1 1. junija 1976 —Leto XII, —Št. 22 (331) — Cena 2 din Mladi iz Esslingena v Velenju Dan prosvetnih delavcev Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Velenje pripravlja za letošnji „Dan prosvetnih delavcev" več prireditev. Skupaj z vodstvi osnovnih organizacij sindikata je bilo dogovorjeno, da bodo letos organizirali s sodelovanjem komisije za Šport in rekreacijo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje tudi športna srečanja. Prihodnjo soboto, 19. junija, bo v Domu kulture Velenje s pričetkom ob 18. uri kulturni program, posvečen dnevu prosvetnih delavcev Šaleške doline. Nastopila bosta Dekliški pevski zbor gimnazije Velenje in Ša-lesš&a folklorna skupina. Že ta ponedeljek, 14. junija, pa se bodo začela športna srečanja prosvetnih delavcev. Prvi dan bo s pričetkom ob 16.00 na kegljišču hotela Paka v Velenju tekmovanje ekip in posameznikov v kegljanju. V torek, 15. junija, bo ob 16.uri v telovadnici osnovne šole Karel Destnovnih-Kajuh v Šoštanju tekmovanje odbojkarsških moštev. Nastop plavalcev, posameznikov in ekip, bo v sredo, 16. junija ob 16. uri na bazenu v Velenju. Tekmovanje strelcev pa bo v četrtek, 17. junija, s pričetkom ob 16. uri v mali telovadnici Rudarskega šolskega centra Velenje. Tekmovali bodo posamezniki in ekipe. Najbopi posamezniki in ekipe bodo prejeli diplome, najuspešnejša šola v skupni uvrstitvi pa prehodni pokal Občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanje Velenje. Razstava barvnih fotografij Danes zvečer ob 20. uri bodo v knjižnici v Velenju odrpli razstavo barvnih fotografij. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Na sprejemu v občinski skupščini Velenje POGOVORI PREDSTAVNIKOV OBČIN O prihodnjem razvoju Gorenja V delovnih organizacijah v okviru sestavljene organizacije združenega dela „Gorenje" Velenje so prav zdaj sredi široke javne razprave o prihodnji srednjeročni razvojni usmeritvi tega-pomembnega jugoslovanskega podjetja. Ker je te dni v Velenju odprta razstava „Gorenje 76", ki je doslej največji prikaz izdelkov obstoječih proizvodnih programov delovnih organizacij Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje, je pripravila sestavljena organizacija združenega dela „Gorenje v dneh od 8. do 11. junija pogovore s predstavniki občin, kjer imajo sedež delovne organizacije „Gorenje" o prihodnjem srednjeročnem razvojnem načrtu. Tako so se v torek, 8. junija, posvotovali predstavniki občin koroške in mariborske regije, v sredo, 9. junija, so bili v Velenju predstavniki prekmurskih in pomurskih občin, isti pa so bili tudi pogovori o srednjeročni razvojni usmeritvi ZIP „Gorenje" s predstavniki občin Velenje in Moziije. V Petek, 11. junija, pa pridejo v Velenje predstavniki občin Subotica, Sombor in Kikinda ter Socialistične avtonome pokrajine Vojvodine. Za soboto, 12. junija, je sklicano posvetovanje sekretaijev Zveze komunistov iz delovnih organizacij v okviru Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" ter sekretaijev medobčinskih svetov ZK. Tudi na tem posvetu bo tekla beseda o prihodnji srednjeročni razvojni usmeritvi sestavljene organizacije združenega dela „Gorenje" Velenje. Razstavo „Gorenje 76", na kateri so prvič skupno prikazana prizadevanja in dosežki vseh 14.000 delavcev ..Gorenja", pa so^si ogledali tudi številni drugi visoki gostje ter predstavniki delovnih organizacij, ki sodelujejo z „Gorenjem". PRAZNIK DOLINE V VELENJU NA SVIDENJE ČEZ DVE LETI Zadnjo nedeljo, 6. junija, so bile v središču Mislinjske doline sklepne prireditve v počastitev praznika občine Slovenj Gradec. V novih prostorih Umetnostnega paviljona je bila slovesna seja Skupščine občine Slovenj Gradec, ki so se je razen delegatov vseh treh zborov ter občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi številni gostje. Na seji so bih delegacija občine Gornji Milanovac, gostje, ki so prispeli v Slovenijo z „Vlakom bratstva in enotnosti 1976" - rodoljiubi iz Srbije, predstavniki partizanskih enot, ki imajo domicil v Slovenj Gradcu, predstavniki sosednjih občin in Jugoslovanske ljudske armade ter častni občani. Slavnostni grovornik na seji je bil sekretar komiteja občinske konference ZK Slovanj Gradec Mladen Mrmolja, temeljni organizaciji združenega dela Gradnje in turizem slovenjgraške Lesne so podelili „0bčinsko nagrado 1976", Vzgojnovarstvenemu zavodu Slovenj Gradec pa „Vrunčevo nagrado 1976". Gostje — udeleženci svečane seje Skupščine občine Slovenj Gradec. Petnajst let že vozijo vlaki bratstva in enotnosti izmenoma enkrat z nekdanjimi pregnanci v Srbijo, drugič z njihovimi gostitelji v Slovenijo. In čeprav je od tistih te&ih dni, ko je okupatorjeva nasilna roka hotela izgnati za vedno z njihove rodne zemlje zavedne Slovence minilo že 35 let, so srečanja tudi danes enako prisrčna, ganljiva; saj tedaj seje med našimi narodi in narodnostmi skovalo trdno bratstvo, ki bo vedno živelo. Kajti, kot je dejal tovariš Tito leta 1946, težnja za bratstvom in enotnostjo je sila, ki nam daj moč, da največje težave premagujemo. Vsi smo izredno nestrpno pričakovali najdražje goste iz bratske Srbije. Uresničile so se želje vseh, še zlasti pa Milana, Ivana, Vide in drugih pregnancev, da bi vrnili vsaj delček njihove gostoljubnosti. To so najbolje potrjevale besede slovesa v torek, ko so se dragi gostje s solzami v očeh poslavljali od i svojih bratov in sester Slovencev. Resnično, bratstvo in enotnost je tudi tokrat doživelo svojo veliko potreditev. rov. Sicer pa se jostae mudila v Velenju tudi delegacija mesta ozir. občine Essilngen, ki jo je vodil prof. dr. Pohl, podžupan za področje gospodarstva. S strani gimnazije Theodor Heuss pa je bil navzoč njen ravnatelj Dieter Baun in pedagoška pomočnica Waltraud Bierbohm. Delegacija si je ogledala Velenje, razstavo v knjižnici, muzejske zbirke na velenjskem gradu in razstavo o razvoju Gorenja v Rdeči dvorani. V ponedeljek je delegacijo mesta Esslingen in pevska zbora