67. Knaus,  P.,  R.  Graf,  J.  Guélat,  V.  Keller,  H.  Schmid,  N.  Zbinden, 2011: Historischer Brutvogelatlas . Die Verbreitung der Schweizer Brutvögel seit 1950. Schweizerische Vogelwarte,  Station ornithologique suisse, Sempach. 336 pp. Kralj,  J., S. Barišić, D. Ćiković, V. Tutiš,  (ur.),  2013: Atlas selidbe ptica Hrvatske. HAZU,  Zavod za ornitologiju, Zagreb. Libois, R., 1997: Kingfisher Alcedo atthis. pp. 434-435. In: Hagemeijer E.J.M., Blair M.J. (eds.):  The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D  Poyser, London. Matvejev, S. D., V. F. Vasić, 1973: Catalogus faunae Jugoslaviae . IV/3 Aves. Slovenska akademija  znanosti in umetnosti, Ljubljana. Maute, K., K. French, S. Legge, L. Astheimer, S. Garnett, 2015: Condition index monitoring  supports  conservation  priorities  for  the  protection  of  threatened  grass-finch  populations.  Conservation Physiology 3: doi:10.1093/conphys/cov025. Sackl,  P., M.  Tiefenbach, W.  Ilzer,  J.  Pfeiler, B. Wieser,  2004: Monitoring  the Austrian  relict population of European Roller Coracias garrulus – a  review of preliminary data and  conservation implications. Acrocephalus 25 (121): 53 – 59. Saurola, P., J. Valkama, W. Velmala, 2013: The Finnish Bird Ringing Atlas . Vol . I . – Finnish  Museum of Natural History, Ministry of Environment, Helsinki. Snow, D. W., C.M. Perrins, (ed.), 1998: The Birds of the Western Palearctic . Concise Edition, Volume 1: Non-Passerines. Oxford University Press, Oxford, New York.  Spina,  F.,  S.  Volpini, 2008: Atlante della Migrazione degli Uccelli in Italia . Vol . 1: non- Passeriformi. ISPRA – MATTM, Roma. Stevenson, R. D., W. A. Woods, 2006: Condition indices for conservation: new uses for evolving  tools. Integrative and Comparative Biology 46 (6): 1169–1190. doi:10.1093/icb/icl052 Šere, D., 1982: Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 – favnistični pregled, obročkanje in najdbe.  Acrocephalus 3 (13/14): 1-61. Šere, D., 2009: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983–2008. Scopolia Suppl. 4: 111–174. Uradni  list  RS,  št.  64/2016:  Uredba  o  spremembah  in  dopolnitvah  Uredbe  o  zavarovanih  prosto  živečih  živalskih  vrstah,  z  dne  14.10.2016  (http://www.uradni-list.si/1/objava. jsp?sop=2016-01-2794) Vrezec, A., D. Fekonja, D. Šere, 2013: Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih  najdb v letu 2012. Acrocephalus 34 (156/157): 49–69. Vrezec, A., D. Fekonja, D. Šere, 2014: Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic  v Sloveniji v letu 2013. Acrocephalus 35 (160/161): 25–58. Vrezec, A., D. Fekonja, K. Denac, 2015: Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2014 in rezultati prvega  telemetrijskega spremljanja selitvene poti afriške selivke. Acrocephalus 36 (166/167): 145–172. Vrezec, A., U. Kačar, 2017: Katalog vpijatov (Coraciiformes) v ornitološki zbirki Prirodoslovnega  muzeja Slovenije. Scopolia 91: 41-112. Wernham, C. V., M.P.Toms, J. H.Marchant, J. A. Clark, G. M. Siriwardena, Baillie S.R.,  (eds.), 2002: The Migration Atlas: movements of the birds of Britain and Ireland. Poyser, London. A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 174 SCOPOLIA No 91 – 2017 D O DA T EK 1 : P re gl ed n aj db o br oč ka ni h in p on ov no r eg ist ri ra ni h os eb ko v iz sk up in e vp ija to v (C or ac iif or m es ) od le ta 1 92 7 do 2 01 6 iz b az e Sl ov en sk eg a ce nt ra z a ob ro čk an je p tič ev A PP EN D IX 1 : A n ov er vi ew o f r ec ov er ie s o f C or ac iif or m es r in ge d or fo un d in a nd o ut sid e Sl ov en ia b et w ee n 19 27 a nd 2 01 6 fr om th e da ta ba se o f t he S lo ve ni an B ir d R in gi ng C en te r Le ge nd a / L eg en d: A D   od ra sla  p tic a  / a du lt JU V   m la da  p tic a  / j uv en ile PU LL   pt ic a  ob ro čk an a  v  gn ez du  a li  be ga ve c  al i n ed or as el  m la di č  iz ve n  gn ez da  /  ne stl in g  (p ul lu s) 1Y   pr vo le tn a  pt ic a  / fi rs t y ea r 2Y   dr ug ol et na  p tic a  / s ec on d  ye ar v  ko nt ro ln a  na jd ba  /  co nt ro l r ec ov er y o  ob ro če k  pr eb ra n  z  da ljn og le do m  a li  te le sk op om  /  re d  by  b in oc ul ar s o r t el es co pe +  us tre lje n  al i u bi t /  sh ot  o r k ill ed x  pt ic a  na jd en a  m rtv a  / f ou nd  d ea d Z la to vr an ka / Eu ro pe an R ol le r C ar ac ia s g ar ru lu s RA DO LF ZE LL   PU LL   21 .7. 20 10   Ka rb ac h,  A VS TR IJA /A US TR IA   46 °4 8'N /15 °5 3'E   M . T ief en ba ch FS  0 01 07   o  13 .6. 20 14   Nu sk ov a,  Ro ga šo vc i,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °4 8'N /16 °0 1'E   G.  D om an jk o  (14 23 dn i/1 0k m) RA DO LF ZE LL   PU LL   7.7 .2 01 0  Un ter laa se n,  A VS TR IJA /A US TR IA   46 °4 6'N /15 °5 6'E   M . T ief en ba ch FS  0 01 06   o  13 .6. 20 14   Nu sk ov a,  Ro ga šo vc i,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °4 8'N /16 °0 1'E   G.  D om an jk o  (14 37 dn i/7 km ) Vo do m ec / C om m on K in gfi sh er A lc ed o at th is Tu je  na jd be  v  Sl ov en iji  /  Re co ve rie s o f b ird s r in ge d a br oa d a nd  fo un d i n S lov en ia BU DA PE ST   1Y   20 .8. 19 93   Sz alo nn a,  Bo rso d- Ab au j-Z em pl en , M AD ŽA RS K A/ HU NG AR Y  48 °2 7'N /2 0° 44 'E   K.  R ol an d Y  24 93 5  v  10 .9. 19 93   Or ni to lo šk a p os taj a B ar je,  L ju blj an a,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °0 1'N /14 °3 0'E   F.  Br ač ko   (21 dn i/5 42 km ) BU DA PE ST   1Y   19 .7. 19 95   Pe ro cs en y,  Pe st,  M AD ŽA RS K A/ HU NG AR Y  48 °0 1'N /18 °5 1'E   H.  Z olt tn X  12 32 4  v  11 .8. 19 95   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   D.  P og ač ar   (2 3d ni /41 3k m) 175 BU DA PE ST   1Y   10 .8. 19 95   M ek sz ik op us zt a,  Gy or -S op ro n- M os on , M AD ŽA RS K A/ HU NG AR Y  47 °4 1'N /16 °5 2'E   S.  L as zlo K  49 12 3  v  13 .8. 19 95   Ča teš ke  T op lic e,  Br ež ice , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 3'N /15 °3 7'E   R.  K or až ija   (3 dn i/2 22 km ) HI DD EN SE E  AD   25 .7. 19 95   La ng eb ru ck , S ac hs en , M eis se n,  D re sd en , N EM ČI JA /G ER M AN Y  51 °0 9'N /13 °5 1'E   RC  H id de ns ee SA  10 53 2  x  26 .11 .19 95   re ka  K rk a,  Sl iv je,  P od bo čje , S LO VE NI JA /S LO VE NI A   45 °5 2'N /15 °2 8'E   M . G or iča r  (1 23 dn i/5 99 km ) PR AH A  PU LL   9.7 .19 98   Ve dl ice , L ito m er ice , Č EŠ K A/ CZ EC H  RE PU BL IC   50 °3 2'N /14 °2 1'E   K.  N ov ot ny R  15 58 84   v  18 .9. 19 98   Šk oc jan sk i z ato k,  K op er , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °3 2'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga   (7 0d ni /55 7k m) ZA GR EB   1Y   8.1 0.2 00 5  Vr an sk o j ez er o,  Pa ko šta ne , H RV AŠ K A/ HR VA ŠK A/ CR OA TI A  43 °5 3'N /15 °3 3'E   S.  B ar iši ć  EA  07 18 4  V  14 .11 .2 00 5  Šk oc jan sk i z ato k,  K op er , S LO VE NI JA /S LO VE NI A   45 °3 2'N /13 °4 5'E   I.  Br ajn ik   (3 7d ni /2 32 km ) HI DD EN SE E  PU LL   14 .6. 20 06   Te m pl in -F ah rk ru g,U ck er m ar k,  B ra nd en bu rg , N EM ČI JA /G ER M AN Y  53 °0 7'N /13 °3 0'E   RC  H id de ns ee SA  21 30 9  v  26 .8. 20 06   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A   45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (7 3d ni /7 97 km ) M AT SA LU   PU LL   28 .5. 20 08   Ra nd iv alj a,  To ri,  P ar nu m aa , E ST ON IJA /E ST ON IA   58 °2 7'N /2 4° 47 'E   H.  K ar am a P  23 07 8  v  16 .9. 20 08   Bo ni fik a,  Ko pe r,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °3 4'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga   (11 1d ni /16 14 km PR AH A  PU LL   24 .7. 20 09   Pe nč ice , P ra ha , Č EŠ K A/ CZ EC H  RE PU BL IC   49 °5 7'N /14 °4 9'E   P.  Če ch   R  17 62 66   v  14 .9. 20 09   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (52 dn i/4 44 km ) PR AH A  1Y   1.8 .2 01 4  Ve lk y D vu r,  Br ec lav , Č EŠ K A/ CZ EC H  RE PU BL IC   48 °5 8'N /16 °3 2'E   J.  Ro sm us R  16 54 42   v  7.9 .2 01 4  Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   T.  T ril ar   (3 7d ni /37 3k m) BU DA PE ST   ♂  1Y   28 .6. 20 16   To m or t,  Va s,  M AD ŽA RS K A/ HU NG AR Y  47 °2 1'N /16 °4 0'E   P.  Ill es J 0 25 89   v  7.7 .2 01 6  M ed ve dc e,  Pr ag er sk o,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °2 1'N /15 °4 0'E   I.  Vr eš   (9 dn i/1 35 km ) Do m ač e n ajd be  v  tu jin i /  R ec ov er ies  of  bi rd s r in ge d i n S lov en ia  an d f ou nd  ab ro ad LJ UB LJ AN A  1Y   7.7 .19 90   Čr na  va s,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °0 1'N /14 °2 9'E   D.  Š er e 18 98 46   x  13 .8. 19 91   To rre  C hi an ca , L ec ce , I TA LI JA /IT AL Y  40 °2 7'N /18 °1 3E   RC  B ol og na   (4 02 dn i/6 88 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   28 .8. 19 91   Or m oš ko  je ze ro , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 5'N /16 °1 0'E   F.  Br ač ko 19 59 74   v  22 .12 .19 91   Ce sin e,  Ve rn ol e,  Le cc e,  IT AL IJA /IT AL Y  40 °2 1'N /18 °2 0'E   RC  B ol og na   (11 5d ni /69 7k m) LJ UB LJ AN A  1Y   23 .8. 19 94   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja 10 37 6  x  31 .1. 19 95   Br na , S m ok vi ca , K or ču la,  H RV AŠ K A/ CR OA TI A  42 °5 5'N /16 °5 2'E   A.  P ec ot ić  (16 1d ni /39 5k m) LJ UB LJ AN A  1Y   17 .9. 19 95   Vr bj e,  Ža lec , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °1 5'N /15 °1 0'E   M . V og rin 14 29 2  v  25 .9. 19 95   Fe ne kp us zt a,  Za la,  M AD ŽA RS K A/ HU NG AR Y  46 °4 4'N /17 °1 4'E   S.  P al ko   (8 dn i/1 67 km LJ UB LJ AN A  1Y   11 .9. 19 95   Gr m ez , Š ko flj ica , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °3 3'E   J.  Gr ač ne r 11 10 0  v  9.1 0.1 99 5  Sa n G iu lia no , V en ez ia,  IT AL IJA /IT AL Y  45 °2 8'N /12 °1 7'E   G.  B or zie llo   (2 8d ni /18 4k m) A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 176 SCOPOLIA No 91 – 2017 LJ UB LJ AN A  1Y   8.9 .19 98   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   I.  Br ajn ik 19 22 7  x  23 .9. 19 98   Se eb od en , M ill sta tte r S ee , S pi tta l,  AV ST RI JA /A US TR IA   46 °4 9'N /13 °3 1'E   D. St re itm aie r  (15 dn i/1 12 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   8.8 .2 00 0  Bo ni fik a,  Ko pe r,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °3 4'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga X  43 0  v  29 .8. 20 00   Va lle  F ig he ri,  C am pa gn a L up ia,  V en ez ia,  IT AL IJA /IT AL Y  45 °2 1'N /12 °0 6'E   RC  B ol og na   (21 dn i/1 31 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   20 .8. 20 01   Bi lje , N ov a G or ica , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 3'N /13 °3 9'E   P.  Gr oš elj X  50 4  x  26 .10 .2 00 1  Ca va  P ian et ti,  T or re  N uo va , M ac er ata , I TA LI JA /IT AL Y  43 °2 4'N /13 °4 1'E   RC  B ol og na   (6 7d ni /2 76 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   25 .8. 20 05   Šk oc jan sk i z ato k,  K op er , S LO VE NI JA /S LO VE NI A   45 °3 2'N /13 °4 5'E   I.  Br ajn ik X  13 18   v  7.9 .2 00 5  Vr an sk o j ez er o,  Pa ko šta ne , H RV AŠ K A/ HR VA ŠK A/ CR OA TI A  43 °5 3'N /15 °3 3'E   D. Ra do vi ć  (13 dn i/2 32 km )   v  25 .10 .2 00 5  Vr an sk o j ez er o,  Pa ko šta ne , H RV AŠ K A/ HR VA ŠK A/ CR OA TI A  43 °5 3'N /15 °3 3'E   D. Ra do vi ć  (61 dn i/2 32 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   21 .7. 20 07   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A   45 °5 8'N /14 °1 8E   P.  Gr oš elj X  15 91   v  10 .8. 20 07   Vr an sk o j ez er o,  Pa ko šta ne , H RV AŠ K A/ HR VA ŠK A/ CR OA TI A  43 °5 3'N /15 °3 3'E   I.L ol ić  (2 0d ni /2 52 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   26 .8. 20 08   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A   45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja X  24 63   v  14 .9. 20 08   Vr an sk o j ez er o,  Pa ko šta ne , H RV AŠ K A/ HR VA ŠK A/ CR OA TI A  43 °5 3'N /15 °3 3'E   D. Ga to lin   (19 dn i/2 52 km ) LJ UB LJ AN A  ♀  1Y   25 .7. 20 16   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   T.  T ril ar X  26 67   v  27 .8. 20 16   I V ar ico ni , C as tel  V olt ur in o,  Ca se rta , I TA LI JA /IT AL Y  41 °0 1'N /13 °5 6'E   A.  U sa i  (3 3d ni /55 1k m)   v  17 .9. 20 16   I V ar ico ni , C as tel  V olt ur in o,  Ca se rta , I TA LI JA /IT AL Y  41 °0 1'N /13 °5 6'E   A.  U sa i  (5 4d ni /55 1k m) Za ni m iv e l ok aln e n ajd be  /  In ter es tin g l oc al  re co ve rie s LJ UB LJ AN A    9.9 .19 77   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   D.  Š er e 58 09 8  v  17 .8. 19 78   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   B.  M ag ajn a  (3 42 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   10 .9. 19 82   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   J.  Gr ač ne r 10 96 00   v  3.9 .19 83   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   D.  Š er e  (3 58 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   4.9 .19 87   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj 18 52 94   v  23 .8. 19 88   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (3 54 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   9.8 .19 87   Or m oš ke  la gu ne , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 3'N /16 °1 1'E   F.  Br ač ko 18 73 36   v  31 .7. 19 88   Or m oš ke  la gu ne , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 3'N /16 °1 1'E   F.  Br ač ko   (3 57 dn i/0 km )   v  21 .7. 19 89   Or m oš ke  la gu ne , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 3'N /16 °1 1'E   B. Št um be rg er   (7 12 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   29 .8. 19 87   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja 18 73 63   v  30 .7. 19 89   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (7 01 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  AD   11 .9. 19 86   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   I.  Vr eš 18 52 43   v  13 .8. 19 89   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   T.  Ja nč ar   (10 67 dn i/0 km ) 177 LJ UB LJ AN A    13 .9. 19 87   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   J.  Gr ač ne r 18 73 56   v  13 .8. 19 89   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   T.  Ja nč ar   (7 00 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   16 .10 .19 88   Or m oš ko  je ze ro , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 3'N /16 °1 1'E   F.  Br ač ko 19 08 25   v  14 .8. 19 89   Or m oš ko  je ze ro , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 3'N /16 °1 1'E   R.  K or až ija   (3 02 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   15 .8. 19 89   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Če rn e  19 33 71   v  28 .8. 19 89   Lo ga tec , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 4'N /14 °1 2'E   P.  Če rn e  (13 dn i/1 1k m) LJ UB LJ AN A  1Y   27 .8. 19 89   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja 19 33 34   v  22 .9. 19 89   Po dl ip a,  Vr hn ik a,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °0 0'N /14 °1 3'E   S.  K os   (2 6d ni /7 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   11 .8. 19 88   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   I.  Vr eš 19 07 71   v  8.1 0.1 98 9  Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj   (4 23 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  AD   10 .7. 19 88   Or m oš ko  je ze ro , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 3'N /16 °1 1'E   F.  Br ač ko 19 07 09   v  27 .10 .19 89   Or m oš ko  je ze ro , O rm ož , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 3'N /16 °1 1'E   I.  Vr eš   (47 4d ni /0 km ) LJ UB LJ AN A  AD   2. 5.1 99 0  Išč ica , I g,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 7'N /14 °3 2'E   B.  V id ic  19 45 31   v  9.6 .19 91   To m iše lj,  Ig , L ju blj an a,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °2 8'E   B.  V id ic  (4 03 dn i/5 km ) LJ UB LJ AN A  ♀  1Y   9.1 0.1 99 4  Išč ica , I g,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 9'N /14 °3 1'E   Še re  D ar e 19 95 45   v  23 .3. 19 95   M os te,  L ju blj an a,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °0 2'N /14 °3 4'E   D.  Š er e  (16 5d ni /7 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   11 .8. 19 94   Dr ag a,  Ig , L ju blj an a,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °5 6'N /14 °3 3'E   J.  Do lin še k 11 14 4  v  26 .8. 19 94   Pa rte , I g,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 9'N /14 °3 1'E   B.  V id ic  (15 dn i/6 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   23 .8. 19 94   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja 10 37 7  v  1.4 .19 95   Čr na  va s,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °0 0'N /14 °2 8'E   S.  K os   (2 21 dn i/1 3k m) LJ UB LJ AN A  1Y   14 .8. 19 95   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   I.  Vr eš 15 11 2  v  17 .9. 19 95   Lj ub lja ni ca , Č rn a v as , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °0 1'N /14 °2 9'E   S.  K os   (3 3d ni /15 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   31 .10 .19 95   M irn a,  HR VA ŠK A/ HR VA ŠK A/ CR OA TI A  45 °1 9'N /13 °3 6'E   J.  Do lin še k  11 15 3  v  23 .10 .19 96   M irn a,  HR VA ŠK A/ HR VA ŠK A/ CR OA TI A  45 °1 9'N /13 °3 6'E   J.  Do lin še k  (3 58 dn i/0 km LJ UB LJ AN A  1Y   31 .7. 19 96   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja 15 22 1  v  28 .6. 19 97   Čr nu šn ica , Č rn uč e,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °0 6'N /14 °3 2'E   D.  F ek on ja  (3 32 dn i/2 3k m) LJ UB LJ AN A  ♂  1Y   26 .9. 19 97   Pa rte , I g,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 9'N /14 °3 1'E   B.  V id ic 14 26 0  v  7.1 0.1 99 7  To m iše lj,  Ig , L ju blj an a,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °2 8'E   M . J an ko vi č  (11 dn i/4 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   15 .7. 19 98   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja 21 00 9  v  18 .8. 19 98   Šk ofl jic a,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °3 3'E   J.  Do lin še k  (3 4d ni /19 km ) A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 178 SCOPOLIA No 91 – 2017 LJ UB LJ AN A  1Y   9.8 .19 98   Dv or jan e,  M ar ib or , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °2 8'N /15 °4 6'E   R.  K or až ija   23 02 7  v  21 .8. 19 98   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj   (1 2d ni /12 6k m) LJ UB LJ AN A  ♂  1Y   1.8 .19 99   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   D.  Š er e X  26 3  v  3.1 1.1 99 9  Bo ni fik a,  Ko pe r,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °3 2'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga   (9 4d ni /6 4k m) LJ UB LJ AN A  ♀  AD   29 .9. 19 98   Bo ni fik a,  Ko pe r,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °3 2'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga X  20 6  v  3.1 1.1 99 9  Bo ni fik a,  Ko pe r,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °3 2'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga   (4 00 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  ♂  1Y   2.9 .19 99   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja X  36 7  v  15 .10 .2 00 0  Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn   (4 09 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  ♀  1Y   17 .10 .2 00 2  Bo ni fik a,  Ko pe r,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °3 2'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga   X  79 2  v  8.1 0.2 00 3  Bo ni fik a,  Ko pe r,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °3 2'N /13 °4 5'E   R.  P ici ga   (3 56 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   28 .8. 20 03   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja X  87 3  v  5.8 .2 00 4  Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   D.  Š er e  (3 43 dn i/0 km )   v  22 .4. 20 05   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj   (6 03 dn i/0 km )    v  26 .8. 20 05   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (7 29 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   17 .7. 20 04   Do len je  jez er o,  Ce rk ni ca , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °4 6'N /14 °2 1'E   B.  L ap an ja X  87 4  v  27 .9. 20 05   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj   (43 7d ni /2 3k m) LJ UB LJ AN A  1Y   24 .7. 20 04   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja X  94 7  v  23 .4. 20 05   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj   (2 73 dn i/0 km )   v  25 .8. 20 05   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (3 97 dn i/0 km )   v  22 .4. 20 06   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (6 37 dn i/0 km )    v  22 .4. 20 07   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn   (10 02 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  ♂  AD   29 .7. 20 06   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   R.  T ek av čič X1 37 1  v  15 .4. 20 07   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (2 60 dn i/0 km )   v  19 .8. 20 07   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (3 86 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   11 .10 .2 00 6  Po že g,  Pr ag er sk o,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °2 5'N /15 °3 9'E   I.  Vr eš X1 56 1  v  1.5 .2 00 8  Gr aje vn ik , P ra ge rsk o,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °2 5'N /15 °3 9'E   I.  Vr eš   (5 68 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  ♂  1Y   27 .7. 20 07   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn X  16 34   v  12 .4. 20 08   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (2 60 dn i/0 km )    v  28 .9. 20 08   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   B.  L ap an ja  (4 29 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  ♀  1Y   26 .7. 20 07   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn X  16 31   v  16 .10 .2 00 8  Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   T.  T ril ar   (4 48 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   14 .8. 20 06   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj 179 X  10 15   x  8.1 1.2 00 8  Bo ro vn ica , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 5'N /14 °2 2'E   A.  B lan ka   (81 7d ni /8 km ) LJ UB LJ AN A  ♀  1Y   22 .7. 20 09   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn X  26 73   v  31 .8. 20 09   No tra nj e G or ice , B re zo vi ca , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 9'N /14 °2 3'E   D.  F ek on ja  (4 0d ni /7 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   28 .8. 20 09   Po že g,  Pr ag er sk o,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 5'N /15 °3 9'E   I.  Vr eš X  27 01   v  2.1 0.2 01 0  Po že g,  Pr ag er sk o,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 5'N /15 °3 9'E   I.  Vr eš   (4 00 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  ♂  1Y   25 .7. 20 09   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn X  26 78   v  23 .10 .2 01 0  Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn   (45 5d ni /0 km ) LJ UB LJ AN A  ♀  1Y   3.9 .2 01 0  Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   R.  T ek av čič X  21 71   v  14 .8. 20 11   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   R.  T ek av čič   (3 45 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  ♀  1Y   19 .9. 20 08   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Gr oš elj X  22 84   v  28 .8. 20 11   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   T.  T ril ar   (10 73 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   23 .9. 20 10   M ed ve dc e,  Pr ag er sk o,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °2 1'N /15 °4 0'E   I.  Vr eš X  27 76   v  3.1 0.2 01 1  M ed ve dc e,  Pr ag er sk o,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  46 °2 1'N /15 °4 0'E   I.  Vr eš   (3 75 dn i/0 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   17 .7. 20 11   Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn X  28 65   v  27 .6. 20 12   Br in je,  Š en tja ko b,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  46 °0 6'N /14 °3 1'E   D.  F ek on ja  (3 46 dn i/2 2k m) LJ UB LJ AN A  1Y   1.8 .2 01 4  Ve rd , V rh ni ka , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 8'N /14 °1 8'E   P.  Št irn X  32 88   v  30 .8. 20 14   Pa rte , I g,  Lj ub lja na , S LO VE NI JA /S LO VE NI A  45 °5 9'N /14 °3 1'E   B.  V id ic  (2 9d ni /17 km ) LJ UB LJ AN A  ♂  AD   20 .8. 20 14   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   I.  Šk or ni k  X  34 03   v  19 .9. 20 15   Se čo ve ljs ka  so lin e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 7'N /13 °3 6'E   Ž.  P eč ar   (3 95 dn i/0 km ) Č eb el ar / Eu ro pe an B ee -e at er M er op s a pi as te r HI DD EN SE E  ♀  2Y   5.7 .2 01 4  Gr ob zig , A nh alt -B itt er fe ld , S ac hs en , N EM ČI JA /G ER M AN Y  51 °4 1'N /11 °5 1'E   RC  N EM ČI JA /G ER M AN Y SA  38 05 8  v  12 .9. 20 15   Se čo ve ljs ke  so lin e,  Se čo vlj e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 8'N /13 °3 7'E   Ž.  P eč ar   (43 4d ni /7 03 km ) HI DD EN SE E  ♀  2Y   17 .7. 20 15   W ien do rf,  S alz lan dk re is,  S ac hs en -A nh alt , N EM ČI JA /G ER M AN Y  51 °4 3'N /11 °4 9'E   RC  N EM ČI JA /G ER M AN Y SA  42 36 5  v  14 .9. 20 15   Se čo ve ljs ke  so lin e,  Se čo vlj e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 8'N /13 °3 7'E   J.  Br ice lj  (59 dn i/7 07 km ) LJ UB LJ AN A  1Y   12 .9. 20 15   Se čo ve ljs ke  so lin e,  Se čo vlj e,  Po rto ro ž,  SL OV EN IJA /S LO VE NI A  45 °2 8'N /13 °3 7'E   Ž.  P eč ar X  38 07   v  19 .7. 20 16   Sa lzl an dk re is,  S ac hs en -A nh alt , N EM ČI JA /G ER M AN Y  51 °4 2'N /11 °4 9'E   M . H ar z  (31 1d ni /7 05 km ) A. VREZEC, D. FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme / Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme 181 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI­1000 Ljubljana, Slovenija, e­mail: avrezec@pms-lj.si 2 Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenia), Tržaška cesta 2, SI-1000  Ljubljana, Slovenija, e-mail: petra.vrh@dopps.si 3 Podkoren 72, SI-4280 Kranjska gora, Slovenija, e-mail: janez.gregori@gmail.com Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal Al VREZEC 1, Petra VRH VREZEC 2, Janez GREGORI 3 Izvleček Prispevek podaja prvi celostni predlog slovenskih imen 178 vrst vpijatov (Coraciiformes) sveta  s  pregledom dosedanjega  poimenovanja,  in  sicer  za  šest  družin:  zlatovranke  (Coraciidae),  ze­ mljovranke (Brachypteraciidae), motmoti (Momotidae), todiji (Todidae), vodomci (Alcedinidae)  in legati (Meropidae). Predlog je bil pripravljen na naslednjih principih: (1) unikatnost imena, (2)  imena so tvorjena po značilnostih vrste ali geografsko ter zgolj izjemoma po osebnih imenih, (3)  sprejemljivo je poslovenjenje lokalnih imen, (4) uveljavljena in pogosteje uporabljena imena imajo  prednost, če le niso v nasprotju s taksonomijo in imenikom ptic zahodne Palearktike, (5) oživlja­ nje starih slovenskih sinonimov domačih vrst pri poimenovanju neevropskih vrst, (6) imena naj  bodo čim krajša (največ tri besede), enoimenska imena pa imajo prednost pred dvoimenskimi in  ta pred troimenskimi, (7) rodovna imena niso nujno standardizirana za vse vrste istega rodu, (8)  pridevnik »navadni« se praviloma opušča, (9) pri tvorbi novih rodovnih imen slediti imenotvorni  logiki že imenovanih vrst v skupini glede na imenik zahodne Palearktike. Doslej je bilo v sloven­ ščini že imenovanih 35 % vrst vpijatov, 65 % pa jih v slovenščini tu imenujemo prvič. Ključne besede: slovenska imena, svet, zgodovina poimenovanja, ptičja imena, etimologija Abstract This  paper  presents  the  first  comprehensive  proposal  of  Slovenian  names  for  178  species  of  Coraciiformes,  including  the  following  six  families:  Rollers  (Coraciidae),  Ground-rollers  (Brachypteraciidae),  Motmots  (Momotidae),  Todies  (Todidae),  Kingfishers  (Alcedinidae)  and  Bee-eaters (Meropidae). The nomenclature was prepared in accordance with the following prin­ ciples: (1) the uniqueness of names, (2) the names are formed according to the biological or geo­ graphical characteristics of the species and only exceptionally by personal names, (3) the Slove­ nisation of local names is acceptable, (4) the already established and frequently used names are  182 SCOPOLIA No 91 – 2017 given first priority, unless they are in contradiction with taxonomy and the established nomen­ clature of birds of  the Western Palearctic,  (5)  revival of  the old Slovenian synonyms of native  species for non-European species names, (6) names should be as short as possible (no more than  three words), one-word names take precedence over two-word names, and these before three-word  names, (7) the generic names are not necessarily standardized for all species of the same genus, (8)  the adjective 'common' are generally dropped, (9) when forming new generic names, the nomen­ clatural logic of the already named species in the group is to be followed in conformity with the  nomenclature of birds of the Western Palearctic. So far, only 35 % of Coraciiformes species have  ever been given Slovenian names, while 65 % of them are named here for the first time. Key words: Slovenian names, World, history of names, bird names, etymology 1 . Uvod Prva  slovenska  imena  ptic  so  bila  zapisana  že  v  času  renesančnega  preporoda  v  16.  in  17.  