obeh gimnazij sprejel predsednik občinske skupščine Nestl Žgank. Ob tej priliki je o pomenu sodelovanja med obema mestoma spregovorila podpredsednica občinske skupščin tov. Herma Groznik. Zbor iz Esslingena se je zahvalil tako, da je v skupščinski dvorani zapel nekaj pesmi. V torek so se predstavniki gimnazije Esslingen vrnili domov, prof. dr. Pohl pa se je v tukajšnjem zavodu za urbanizem seznanil z problemi urbanizma in gradbeno dejavnostjo v občini Velenje. Oba zbora sta v torek odšla na enodnevni izlet v Logarsko dolino, dekleta iz Esslingena pa še na dvodnevni izlet v Crikve-nico in Plitvička jezera. Pretekli ponedeljek smo Velenjčani prisostvovali zanimivemu koncertu, na katerem sta sodelovala dekliški pevski zbor gimnazije iz Esslingena (ZRN), ki ga vodi prof. Klaus Wolf in dekliški pevski zbor gimnazije Velenje pod vod- stvom prof. Ivana Marina. To je bilo že četroto srečanje obeh zborov, stiki med obema mestoma in gimnazijama pa postajajo že tradicionalni. Letos so mlade pevske iz Esslingena navdušile velenjsko občinstvo s programom renesančinih in nemških narodnih pesmi, pri čemer je bilo opaziti velik, kvaliteten razvoj tega zbora. Ob koncu koncerta sta zbora združeno zapela tri pesmi, med njimi tudi priljubljeno „Pojdem u rute", ki je postala že simbol zbliževanja obeh pevskih zbo- • Obširno so spregovorili o srednjeročnem razvojnem načrtu Sekretarji zveze komunistov Pred dnevi so se v tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje posvetovali sekretarji osnovnih organizacij ZK, člani komiteja "tovarniške konference ZK, vodje temeljnih organizacij združenega dela ter vodstveni delavci delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela „Gorenje". Ob pregledu uresničevanja razvojni usmeritvi v okviru pro-stališč, sprejetih na sestanku razšiijenega političnega aktiva delovne organizacije, so obširno spregovorili o srednjeročnem razvojnem načrtu „Gorenja" ter o razvojni usmeritvi programa „Dom" v najširšem smislu. Razprava je poudarila nujnost, da je sprihodnjo srednjeročno razvojno usmeritvijo seznanjen sleherni zaposleni v delovnih organizacijah „Gore-nja". Posvetovanje je sklenilo, da naj bi v vseh osnovnih organizacijah ZK spregovorili o grama „Dom", ob tem pa te bilo poudarjeno, da se morajo načrti prav vseh temeljnih organizacij združenega dela odraziti v programu „Dom". Govora je bilo tudi o vsebinskih pripravah na razpravo o osnutku zakona o združenem delu v tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje, kjer razpravo o osnutku zakona o združenem delu povezujejo z obravnavo predloga prihodnje srednjeročne razvojne usme- ritve, bodo namenili posebno pozornost vprašanjem v zvezi z dohodkovnimi odnosi ter združevanjem dela in sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in v sestavljeni organizaciji združenega dela „Go-renje". Sicer pa so se v tovarni gospodinjske opreme „Go-renje" Velenje, kot je bilo dogovorjeno na posvetovanju, lotih tudi priprave analize delegatskih razmerij. Analizo s predlogi ugotovitev, da bi delegatski odnosi v prihodnje bolj zaživeli, bodo posredovali družbenopolitičnim organizacijam ter samoupravnim in poslovodnim organom. UDELEŽENCI VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI V ŠALEŠKI DOLINI • UDELEŽENCI VLAKA BRATSTVA ZADNjEDNI PO SVETU.. • Predsednik Tito v Turčiji Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je na povabilo predsednika Sahrjja Koruturka odpotoval na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Turčijo. Obisk predsednika Tita je pomemben prispevek k razvijanju prijateljskih odnosov med obema državama, hkrati pa je sestavni del jugoslovanskih parov za razširitev sodelovanja in sporazumevanja z vsmi sosednjimi državami. Med Jugoslavijo in Turčija dolgo časa ni bilo političnih dialogov na najvišji ravni, kar je pravzaprav povsem v nasprotju z dejanskimi interesi tako ene kot druge države. Tako lahko obisk predsednika Tita v Turčiji pojmujemo kot pomemben prispevek k nadaljnjemu razvijanju balkanskih odnosov na podlagi načela neuvrščenosti, hkrati pa je to korak bliže k sklicu konference balkanskih držav. To naj bi bila tista mednarodna tribuna, kjer bi se predstavniki balkanskih držav, ne glede na blokovsko pripadnost, dogovorih za tesnejše sodelovanje na vseh tistih področjih, kjer obstajajo zanimanje, možnosti in potrebe. # Sirske enote v Libanonu Po poročilih zahodnih agencij so se sirske tankovske enote, ki so vdrle v Libanon, že spopadle s palestinskimi in drugimi levičarskimi enotami. Damask je sporočil, da so sirske enote vdrle v Libanon zato, da bi preprečile razdelitev te države na krščanski in palestinski del. To razdelitev naj bi po izjavah Sirije pripravljala Palestinska osvobodilna organizacija, katere predsednik Jaser Arafat pa je to odločno zanikal. Ena izmed posledic sirskega vkorakanja v Libanon je tudi prekinitev diplomatskih odnosov med Egiptom in Sirijo, kar je v komaj zaceljene stare rane arabske enotnosti vneslo nove bolečine. Več arabskih dežel je ponudilo svoje posredovanje in tako - pa še posebej glede na izkušnje, ki jih ponuja zgodovina - lahko pričakujemo slej ali prej ponovno navezavo stikov med Sirijo in Egiptom, toda v senci bo slej ko prej ostala usoda palestinskega naroda. Tudi sedanje medarabske zdrahe namreč puščajo ob strani najusodnejši problem: usodo Palestincev in njihove zahteve ter želje da bi naposled dobili svojo državo. • Boj se razvnema Uporniki v Rodeziji znova ogrožajo železniški in cestni promet. Zato je promet na cestah proti Južni Afriki ponoči prepovedan, podnevi pa poteka le v konvojih z vojaškim spremstvom. Potovati pa tudi tako ni varno, kot se je izkazalo ob zasedi okoli sto kilometrov severno od meje z Južno Afriko, v kateri sta izgubila življenje dva pripadnika Smithovih oboroženih sil. Očitno je namen upornikov onemo-^gočiti ali vsaj ovirati promet na cestah in železniških progah, ki povezujejo