stoletju v ključnih zooloških in ornitoloških delih tedanjega časa (Gesner 1555, Aldrovandus  1646) v tedanjem ilirskem jeziku. Ta naj bi po pojmovanju Gesnerja predstavljal slovanski jezik  in naj bi vključeval tudi slovenščino (Ahačič 2007), kar se kaže tudi v mnogih ilirskih imenih  ptic, ki  jih  je navedel Gesner  (1555)  in  so v  slovenščini v  rabi  še danes  (Vrezec 2011). Prva  slovenska  imena  ptic  je  ob  sicer  latinskih  opisih  ptic  tedanje Kranjske  kot  kranjske  sinonime  zapisal  Scopoli  (1769).  Kot  prvi  celostni  prispevek  k  slovenski  ornitološki  nomenklaturi  pa  velja rokopisna zapuščina barona Žige Zoisa (1747-1819), in sicer kot pripisi kranjskih imen ptic  v izvodu Scopolijevih Descriptiones avium iz leta 1769, ki ga danes hrani Narodna univerzitetna  knjižnica v Ljubljani (Gregori 2008), in rokopis Aves terrestres – Nomenclatura Carniolica (Zois 1790/1800), ki ga je obdelal Jančar (1999a). Zoisov rokopis, čeprav neobjavljen, je bil ključen za  nadaljnji razvoj slovenskih imen ptic v 19. in 20. stoletju, ko so se imena dopolnjevala kot tudi  tvorila na novo, pregled slovenskih sinonimov pa sta pripravila Gregori & Krečič (1979). Konec  70ih in v začetku 80ih let 20. stoletja je več avtorjev skušalo poenotiti slovenska imena ptic (npr.  Gregori & Krečič 1979, Geister 1980a, Božič 1983), vendar se je glavna razprava o slovenskih  ptičjih imenih z začetkom izhajanja slovenske ornitološke revije Acrocephalus v letu 1980 pravza­ prav šele začela z načelom »cvete naj vsi cvetovi« (Geister 1980b). Po pozivih o poenotenju slo­ venskih imen ptic v 90ih letih (Gregori 1991) je do tega dejansko tudi prišlo, ko je Terminološka  komisija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) po jasnih kriterijih z upo­ števanjem zgodovine poimenovanja vrst pripravila strokovno usklajen imenik ptic zahodne Pale­ arktike, ki zajema 950 vrst ptic (Jančar s sod. 1999). Imenik se po letu 1999 dosledno uporablja  v slovenski strokovni ornitoloških literaturi, katerega glavna promotorja sta znanstvena ornito­ loška revija Acrocephalus in poljudna ornitološka revija Svet ptic, enotna raba slovenskih imen  ptic pa se je uveljavila tudi v drugih revijah ter prevodih enciklopedij in drugih del z ornitološko  tematiko (Gooders 1998). Kot sklepno delo razprave o slovenskih imenih ptic, ki se pojavljajo v  Sloveniji, pa je Geister (2008) pripravil celosten zgodovinski in etimološki pregled slovenske or­ nitološke nomenklature. Imenik ptic Terminološke komisije DOPPS (Jančar s sod. 1999) je pokazal na pomen poe­ notenja  slovenskih  imena ob upoštevanju vidikov  taksonomije,  zgodovine poimenovanja,  rabe  in drugih imenotvornih značilnosti  imen (Gregori 1991, Jančar 1999b, Jančar s sod. 1999).  183 Poenotil  je  predvsem  rabo  imen  vrst,  ki  se  pojavljajo  na  območju Slovenije  in  so  zaradi  tega  ključne za poimenovanje v slovenščini. Vendar pa sodobni trendi globalizacije tudi doseg sloven­ skega jezika povečujejo, imenik pa je poenoten zgolj za okoli 10 % vseh ptičjih vrst. Zgolj latinsko  poimenovanje tujih neevropskih vrst spričo vse večjega števila poljudnih del, tako člankov kot  monografij in enciklopedij, ni več zadostno. V več jezikih so bila takšna poenotenja že pripravlje­ na in zbrana v okviru Mednarodnega ornitološkega kongresa (IOC World Bird List: http://www. worldbirdnames.org/) in objavljena denimo v francoščini (Devillers s sod. 1993), italijanščini  (Massa s sod. 1993), ruščini (Boehme & Flint 1994), španščini (Bernis s sod. 1994), nizozemšči­ ni (Walters 1997), poljščini (Mielczarek & Cichocki 1999), kitajščini (Guangmei s sod. 2002),  češčini (Hudec s sod. 2003), hrvaščini (Radović s sod. 2005), finščini (Väisänen s sod. 2006),  danščini (Behnke-Pedersen & Rønnest 2008), norveščini (Syvertsen s sod. 2008), litvanšči­ ni (Žalakevičius & Žalakevičienė 2009) in slovaščini (Kovalik s sod. 2010). V okviru IOC so  bila poenotena tudi angleška imena upoštevaje 10 pravil poimenovanja (IOC: http://www.world­ birdnames.org/english-names/principles/): (1) vsaka vrsta ima le eno ime, (2) vrstno ime naj bo  unikatno, (3) poangleženje lokalnih imen je sprejemljivo, (4) uveljavljena imena imajo prednost,  (5) lokalna imena niso zavezujoča, (6) žaljiva in posmehljiva imena do oseb ali skupin ljudi je  treba  zamenjati,  (7)  patronimi,  imena po osebah,  denimo  raziskovalcih  in  priznanih  ornitolo­ gih, so sprejemljiva (npr. Blyth's Kingfisher), (8) imena naj bodo čim krajša in naj ne presegajo  več kot štiri besede, (9) besedo otok (island) je treba v imenu čimbolj opuščati (npr. Marquesas  Kingfisher namesto Marquesas Island Kingfisher), (10) rodovna imena niso nujno standardizira­ na za vse vrste istega rodu (npr. Broad-billed Roller Eurystomus glaucurus in Oriental Dollarbird Eurystomus orientalis). Začetek poimenovanj neevropskih vrst ptic v slovenščini sega v 19. stoletje (npr. Erjavec 1870, 1871). Ključni koraki v slovenskem poimenovanju neevropskih ptic pa so bili prevodi enciklo­ pedij v 20. stoletju, zlasti prevodi Rafaela Bačarja  (Brehm 1939), Antona Polenca (Heinroth  1953), Alojza Šerclja (Smolik 1967) in Zmaga Bufona (Gilliard 1972), ter redka izvirna dela,  npr. Zei (1961), pri čemer je šlo v večini primerov za imenotvorje, saj imen za prvič v slovenšči­ ni opisane vrste ni bilo. Tako  je večina  imen neevropskih vrst ptic avtorska. Avtorska poime­ novanja so se nadaljevala tudi pri kasnejših prevodih enciklopedij, ki so bili večinoma vsaj do  začetka 21. stoletja zaupani uveljavljenim strokovnjakom (npr. Fischer & Tory Peterson 1974,  Jahn 1978, Beazley 1982 & 1989, Marcon & Mongini 1986, Whitfield 1996), po letu 2000  pa so bili ti velikokrat zaupani prevajalcem, medtem ko je bila vloga strokovnjakov omejena na  strokovne preglede  (npr. Delaroche & Grimault 2006, Burnie 2010). Po  letu 2000 pa se  je  povečalo število avtorskih prispevkov o neevropskih pticah v različnih poljudno-znanstvenih slo­ venskih revijah (npr. Svet ptic, Gea, National Geographic Slovenija, Proteus), objavljeni pa so bili  tudi neavtorizirani spletni imeniki (npr. Wikipedija 2013). Ker pregled slovenskih imen ptic sveta  ni bil nikoli pripravljen, kot je bilo to na primer pri sesalcih (Macdonald 1996), se je začelo pove­ čevati število sinonimov ali celo tvorb imen, ki so s stališča principov poimenovanja, ki temeljijo  na taksonomskih, bioloških in zgodovinskih izhodiščih (Geister 1980b, Gregori 1991, Jančar 1999b), neustrezna in so pogosto sledila zgolj slepemu prevajanju večinoma angleških imen ne  glede na slovenske nomenklaturne značilnosti. Kljub temu še vedno večji del ptičjih vrst sveta  v  slovenščini  ni  bil  še  nikoli  poimenovan,  zato  je  slovenski  imenik  sveta  nujen  za  uporabo v  poljudnem in strokovnem ornitološkem pisanju. V pričujočem prispevku je predstavljen predlog slovenskega poimenovanja vseh znanih vrst  vpijatov (Coraciiformes); po zadnjih taksonomskih spremembah naj bi bilo opisanih in poznanih  178 vrst iz devetih družin (Gill & Donsker 2016). Predlog je bil pripravljen v treh korakih, in  sicer: (1) pregled dosedanjega poimenovanja vrst vpijatov v slovenščini, (2) revizija dosedanjih  imen in tvorba novih v skladu s principi poimenovanja (Geister 1980b, Gregori 1991, Jančar  A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 184 SCOPOLIA No 91 – 2017 1999b),  veljavno  taksonomijo  (Gill  &  Donsker  2016)  in  navezave  na  usklajeni  imenik  ptic  zahodne Palearktike (Jančar s sod. 1999) in (3) priprava iskalnih imenikov za praktično uporabo  imen v poljudnem in strokovnem pisanju ter pri prevodih (dodatka 1, 2).  2 . Pregled dosedanjega slovenskega poimenovanja vrst vpijatov Prva slovenska imena vpijatov je zapisal Zois (1790/1800), objavil pa Freyer (1842), in sicer za  vse tri pri nas pojavljajoče se vrste, zlatovranko (Coracias garrulus), vodomca (Alcedo atthis) in čebelarja (Merops apiaster). Medtem ko je ime zlatovranka kot kaže avtorsko po Erjavcu (1870),  pa sta imeni za vodomca in čebelarja najverjetneje ljudski. Ime vodomec je prvič zapisal Freyer  (1842) kot udomc, v današnji obliki vodomec pa Fran Erjavec v prevodu dela Schödler (1875).  Za vrsto Merops apiaster je Erjavec (1870) sicer zapisal ime bčelar, ki naj bi bilo ljudsko ime,  kasneje pa sta ga Kos (1925) in Ponebšek (1925) preoblikovala v čebelar. Sicer pa je bilo v literatu­ ri največ sinonimov zabeleženih za zlatovranko (11), podobno za vodomca (10), nekoliko manj pa  za čebelarja (8), le-ti pa so tudi vir za poimenovanja sorodnih in še ne poimenovanih vrst vpijatov.  Druge vrste vpijatov so bile poimenovane zgolj priložnostno, prva poimenovanja tujih neevrop­ skih vrst pa so se pričela s prevodom Alojza Šerclja v enciklopediji Smolik (1967). V pregled do­ sedanjega poimenovanja vrst vpijatov, pri čemer smo se osredotočili na neevropske vrste, saj je  nomenklatura evropskih vrst v slovenščini že usklajena (Jančar s sod. 1999), smo sistematično  pregledali naslednje vire: Poljanec (1929), Brehm (1939), Simonović (1939), Heinroth (1953),  Smolik (1967), Gilliard (1972), Fischer & Tory Peterson (1974), Jahn (1978), Garms & Borm  (1981), Anonymus (1982), Beazley (1982, 1989), Marcon & Mongini (1986), Martin (1992),  Minelli (1994), Whitfield (1996), Virant Doberlet (1997), Burnie (2005, 2010), Delaroche  & Grimault (2006), Bruce s sod.  (2007), Bischoff s sod.  (2008), prispevki v reviji Svet ptic  (2000-2016) in prispevki v reviji National Geographic Slovenija (2008-2016). Imena smo siste­ matično iskali tudi prek spletnega brskalnika Google po latinskih imenih obravnavanih vrst, ki  se pojavljajo na slovenskih spletnih straneh. Druge vire smo vključevali priložnostno. Doslej je  bilo v slovenščini kadarkoli poimenovanih le 36 % vrst vpijatov, vse vrste pa so bile poimenova­ ne le v družini zlatovrank (Coraciidae), medtem ko je bilo najmanj vrst poimenovanih v družinah  motmotov (Momotidae) in vodomcev (Alcedinidae) (tabela 1). Tabela 1: Pregled števila vrst vpijatov (Coraciiformes) po družinah s številom doslej poimenovanih vrst v  slovenščini in odstotkom doslej v slovenščini nepoimenovanih vrst Table 1: An overview of the number of Coraciiformes species by families with the number of so far known  species and the percentage of unnamed species in Slovenian language so far Družina Število vrst Število doslej poimenovanih vrst v slovenščini Odstotek doslej nepoimenovanih  vrst v slovenščini Zlatovranke (Coraciidae) 12 12 0 % Zemljovranke (Brachypteraciidae) 5 5 0 % Motmoti (Momotidae) 14 3 79 % Todiji (Todidae) 5 4 20 % Vodomci (Alcedinidae) 115 27 76 % Legati (Meropidae) 27 13 52 % SKUPAJ 178 64 64 % 185 3 . Principi opredeljevanja slovenskih vrstnih imen Osnova in smernice poimenovanja vpijatov sveta v slovenščini so bile: – imenik  ptic  zahodne  Palearktike  (Jančar  s  sod.  1999),  ki  je  v  stroki  dogovorjena  in  usklajena nomenklatura ptic, zato se imen vrst, poimenovanih v tem imeniku, praviloma  naj ne spreminja, razen v izjemnih in dobro argumentiranih primerih; – sodobna in v stroki usklajena taksonomska klasifikacija ptic (Gill & Donsker 2016); – pregled doslej uporabljenih slovenskih imen ptic.  Ker gre pri slovenskem poimenovanju neevropskih vrst ptic bolj ali manj izključno za avtorska  imena, smo pri izboru imen ali imenotvorju sledili sledečim načelom in priporočilom (Jančar  1999b, Jančar s sod. 1999, IOC: http://www.worldbirdnames.org/english-names/principles/): – vsaka vrsta ima le eno unikatno ime, jasno ločeno od drugih vrst, – imena so tvorjena po značilnostih vrste (morfološko, po oglašanju, vedenju, ekoloških in  bioloških značilnostih) ali geografsko ter zgolj izjemoma po osebnih imenih, – sprejemljivo je poslovenjenje lokalnih imen, – uveljavljena in pogosteje uporabljena imena imajo prednost, če le niso v nasprotju s takso­ nomijo in imenikom ptic zahodne Palearktike, – oživljanje starih slovenskih sinonimov domačih vrst pri poimenovanju neevropskih vrst, – imena naj bodo čim krajša (največ tri besede), enoimenska imena pa imajo prednost (glej  Geister 1991) pred dvoimenskim in ta pred troimenskim, – rodovna imena niso nujno standardizirana za vse vrste istega rodu, vendar naj poimenova­ nje kolikor le mogoče sledi taksonomskemu redu, – pridevnik »navadni« se praviloma opušča, – pri  tvorbi novih rodovnih imenu slediti  imenotvorni  logiki že imenovanih vrst v skupini  glede na imenik zahodne Palearktike (npr. zlatovranka, modrovranka). Pri tvorbi novih imen smo ustrezne teme za poimenovanje iskali v literaturi (Fry & Fry 1992,  del Hoyo s sod. 2001) in na spletnih straneh Avibase (http://avibase.bsc-eoc.org/) in Xeno-Can­ to (http://www.xeno-canto.org/). Ustrezne soznačnice za poimenovanje v slovenščini smo iskali  tudi v poimenovanjih vrst v drugih jezikih glede na zbirne nomenklaturne baze (Avibase, IOC  World Bird List). 4 . Predlog slovenskega poimenovanja vrst vpijatov 4 .1 Zlatovranke (Coraciidae) Zlatovranke so edina družina vpijatov, v kateri so bile vse vrste v preteklosti v slovenščini po­ imenovane vsaj enkrat (tabela 2). Vendar pa veliko doslej uporabljenih imen ni v skladu s smer­ nicami slovenske ornitološke nomenklature, zato je bila potrebna revizija nekaterih imen. Samo  uveljavljeno ime zlatovranka za domačo vrsto Coracias garrulus je kot avtorsko predlagal Fran  Erjavec (1870) navkljub že prej znanim in uporabljenim imenom (Zois 1790/1800, Freyer 1842),  vrsta pa je bila očitno med ljudstvom poznana še pod kar nekaj drugimi imeni (Hafner 1933,  Zakšek s sod. 2004, Geister 2008, Domanjko & Gjergjek 2014; slika 1). Erjavec je domiselno  ime izpeljal iz verjetno ljudskega imena zlata vrana, za razlikovanje od popolnoma nesorodnih  vranov  (Corvidae)  pa  vpeljal  ime vranka. Kot  neke  vrste  vranke  je  ime uporabljal  tudi Alojz  A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 186 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 1: Dermoplastični preparat odrasle zlatovranke (Coracias garrulus) iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Sloveniji z ohranjenim originalnim podstavkom, na katerem je še zapisano ime zelena vrana. Primerek PMSL  5850 je bil zbran pred letom 1890. Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 1: Mount of an adult European Roller from the collection of the Slovenian Natural History Museum with  preserved original base with Slovenian old species name. The specimen PMSL 5850 was collected before 1890.  