Rodezijo z Južno Afriko. • Koalicija se maje Francoski predsednik Giscard d'Estaing in premier Jacques Chirac sta imela dvodnevne posvete z namenom, preprečiti nadaljnjo slabitev enotnosti v vladni koaliciji. Ta enotnost se je nevarno zamajala konec prejšnjega tedna, ko se je najmočnejša stranka v koaliciji, de-golistična UDR, uprla zakonskemu predlogu, za katerega je dal pobudo šef države. Degolisti so nastopili proti zakonu o davku na dobiček, ki se ustvarja v prometu z nepremičninami, s čimer so dejansko izrazili nezadovoljstvo z reformami, ki jih je Giscard d'Estaing obljubil pred dvema letoma, ko je prevzel najvišjo funkcijo v državi. .IN DOMOVINI CENTER - V 16 mesecih, kar je prav gotovo svojevrsten rekord, so zgradili nov turistični center Babin Kuk blizu Dubrovnika, ki obsega luksusni hotel Dubrovnik-President s 350 posteljami in hotele kategorije A-l Plakir, Tirena in Argosi z nadaljnjimi 1650 posteljami, tri plavalne bazene, 15 trgovin, jazz-klub, vinsko in pivsko klet, folklorni klub in druge specializirane gostinske objekte. Sredstva za to veliko investicijo so zagotovili z 20 milijoni dolarjev kredita mednarodne banke ter s kreditoma zagrebške gospodarske banke in dubrovniške banke, ki sta dali po 397 milijonov dinarjev. Skupaj s sodobno opremo je ta novi turistični kompleks veljal milijardo 60 milijonov dinarjev ah le 17 odstotkov več od predračunske vsote, predvidene pred dvema letoma. • POSOJILO - Delegati skupščine zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije so sprejeli in podpisali samoupravni sporazum o izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresa na območju občinskih skupščin Tolmin in Nova Gorica. Tako so se stanovanjske skupnosti občin, obale in Ljubljane sporazumele, da bodo iz sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi upravljajo, dale stanovanjskima skup-nostima v občinah Tolmin in Nova Gorica posojilo v skupni višini 150,000.000 dinarjev z odplačilno dobo 20 let ter 2-od-stotno obrestno mero. Prva letna anuiteta bo zapadla v plačilo šele 1. januarja 1980. leta in tedaj šele bo začela teči dogo- voijena doba odplačevanja. • GRIPA - Letošnja epidemija gripe v Sloveniji je trajala od 1. marca do 26. aprila. V tem času je obolelo za gripo, ki jo je raznašal virus A-Victoria 75 kar 146.710 ljudi. V to število pa so zajeti le tisti bolniki, ki so iska|; zdravniško pomoč. Tako lahu\j zapišemo, da je bilo gripoznih obolenj celo nekaj več, kot kažejo uradni podatki, saj se je marsikateri posameznik zdravil kar sam. Od vseh obolelih je letos umrlo za gripo 19 ljudi. To so bih predvsem starejši občani, ki so bili že prej bolni. Sicer pa je največ ljudi prebolelo gripo v Mariboru z okolico, Celje je na • drugem mestu, Ljubljana pa na tretjem. REZERVE - V prvih štirih mesecih letos smo v devizni bilanci beležili primanjkljaj v znesku 135 milijonov dolarjev medtem ko je lani znašal 477 milijonov dolarjev v istem obdobju. Občutno so se tudi povečale devizne rezerve naše države. q TOVARNA - Naša prva tovarna sladkoija v Ormožu, ki bo začela s proizvodnjo že leta 1979, sodi med kapitalno intenzivne investicije, kar na področju kmetijstva, predvsem pa poIjedelstva, pri nas ni pogosto. Tovana, ki bo letno dajala okrog 30.000 ton sladkorja, bo imela širši pomen. Z gradnjo tovarne naj bi se predvsem okrepila domača strojegradnja, pospešile melioracije, komasacije, segla bo celo na področje k emiične industrije (pri iskanju novih herbicidov), spremenila naj bi ustavljene transportne naprave, predvsem pa naj bi korenito posegla v odnose v poljedelstvu samem. Doslej se je 70 temeljnih organizacij združilo s samoupravnim sporazumom v konzorcij, ki bo zagotovil potrebna sredstva za gradnjo tovarne, mnogo pa bo treba storiti v sami surovinski bazi, pri pridelovanju sladkorne pese, da bomo začrtane okvire tudi dosegli. q POSOJILO - Po zadnjih podatkih o vpisovanju in vplačilu javnega posojila za ceste — zbrati moramo (do oktobra!) 900 milijonov dinaijev - kaže, da Slovenci preveč kolebamo v odločitvah, kot da nam ni mar, kakšno cestno mrežo imamo. Podatki namreč govore, da akcija vpisovanja posojila poteka prepočasi, čeprav bodo sredstva, zbrana z javnim posojilom dragocena. Tako bomo morali dokončati gradnjo odseka ceste Celje-Aija vas, začeti z gradnjo odseka Ljubljana -Vrhnika, zgraditi obmejni prehod Vrtojba pri Novi Gorici, nadaljevati dela na obalni cesti itd. S tako zbranim denarjem, ki predstavlja de-vetino vseh potrebnih sredstev, bi tako posodobili republiško cestno mrežo, predvsem njen regionalni red, saj imamo ceste, ki ne ustrezajo zahtevam sodobnega prometa. • REKLI SO TE DNI: Komentar tedna »RUBIKON« Osnutek zakona o združenem delu bo vse tja do pozne jeseni v ospredju vseh naših razprav: v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in še marsikje drugje. Marsikje v Sloveniji je razprava že prestopila Rubikon, se pravi, da se počasi spušča z ravni načelnosti v določnost, ponekod pa še razmišljajo o tem, kako se razprave lotiti. In to je dobro; le da ne bo trajajlo predolgo časa, za samo razpravo pa ga bo zmanjkalo. Poznamo že tudi primere, ko se nekaterih loteva obup. Kako drugače pa naj rečemo za tistega sekretarja Zveze koministov, ki ni znal na seji svoje TOZD povedati nič drugega kot to, da je zajamral: „Kako naj poteka razprava, ko pa niti ne vem na katerem koncu naj se lotim osnutka..." Naš odgovor: Na začetku. stavbe dela, samoupravne stavbe dela. Prej nasprotno: z ustanovitvijo TOZD so dane šele vse organizacijske možnosti, da se povsem raz-živijo tista samoupravna načela, ki so zapisana v ustavi, sedaj pa tudi v osnutku zakona o združenem delu. S takšnim pleteničenjem ne bomo prišli nikamor. Zdi se, da sta v tem trenutku pomembni predvsem naslednji spoznanji. Prvič, da s tem, ko smo ustanovili temeljne organizacije združenega dela še nismo dogradili Torej so dane sedaj tudi vse zakonske možnosti, da