Photo: Ciril Mlinar Cic 187 Šercelj za zlatovrankam sorodno družino Brachypteraciidae (tabela 3; Smolik 1967). Večina zla­ tovrank je kot naša zlatovranka (Coracias garrulus) obarvana z barvno kombinacijo svetlo mo­ dro-oranžno (zlato)-belo in so si vsaj na prvi pogled tako podobne, zato je upravičeno ime zla­ tovranka (slika 2). Dve vrsti iz rodu Coracias, C . temminckii in C . cyanogaster pa zaradi svoje  temno modre obarvanosti od tega odstopata, zato jih je bilo smiselno v smislu Erjavčevega ime­ novanja poimenovati modrovranka. Obe vrsti sta bili sicer pred tem enkrat imenovani v neavtori­ ziranem spletnem imeniku (Wikipedija 2013), a sta imeni glede na smernice slovenske ornitolo­ ške nomenklature zgrešeni (tabela 2). Zaradi tega sta bili imeni v tem predlogu revidirani, in sicer  za vrsto Coracias temminckii, ki je skoraj v celoti temno modro obarvana, kot modrovranka, in za  vrsto Coracias cyanogaster, ki ima značilno belo glavo, kot beloglava modrovranka. Posebej bi  še omenila vrsti Coracias caudatus, ki so jo leta 1986 prevajalci Janez Gregori, Boris Kryštufek  in Meta Povž prvič imenovali dolgorepa zlatovranka (Marcon & Monigini 1986), kasneje pa je  bila tako imenovana le še enkrat (Martin 1992). Ime je v sklopu drugih vrst zlatovrank lahko  nejasno, saj je dolgorepih vrst zlatovrank kar nekaj. Zaradi tega za vrsto predlagamo novo ime la­ stovičja zlatovranka, po dolgih in koničastih koncih repnih peres, kot je vrsta poimenovana tudi v  hrvaščini (Radović s sod. 2005). Poleg rodu Coracias v družino zlatovrank sodi tudi rod Eurystomus s samosvojimi in od rodu Coracias jasno  razlikovalnimi  lastnostmi  (Fry &  Fry  1992). Kljub  že  obstoječim  predlogom,  npr. širokokljune zlatovranke iz imenika Terminološke komisije DOPPS (Jančar s sod. 1999),  menimo, da samosvojih značilnosti rodu to poimenovanje ne poudari dovolj jasno, kar je temelj  smernic slovenske ornitološke nomenklature. Vrste  iz  rodu Eurystomus  so na pogled nekoliko  Slika 2: Lastovičja zlatovranka (Coracias caudatus) Foto: Miha Krofel Figure 2: Lilac-breasted Roller Photo: Miha Krofel A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 188 SCOPOLIA No 91 – 2017 bolj robustne, zato se nam je zdela smiselna obuditev enega izmed starih in že vsaj 100 let neupo­ rabljenih imen zlatovranke, krokarica, ki ga je predlagal Freyer (1842) in ki to robustnost proti  rodu zlatovrank poudari. Na podlagi tega smo podali tudi predlog revidiranega imena za vrsto  Eurystomus glaucurus, ki jo Jančar s sod. (1999) imenujejo cimetna zlatovranka, v cimetasta  krokarica. Pri poimenovanju drugih vrst se pri vrsti E . orientalis pojavi  ime zelena krokarica,  zaradi značilno pozornost zbujajoče zelene obarvanosti, ki pa je že sinonim za zlatovranko, kot ga  je prvič in edinkrat uporabil Freyer (1842). Geister (2008) domneva, da je ime izhajalo iz zlato­ vrankinega oglašanja kro-kro. Ker gre za več kot 100 let staro poimenovanje, ki se nikoli ni prijelo  v rabi, menimo, da uporaba sinonima ne omogoča zamenjav vrst v sodobnem poimenovanju. Tabela 2: Predlog slovenskega poimenovanja taksonov (družina, rod, vrsta) v družini zlatovrank (Coraciidae) s  pregledom latinskega, angleškega in dosedanjega slovenskega poimenovanja z navedbo vira prve uporabe imena  Table 2: A proposal for the Slovenian nomenclature of taxa (family, genus, species) in the family Coraciidae  with a review of the Latin, English and previous Slovenian names and indication of the source of the first use of  the name LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Coraciidae Rollers zlatovranke zlatovranke (Zei 1961) Coracias Rollers zlatovranke zlatovranke (Heinroth 1953) Coracias garrulus European Roller  zlatovranka zelena vrana (Zois 1790/1800), krokarica,  zelena krokarica, smrdovranka (Freyer 1842),  smrdovrana, zelenka (Cigale 1860), zlatovranka  (Erjavec 1870), zlata vrana (Hafner 1933),  modroperuta zlatovranka (Božič 1983),  zlatovrenka, laška vrana (Zakšek s sod. 2004),  evropska zlatovranka (Wikipedija 2013),  plava vrana (Domanjko & Gjergjek 2014) Coracias abyssinicus Abyssinian Roller abesinska zlatovranka abesinska zlatovranka (Jančar s sod. 1999) Coracias caudatus Lilac-breasted Roller  lastovičja zlatovranka dolgorepa zlatovranka (Marcon & Mongini 1986), rdečeprsa zlatovranka (Burnie 2005),  bledovijoličasta zlatovranka (Wikipedija 2013) Coracias spatulatus Racket-tailed Roller  lopatasta zlatovranka lopatasta zlatovranka (Hartigan Shea 2016), trdorepa zlatovranka (Wikipedija 2013) Coracias naevius Purple Roller progasta zlatovranka rdečerjava zlatovranka (Wikipedija 2013) Coracias benghalensis Indian Roller indijska zlatovranka indijska zlatovranka (Martin 1992) Coracias temminckii Purple-winged Roller  modrovranka Temminckova zlatovranka (Wikipedija 2013) Coracias cyanogaster Blue­bellied Roller beloglava modrovranka plavokrila zlatovranka (Bruce s sod. 2007), modroprsa zlatovranka (Wikipedija 2013) Eurystomus krokarice zvijavti (Virant Doberlet 1997), širokokljune zlatovranke (Jančar s sod . 1999) Eurystomus glaucurus Broad­billed Roller cimetasta krokarica cimetna zlatovranka (Jančar s sod. 1999), širokoprsa zlatovranka (Wikipedija 2013) Eurystomus gularis Blue-throated Roller  modrogrla krokarica modroglava zlatovranka (Wikipedija 2013) Eurystomus orientalis Oriental Dollarbird zelena krokarica širokokljuna zlatovranka (Marcon & Mongini 1986), vzhodna zlatovranka (Wikipedija 2013) Eurystomus azureus Azure Dollarbird azurna krokarica sinja zlatovranka (Wikipedija 2013) 189 4 .2 Zemljovranke (Brachypteraciidae) Ker gre za povsem samosvojo družino, je predlog Zmaga Bufona kot podzemske zlatovran­ ke (Gilliard 1972) manj ustrezen, saj ne gre za zlatovranke. Gre za družino, izključno omejeno  na Madagaskar, večina vrst živi na tleh, gnezdijo pa v rovih, ki si jih izkopljejo v tla, izjemoma  gnezdijo v duplih (del Hoyo s sod. 2001), na kar nakazuje  tudi angleško ime Ground-rollers.  Kljub eksotičnosti pa je zanimivo, da so bile vse poznane vrste v slovenščini poimenovane vsaj  enkrat, čeprav so bila poimenovanja vedno parcialna in nikoli z ozirom na vse vrste v družini  (tabela 3). Za slovensko ime družine predlagava kombinacijo Šercljevega (Smolik 1967) in Bu­ fonovega (Gilliard 1972) poimenovanja v novi sintaksi zemljovranke z vrsto Brachypteracias leptosomus kot nosilko družinskega imena, zemljovranka. Pri drugih rodovih/vrstah smo karseda  sledili ideji enobesednega imena (Geister 1991) glede na videz teh malo poznanih ptic, kar je sicer  tudi osnova poimenovanj v večini drugih jezikov. Luskovranka (Geobiastes) zaradi značilnega lu­ skastega videza, pitovranka (Atelornis) zaradi podobnosti vrstam iz tropske družine pit (Pittidae)  in fazanovranka (Uratelornis), ki zaradi dolgega repa spominja na fazana (Phasianus colchicus).  Tabela 3: Predlog slovenskega poimenovanja taksonov (družina, rod, vrsta) v družini zemljovrank  (Brachypteraciidae) s pregledom latinskega, angleškega in dosedanjega slovenskega poimenovanja z navedbo  vira prve uporabe imena  Table 3: A proposal for the Slovenian nomenclature of taxa (family, genus, species) in the family  Brachypteraciidae with a review of the Latin, English and previous Slovenian names and indication of the source  of the first use of the name LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Brachypteraciidae Ground-rollers zemljovranke kratkokrile vranke (Smolik 1967), podzemske zlatovranke (Gilliard 1972), talne zlatovranke (Whitfield 1996) Brachypteracias zemljovranke Brachypteracias leptosomus Short-legged  Ground­Roller zemljovranka kratkonoga talna zlatovranka (Whitfield 1996) Geobiastes luskovranke Geobiastes squamiger Scaly Ground-Roller  luskovranka podzemna zlatovranka (Beazley 1982) Atelornis pitovranke Atelornis pittoides Pitta­like Ground­Roller modroglava pitovranka modroglava kratkokrila vranka (Fischer &Tory Peterson 1974) Atelornis crossleyi Rufous-headed Ground­Roller bradata pitovranka Crossleyeva talna zlatovranka (Marcon  & Mongini 1986), kostanjeva talna  zlatovranka (Bruce s sod. 2007) Uratelornis fazanovranke Uratelornis chimaera Long­tailed Ground­Roller fazanovranka dolgorepa talna zlatovranka  (Bruce s sod. 2007) A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 190 SCOPOLIA No 91 – 2017 4 .3 Motmoti (Momotidae) Motmoti so malo znana tropska družina vpijatov, pretežno iz Južne Amerike (del Hoyo s sod.  2001), zato je razumljivo, da poimenovanja v slovenščini niso bili deležni. Kljub temu jih večina  dosedanjih poimenovanj vrst iz te družine označuje kot motmote (tabela 4), čeprav gre v latin­ ščini za ime Momotus oziroma Momotidae. Kljub temu je ime motmot uveljavljeno tudi v angle­ ščini in drugih jezikih. Zmago Bufon je družino imenoval žagarji (Gilliard 1972), vendar je to  ime sedaj rezervirano za račji rod Mergus (Jančar s sod. 1999). Zaradi tega je smiselna uporaba  imena motmoti, ki izhaja iz večine dosedanjega poimenovanja vrst iz te družine. Gre večinoma  Tabela 4: Predlog slovenskega poimenovanja taksonov (družina, rod, vrsta) v družini motmotov (Momotidae)  s pregledom latinskega, angleškega in dosedanjega slovenskega poimenovanja z navedbo vira prve uporabe  imena. Vrste brez dosedanjega slovenskega poimenovanja so v tem delu poimenovane prvič. Table 4: A proposal for Slovenian nomenclature of taxa (family, genus, species) in the family Momotidae with  a review of the Latin, English and previous Slovenian names an indication of the source of the first use of the  name. Species without any previous Slovenian names are named here for the first time.  LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Momotidae Motmots motmoti žagarji (Gilliard 1972) Hylomanes mali motmoti Hylomanes momotula Tody Motmot mali motmot Aspatha modrogrli motmoti Aspatha gularis Blue-throated Motmot  modrogrli motmot modrogrli motmot (Gilliard 1972) Electron širokokljuni motmoti Electron platyrhynchum Broad­billed Motmot širokokljuni motmot Electron carinatum Keel­billed Motmot modroobrvi motmot Eumomota gizdavi motmoti Eumomota superciliosa Turquoise-browed Motmot  gizdavi motmot dolgorepi žagar (Fischer & Tory Peterson 1974) Baryphthengus rjavi motmoti Baryphthengus martii Rufous Motmot  cimetasti motmot Baryphthengus ruficapillus Rufous-capped Motmot  rjasti motmot Momotus motmoti Momotus mexicanus Russet-crowned Motmot  čebelarski motmot Momotus coeruliceps Blue-capped Motmot modrokroni motmot Momotus lessonii Lesson's Motmot diademski motmot Momotus subrufescens Whooping Motmot karamelni motmot Momotus bahamensis Trinidad Motmot trinidadski motmot Momotus momota Amazonian Motmot amazonski motmot hutu, momot (Smolik 1967), motmot (Gilliard 1972) Momotus aequatorialis Andean Motmot gorski motmot 191 za pisane vrste z mnogimi predstavnik, in ker ima družina ozko območje razširjenosti, je predlog  poimenovanja zasnovan po morfoloških  in biogeografskih  lastnostih vrst. Za vrsto Eumomota superciliosa je Janez Gregori predlagal ime dolgorepi žagar (Fischer &Tory Peterson 1974), ki  je s stališča današnje slovenske nomenklature ptic in v kontekstu celotne družine neustrezno ime,  saj je dolgorepa večina vrst v družini, ime žagar pa je zaradi sinonimike z racami zavajajoče, zato  podajamo predlog drugega imena. 4 .4 Todiji (Todidae) Majhna in pretežno srednjeameriška družina (del Hoyo s sod. 2001), katere predstavniki so  bili presenetljivo velikokrat poimenovani v slovenščini (tabela 5). Taksonomske spremembe so  postavile nekatere prejšnje podvrste na nivo vrst, zato je bila potrebna tudi revizija nekaterih ob­ stoječih slovenskih  imen, ki zaradi endemičnosti večine vrste sledijo pretežno biogeografskim  značilnostim. Tabela 5: Predlog slovenskega poimenovanja taksonov (družina, rod, vrsta) v družini todijev (Todidae) s  pregledom latinskega, angleškega in dosedanjega slovenskega poimenovanja z navedbo vira prve uporabe  imena. Vrste brez dosedanjega slovenskega poimenovanja so v tem delu poimenovane prvič. Table 5: A proposal for Slovenian nomenclature of taxa (family, genus, species) in the family Todidae with a  review of the Latin, English and previous Slovenian names and indication of the source of the first use of the  name. Species without any previous Slovenian names are named here for the first time. LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Todidae Todies todiji todiji (Gilliard 1972) Todus todiji todiji (Gilliard 1972) Todus multicolor Cuban Tody kubanski todi pisani todi (Smolik 1967),  kubanski todi (Gilliard 1972) Todus angustirostris Narrow-billed Tody  gorski todi Todus mexicanus Puerto Rican Tody  portoriški todi mehiški todi (Fischer & Tory Peterson 1974) Todus todus Jamaican Tody  jamajški todi todi, zeleni ploskokljun (Smolik 1967), jamajški todi (Whitfield 1996) Todus subulatus Broad­billed Tody rečni todi širokokljuni todi (Marcon & Mongini 1986) 4 .5 Vodomci (Alcedinidae) Družino vodomcev (Alcedinidae) tvorijo tri poddružine, ki pa jih v tem delu ne obravnavamo posebej  (Vrezec 2017), čeprav so bile v preteklih taksonomskih verzijah sistema vpijatov (Coraciiformes)  obravnavane celo kot samostojne družine (Sibley s sod. 1988). Kljub temu je razdelitev pomembna za  razumevanje slovenske nomenklature. Jančar s sod. (1999) so namreč že uskladili slovenska imena  poddružin, in sicer lovači (Daceloninae), vodomci (Alcedininae) in pasati (Cerylidae). Največja med  poddružinami so lovači s 70 vrstami in rodovi Lacedo, Dacelo, Clytoceyx, Cittura, Pelargopsis, Halcyon, Todiramphus, Caridonax, Melidora, Actenoides, Syma in Tanysiptera (Fry & Fry 1992, Gill  &  Donsker  2016).  Ime  lovač  izvira  iz  največjega  predstavnika  skupine,  avstralske  vrste  Dacelo novaeguineae (syn. Dacelo gigas) (slika 3), ki jo je prvič zapisal Alojz Šercelj (Smolik 1967).  A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 192 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 3: Veliki lovač (Dacelo novaeguineae) Foto: Davorin Tome Figure 3: Laughing Kookaburra Photo: Davorin Tome Slika 4: Vodomec (Alcedo atthis) Foto: Davorin Tome Figure 4: Common Kingfisher Photo: Davorin Tome 193 Slika 5: Izmirski gozdomec (Halcyon smyrnensis) Foto: Borut Rubinič Figure 5: White-throated Kingfisher Photo: Borut Rubinič A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 194 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 6: Javanski gozdomec (Halcyon cyanoventris) Foto: Borut Kumar Figure 6: Javan Kingfisher Photo: Borut Kumar Slika 8: Ovratniški pasat (Megaceryle torquata) Foto: Miha Krofel Figure 8: Ringed Kingfisher Photo: Miha Krofel 195 Slika 7: Sivoglavi gozdomec (Halcyon leucocephala) Foto: Katja Cof Figure 7: Grey-headed Kingfisher Photo: Katja Cof A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 196 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 9: Zeleni pasat (Chloroceryle americana) Foto: Miha Krofel Figure 9: Green Kingfisher Photo: Miha Krofel Tabela 6: Predlog slovenskega poimenovanja taksonov (družina, rod, vrsta) v družini vodomcev (Alcedinidae)  s pregledom latinskega, angleškega in dosedanjega slovenskega poimenovanja z navedbo vira prve uporabe  imena. Vrste brez dosedanjega slovenskega poimenovanja so tu poimenovane prvič. Table 6: A proposal for Slovenian nomenclature of taxa (family, genus, species) in the family Alcedinidae with  a review of the Latin, English and previous Slovenian names and indication of the source of the first use of the  name. Species without any previous Slovenian names are named here for the first time. LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Alcedinidae Kingfishers vodomci vodomci (Gilliard 1972) Alcedo vodomci vodomci (Jančar s sod . 1999) Alcedo hercules Blyth's Kingfisher  veliki vodomec Alcedo atthis Common Kingfisher  vodomec povodni kos, višneli kos  (Zois 1790/1800), udomz,  višneli udomz, ribič (Freyer 1842), vodomec (Schödler 1875), višnjevi vodomec,  višnjevi kos (Gregori &  Krečič 1979), navadni  vodomec (Fischer & Tory  Peterson 1974), modri  vodomec (Božič 1983),  pjombin, železnik (Filipi 1993), zimec, zimorodec  (Miklošič v Geister 2008) 197 LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Alcedo semitorquata Half-collared Kingfisher  turkizni vodomec Alcedo quadribrachys Shining Blue Kingfisher  bleščeči vodomec Alcedo meninting Blue-eared Kingfisher  mangrovski vodomec Alcedo euryzona Blue-banded Kingfisher  gozdni vodomec Alcedo coerulescens Cerulean Kingfisher sinji vodomec Ceyx triprsti vodomci vodomčki (Bruce s sod . 2007) Ceyx azureus Azure Kingfisher  azurni vodomec Ceyx websteri Bismarck Kingfisher  otoški vodomec Ceyx cyanopectus Indigo-banded Kingfisher  pasasti vodomec Ceyx argentatus Southern Silvery Kingfisher srebrni vodomec Ceyx pusillus Little Kingfisher  pritlikavi vodomec pritlikavi vodomec (Gilliard 1972) Ceyx lepidus Moluccan Dwarf Kingfisher moluški vodomec Ceyx erithaca Oriental Dwarf Kingfisher triprsti vodomec indijski triprsti vodomec (Beazley 1982) Ceyx melanurus Philippine Dwarf Kingfisher filipinski vodomec Ceyx fallax Sulawesi Dwarf Kingfisher sulaveški vodomec Ceyx margarethae Dimorphic Dwarf Kingfisher spremenljivi vodomec Ceyx wallacii Sula Dwarf Kingfisher sulški vodomec Ceyx cajeli Buru Dwarf Kingfisher buruški vodomec Ceyx solitarius Papuan Dwarf Kingfisher papuanski vodomec Ceyx dispar Manus Dwarf Kingfisher admiralski vodomec Ceyx mulcatus New Ireland Dwarf Kingfisher novoirski vodomec Ceyx sacerdotis New Britain Dwarf Kingfisher novobritanski vodomec Ceyx meeki North Solomons Dwarf Kingfisher žalobni vodomec Ceyx collectoris New Georgia Dwarf Kingfisher vijoličasti vodomec Ceyx malaitae Malaita Dwarf Kingfisher malaitski vodomec Ceyx nigromaxilla Guadalcanal Dwarf Kingfisher guadalkanalski vodomec Ceyx gentianus Makira Dwarf Kingfisher modrobeli vodomec Ceyx flumenicola Northern Silvery Kingfisher platinasti vodomec Corythornis čopasti vodomci Corythornis cristatus Malachite Kingfisher  čopasti vodomec malahitni vodomec  (Beazley 1982), čopasti  vodomec (Beazley 1989) Corythornis vintsioides Malagasy Kingfisher madagaskarski vodomec A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 198 SCOPOLIA No 91 – 2017 LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Corythornis leucogaster White-bellied Kingfisher  džungelski vodomec Corythornis madagascariensis Madagascar  Pygmy-Kingfisher  oranžni vodomec Ispidina vodomčki Ispidina picta African Pygmy-Kingfisher  travniški vodomček afriški pritlikavi vodomec  (Whitfield 1996),  pritlikavi vodomček  (Bruce s sod. 2007) Ispidina lecontei African Dwarf Kingfisher gozdni vodomček Lacedo tigrasti lovači Lacedo pulchella Banded Kingfisher  tigrasti lovač modročopi vodomec (Bruce s sod. 2007) Dacelo lovači Dacelo novaeguineae Laughing Kookaburra  veliki lovač lovač, smejoči se janez  (Smolik 1967), veliki  lovač (Beazley 1982),  kukabura, vodomec lovač  (Whitfield 1996), hripavi  lovač (Burnie 2005) Dacelo leachii Blue-winged Kookaburra  kričavi lovač Dacelo tyro Spangled Kookaburra  pegasti lovač Dacelo gaudichaud Rufous-bellied Kookaburra  rjasti lovač Clytoceyx žabjekljunci Clytoceyx rex Shovel-billed Kookaburra  žabjekljunec žabjekljunec  (Gilliard 1972), žabjekljuni  vodomec (Whitfield 1996) Cittura zakrinkani lovači Cittura cyanotis Lilac Kingfisher zakrinkani lovač rožnatouhi gozdomec (Bruce s sod. 2007) Pelargopsis štorkljekljunci Pelargopsis amauroptera Brown-winged Kingfisher  rjavoperuti štorkljekljunec Pelargopsis capensis Stork-billed Kingfisher  obalni štorkljekljunec velekljun (Gilliard 1972),  štorkljekljuni gozdomec  (Basle 2012) Pelargopsis melanorhyncha Great-billed Kingfisher sajasti štorkljekljunec Halcyon gozdomci gozdomci (Jančar s sod . 1999) Halcyon coromanda Ruddy Kingfisher  rdeči gozdomec rdeči vodomec (Fischer &  Tory Peterson 1974),  beloprsi vodomec  (Tekavčič 2013) Halcyon badia Chocolate-backed Kingfisher kakavni gozdomec Halcyon smyrnensis White-throated Kingfisher  izmirski gozdomec beloprsi vodomec  (Marcon & Mongini 1986),  izmirski gozdomec  (Jančar s sod. 1999) 199 LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Halcyon pileata Black-capped Kingfisher  črnoglavi gozdomec črnoglavi vodomec (Basle 2012) Halcyon cyanoventris Javan Kingfisher  javanski gozdomec Halcyon leucocephala Grey-headed Kingfisher  sivoglavi gozdomec sivoglavi gozdomec (Jančar s sod. 1999) Halcyon senegalensis Woodland Kingfisher  sinji gozdomec modroprsi vodomec  (Fischer & Tory Peterson 1974), angolski vodomec  (Beazley 1989), gozdni  vodomec (Martin 1992) Halcyon senegaloides Mangrove Kingfisher  mangrovski gozdomec Halcyon malimbica Blue-breasted Kingfisher  modroprsi gozdomec modroprsi vodomec (Fischer & Tory Peterson 1974) Halcyon albiventris Brown-hooded Kingfisher  poljski gozdomec progastoglavi gozdomec (Wilson 2013) Halcyon chelicuti Striped Kingfisher  progasti gozdomec Todiramphus smaragdni gozdomci Todiramphus nigrocyaneus Blue-black Kingfisher  safirasti gozdomec Todiramphus winchelli Winchell's Kingfisher opalni gozdomec Todiramphus diops Blue-and-white Kingfisher  azuritni gozdomec Todiramphus lazuli Lazuli Kingfisher  lazulitni gozdomec Todiramphus macleayii Forest Kingfisher  akvamarinski gozdomec Todiramphus albonotatus White-mantled Kingfisher iolitni gozdomec Todiramphus leucopygius Ultramarine Kingfisher  ametistni gozdomec Todiramphus farquhari Vanuatu Kingfisher topazni gozdomec Todiramphus pyrrhopygius Red-backed Kingfisher  puščavski gozdomec Todiramphus recurvirostris Flat-billed Kingfisher  ploskokljuni gozdomec Todiramphus cinnamominus Guam Kingfisher cirkonijski gozdomec Todiramphus funebris Sombre Kingfisher  žalobni gozdomec Todiramphus chloris Collared Kingfisher  smaragdni gozdomec ovratničarski vodomec (Whitfield 1996) Todiramphus enigma Talaud Kingfisher  indigolitni gozdomec Todiramphus saurophagus Beach Kingfisher  morski gozdomec Todiramphus australasia Cinnamon-banded Kingfisher elbaitni gozdomec Todiramphus sanctus Sacred Kingfisher  sveti gozdomec Todiramphus veneratus Society Kingfisher tahitijski gozdomec Todiramphus ruficollaris Mewing Kingfisher turmalinski gozdomec Todiramphus tutus Chattering Kingfisher  žadasti gozdomec Todiramphus godeffroyi Marquesan Kingfisher  apatitni gozdomec A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 200 SCOPOLIA No 91 – 2017 LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Todiramphus gambieri Mangareva Kingfisher zlatokroni gozdomec Todiramphus sordidus Torresian Kingfisher malahitni gozdomec Todiramphus colonus Islet Kingfisher arhipelaški gozdomec Todiramphus albicilla Mariana Kingfisher marianski gozdomec Todiramphus tristrami Melanesian Kingfisher koralni gozdomec Todiramphus sacer Pacific Kingfisher nebesni gozdomec Todiramphus pelewensis Rusty-capped Kingfisher zlatoglavi gozdomec Todiramphus reichenbachii Pohnpei Kingfisher citrinski gozdomec Todiramphus gertrudae Niau Kingfisher zlati gozdomec Caridonax prelestni gozdomci Caridonax fulgidus Glittering Kingfisher prelestni gozdomec Melidora kavljekljunci Melidora macrorrhina Hook-billed Kingfisher  kavljekljunec kljukastokljuni lovač (Bruce s sod. 2007) Actenoides brkati gozdomci Actenoides bougainvillei Moustached Kingfisher  brkati gozdomec Actenoides concretus Rufous-collared Kingfisher  žvižgajoči gozdomec Actenoides lindsayi Spotted Wood Kingfisher pegasti gozdomec Actenoides hombroni Hombron's Kingfisher gorski gozdomec Actenoides monachus Green-backed Kingfisher  samotarski gozdomec Actenoides princeps Scaly-breasted Kingfisher luskasti gozdomec Syma rumenokljunci Syma torotoro Yellow-billed Kingfisher  mali rumenokljunec rumenokljunec (Gilliard 1972) Syma megarhyncha Mountain Kingfisher  gorski rumenokljunec Tanysiptera edenomci Tanysiptera hydrocharis Little Paradise-Kingfisher  mali edenomec Tanysiptera galatea Common Paradise-Kingfisher  svileni edenomec prelestni vodomec (Whitfield 1996) Tanysiptera ellioti Kofiau Paradise-Kingfisher  širokorepi edenomec Tanysiptera riedelii Biak Paradise-Kingfisher  sinji edenomec Tanysiptera carolinae Numfor Paradise-Kingfisher  smejavi edenomec Tanysiptera nympha Red­breasted Paradise-Kingfisher  loparjasti edenomec Tanysiptera danae Brown-headed Paradise-Kingfisher  rjasti edenomec Tanysiptera sylvia Buff-breasted Paradise-Kingfisher  belohrbti edenomec 201 LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Tanysiptera nigriceps Black-capped Paradise Kingfisher črnoglavi edenomec Megaceryle veliki pasati Megaceryle maxima Giant Kingfisher  orjaški pasat orjaški vodomec  (Gilliard 1972), orjaški  pasat (Bruce s sod. 2007)  Megaceryle lugubris Crested Kingfisher  čopasti pasat čopasti pasat (Basle 2012) Megaceryle alcyon Belted Kingfisher  kraljevi pasat pasat, kraljevski vodomec  (Smolik 1967), ovratničar  (Gilliard 1972), pasasti  vodomec (Whitfield 1996),  kraljevi pasat (Jančar s sod. 1999), belovrati orjaški  pasat (Bruce s sod. 2007) Megaceryle torquata Ringed Kingfisher  ovratniški pasat ovratniški pasat (Žagar & Krofel 2009) Ceryle pasati pasati (Jančar s sod . 1999) Ceryle rudis Pied Kingfisher  črnobeli pasat beli vodomec  (Smolik 1967), sivi vodomec  (Gilliard 1972), črnobeli  pasat (Jančar s sod. 1999) Chloroceryle zeleni pasati Chloroceryle amazona Amazon Kingfisher  amazonski pasat amazonski vodomec (Beazley 1989) Chloroceryle americana Green Kingfisher  zeleni pasat zeleni vodomec (Bruce s sod. 2007) Chloroceryle inda Green-and-rufous Kingfisher gozdni pasat Chloroceryle aenea American Pygmy Kingfisher  pritlikavi pasat Ime  lovač pa  smo pripisali  tudi nekaterim drugim sorodnim  in podobnim azijsko-avstralskim  rodovom (tabela 6). Izjema je žabjekljunec (Clytoceyx rex), ki ga je zaradi specifičnega videza in  vedenja s tem imenom opisal že Zmago Bufon (Gilliard 1972). S specifičnimi imeni zaradi mor­ foloških značilnosti ali zgodovinske tradicije poimenovanja so imenovani še rodovi Pelargopsis, Melidora in Syma, pri vseh pa je poimenovanje vezano na specifično oblikovani kljun. Izjema  je rod Tanysiptera, ki mu v angleškem in večini drugih jezikov pravijo v neposrednem prevodu  rajski vodomci (Paradise-Kingfisher) v povezavi z njihovim videzom, posredno pa verjetno tudi  glede na okolje, v katerem se pojavljajo, večinoma na Novi Gvineji (Fry & Fry 1992). Zato v tem  delu prvič predlagamo za ta rod posebno ime edenomci, kar bi v prenesenem pomenu pomenilo  doma v raju (eden). Podobni imenotvorni princip je bil izbran tudi pri poimenovanju edine vrste te  družine, ki se pojavlja v Sloveniji, vodomca (Alcedo atthis; slika 4), torej doma v vodi, ki je prav­ zaprav že dokaj staro domače ime (Freyer 1842). Na podlagi podobnega imenotvornega pristopa  so Jančar s sod. (1999) za rod Halcyon razvili ime gozdomci (slike 5, 6, 7), ki ga v tem delu širimo  še na smaragdne (Todiramphus), prelestne (Caridonax) in brkate gozdomce (Actenoides). Gre za  vrste, ki se v večji meri držijo gozdnatih in suhih ter manj vodnih predelov. Posebej opozarjava na  smaragdne gozdomce, saj gre za rod, v katerem so pred kratkim veliko podvrst povišali na raven  endemičnih vrst, zlasti z otokov Polinezijskega arhipelaga (Fry & Fry 1992, Gill & Donsker A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 202 SCOPOLIA No 91 – 2017 2016). Gre za izjemno barvite vrste, zato smo v predlogu sledili enotnemu pristopu poimenovanja  po dragih in poldragih kamnih, kar daje vrstam tudi prav poseben pečat. Poddružina vodomcev (Alcedininae) združuje 35 dokaj majhnih vrst 4 rodov (tabela 6). Ker v  to poddružino uvrščamo tudi našega vodomca (Alcedo atthis), vse vrste nosijo to ime. Največje­ mu rodu Ceyx smo pripisali ime triprsti vodomci, saj ima kar nekaj vrst tega rodu dejansko na nogi  tri prste (Fry & Fry 1992), ime triprsti vodomec pa sta predlagala že Meta Povž in Janez Gregori  (Beazley  1982).  Ime  vodomčki  za  rod Ceyx,  kot  ga  predlagajo  v Bruce  s  sod.  (2007),  pa  je  zgrešeno oziroma se nanaša na vrsto Ceyx pictus, ki je sedaj uvrščena v samostojni rod Ispidina, skupaj z vrsto Ispidina lecontei, ki sta sicer tudi najmanjši vrsti vpijatov sploh (Fry & Fry 1992).  Ime vodomčki je tako smiselno samo za rod Ispidina, vrsti pa sta poimenovani še po okolju, v  katerem se pojavljata (tabela 6). Vrste rodu Corythornis so svojčas uvrščali v rod Alcedo (Fry &  Fry 1992), vendar je rod dobro razpoznaven po naglavnih čopkih, zato čopasti vodomci (tabela 6). Najmanjša poddružina (Cerylinae) zajema večinoma ameriške vrste rodov Megaceryle (slika  8) in Chloroceryle (slika 9), edina vrsta starega sveta pa je črnobeli pasat (Ceryle rudis), kakor ga je na novo poimenovala Terminološka komisija DOPPS (Jančar s sod. 1999). Jančar s sod.  (1999) so za celotno poddružino predlagali tudi ime pasati po pasastih barvnih vzorcih, čemur  smo sledili tudi v našem predlogu (tabela 6).  4 .6 Legati (Meropidae) Slovensko ime za čebelarja (slika 10) je bilo eno redkih v zgodovini slovenskega poimenovanja  ptic, ki je bilo med stroko poenoteno že v začetku 20. stoletja (Kos 1925, Ponebšek 1925). Prvič  zapisano ime za vrsto Merops apiaster je bil sicer legat (Zois 1790/1800, Freyer 1842; tabela 7),  Slika 10: Čebelar (Merops apiaster) Foto: Davorin Tome Figure 10: European Bee-eater Photo: Davorin Tome 203 Slika 11: Rdečegrli čebelar (Merops bullocki) Foto: Matjaž Kerček Figure 11: Red-throated Bee-eater Photo: Matjaž Kerček A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 204 SCOPOLIA No 91 – 2017 ki naj bi ga vrsti dalo ljudstvo zaradi nenavadnega načina gnezdenja (Ponebšek 1925). Erjavec (1870) je zapisal, da je ljudsko ime za vrsto bčelar, ki je metateza za ime čebelar (Kos 1925). Ime  čebelojedec pa naj bi bilo okorno in ni nič drugega kot neposreden prevod nemškega imena Bie­ nenfresser (Ponebšek 1925). S tem se je strinjal tudi Kos (1925), ki je menil, da je ime čebelar bolj  domače in primernejše kakor legat, čeprav je Freyerjev (1842) legat literarno starejši od Erjav­ čevega (1870) bčelarja. Kljub temu so nekateri zagovarjali rabo starejšega imena legat, čeprav se  je pogosto dogajala zamenjava s podhujko (Caprimulgus europaeus), ki so ji pravili legenj in celo  legat (Z. P. 1935). Kasneje se je v slovenski ornitološki literaturi za vrsto Merops apiaster vedno uporabljalo ime čebelar, čeprav je veliko avtorjev navajalo tudi sinonim legat (Brehm 1939, Bevk  1957, Zei 1961, Smolik 1967, Gilliard 1972, Gregori & Krečič 1979, Virant Doberlet 1997).  