delavec samostojno in po samoupravni poti razpolaga z rezultati svojega dela, da menja delo z drugimi oziroma da združuje vse svoje ustvarjalne sile za uresni- čitev samoupravnih socialističnih smotrov. Drugič, razprava o osnutku zakona o združenemdelu bo najhitreje krenila z „mrtve točke" tako, da bo najprej vsak pometel pred svojim pragom. Hočemo reči, da je potrebno ob tej razpravi kritično presoditi stopnjo samoupravnih odnosov v TOZD pa tudi drugod. Tega ne more storiti namesto nas nihče drug: ne centralni komite, ne sindikati in ne Socialistična zveza. Vsak najbolje pozna sebe in okolje v katerem dela. Torej je pred nami priložnost, da si pošteno ogledamo svoj samoupravni obraz v luči določil zakona o združenem delu. MILAN MEDEN Bratje v borbi Takoj po prihodu so drage goste pozdravili in sprejeli tudi nekdanji izgnanci in jih potem niso „pustili" vse do slovesa v torek popoldne. Prebivalci Velenja smo nadvse prisrčno in gostoljubno sprejeli drage goste iz Srbije, udeležence letošnjega vlaka bratstva in enotnosti. Nekaj po petnajsti uri v soboto je pripeljal iz Celja na z zastavami okrašeno kotalkališče avtobus z nekdanjimi gostitelji in prebivalci iz srbskih krajev ki so v težkih dneh naše revolucije odprtih rok sprejeli iz rodnih krajev pregnane njihove brate in sestre Slovence. Skupaj z nekdanjimi gostitelji sta v Velenje prispeli tudi delegacija pobratene Vrnjačke Banje in krajevne skupnosti Novo selo iz te občine. Njihov prihod je toplo pozdravilo blizu tisoč občanov, ki so se zbrali na kotalkališču. Izredno nestrpno pa so drage goste iz bratske Srbije pričakovali nekdanji pregnanci. Ko so se odprla vrata avtobusa, so si planili v objem, namesto besed pa so govorile solze, veselje in sreča ob ponovnem snidenju. Ob zvokih rudarske godbe so nato vsi skupaj krenili na tri- jih v topli Srbiji, kasneje pa še drugod, tako kot sprejmeš brata ali sestro, mater ali očeta; nesrečniki so sprejeli še nesreč-nejše in jim nudili zadnjo skorjo kruha in tovariško roko pomoči ter tako utijevali nerazdružljivo verigo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti." Nato je Jože Veber še enkrat zaželel dragim gostom iz Srbije predsednik skupščine občine Vrnjačka Banja Slavko Jan-kovič. ,.Srečen in vzhičen sem, da vas lahko pozdravim v imenu Vmjačke Banje, v imenu njenih dvajset tisoč prebivalcev, v imenu deset tisoč gostov, ki so na zdravljenju in na oddihu ali rekreaciji v Vmjački Banji. Zmerom ste nam bili dragi in dobri gostitelji, mi pa se bomo trudili, da vam bomo dobri gostje. Hvala vam za izredno lep in prisrčen sprejem," je dejal predsednik občinske skupščine pobratene Vrnjačke Banje Slavko Jankovič. Z roko v roki, tesno objeti, so nato dragi obiskovalci iz Srbije odšli skupaj z dorračini katerih gosti so bili, na njihove domove. Dragi gostje iz pobratene Vrnjačke Banje so si v ponedeljek ogledali termoelektrarno Šoštanj in gradbišče Šoštanja 4. V prostorih novega obrata družbene prehrane jih je pozdravil v imenu delavcev REK glavni direktor tega kombinata Mirko Bizjak. V nagovoru je med drugim poudaril izreden pomen prijateljstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije in da se morajo bratske vezi še naprej poglobljeno razvijati. Mirko Bizjak je goste iz pobratene Vrnjačke Banje in okoliških krajev seznanil tudi s prizadevanji velenjskih rudarjev, da že prihodnje leto, ko bo končana 4. stopnja elektrarne, nakopljejo 4,7 milijona ton lignita. buno, nad katero je visel velik napis „Dobrodošii gostje iz Srbije." Pri tem so jih prisrčno pozdravljali tudi velenjski pio-nirji, ki so prišli na ta svečan sprejem v svojih pionirskih oblačilih, v rokah pa so držali zastavice in gesla: bratstvo in enotnost je pogoj izgradnje so-cializrra, bratje v krvi, bratje v borbi, povezuje nas skupen boj za lepši jutri, živel nam naš dragi Tito ... Dobrodošlico jim je izrekel predsednik občinske konference SZDL Velenje Jože Veber. Še posebej je poudaril, da so nacisti pri 'izseljevanju za-vedrih Slovencev pozabili na moč narodov in pripravljenost ljudi na boj, na to, da bodo pomagali drug drugemu v borbi za osvoboditev in ohranitev. „Strpani kot živina v zapečatene vagone so se slovenski izgnanci spraševali kdo in kako nas bodo sprejeli? In sprejeli so iskreno dobrodošlico, da bi se med bivanjem v Šaleški dolini počutili kot da so resnično med pravimi brati. „Mi pa se bomo potrudili, da vam v teh treh dneh vrnemo del vaše gostoljubnosti in tiste človeške narodnostne topline, na kateri sta zrastla nerazdružljivo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti", je ob koncu dobrodošlice dejal predsednik OK SZDL Velenje Jože Veber. Dragim gostom so na kotalkališču pripravili lep kulturni program Šaleška folklorna skupina, ki jih je izredno navdušila s srbskimi plesi in mladi pevci z osnovne šole Anton Aškerc. Član arraterskega gledališča Velenje Drago Seme pa je prebral nekaj pisem nekdanjih pregnancev. V imenu gostov se je nato za izredno prisrčen sprejem in program, ki so ga pripravili ob njihovem prihodu, zahvalil Kratek, vendar izredno lep program, ob prihodu je goste navdušil DŽEMAL BI JEM C: - Stopamo v obdobje, ko pri delovnem človeku zavest o škodljivih posledicah malomarnega ravnanja z naravo in z vsem, kar ga obkroža prevladuje nad neznanjem o tem. Delavec - samouprav-ljavec vse bolj spoznava in čuti, da upravljanje družbenih sredstev v najširšem pomenu besede, zajema tudi upravljanje in vplivanje na razvoj družbe in narave, ki ga obkroža. FRANC ŠETINC: - Zelo je pomembno, da ne ožimo fronte socialističnega samoupravljanja. Klerikalizem in sektaštvo pomenita poleg tehnokra-tizma, birokratizma in konzervativizma veliko potencialno nevarnost v naši družbi. Naša politika, naš boj bo na tem področju učinkovit, če bo objektivno širil fronto progresivnih sil. ZORAN POLIČ: - Ko gradimo in utrjujemo našo socialistično skupnost, ko dajemo edinstven primer v svetu, kako