Terminološka komisija DOPPS je strokovno poenotila ime za vrsto čebelar, za družino Meropidae  pa legati (Jančar s sod. 1999). Legat je bil sicer uporabljen tudi pri več drugih vrstah te družine  (Gilliard 1972, Beazley 1982, 1989, Burnie 2010), čeprav se je v sodobnih poljudnih ornito­ loških člankih bolj ali manj  izključno uporabljalo  ime čebelar  tudi za druge eksotične vrste  te  družine (npr. Kerček 2007, Tekavčič 2013, Kavgić 2014; tabela 7). Po sodobni klasifikaciji ptic družina Meropidae obsega tri rodove, Nyctyornis, Meropogon in najobsežnejši rod Merops (Gill & Donsker 2016). Da bi ohranili prvobitno, a po Kosovem (1925)  mnenju manj domače ime legat, predlagava, da se ime ohrani za oba manjša in bolj eksotična  rodova,  in sicer za rod Nyctyornis kot zeleni legati in rod Meropogon bradati  legati (tabela 7),  saj  so bila dosedanja poimenovanja vrst v  teh dveh  rodovih  redka  in parcialna, ker niso upo­ števala vseh vrst (Gilliard 1972, Tekavčič 2013). Za rod Merops je izhodiščna domača vrsta  čebelar (Merops apiaster), zato je smiselno vse vrste v tem rodu poimenovati z imenom čebelar  (tabela 7; sliki 11, 12). Slednjemu pristopu je sledilo tudi poimenovanje vseh v zahodni Palearkti­ Slika 12: Beločeli čebelar (Merops bullockoides) Foto: Blaž Črepinšek Figure 12: White-fronted Bee-eater Foto: Blaž Črepinšek 205 ki pojavljajočih se vrst iz rodu Merops (Jančar s sod. 1999). Predlog poimenovanja vrst čebelar­ jev smiselno upošteva vsa dosedanja poimenovanja, pri nepoimenovanih vrstah pa sledi morfolo­ škim in ekološkim značilnostim vrst (Fry & Fry 1992), kot tudi poimenovanjem v drugih jezikih.  Tabela 7: Predlog slovenskega poimenovanja taksonov (družina, rod, vrsta) v družini legati (Meropidae) s  pregledom latinskega, angleškega in dosedanjega slovenskega poimenovanja z navedbo vira prve uporabe  imena. Vrste brez dosedanjega slovenskega poimenovanja so v tem delu poimenovane prvič. Table 7: A proposal for the Slovenian nomenclature of taxa (family, genus, species) in the family Meropidae  with a review of Latin, English and previous Slovenian names and indication of the source of the first use of the  name. Species without any previous Slovenian names are named here for the first time. LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Meropidae Bee-eaters legati čebelarji (Fischer & Tory Peterson 1974), legati (Jahn 1978) Nyctyornis zeleni legati Nyctyornis amictus Red­bearded Bee­eater rdečebradi legat rdečegrli čebelar (Bruce s sod. 2007) Nyctyornis athertoni Blue­bearded Bee­eater modrobradi legat Athertonov bradati legat  (Gilliard 1972), modroprsi  čebelar (Tekavčič 2013) Meropogon bradati legati Meropogon forsteni Purple-bearded Bee-eater  bradati legat Merops čebelarji čebelarji (Jančar s sod . 1999) Merops gularis Black Bee-eater  črni čebelar črni čebelar (Kerček 2007) Merops muelleri Blue-headed Bee-eater  safirasti čebelar safirasti čebelar (Kavgić 2014) Merops bulocki Red-throated Bee-eater  rdečegrli čebelar rdečegrli čebelar (Kerček 2007) Merops bullockoides White-fronted Bee-eater  beločeli čebelar beločeli legat (Fischer & Tory  Peterson 1974), rdečeglavi  čebelar (Burnie 2005) Merops pusillus Little Bee­eater mali čebelar pritlikavi poljski legat (Gilliard 1972) Merops variegatus Blue­breasted Bee­eater močvirski čebelar Merops oreobates Cinnamon-chested Bee-eater gorski čebelar cimetasti čebelar (Kerček 2007) Merops hirundineus Swallow-tailed Bee-eater  lastovičji čebelar Merops breweri Black-headed Bee-eater  črnoglavi čebelar Merops revoilii Somali Bee­eater somalijski čebelar Merops albicollis White-throated Bee-eater  zakrinkani čebelar Merops orientalis Green Bee­eater smaragdni čebelar mali zeleni čebelar (Marcon  & Mongini 1986), smaragdni  čebelar (Jančar s sod. 1999) Merops boehmi Böhm's Bee-eater rjasti čebelar Merops viridis Blue-throated Bee-eater  malajski čebelar A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 206 SCOPOLIA No 91 – 2017 LATINSKO ANGLEŠKO PREDLOG SLOVENSKEGA IMENA PREGLED DOSEDANJEGA SLOVENSKEGA POIMENOVANJA Merops persicus Blue-cheeked Bee-eater  zeleni čebelar zeleni čebelar (Jančar s sod. 1999) Merops superciliosus Olive Bee­eater olivni čebelar marogasti čebelar (Garms  & Borm 1981), zeleni  čebelar (Božič 1983) Merops philippinus Blue­tailed Bee­eater bodičasti čebelar Merops ornatus Rainbow Bee-eater  avstralski čebelar avstralski legat (Gilliard 1972), avstralski čebelar  (Marcon & Mongini 1986)  Merops apiaster European Bee-eater  čebelar legat (Zois 1790/1800),  snašeni legat, detelj, suna (Freyer 1842),  bčelar (Erjavec 1870),  čebelojedec (Schulz 1890),  čebelar, čebelojed  (Armič 1924), rumenogrli  čebelar (Božič 1983) Merops leschenaulti Chestnut-headed Bee-eater  ogrličasti čebelar Merops malimbicus Rosy Bee­eater rožnati čebelar Merops nubicus Northern Carmine Bee-eater  rdeči čebelar rdeči legat (Gilliard 1972),  rdeči čebelar (Marcon &  Mongini 1986), karminasti  čebelar (Kerček 2007) Merops nubicoides Southern Carmine Bee-eater  škrlatni čebelar Merops mentalis Blue-moustached Bee-eater modrobrki čebelar Zahvala Za dobro ilustracijo imen in njihove imenotvorne razlage nekterih poimenovanih vrst vpijatov  se zahvaljujemo sledečim fotografom, ki so prijazno odstopili svoje fotografije: Katja Cof, Blaž  Črepinšek, Matjaž Kerček, Miha Krofel, Borut Kumar, Ciril Mlinar Cic, Borut Rubinič in Davorin  Tome.  Povzetek Prva slovenska imena ptic so bila zapisana že v 16. in 17. stoletju v ključnih zooloških in ornitolo­ ških delih tedanjega časa v tedanjem ilirskem jeziku. Slovenska imena ptic je ob latinskih opisih ptic  tedanje Kranjske kot kranjske sinonime zapisal I. A. Scopoli leta 1769. Kot prvi celostni prispevek  k slovenski ornitološki nomenklaturi pa velja rokopisna zapuščina barona Žige Zoisa (1747-1819).  Slovenska imena ptic zahodne Palearktike pa so bila poenotena v letu 1999 z izidom imenika Ter­ minološke komisije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) po jasnih krite­ rijih z upoštevanjem zgodovine poimenovanja vrst. Vendar je imenik poenotil zgolj za okoli 10 %  imen vseh ptičjih vrst. Začetek poimenovanj neevropskih vrst ptic v slovenščini sega v 19. stoletje s  Franom Erjavcem. Ključni koraki v slovenskem poimenovanju neevropskih ptic pa so bili prevodi  207 enciklopedij v 20. stoletju in redka izvirna dela, pri čemer je šlo v večini primerov za imenotvorje,  saj imen za vrste, prvič opisane v slovenščini, ni bilo. Tako je večina slovenskih imen neevropskih  vrst ptic avtorska. Kljub temu še vedno večji del ptičjih vrst sveta v slovenščini ni bil še nikoli poi­ menovan, zato je slovenski imenik sveta nujen za uporabo v poljudnem in strokovnem ornitološkem  pisanju. V pričujočem prispevku je predstavljen predlog slovenskega poimenovanja vseh 177 znanih  vrst vpijatov (Coraciiformes) sveta. Predlog je bil pripravljen v treh korakih, in sicer: (1) pregled do­ sedanjega poimenovanja vrst vpijatov v slovenščini, (2) revizija dosedanjih imen in tvorba novih v  skladu s principi poimenovanja, veljavno taksonomijo in navezave na usklajeni imenik ptic zahodne  Palearktike in (3) priprava iskalnih imenikov za praktično uporabo imen v poljudnem in strokov­ nem pisanju ter pri prevodih. Prva slovenska imena vpijatov je zapisal Žiga Zois med letoma 1790 in  1800, objavil pa Henrik Freyer leta 1842, in sicer za vse tri pri nas pojavljajoče se vrste, zlatovranko  (Coracias garrulus), vodomca (Alcedo atthis) in čebelarja (Merops apiaster). Medtem ko je ime zla­ tovranka, kot kaže, avtorsko po Franu Erjavcu, pa sta imeni za vodomca in čebelarja najverjetneje  ljudski. Do sedaj je bilo v slovenščini kadarkoli poimenovanih le 36 % vrst vpijatov. Vse vrste so bile  poimenovane le v družini zlatovrank (Coraciidae), najmanj vrst pa je bilo poimenovanih iz družin  motmotov (Momotidae) in vodomcev (Alcedinidae). Summary Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal . - The first Slovenian  names of birds were written as early as in the 16th and 17th centuries in the key European zoolo­ gical and ornithological works of that time in the language known as Illyrian. Slovenian names of  birds were written down and published together with Latin scientific names as Carniolan synonyms  by I. A. Scopoli in 1769. The first comprehensive contribution to the Slovenian ornithological no­ menclature  is  the manuscript  of Baron Žiga Zois  (1747-1819).  Slovenian  names  of  birds  of  the  Western Palearctic were standardized in 1999 with the published bird name book by the Termino­ logy Commission of DOPPS-BirdLife Slovenia, taking into account clear criteria with the history  of species naming. However, the directory standardized only about 10 % of the names of all bird  species. The beginning of non-European bird species naming in Slovenian language dates back  to the 19th century with Fran Erjavec. Key steps were translations of encyclopaedias in the 20th  century and rare original works, but in most cases it was a matter of creation of new names. Thus,  most of Slovenian names of non-European bird species are authorial names. Still, as the majority  of bird species of the world have never been named in Slovenian language, Slovenian dictionary  of bird species of the world would be necessary for use in popular and professional ornithological  writings. In this article, a proposal of Slovenian naming of all 177 known species of Coraciiformes  of the world is presented. It was prepared in three steps, specifically: (1) a review of current naming  in Slovenian, (2) a revision of the existing names and formation of new ones in accordance with the  principles of naming by taking into account the valid taxonomy and standardized Slovenian dictio­ nary of birds of the Western Palearctic, and (3) preparation of search directories for practical use of  names in popular and professional writing as well as in translations. The first Slovenian names of  Coraciiformes were written by Žiga Zois between 1790 and 1800 and published by Henrik Freyer  in 1842. These consider all three known species from Slovenia: Coracias garrulus, Alcedo atthis and Merops apiaster. While  the name of Coracias garrulus was most probably given by Fran  Erjavec, names for Alcedo atthis and Merops apiaster are most likely popular. So far, only 36 %  of Coraciiformes species have been named in Slovenian language. Within the Coraciidae family,  all  species have been named, whereas  the  fewest names have been given  to  the  species of  the  Momotidae and Alcedinidae families. A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 208 SCOPOLIA No 91 – 2017 Literatura / References Ahačič,  K.,  2007:  Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem.  Založba ZRC, Ljubljana, 416 pp. Aldrovandus, U., 1646: Ornithologiae hoc est de avibvs historiae Libri XII. Apud Nicolaum  Tebeldinum. Anonymus, 1982: Narava . Velika ilustrirana enciklopedija . Mladinska knjiga, Ljubljana. (prevod:  Meta Povž, Janez Gregori) Armič, J., 1924: Čebelar. Slovenski čebelar 27 (12): 187-188. Basle, T., 2012: Indija. Svet ptic 18 (3): 10-14. Beazley,  M.  1982.  Velika ilustrirana enciklopedija: Narava.  Mladinska  knjiga,  Ljubljana.  (prevod: Meta Povž, Janez Gregori) Beazley, M.,  1989: Veliki atlas živali. Mladinska  knjiga,  Ljubljana.  (prevod  Andrej  Gogala,  Matija Gogala, Marjana Hönigsfeld Adamič, Boris Kryštufek, Jelka Pogačnik, Ignac Sivec)  Behnke-Pedersen, M., S. Rønnest 2008: Danske navne på alverdens fugle. Dansk Ornitologisk  Forening  (5.  7.2010)  http://www.dof.dk/sider/images/stories/gu/navnegruppen/dokumenter/ fugle_danske_navne2008.pdf. Bernis, F., E. de Juana, J. del Hoyo, X. Ferrer, M. Fernández Cruz, R. Sáez-Royuela, J.  Sargatal, 1994: Nombres en castellano de las aves del mundo recomendados por la Sociedad  Española  de Ornitología  (Primera  parte:  Struthioniformes  - Anseriformes). Ardeola  41  (1):  79-89.  Bevk S., 1957: Vretenčarji Slovenije. Založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana. Bischoff, S., H. Hofmann, U Kopp., A. Lang, 2008: Novi veliki leksikon živali. Založba Narava,  Olševek. (prevod: Marko Aljančič, Ema Andoljšek, Janez Gregori, Jurij Kurillo, Milan Lovka,  Marjana Hönigsfeld Adamič, Ignac Sivec) Boehme,  R.L.,  V.E.  Flint,  1994:  Пятиязычный  словарь  названий  животных.  Птицы.  Латинский, русский, английский, немецкий, французский. / под общей редакцией акад.  В. Е. Соколова. — М.: Рус. яз., «РУССО». (Dictionary of animal names in five languages.  Birds.). Božič, I.A., 1983: Ptiči Slovenije. Zlatorogova knjižnica 14, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana,  429 pp. Brehm, A., 1939: Življenje živali. Umetniška propaganda, Ljubljana. (prevod in priredba Rafael  Bačar) Bruce,  J.,  K. McGhee,  L.  Vangelova,  R.  Vogt, 2007: Enciklopedija živali. Modita,  Kranj.  (prevod: Andrej Predin, Ana Plesničar, Tina Šantl, Maša Kušar, Anamarija Žagar, Jana Mlakar) Burnie,  D.,  (ur).  2005:  Živali, Velika ilustrirana enciklopedija.  Mladinska  knjiga,  Ljubljana.  (prevod: Milan Lovka, Staša Tome, Lovrenc Lipej, Boris Kryštufek, Davorin Tome, Bojan  Marčeta) Burnie, D., 2010: Ilustrirana enciklopedija živali. Učila International, Tržič. (prevod: Petra Piber) Cigale, M., 1860: Deutsch-slovenisches Wörterbuch. J. Blasnik, Ljubljana. del Hoyo, J., A. Elliott, J. Sargatal, (eds.), 2001: Handbook of the Birds of the World . Vol . 6 . Mousebirds to Hornbills. Lynx Edicions, Barcelona, 589 pp. Delaroche, J., H. Grimault, 2006: Enciklopedija podob: Živali. OKA otroška knjiga, Ljubljana.  (prevod: Anamarija M. Toman) Devillers, P., H. Ouellet, É. Benito-Espinal, R. Beudels., R. Cruon, N. David, C. Érard,  M. Gosselin, G. Seutin, 1993: Noms français des oiseaux du Monde. MultiMondes Inc. Ed.,  Sainte-Foy, Quebec & Chabaud Eds, Bayonne, France, 1993, 1st  ed.  (French Names of  the  Birds of the World). 209 Domanjko, G., R. Gjergjek, 2014: Vrnitev "plavih vran" na Goričko. Svet ptic 20 (3): 39–40  Erjavec, F. 1870: Domače in tuje živali v podobah. III. del: Ptice. I. snopič. Slov. večernic XXII.  Zvezek, Celovec. Erjavec, F. 1871: Domače in tuje živali v podobah. III. del: Ptice. II. snopič. Slov. večernic XXV.  Zvezek, Družba svetega Mohora, Celovec.  Filipi, G. 1993: Lexicon ornitologicum Histriae Slovenicae. Knjižnica Annales 4. Zgodovinsko  društvo za južno Primorsko, Koper. Fischer, J., R. Tory Peterson, 1974: Svet ptičev. Mladinska knjiga, Ljubljana. (prevod: Janez  Gregori) Freyer,  H.,  1842: Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische . Eger'schen Gubernial – Buchdruckerei, Laibach. Fry, C.H., K.  Fry, 1992: Kingfishers, Bee-eaters & Rollers.  Cristopher Helm, A & C Black,  London, 324 pp. Garms, H., L. Borm., 1981: Živalstvo Evrope: priročnik za določanje živalskih vrst. Mladinska knjiga,  Ljubljana.  (prevod: Marko  Aljančič,  Jože  Bole,  Aleš  Budihna,  Iztok  Geister, Maja  Hafner, Anton Polenec, Joža Vovk) Geister, I., 1980a: Slovenske ptice. Mladinska knjiga, Ljubljana, 471 pp.  Geister, I., 1980b: Problematika slovenskih ptičjih imen. Acrocephalus 1 (3): 37-38.  Geister, I., 1991: Vsaki ptici svoje ime. Acrocephalus 12 (48): 98-104. Geister, I., 2008: Razodetja ptičjih imen. Zavod za favnistiko Koper, Koper. Gesner, C., 1555: Historiae Animalivm, Liber III. Tigvri apvd Christoph. Froschovervm. Gill,  F.,  D. Donsker,  (Eds.),  2016:  IOC World Bird List (v 6 .4) .  DOI  10.14344/IOC.ML.5.2.  [http://www.worldbirdnames.org/] datum ogleda: 5.11.2016 Gilliard, E.T., 1972: Ptiči. Mladinska knjiga, Ljubljana. (prevod: Zmago Bufon) Gooders, J., 1998: Ptiči Slovenije in Evrope. Mladinska knjiga, Ljubljana. (prevod: Janez Gregori) Gregori, J., 1991: Vprašanja strokovnih in slovenskih ptičjih imen. Acrocephalus 12 (47): 36-40. Gregori, J., 2008: Joannes A. Scopoli, njegovi "Descriptiones Avium (1769)" in kranjska imena  ptičev. Scopolia 65: 1-32. Gregori, J., J. Krečič, 1979: Naši ptiči. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 327 pp. Guangmei, Z., Z. W. Zhang, P. Ding, C. Q. Ding, X. Lu, Y. Y. Zhang, (Eds), 2002: A Checklist on the Classification and Distribution of the Birds of the World. Science Press, Beijing (http:// www.cnbird.org.cn/bird_world/no_image.asp.) Hafner, M., 1933: Lovski grehi. Lovec 20: 128-130. Hartigan Shea, R., 2016: Vse do zadnje. National Geographic Slovenija 11 (4): 56-71. Heinroth, O., 1953: Iz življenja ptičev. Mladinska knjiga, Ljubljana. (prevod: Anton Polenec) Hudec, K., M. Čapek, Jr., F. Hanák, J. Klimeš, R. Pavíza, 2003: Soustava a české názvosloví ptáků světa. Muzeum Komenského, Přerov. Jahn, T., 1978: Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih. Cankarjeva založba, Ljubljana. (prevod:  Marko Aljančič, Maja Hafner, Anton Polenec, Kazimir Tarman) Jančar,  T.,  1999a:  Nomenclatura  carniolica  barona  Žige  Zoisa  -  ob  200.  obletnici  rokopisa.  Acrocephalus 20 (94/96): 71-86.  Jančar,  T.,  1999b:  Prispevek  k  slovenskemu  ornitološkemu  imenoslovju  in  imenotvorju.  Acrocephalus 20 (94/96): 87-96.  Jančar, T., F. Bračko, P. Grošelj, T. Mihelič, D. Tome, T. Trilar, A. Vrezec, 1999: Imenik ptic zahodne Palearktike. Acrocephalus 20 (94/96): 97-162. Kavgić, I., 2014: Gana – narava na razstavi. Svet ptic 20 (4): 20-21. Kerček, M., 2007: Uganda. Svet ptic 13 (4): 10-13. Kos, F., 1925: Merops apiaster L. v Sloveniji. Glasnik muzejskega društva, 4-6 B: 77-81. A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 210 SCOPOLIA No 91 – 2017 Kovalik, P., S. Pačenovský, M. Čapek, J. Topercer, 2010: Slovenské mená vtákov sveta. SOS/ BirdLife Slovensko, Bratislava: http://sites.google.com/site/vtakysk/home. Macdonald, D., (Ed.), 1996: Velika enciklopedija: Sesalci. Mladinska knjiga, Ljubljana. (prevod:  Boris Kryštufek, Anton Brancelj, Davorin Tome, Miha Jože Toman, Nikolaj Pečenko, Lovrenc  Lipej, Miha Adamič, Marjana Hönigsfeld Adamič, Valika Kuštor) Marcon,  E., M. Mongini, 1986: Svetovna enciklopedija živali. Mladinska  knjiga,  Ljubljana.  (prevod: Janez Gregori, Boris Kryštufek, Meta Povž) Martin, R.M., 1992: Ptice v kletkah. Državna založba Slovenije, Ljubljana. (prevod: Meta Povž) Massa, R., L. Bottoni, C. Violani, 1993: Lista in lingua italiana degli uccelli di tutto il mondo.  Università degli studi di Milano, Milano. Mielczarek, P., W. Cichocki, 1999: Polskie nazewnictwo ptaków świata. Notatki Ornitologiczne 40. Minelli, A., 1994: Slikovna enciklopedija živali. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. (prevod:  Marko Bertok) Poljanec, J., 1929: Prirodopis živalstva. Druga izdaja. Družba sv. Mohorja, Celje. Ponebšek, J., 1925: Legat ali čebelar. Lovec 12: 276-279, 322-326. Radović, D., J. Kralj, G. Sušić, Z. Devidé, 2005: Rječnik standardnih hrvatskih ptičjih naziva. I. dio: Nevrapčarke. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, 136 pp. Schödler, F., 1875: Knjiga prirode. Matica Slovenska, Ljubljana. (prevod: Fran Erjavec) Scopoli I.A., 1769: Annus I . Historico-Naturalis . Descriptiones Avium. Sumtib. Christ. Gottlob  Hilscheri, Lipsiae. Sibley, C.,  J.E. Ahlquist, B.L. Monroe, 1988: Classification of  the  living birds of  the world  based on DNA-DNA hybridization studies. Auk 105 (3): 409-423. Simonović,  D.T., 1939: Prirodopisni atlas ptičev za šolsko in splošno uporabo. Umetniška propaganda, Ljubljana. (prevod: Rafael Bačar) Smolik, H.W., 1967: Živalski svet. DZS, Ljubljana. (prevod: Alojz Šercelj) Syvertsen, P.O., V. Ree, O. B Hansen., Ø. Syvertsen, M. Bergan, H. Kvam, M. Viker, T.  Axelsen, 2008: Virksomheten til Norsk navnekomité for fugl (NNKF) 1990-2008. Norske navn  på verdens fugler. Norsk Ornitologisk Forenings nettsted (22.5.2008): http://www.birdlife.no/ fuglekunnskap/navn/. Tekavčič, R., 2013: Nepalski narodni park Chitwan. Svet ptic 17 (4): 20-21. Virant Doberlet, M., 1997: Živlastvo. Cankarjeva založba, Ljubljana. Väisänen, R.A., H. Högmander, H. Björklund, L. Hänninen, M. Lammin-Soila, J. Lokki,  V. Rauste, 2006: Maailman lintujen suomenkieliset nimet 2 ., uudistettu painos (2nd edition).  BirdLife Finland, Helsinki: http://www.birdlife.fi/lintuharrastus/nimisto. Vrezec, A., 2011: Listanje po starih ornitoloških bukvah. Svet ptic 17 (1): 6-11. Vrezec,  A.,  2017:  Vpijati  (Coraciiformes)  v  Sloveniji:  kratek  taksonomski  oris,  status  v  Sloveniji s pregledom literaturnih virov ter pregled zgodovinskih materialnih virov v zbirkah  Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Scopolia 91: 9-39. Walters, M., 1997: Complete checklist Vogels van de Wereld. Tirion, Baarn, 351 pp. Whitfield,  P.,  ur.,  1996:  Družinska enciklopedija živali.  DZS,  Ljubljana.  (prevod:  Boris  Kryštufek, Janez Gregori, Tomaž Petauer, Meta Povž) Wikipedija, 2013: Zlatovranke.  https://sl.wikipedia.org/wiki/Zlatovranke.  (7.3.2013)  (dostop  6.11.2016) Wilson, E.O., 2013: Prerojena Gorongosa. National Geographic Slovenija 8(11): 46-59. Z.P. (Viktor Petkovšek), 1935: Najlepša ptica v Jugoslaviji. Proteus 2: 202-207. Zakšek, B., M. Garbajs, D. Denac, 2004: Odnos ljudi do zlatovranke Coracias garrulus na posebnem območju varstva (SPA) »Doli slovenskih goric«. Acrocephalus 25 (122): 153-155. 211 Zei, M., 1961: Vretenčarji. Mladinska knjiga, Ljubljana. Zois, Ž., 1790/1800: Aves terrestris europae. Rokopis (hrani Narodna univerzitetna knjižnjica,  Ljubljana) http://www.dlib.si Žalakevičius, M., I. Žalakevičienė, 2009: Paukščių pavadinimų žodynas. Vilniaus universiteto  Ekologijos institutas, Vilnius: http://terminai.vlkk.lt/pls/tb/tb.search. Žagar, A., M. Krofel, 2009: Brazilija. Svet ptic 15 (3): 12-16. A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 212 SCOPOLIA No 91 – 2017 DODATEK 1: Latinsko-angleško-slovenski slovarček imen vpijatov (Coraciiformes) sveta APPENDIX 1: Latin-English-Slovenian dictionary of Coraciiformes species names of the world LATINSKO ANGLEŠKO SLOVENSKO Actenoides bougainvillei Moustached Kingfisher  brkati gozdomec Actenoides concretus Rufous-collared Kingfisher  žvižgajoči gozdomec Actenoides hombroni Hombron's Kingfisher gorski gozdomec Actenoides lindsayi Spotted Wood Kingfisher pegasti gozdomec Actenoides monachus Green-backed Kingfisher  samotarski gozdomec Actenoides princeps Scaly-breasted Kingfisher luskasti gozdomec Alcedo atthis Common Kingfisher vodomec Alcedo coerulescens Cerulean Kingfisher sinji vodomec Alcedo euryzona Blue-banded Kingfisher gozdni vodomec Alcedo hercules Blyth's Kingfisher veliki vodomec Alcedo meninting Blue-eared Kingfisher mangrovski vodomec Alcedo quadribrachys Shining Blue Kingfisher bleščeči vodomec Alcedo semitorquata Half-collared Kingfisher turkizni vodomec Aspatha gularis Blue-throated Motmot modrogrli motmot Atelornis crossleyi Rufous-headed Ground-Roller bradata pitovranka Atelornis pittoides Pitta­like Ground­Roller modroglava pitovranka Baryphthengus martii Rufous Motmot cimetasti motmot Baryphthengus ruficapillus Rufous-capped Motmot rjasti motmot Brachypteracias leptosomus Short-legged Ground-Roller zemljovranka Caridonax fulgidus Glittering Kingfisher prelestni gozdomec Ceryle rudis Pied Kingfisher  črnobeli pasat Ceyx argentatus Southern Silvery Kingfisher srebrni vodomec Ceyx azureus Azure Kingfisher azurni vodomec Ceyx cajeli Buru Dwarf Kingfisher buruški vodomec Ceyx collectoris New Georgia Dwarf Kingfisher vijoličasti vodomec Ceyx cyanopectus Indigo-banded Kingfisher pasasti vodomec Ceyx dispar Manus Dwarf Kingfisher admiralski vodomec Ceyx erithaca Oriental Dwarf Kingfisher triprsti vodomec Ceyx fallax Sulawesi Dwarf Kingfisher sulaveški vodomec Ceyx flumenicola Northern Silvery Kingfisher platinasti vodomec Ceyx gentianus Makira Dwarf Kingfisher modrobeli vodomec Ceyx lepidus Moluccan Dwarf Kingfisher moluški vodomec Ceyx malaitae Malaita Dwarf Kingfisher malaitski vodomec Ceyx margarethae Dimorphic Dwarf Kingfisher spremenljivi vodomec Ceyx meeki North Solomons Dwarf Kingfisher žalobni vodomec Ceyx melanurus Philippine Dwarf Kingfisher filipinski vodomec Ceyx mulcatus New Ireland Dwarf Kingfisher novoirski vodomec Ceyx nigromaxilla Guadalcanal Dwarf Kingfisher guadalkanalski vodomec Ceyx pusillus Little Kingfisher pritlikavi vodomec 213 LATINSKO ANGLEŠKO SLOVENSKO Ceyx sacerdotis New Britain Dwarf Kingfisher novobritanski vodomec Ceyx solitarius Papuan Dwarf Kingfisher papuanski vodomec Ceyx wallacii Sula Dwarf Kingfisher sulški vodomec Ceyx websteri Bismarck Kingfisher otoški vodomec Chloroceryle aenea American Pygmy Kingfisher  pritlikavi pasat Chloroceryle amazona Amazon Kingfisher  amazonski pasat Chloroceryle americana Green Kingfisher  zeleni pasat Chloroceryle inda Green-and-rufous Kingfisher  gozdni pasat Cittura cyanotis Lilac Kingfisher zakrinkani lovač Clytoceyx rex Shovel-billed Kookaburra  žabjekljunec Coracias abyssinicus Abyssinian Roller abesinska zlatovranka Coracias benghalensis Indian Roller indijska zlatovranka Coracias caudatus Lilac-breasted Roller lastovičja zlatovranka Coracias cyanogaster Blue­bellied Roller beloglava modrovranka Coracias garrulus European Roller zlatovranka Coracias naevius Purple Roller progasta zlatovranka Coracias spatulatus Racket-tailed Roller lopatasta zlatovranka Coracias temminckii Purple-winged Roller modrovranka Corythornis cristatus Malachite Kingfisher čopasti vodomec Corythornis leucogaster White-bellied Kingfisher džungelski vodomec Corythornis madagascariensis Madagascar Pygmy-Kingfisher oranžni vodomec Corythornis vintsioides Malagasy Kingfisher madagaskarski vodomec Dacelo gaudichaud Rufous-bellied Kookaburra  rjasti lovač Dacelo leachii Blue-winged Kookaburra  kričavi lovač Dacelo novaeguineae Laughing Kookaburra  veliki lovač Dacelo tyro Spangled Kookaburra  pegasti lovač Electron carinatum Keel­billed Motmot modroobrvi motmot Electron platyrhynchum Broad­billed Motmot širokokljuni motmot Eumomota superciliosa Turquoise-browed Motmot gizdavi motmot Eurystomus azureus Azure Dollarbird azurna krokarica Eurystomus glaucurus Broad­billed Roller cimetasta krokarica Eurystomus gularis Blue-throated Roller modrogrla krokarica Eurystomus orientalis Oriental Dollarbird zelena krokarica Geobiastes squamiger Scaly Ground-Roller luskovranka Halcyon albiventris Brown-hooded Kingfisher  poljski gozdomec Halcyon badia Chocolate-backed Kingfisher  kakavni gozdomec Halcyon chelicuti Striped Kingfisher  progasti gozdomec Halcyon coromanda Ruddy Kingfisher  rdeči gozdomec Halcyon cyanoventris Javan Kingfisher  javanski gozdomec Halcyon leucocephala Grey-headed Kingfisher  sivoglavi gozdomec Halcyon malimbica Blue-breasted Kingfisher  modroprsi gozdomec Halcyon pileata Black-capped Kingfisher  črnoglavi gozdomec Halcyon senegalensis Woodland Kingfisher  sinji gozdomec Halcyon senegaloides Mangrove Kingfisher  mangrovski gozdomec Halcyon smyrnensis White-throated Kingfisher  izmirski gozdomec Hylomanes momotula Tody Motmot mali motmot A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 214 SCOPOLIA No 91 – 2017 LATINSKO ANGLEŠKO SLOVENSKO Ispidina lecontei African Dwarf Kingfisher gozdni vodomček Ispidina picta African Pygmy-Kingfisher travniški vodomček Lacedo pulchella Banded Kingfisher  tigrasti lovač Megaceryle alcyon Belted Kingfisher  kraljevi pasat Megaceryle lugubris Crested Kingfisher  čopasti pasat Megaceryle maxima Giant Kingfisher  orjaški pasat Megaceryle torquata Ringed Kingfisher  ovratniški pasat Melidora macrorrhina Hook-billed Kingfisher  kavljekljunec Meropogon forsteni Purple-bearded Bee-eater bradati legat Merops albicollis White-throated Bee-eater zakrinkani čebelar Merops apiaster European Bee-eater čebelar Merops boehmi Böhm's Bee-eater rjasti čebelar Merops breweri Black-headed Bee-eater črnoglavi čebelar Merops bullockoides White-fronted Bee-eater beločeli čebelar Merops bulocki Red-throated Bee-eater rdečegrli čebelar Merops gularis Black Bee-eater črni čebelar Merops hirundineus Swallow-tailed Bee-eater lastovičji čebelar Merops leschenaulti Chestnut-headed Bee-eater ogrličasti čebelar Merops malimbicus Rosy Bee­eater rožnati čebelar Merops mentalis Blue-moustached Bee-eater modrobrki čebelar Merops muelleri Blue-headed Bee-eater safirasti čebelar Merops nubicoides Southern Carmine Bee-eater škrlatni čebelar Merops nubicus Northern Carmine Bee-eater rdeči čebelar Merops oreobates Cinnamon-chested Bee-eater gorski čebelar Merops orientalis Green Bee­eater smaragdni čebelar Merops ornatus Rainbow Bee-eater avstralski čebelar Merops persicus Blue-cheeked Bee-eater zeleni čebelar Merops philippinus Blue­tailed Bee­eater bodičasti čebelar Merops pusillus Little Bee­eater mali čebelar Merops revoilii Somali Bee­eater somalijski čebelar Merops superciliosus Olive Bee­eater olivni čebelar Merops variegatus Blue­breasted Bee­eater močvirski čebelar Merops viridis Blue-throated Bee-eater malajski čebelar Momotus aequatorialis Andean Motmot gorski motmot Momotus bahamensis Trinidad Motmot trinidadski motmot Momotus coeruliceps Blue-capped Motmot modrokroni motmot Momotus lessonii Lesson's Motmot diademski motmot Momotus mexicanus Russet-crowned Motmot čebelarski motmot Momotus momota Amazonian Motmot amazonski motmot Momotus subrufescens Whooping Motmot karamelni motmot Nyctyornis amictus Red­bearded Bee­eater rdečebradi legat Nyctyornis athertoni Blue­bearded Bee­eater modrobradi legat Pelargopsis amauroptera Brown-winged Kingfisher  rjavoperuti štorkljekljunec Pelargopsis capensis Stork-billed Kingfisher  obalni štorkljekljunec Pelargopsis melanorhyncha Great-billed Kingfisher sajasti štorkljekljunec Syma megarhyncha Mountain Kingfisher  gorski rumenokljunec 215 LATINSKO ANGLEŠKO SLOVENSKO Syma torotoro Yellow-billed Kingfisher  mali rumenokljunec Tanysiptera carolinae Numfor Paradise-Kingfisher  smejavi edenomec Tanysiptera danae Brown-headed Paradise-Kingfisher  rjasti edenomec Tanysiptera ellioti Kofiau Paradise-Kingfisher  širokorepi edenomec Tanysiptera galatea Common Paradise-Kingfisher  svileni edenomec Tanysiptera hydrocharis Little Paradise-Kingfisher  mali edenomec Tanysiptera nigriceps Black-capped Paradise Kingfisher črnoglavi