je mogoče vse dosledneje uveljaviti neposredno upravljanje delovnih ljudi na vseh področjih družbenega in političnega življenja, ko uveljavljamo dosledno internacionalizem v vseh svojih zunanjepolitičnih odločitvah, moramo s posebno skrbjo razvijati v svoji domovini tiste najpristnejše prvine medljudskih odnosov, ki naj iz naše skupnosti še uspešneje spodbujajo k izgradnji trdnejših temeljev veličastne zgradbe miru in sodelovanju vseh narodov v svetu. IN ENOTNOSTI V ŠALEŠKI DOLINI • UDELEŽENCI VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI V ŠALEŠKI DOLINI bratje v svobodi V Šmartnem ob Paki so že v nedeljo stekli prvi pogovori med delegacijama krajevne skupnosti Novo selo ter Šmartnega. Gostje na ogledu v termoelektrarni V Šmartnem ob Paki se je mudila delegacija krajevne skupnosti Novo selo. Na zaključnih pogovorih so se domenili, da se bosta obe krajevni skupnosti pobratili. Sklep o tem so že sprejeli na svetu krajevne skupnosti Šmartno, skupaj z vaškim političnim aktivom. Listino bodo podpisali Je letos na oktobrskih svečanostih v Novem selu. Takrat v občainah Surr.adije slavijo obletnico osvoboditve. Predsednik skupščine občine Vrnjačka Banja Slavko Jankovič se zahvalil za prisrčen sprejem. Poglobljeno sodelovanje • V VELENJU TUDI NAJVIŠJI PREDSTAVNIKI Socialistične republike Sifaije Delegacija Socialistične republike Srbije, ki je prispela v Slovenijo z „ Vlakom bratstva in enotnosti 1976" in v kateri so bili tudi predstavniki socialističnih republik Bosne in Hercegovine ter Hrvatske, se je v torek mudila v Velenju. Visoke goste, med katerimi je bil tudi podpredsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Risto Džunov, je vodil podpredsednik republiške konference SZDL Srbije Filip Matič, spremljali pa so jih član predsedstva Slovenije Tone Bole, sekretar republiške konference SZDL Slovenije Mlan Kučan, sekretar republiškega odbora ZZB NOV Tone Tur-nher in drugi. Po prihodu v Velenje so gostje najprej obiskali skupščino občine, kjer jih je sprejel predsednik Nestl Žgank, sekretarka občinske skupščine, Hermina Klanč-nikova pa jim je spregovorila o razvoju in sedanjem trenutku mesta in občine Velenje. Med pogovori so se gostje iz Srbije zanimali za delovanje delegatske občinske skupščine, za uveljavljanje delegatskih razmerij ter za povezovanje hotenj delovnih ljudi in občanov. V Šoštanju so jih predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kont>inata Velenje in Termoelektrarne Šoštanj seznanili z razvojem združenega energetskega gospodarstva Šaleške doline, prav tako pa tudi z načrti za rast proizvodnje premoga in električne energije. Člani delegacije Socialistične republike Srbije so si zatem ogledali proizvodnjo v več tovarnah velenjskega „Gorenja", v Rdeči dvorani pa so si ogledali razstavo „Gorenje 76". • Pogovori predstavnikov občin Vrnjačka Banja in Velenje Dogovor ob pobratenju Blizu tisoč prebivalcev Velenja je v soboto popoldne nadvse toplo pozdravilo goste iz pobratene Vrnjačke Banje. t Občinska delegacija iz Vrnjačke Banje, v kateri so bili Slavko Jankovič, predsednik občinske skupščine, Radojko Markovič, sekretar občinske konference zveze komunistov, Milorad Jankpvič, predsednik občinske zveze združenj borcev NOV, Dragoslav Jo-vanovič, predsednik družbenopolitičnega zbora, Živadin Djukič, sekretar občinskega sindikalnega sveta in dr. Tomislav Djurovič, seje med svojim obiskom v Velenju pogovarjala tudi s predstavniki velenjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so, da se odnosi med obema pobratenima občinama vedno bolj razvijajo in so dosegli že takšno stopnjo, da bi lahko začeli sodelovati tudi na ekonomskem področju. Zato so se domenili o možnosti, da velenjsko Gorenje v Vrnjački Banji, ki je pomembno turistično in zdraviliško središče, odpre svojo prodajalno. Domenili so se, da bodo sodelovanje še naprej poglabljali in se bodo zavoljo tega predstavniki temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih skupnostih, pogosteje sestajali. • ŠE TO LETO BOSTA KRAJEVNI SKUPNOSTI NOVO SELO IN ŠMARTNO OB PAKI PODPISALI LISTINO O POBRATENJU _ Velenjski pionirji so zaželeli dobrodošlico nekdanjim gostiteljem iz Srbije lllllllllililllllllllllllllllllllllllllllillllllillllllllilllllllllllllllllllllllllllllH RADOJKO MARKOVIČ, SEKRETAR OK ZK VRNJAČKA BANJA_ { Prisrčna zahvala I Ko so se v Velenju zbrali na pogovor predstavniki občin Vrnjačka Banjja in Velenje je sekretar občinske konference zveze komunistov iz Vrnjačke Banje Radojko Markovič na zaključku pogovora povedal: ..Dovolite mi, da se ob zaključku našega obiska v imenu občinske delegacije zahvalim Velenjčanom in vsem občanom te prečudovite slovenske občine za prisrčen in topel sprejem. Svoj čas, ki ste ga nam namenili smo koristno preživeli. Nismo spoznali zgolj naravnih lepot, pač pa tudi " družbeno bogastvo, ki ga imate v vaši občini v elektroenergetskem kombinatu in jugoslovanskem gigantu Gorenju. Manifestacije, ki jih pri- pravimo v kateremkoli jugoslovanskem kraju, imajo vedno namen, da manifestirajo pregled dosežkov naše samoupravne socialistične družbe. Tokrat je to vlak bratstva in enotnosti. Ta vlak je sedanjost in preteklost. Popelje nas s spomini nazaj na naporno življenje pred 35. leti. Zahvaljujoč narodnoosvobodilni borbi oziroma oboroženi socialistični revoluciji v Jugoslaviji, ki jo je organizirala naša zveza komunistov pod vodstvom tovariša Tita, smo -iz te borbe odšli kot zmagovalci. Zavoljo tega lahko trdimo, da vlak bratstva in enotnosti manifestira našo svobodo, neodvistnost, ena-koptavnost, principialnost, ugled v svetu, mir, samoupravljanje in nadaljnji razvoj. To vse pa so naši ideali, na katerih se vzgajamo in še naprej utijujemo prijateljstvo, ki smo ga skovali pred leti. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem vašim občanom, ki so nas_ resnično prisrčno sprejeli. Želimo, da se spet kmalu srečamo pri nas v Srbiji, v naši in vaši Vrnjački Banji. Drugi dan obiska v naši občini so si gostje.Vrnjačke Banje v spremstvu domačinov ogledali znamenitosti Šaleške doline in okoliških krajev. Popoldne pa so se zbrali na pikniku v Šmartnem ob Paki, kjer jih je ob prihodu prisrčno pozdravil predsednik delegacije krajevne skupnosti Alojz Bole. Tudi v Šmartnem so gostom pripravili lep program, zvečer so ob tabornem ognju zaplesali kozaračko kolo, ob zvokih ansambla Srnica pa so se vrteli še pozno v noč. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje je udeležence letošnjega vlaka bratstva in enotnosti, ki so tri dni preživeli v Šaleški dolini, pozdravil direktor tovarne Slavko Geratič, ki je tudi sam dolga štiri leta preživel kot izgnanec. Potem ko jih je Slavko Geratič seznanil z dosedanjim razvojem in nadaljnjim programom tega velikega kolektiva, so si gostje ogledali še proizvodne obrate. 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM JPotem ko so gostje stopili iz avtobusa, so jih obkrožili fantje in dekleta v narodnih nošah, jim izročili šopke ter ponudili kruh in medico po starem slovanskem običaju. IMAŠ ROMAN 27 • HARRISON E. SALISBURV — ■ . z. Bičevski se je čudil naglici in o~"očnosti v generalovih besedah. Zaslutil je, da sc pripravlja nekaj odločilnega. Slutnje so se kmalu uresničile - mesto so nameravali uničiti. Zato so ga poklicali že zvečer. Običajno je.generalu poročal o položaju na fronti šele v zgodnjih jutranjih urah. Hozina je dobro poznal: tokrat je v njegovem glasu zaznal nekaj, kar ga je vznemirilo. Naslednje jutro je generalu Hozinu izročil načrte za miniranje leningrajskih mostov. Pokazal mu je, kje bodo črpali električno energijo in kako bodo sprožili mine. „Kje je razstrelivo? " je vprašal Hozin. „ Vojaški svet meni, da še ni čas, da bi ga razporedili pod mostove," je odgovoril Bičevski. Hozin je zahteval še detajlnejše načrte za akcijo. Bičevski naj bi to opravil v naslednjih štiriindvajsetih urah. Hozina je zanimala sleherna podrobnost. Vse je moralo biti do kraja utemeljeno, premišljeno in precizno pripravljeno. „Koliko raztreliva imamo v mestu? ", ga je zanimalo. „Le nekaj deset ton," je odgovoril Bičevski. „Po ukazu partijskega komiteja bodo v naslednjih urah povečali proizvodnjo. Težave pa imamo tudi na bojišču." „Zdaj ne mislim na bojišče, temveč na zaledje," je odgovoril Hozin. Na kakšno zaledje misli, se je vprašal Bičevski. Ni ga razumel, zato je vprašal: „Mislite na Leningrad, tovariš general? " 900 DNI „Da, v določenem primeru," je odgovoril. Hozinove besede je do kraja razumel že naslednjega dne. Vojaški svet je ukazal, naj okrajnim trojkam razdeli 40 ton razstreliva, ki so ga imeli na zalogi v inženirskih enotah. Trojke so vodili prvi sekretarji partijskih organizacij na področju Kirova, Moskve, Volodarskega in Lenina. Tega dne so dali trojkam tudi orožje in jim ukazali, da morajo v primeru nemškega vdora razstreliti na svojem območju vse pomembnejše objekte. Trojke so bile ustanovljene tudi v večjih tovarnah, institucijah in uradih. Dali so jim zapečatene ovojnice z neznano vsebino. V mestu je bilo 141 trojk, ki naj bi odprle ovojnice v trenutku7ko bIv mesto vkorakali nemški vojaki. Vodilni ljudje, ki so poznali navodila v ovojnicah, so vedeli, da bo treba v določenem trenutku porušiti mesto in obračunati z Nemci. Posebne skupine komunistov so bile pripravljene na vsakršne ukaze. V tovarni Ižorsk, ki kljub nenehnemu bombardiranju ni prekinila proizvodnje in je bila že sredi bojišča, so položili razstrelivo pod žerjave in stiskalnice. Na petro-lejski rezervoar so postavili cilinder s hidrogenom, ki bi povzročil strašno eksplozijo. Podobno je bilo tudi v drugih tovarnah. V Kirovu je trojka pod vodstvom sekretarja Jefremova dala razstrelivo pod plavže, pod valjamo in železniški predor, skozi katerega so pošiljali na fronto tanke. V tovarnah južno od krožne železnice so ustavili delo, več kot dvajset so jih preselili v zaledje, v okolico mesta in jih' pripravili za uničenje. Iz tovarne Ižorsk so z ladjami odpeljali vse, kar so lahko naložili, iz mestnih območij so preselili več kot enajst tisoč prebivalcev. Območje Narve, Moskve in Nevskih vrat naj bi predstavljalo nevtralno ozemlje med sovražnimi armadami. NAJSTRAŠNEJŠA NOC Mesto je preživljalo najtežje dneve svoje zgodovine. Ljudje niso vedeli, kaj prinaša naslednji dan in noč. Najtežje je bilo v noči med 16. in 17. septembrom. Vsi so čakali, kdaj bo sovražnik začel z odločilnim napadom, kdaj bodo zadonela poslednja povelja, kdaj bodo šli v boj in kdaj bo mesto spremenjeno v ruševine. Najtežje je bilo v južnem delu mesta, kjer so že divjali hudi boji. » PROGA BEOGRAD—BAR Prvi vlak Akcija, ki so jo začeli in o kateri so sanjali že pred minulo vojno, se je tokrat uresničila. V izredno kratkem obdobju so v dolžini 476 km, na izredno težkem terenu, položili tračnice in s tem odprli pot vlaku, ki bodo letno prevozili 6 do .7 milijonov ton blaga in več kot 19 milijonov potnikov. To je proga, kjer je kar 254 predorov v skupni dolžini 114,5 km in kjer bo lahko dnevno vozilo do 60 vlakov. Progo so zgradili z ljudskim posojilom v višini 900 milijonov dinarjev in po sedanjih izračunih bo proga v 8 do 15 letih vrnila vloženi denar. Proga teče skozi področja, kjer ni bilo doslej nobenega prometa, kjer se dvigajo mogočni sebri kot oporniki mostov, katerih višine so često najvišje v dosedanji gradnji mostov v Evropi. V teh predelih so še ljudje, ki niso nikoli videli vlaka, ki se I Vlak bo pravkar izginil v [ enega izmed 254 predorov, r niso nikoli oddaljili iz svoj t vasi, med njimi pa je tudi velik otrok, ki jim je znana samo p« v šolo in stezice po kamniti! obronkih, kjer pasejo svojej ovce. Progo je odprl predseduj Tito in bil tudi med prvin potniki, ki so prispeli s prvii vlakom v Bar. Na vseh postaji in vseh okoliških krajih je bJ Samomorilski potok Zato so napadli v popolni tišini. Bilo jih je okoli petdeset in zapodili so se proti mitralješkemu oddelku brez besed in brez streljanja.Naskočili so z nasajenimi bajoneti. Nekaj deset metrov nižje je kapetan Andrew Haldane pravkar govoril s poročnikom Andrevvom Chsickom, ko sta zaslišala krik. Pogledala sta proti mitrzaljezcem in z grozo opazila, kako Japonci z vso silo tečejo proti mitraljezom. Bili so komaj okoli trideset metrov daleč. Mitraljezci, ki so pravkar večerjali, niso imeli časa, da bi obrnili cevi svojega orožja proti napadalcem. Začeli so streljati nanje iz revolveijev in pušk, ki so jih slučajno imeli pri roki. S tem pa niso zaustavili besnih napadalcev. Kapetan in poročnik sta stekla proti _ napadajočim Japoncem, ki so že pritekli do strojnic. Strojničaiji so se borili kot levi, ampak bilo jih je premalo, da bi lahko preprečili Japoncem pot do strojnic. Za kapetanom in poročnikom je steklo še nekaj vojakov in vsi so začeli streljati na Japonce kar med tekom. Vsak je streljal iz tistega, kar mu je bilo pač pri roki: revolverja, puške, puškomitraljeza, avtomata .. . Japonci so skorajda opravili s posadko mitraljezov, ko so nanje skočili marinci s kapetanom in poročnikom. Eden izmed marincev je v levjem skoku zaplaval skozi zrak in pristal na Janponcu, ki je pravkar obrnil cev strojnice proti Američanom in se pripravljal, da izstrali rafal. Padla sta po tleh. Čez čas je marinec vstal. Hladnokrvno je potegnil nož iz Japonca in se ozrl. Videl je, kako se dva Japonca tepeta s kapetanom. Bil je to pravi boks meč, kajti bili so si preblizu skupaj, da bi lahlo straljeli drug na drugega. Kapetan je s pestjo udaril enega od nasprotnikov, ki se je sesedel kot prazna vreča. Tedaj je drugi zamahnil z bajonetom, ki gaje pobral s tal. Marinec, ki je zabodel Japonca pri strojnici, je bliskovito vrgel nož proti japonskemu vojaku z bajonetom. Zadel ga je natanko v vrat. Bajonet je padel ha tla in hip nato tudi Japonec, oblit s krvjo. Kapetan je tačas potegnil revolver in ubil Japonca, ki ga je pred nekaj sekundami pobil s pestjo na tla. V manj kot pol minute je bil napad oddbit. Padlo je okoli dvajset napadalcev, drugi pa so zbežali prek potoka v džunglo. Spustila se je noč. Nekaj minut pred polnočjo so prileteli japonski strmoglavci. Japonska pehota je začela streljati proti Američanom s svetlečo municijo, da bi njihovi piloti videli, kje so ameriški položaji. Nato so letala strmoglavila in zasula vkopane marince s petdesetkilogramskimi bombami. Po celodnevnem bojevanju še bombni napad! Od eksplozije letalskih bomb seje vnela džungla. Japonci so podvojili ogenj iz strojnic. Na ameriški strani je nastal pekel. Naslednji dan so pričeli marince obstreljevati z minomctalci. Mine so padale po jamah, kjer so se stiskali utrujeni marinci. Narednik White, ki je šel od moža do moža, je z grozo opazil, da je najmlajšemu v vodu, vojaku, ki je imel komaj sedemnajst let, delček mine dobesedno odnesel glavo. Fant je sedel v svoji jami. Bil je povsem tak, kot bi bil živ. Njegove roke so čvrsto držale puško, namerjeno proti Japoncem. Samo glave ni imel! Ves ta dan so možje iz mornariške pehote poskušali prebiti japonsko utrjeno linijo. Naskok je sledil naskoku. Vsakič so uspeli uničiti kakšen bunker ali strojnično gnezdo, toda morali so se umakniti nazaj. Mlad marincc je ležal za deblom in streljal. ..Brezupno je," je dejal svojemu tovarišu, kije ležal nekaj metrov od njega, ..povsem brezupno. Ubil sem že štiri Japonce, ampak kaj to pomaga? Brezupno je." Narednik Casimir Polakovvski, ki so ga prijatelji klicali Ski, gaje slišal in zavpil: „Kaj hudiča pa čenčaš? Raje malo bolj natančno meri." Fantje prenehal govoriti. Desnokrilni vod, ki je kdove katerič že prešel potok in jc bil sedaj skrit v gosti travi na japonskem ozemlju, ni mogel ne naprej ne nazaj. Čudovito natančen japonski strojnični ogenj jim ni dovoljeval migniti niti z nogo. Razen tega so se z njimi ukvarjali še japonski ostrostrelci, ki so kar naprej pošiljali krogle v travo, kjer so ležali marinci. Vod Polakovvskega so določili, naj gre na pomoč. Tako kot vsi so bili tudi oni strahotno utrujeni, ampak Ski je ukazal: „Gremo. Za menoj!" Denham, Melville in 0'Grady so bili znani v četi kot najboljši prijatelji, ki se niso nikoli ločili. Denham jc bil najmlajši od njih. Droben, suh. Bil pa je začuda izdržljiv. John 0'Grady je bil miren, tih fant. Melville je bil njegovo pravo nasprotje: bučen, klepetav, vselej pripravljen povedati svoje mnenje o čemerkoli. Skupaj s šestimi drugimi so trije prijatelji preskočili potok na skrajni desni strani voda in se izgubili v džungli. Obšli so japonske položaje in udarili po njih z boka. Nenaden ogenj z boka je Japonce tako zmedel, da so se marinci, dotlej negibno ujeti v visoki travi, lahko umaknili. Vendar pa japonska zmeda ni trajala dolgo. Kmalu so se zbrali in močno udarili po vodu, kije prišel na pomoč. Med močnim streljanjem so sc Američani umikali. In tako seje še en poskus končal neuspešno. „Kako je bilo Ski? " je vprašal pomočnik narednika, ko so se vrnili. Ski je prižgal cigareto in globoko potegnil dim. Denham, Melville in 0'Grady so ostali za vedno na oni strani potoka," je rekel. Kakšno uro kasneje je Ski ležal za drevesom, ko je opazil ranjenega marinca. Ležal je na majhni jasi. Eden izmed japonskih ostrostrelcev je streljal nanj. Ski je videl, kako so krogle udarjale okoli ranjenca, ki se je skušal splaziti na varno. Očitno je bil ranjen v nogo. Skočil jc k njemu in si ga zavihtel na hrbet. tega dne narodno slavje, ljudj so se zbirali, krasili postaji poslopja in svoje hiše, plei kola, še posebej svečano pa so Baru pričakali svoje prve goste Dograditev proge Beograd-Bar je tako ena naših najpo membnejših in največjih akcij ki predstavlja tudi pomemba gospodarski dosežek, saj s ten odpiramo to področje Evrop odkoder že vozijo inozemsl vlaki prve goste pa tudi prvi tovore na doslej težko do stopno področje našega Jad rana. Takole