edenomec Tanysiptera nympha Red-breasted Paradise-Kingfisher  loparjasti edenomec Tanysiptera riedelii Biak Paradise-Kingfisher  sinji edenomec Tanysiptera sylvia Buff-breasted Paradise-Kingfisher  belohrbti edenomec Todiramphus albicilla Mariana Kingfisher marianski gozdomec Todiramphus albonotatus White-mantled Kingfisher iolitni gozdomec Todiramphus australasia Cinnamon-banded Kingfisher  elbaitni gozdomec Todiramphus chloris Collared Kingfisher  smaragdni gozdomec Todiramphus cinnamominus Guam Kingfisher cirkonijski gozdomec Todiramphus colonus Islet Kingfisher arhipelaški gozdomec Todiramphus diops Blue-and-white Kingfisher  azuritni gozdomec Todiramphus enigma Talaud Kingfisher  indigolitni gozdomec Todiramphus farquhari Vanuatu Kingfisher topazni gozdomec Todiramphus funebris Sombre Kingfisher  žalobni gozdomec Todiramphus gambieri Mangareva Kingfisher zlatokroni gozdomec Todiramphus gertrudae Niau Kingfisher zlati gozdomec Todiramphus godeffroyi Marquesan Kingfisher  apatitni gozdomec Todiramphus lazuli Lazuli Kingfisher  lazulitni gozdomec Todiramphus leucopygius Ultramarine Kingfisher  ametistni gozdomec Todiramphus macleayii Forest Kingfisher  akvamarinski gozdomec Todiramphus nigrocyaneus Blue-black Kingfisher  safirasti gozdomec Todiramphus pelewensis Rusty-capped Kingfisher zlatoglavi gozdomec Todiramphus pyrrhopygius Red-backed Kingfisher  puščavski gozdomec Todiramphus recurvirostris Flat-billed Kingfisher  ploskokljuni gozdomec Todiramphus reichenbachii Pohnpei Kingfisher citrinski gozdomec Todiramphus ruficollaris Mewing Kingfisher turmalinski gozdomec Todiramphus sacer Pacific Kingfisher nebesni gozdomec Todiramphus sanctus Sacred Kingfisher  sveti gozdomec Todiramphus saurophagus Beach Kingfisher  morski gozdomec Todiramphus sordidus Torresian Kingfisher malahitni gozdomec Todiramphus tristrami Melanesian Kingfisher koralni gozdomec Todiramphus tutus Chattering Kingfisher  žadasti gozdomec Todiramphus veneratus Society Kingfisher tahitijski gozdomec Todiramphus winchelli Winchell's Kingfisher opalni gozdomec Todus angustirostris Narrow-billed Tody gorski todi Todus mexicanus Puerto Rican Tody portoriški todi Todus multicolor Cuban Tody kubanski todi Todus subulatus Broad­billed Tody rečni todi Todus todus Jamaican Tody jamajški todi Uratelornis chimaera Long­tailed Ground­Roller fazanovranka A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 216 SCOPOLIA No 91 – 2017 DODATEK 2: Angleško-latinsko-slovenski slovarček imen vpijatov (Coraciiformes) sveta APPENDIX 2: English-Latin-Slovenian dictionary of Coraciiformes species names of the world ANGLEŠKO LATINSKO SLOVENSKO Abyssinian Roller Coracias abyssinicus abesinska zlatovranka African Dwarf Kingfisher Ispidina lecontei gozdni vodomček African Pygmy-Kingfisher Ispidina picta travniški vodomček Amazon Kingfisher  Chloroceryle amazona amazonski pasat Amazonian Motmot Momotus momota amazonski motmot American Pygmy Kingfisher  Chloroceryle aenea pritlikavi pasat Andean Motmot Momotus aequatorialis gorski motmot Azure Dollarbird Eurystomus azureus azurna krokarica Azure Kingfisher Ceyx azureus azurni vodomec Banded Kingfisher  Lacedo pulchella tigrasti lovač Beach Kingfisher  Todiramphus saurophagus morski gozdomec Belted Kingfisher  Megaceryle alcyon kraljevi pasat Biak Paradise-Kingfisher  Tanysiptera riedelii sinji edenomec Bismarck Kingfisher Ceyx websteri otoški vodomec Black Bee-eater Merops gularis črni čebelar Black-capped Kingfisher  Halcyon pileata črnoglavi gozdomec Black-capped Paradise Kingfisher Tanysiptera nigriceps črnoglavi edenomec Black-headed Bee-eater Merops breweri črnoglavi čebelar Blue-and-white Kingfisher  Todiramphus diops azuritni gozdomec Blue-banded Kingfisher Alcedo euryzona gozdni vodomec Blue­bearded Bee­eater Nyctyornis athertoni modrobradi legat Blue­bellied Roller Coracias cyanogaster beloglava modrovranka Blue-black Kingfisher  Todiramphus nigrocyaneus safirasti gozdomec Blue­breasted Bee­eater Merops variegatus močvirski čebelar Blue-breasted Kingfisher  Halcyon malimbica modroprsi gozdomec Blue-capped Motmot Momotus coeruliceps modrokroni motmot Blue-cheeked Bee-eater Merops persicus zeleni čebelar Blue-eared Kingfisher Alcedo meninting mangrovski vodomec Blue-headed Bee-eater Merops muelleri safirasti čebelar Blue-moustached Bee-eater Merops mentalis modrobrki čebelar Blue­tailed Bee­eater Merops philippinus bodičasti čebelar Blue-throated Bee-eater Merops viridis malajski čebelar Blue-throated Motmot Aspatha gularis modrogrli motmot Blue-throated Roller Eurystomus gularis modrogrla krokarica Blue-winged Kookaburra  Dacelo leachii kričavi lovač Blyth's Kingfisher Alcedo hercules veliki vodomec Böhm's Bee-eater Merops boehmi rjasti čebelar Broad­billed Motmot Electron platyrhynchum širokokljuni motmot 217 ANGLEŠKO LATINSKO SLOVENSKO Broad­billed Roller Eurystomus glaucurus cimetasta krokarica Broad­billed Tody Todus subulatus rečni todi Brown-headed Paradise-Kingfisher  Tanysiptera danae rjasti edenomec Brown-hooded Kingfisher  Halcyon albiventris poljski gozdomec Brown-winged Kingfisher  Pelargopsis amauroptera rjavoperuti štorkljekljunec Buff-breasted Paradise-Kingfisher  Tanysiptera sylvia belohrbti edenomec Buru Dwarf Kingfisher Ceyx cajeli buruški vodomec Cerulean Kingfisher Alcedo coerulescens sinji vodomec Chattering Kingfisher  Todiramphus tutus žadasti gozdomec Chestnut-headed Bee-eater Merops leschenaulti ogrličasti čebelar Chocolate-backed Kingfisher  Halcyon badia kakavni gozdomec Cinnamon-banded Kingfisher  Todiramphus australasia elbaitni gozdomec Cinnamon-chested Bee-eater Merops oreobates gorski čebelar Collared Kingfisher  Todiramphus chloris smaragdni gozdomec Common Kingfisher Alcedo atthis vodomec Common Paradise-Kingfisher  Tanysiptera galatea svileni edenomec Crested Kingfisher  Megaceryle lugubris čopasti pasat Cuban Tody Todus multicolor kubanski todi Dimorphic Dwarf Kingfisher Ceyx margarethae spremenljivi vodomec European Bee-eater Merops apiaster čebelar European Roller Coracias garrulus zlatovranka Flat-billed Kingfisher  Todiramphus recurvirostris ploskokljuni gozdomec Forest Kingfisher  Todiramphus macleayii akvamarinski gozdomec Giant Kingfisher  Megaceryle maxima orjaški pasat Glittering Kingfisher Caridonax fulgidus prelestni gozdomec Great-billed Kingfisher Pelargopsis melanorhyncha sajasti štorkljekljunec Green Bee­eater Merops orientalis smaragdni čebelar Green Kingfisher  Chloroceryle americana zeleni pasat Green-and-rufous Kingfisher  Chloroceryle inda gozdni pasat Green-backed Kingfisher  Actenoides monachus samotarski gozdomec Grey-headed Kingfisher  Halcyon leucocephala sivoglavi gozdomec Guadalcanal Dwarf Kingfisher Ceyx nigromaxilla guadalkanalski vodomec Guam Kingfisher Todiramphus cinnamominus cirkonijski gozdomec Half-collared Kingfisher Alcedo semitorquata turkizni vodomec Hombron's Kingfisher Actenoides hombroni gorski gozdomec Hook-billed Kingfisher  Melidora macrorrhina kavljekljunec Indian Roller Coracias benghalensis indijska zlatovranka Indigo-banded Kingfisher Ceyx cyanopectus pasasti vodomec Islet Kingfisher Todiramphus colonus arhipelaški gozdomec Jamaican Tody Todus todus jamajški todi Javan Kingfisher  Halcyon cyanoventris javanski gozdomec Keel­billed Motmot Electron carinatum modroobrvi motmot Kofiau Paradise-Kingfisher  Tanysiptera ellioti širokorepi edenomec Laughing Kookaburra  Dacelo novaeguineae veliki lovač Lazuli Kingfisher  Todiramphus lazuli lazulitni gozdomec A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 218 SCOPOLIA No 91 – 2017 ANGLEŠKO LATINSKO SLOVENSKO Lesson's Motmot Momotus lessonii diademski motmot Lilac Kingfisher Cittura cyanotis zakrinkani lovač Lilac-breasted Roller Coracias caudatus lastovičja zlatovranka Little Bee­eater Merops pusillus mali čebelar Little Kingfisher Ceyx pusillus pritlikavi vodomec Little Paradise-Kingfisher  Tanysiptera hydrocharis mali edenomec Long­tailed Ground­Roller Uratelornis chimaera fazanovranka Madagascar Pygmy-Kingfisher Corythornis madagascariensis oranžni vodomec Makira Dwarf Kingfisher Ceyx gentianus modrobeli vodomec Malachite Kingfisher Corythornis cristatus čopasti vodomec Malagasy Kingfisher Corythornis vintsioides madagaskarski vodomec Malaita Dwarf Kingfisher Ceyx malaitae malaitski vodomec Mangareva Kingfisher Todiramphus gambieri zlatokroni gozdomec Mangrove Kingfisher  Halcyon senegaloides mangrovski gozdomec Manus Dwarf Kingfisher Ceyx dispar admiralski vodomec Mariana Kingfisher Todiramphus albicilla marianski gozdomec Marquesan Kingfisher  Todiramphus godeffroyi apatitni gozdomec Melanesian Kingfisher Todiramphus tristrami koralni gozdomec Mewing Kingfisher Todiramphus ruficollaris turmalinski gozdomec Moluccan Dwarf Kingfisher Ceyx lepidus moluški vodomec Mountain Kingfisher  Syma megarhyncha gorski rumenokljunec Moustached Kingfisher  Actenoides bougainvillei brkati gozdomec Narrow-billed Tody Todus angustirostris gorski todi New Britain Dwarf Kingfisher Ceyx sacerdotis novobritanski vodomec New Georgia Dwarf Kingfisher Ceyx collectoris vijoličasti vodomec New Ireland Dwarf Kingfisher Ceyx mulcatus novoirski vodomec Niau Kingfisher Todiramphus gertrudae zlati gozdomec North Solomons Dwarf Kingfisher Ceyx meeki žalobni vodomec Northern Carmine Bee-eater Merops nubicus rdeči čebelar Northern Silvery Kingfisher Ceyx flumenicola platinasti vodomec Numfor Paradise-Kingfisher  Tanysiptera carolinae smejavi edenomec Olive Bee­eater Merops superciliosus olivni čebelar Oriental Dollarbird Eurystomus orientalis zelena krokarica Oriental Dwarf Kingfisher Ceyx erithaca triprsti vodomec Pacific Kingfisher Todiramphus sacer nebesni gozdomec Papuan Dwarf Kingfisher Ceyx solitarius papuanski vodomec Philippine Dwarf Kingfisher Ceyx melanurus filipinski vodomec Pied Kingfisher  Ceryle rudis črnobeli pasat Pitta­like Ground­Roller Atelornis pittoides modroglava pitovranka Pohnpei Kingfisher Todiramphus reichenbachii citrinski gozdomec Puerto Rican Tody Todus mexicanus portoriški todi Purple Roller Coracias naevius progasta zlatovranka Purple-bearded Bee-eater Meropogon forsteni bradati legat Purple-winged Roller Coracias temminckii modrovranka Racket-tailed Roller Coracias spatulatus lopatasta zlatovranka 219 ANGLEŠKO LATINSKO SLOVENSKO Rainbow Bee-eater Merops ornatus avstralski čebelar Red-backed Kingfisher  Todiramphus pyrrhopygius puščavski gozdomec Red­bearded Bee­eater Nyctyornis amictus rdečebradi legat Red-breasted Paradise-Kingfisher  Tanysiptera nympha loparjasti edenomec Red-throated Bee-eater Merops bulocki rdečegrli čebelar Ringed Kingfisher  Megaceryle torquata ovratniški pasat Rosy Bee­eater Merops malimbicus rožnati čebelar Ruddy Kingfisher  Halcyon coromanda rdeči gozdomec Rufous Motmot Baryphthengus martii cimetasti motmot Rufous-bellied Kookaburra  Dacelo gaudichaud rjasti lovač Rufous-capped Motmot Baryphthengus ruficapillus rjasti motmot Rufous-collared Kingfisher  Actenoides concretus žvižgajoči gozdomec Rufous-headed Ground-Roller Atelornis crossleyi bradata pitovranka Russet-crowned Motmot Momotus mexicanus čebelarski motmot Rusty-capped Kingfisher Todiramphus pelewensis zlatoglavi gozdomec Sacred Kingfisher  Todiramphus sanctus sveti gozdomec Scaly Ground-Roller Geobiastes squamiger luskovranka Scaly-breasted Kingfisher Actenoides princeps luskasti gozdomec Shining Blue Kingfisher Alcedo quadribrachys bleščeči vodomec Short-legged Ground-Roller Brachypteracias leptosomus zemljovranka Shovel-billed Kookaburra  Clytoceyx rex žabjekljunec Society Kingfisher Todiramphus veneratus tahitijski gozdomec Somali Bee­eater Merops revoilii somalijski čebelar Sombre Kingfisher  Todiramphus funebris žalobni gozdomec Southern Carmine Bee-eater Merops nubicoides škrlatni čebelar Southern Silvery Kingfisher Ceyx argentatus srebrni vodomec Spangled Kookaburra  Dacelo tyro pegasti lovač Spotted Wood Kingfisher Actenoides lindsayi pegasti gozdomec Stork-billed Kingfisher  Pelargopsis capensis obalni štorkljekljunec Striped Kingfisher  Halcyon chelicuti progasti gozdomec Sula Dwarf Kingfisher Ceyx wallacii sulški vodomec Sulawesi Dwarf Kingfisher Ceyx fallax sulaveški vodomec Swallow-tailed Bee-eater Merops hirundineus lastovičji čebelar Talaud Kingfisher  Todiramphus enigma indigolitni gozdomec Tody Motmot Hylomanes momotula mali motmot Torresian Kingfisher Todiramphus sordidus malahitni gozdomec Trinidad Motmot Momotus bahamensis trinidadski motmot Turquoise-browed Motmot Eumomota superciliosa gizdavi motmot Ultramarine Kingfisher  Todiramphus leucopygius ametistni gozdomec Vanuatu Kingfisher Todiramphus farquhari topazni gozdomec White-bellied Kingfisher Corythornis leucogaster džungelski vodomec White-fronted Bee-eater Merops bullockoides beločeli čebelar White-mantled Kingfisher Todiramphus albonotatus iolitni gozdomec White-throated Bee-eater Merops albicollis zakrinkani čebelar White-throated Kingfisher  Halcyon smyrnensis izmirski gozdomec A. VREZEC, P. VRH VREZEC, J. GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta / Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal 220 SCOPOLIA No 91 – 2017 ANGLEŠKO LATINSKO SLOVENSKO Whooping Motmot Momotus subrufescens karamelni motmot Winchell's Kingfisher Todiramphus winchelli opalni gozdomec Woodland Kingfisher  Halcyon senegalensis sinji gozdomec Yellow-billed Kingfisher  Syma torotoro mali rumenokljunec SCOPOLIA SC OP OL IA Journal of the Slovenian Museum of Natural History CODEN SCPLEK ­ ISSN 0351­0077 Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Vsebina / Contents: Vpijati (Coraciiformes) l VREZEC: Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Foreword Al VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov . . . . . . . . . . . 9 Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data Al VREZEC, Urška KAČAR: Katalog vpijatov (Coraciiformes) ornitološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Catalogue of Coraciiformes in ornithological collection of the Slovenian Museum of Natural History Tomi TRILAR: Katalog zunanjih zajedavcev z vpijatov (Coraciiformes), shranjenih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije . . . . . . . . .113 Catalogue of the ectoparasites from Coraciiformes in the collection of the Slovenian Museum of Natural History Barbka GOSAR HIRCI, Katra MEKE: Slika čebelarjev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije . . . . . . . . . . 127 The painting of Bee-Eaters owned by the Slovenian Museum of Natural History Al VREZEC, Dare FEKONJA: Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme Al VREZEC, Petra VRH VREZEC, Janez GREGORI: Predlog slovenskega vrstnega poimenovanja vpijatov (Coraciiformes) sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .181 Slovenian nomenclature of the Coraciiformes of the world – a proposal MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE 91 2017 91 2017 SC O P O L IA N o 91 (2 01 7) V pi ja ti (C or ac iif or m es )