so prvi vlak in pričakali mladinci in mladin Črne gore. • ZBOROVANJE DELAVCEV GORENJA • PRVI URADNI POGOVOR PREDSTAVNIKOV VELENJA IN TUZLE O SKUPNIH TEŽAVAH Kdaj klub samoupravljavcev Občinski svet Zveze sindikatov Velenje je že ob koncu preteklega leta začel priprave za ustanovitev Kluba samoupravljalcev Velenje. Iniciativni odbor je doselj izoblikoval načelna izhodišča za ustanovitev Kluba samoupravljalcev Velenje, pripravljen je predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Kluba samoupravljalcev Velenje ter osnutek programa za delo v razdobju junij — december 1976. Ustanovitelji kluba so tc dni prejeli dokumente za javno razpravo. Zelja iniciativnega odbora je, da bi med javno razpravo podrobno preučili dokumente, da bi lahko pozneje delo kluba kar najbolj aktivno zaživelo. Med javno razpravo o osnutku dokumentov bodo ustanovitelji kluba določili tudi delegate, ki se bodo udeležili utanovne skupščine-Kluba samoupravljalcev Velenje in podpisali samoupravni sporazum. Pripombe k dokumentom zbira Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba samoupravljalcev Velenje pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje, kamor je treba sporočiti tudi imena delegatov za skupščino kluba. Podobno kot v Šaleški dolini imajo tudi v Tuzli težave v zvezi z ugrezanjem zemlje. Kot je znano, daje Tuzla 85 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje soli. Prav zaradi izkoriščanja soli seje mesto v zadnjih šestdesetih letih ugreznilo že za nekaj več kot "sedem metrov. V želji, da bi se seznanili s težavami, ki so skupne obema občinama, in načinom njihovega čimbolj uspešnega reševanja, je prejšnji teden obiskala Velenje delegacija te občine. Sestavljali so jo predsednik skupščine občine Tuzla Urfet Vejzagič, predsednik njenega izvršnega sveta Predrag Jovanovič in predsednik občinske konfe- rence SZDL Tuzla Muhsim Na-lič. Delegacija Tuzle se je v sredo pretekli teden sešla na pogovore s predstavniki skupščine občine Velenje in Rudarsko-elektr-oenergetskega kombinata Velenje. Predstavnik velenjskega kombinata Erno Rahten je med drugim dejal, da je v Šaleški dolini največja težava v tem, ker ljudem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ki bodo morali zaradi kopanja premoga zapustiti svoj dom, ne morejo dati druge zemlje v občini, kjer bi najraje ostali, saj premog požira najlepše ravninske predele. Največ časa je pogovor tekel o ceni premoga in soli. Predstavniki obeh občin so še posebej podčrtali, daje treba škodo, ki nastaja zaradi ugre-zanja zemlje, vnesti v ceno končnega izdelka; to je v zvezi s premogom v ceno električne GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje Obvešča vse ljubitelje MINI GOLFA, da bo v torek, dne 15. 6. 1976 ob 14.30 uri, nagradno tekmovanje v MINI GOLFU. V primeru dežja bo tekmovanje v petek, dne 18. 6. 1976 ob isti uri. Najboljših deset igralcev prejme nagrade. Vpisnina-samo 9 din • Pridite tudi vi! Dogovor Gorenjčanov o nadaljnjem razvoju Z zborovanjem več kot sedem tisoččlanskega kolektiva tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje so pretekli petek v Rdeči dvorani odprli razstavo Gorenje 76, ki daje celovit pregled dosedanjih proizvodnih progrmov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ld jo sestavlja že enajst organizacij združenega dela, te pa imajo skupaj 36 temeljnih organizacij. Poleg tega razstava prikazuje tudi nadaljnje razvojne perspektive danes že več kot 14.000 delavcev sestavljene organizacije. Z osvajanjem industrijske proizvodnje objektov družbenega standarda namreč prehajajo k novi kvaliteti, oblikujejo novo produkcijsko enoto DOM. Veliko zborovanje delavcev tovarne gospodinjske opreme in delegatov iz vseh enajstih delovnih organizacij sestavljene organizacije se je začelo z dolgo povorko, ki je nekaj pred trinajsto uro krenila iz tovarniških prostorov. Na čelu dolgega delavskega sprevoda je igrala godba Zarja iz Šoštanja. Okrog trinajste ure je sekretar komiteja tovarniške konference ZK Janez Miklavčič začel veliko zborovanje. Franc Krajnc je bil eden izmed štirih nagrajenih inovatorjev. Priznanje mu j Slovan 22 18 0 4 441:324 36 3. Šmartno 22 16 1 5 364:283 33 4. Dobrav. 22 13 2 7 330:267 28 5. Brežice 22 12 2 8 322:301 26 6. Kamnik 22 11 2 9 365:327 24 7. Velenje 22 10 1 11 329:366 21 8. Izola 22 8 2 12 301:306 18 9. Sava 22 6 ? 14 305:364 14 10. Borec T) 5 3 14 366:441 13 11. Iskra •>"> i 3 17 310:458 7 12. Usnjar 22 1 3 18 191:401 5 REDNI KINO VELENJE 11.6. - petek, ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni vojni film MISIJA BATANGA 12.6. - sobota ob 17.30 in 19.30, nemško-jugoslovanski vvestern WINETOU II. del, režija: Harald ReinL Igrajo: Pier Boris, Leks Barcker, Dunja Raj-ter 13.6. - nedelja ob 17.30 in 19.20, nemško-jugoslovanski film WINETOU II. del 14.6. - ponedeljek ob 17.30, francoska barvna kriminalka VARUJ SE PRIJATELJEV, režija: Terence Young. IGrajo: Charles Bronson, kriminalka VARUJ SE PRIJATELJEV, režija: Terence Young. Igrajo: Charles Bronson, 15.6. - torek ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka BRANINGEN, režija: Douglas Hichox. Igra: John Wayne 16.6. - sreda ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka BRANINGEN 17.6. - četrtek ob 17.30 in 19.30, ameriška barvni vvestern REKA BREZ VRNITVE, režija: Otto Preminger. Igra: Marilyn Monroe 18.6. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni vvestern REKA BREZ VRNITVE 19.6. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka ŠAFT V AFRIKI, režija: John Gilermin. Igra: Richard Roundtree 20.6. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka ŠAFT V AFRIKI KINO ŠOŠTANJ 12.6. - sobota ob 19.30, jugoslovanski barvni film IDEALIST, režija: Igor Pretner. Igrata: Rado Polič, Milena Zupančič 13.6. - nedelja ob 17. in 19.30 ZARADI GLEDALIŠKE PREDSTAVE FILMSKA PREDSTAVA ODPADE 16.6. - sreda ob 19.30, francoska barvna kriminalka REKA BREZ VRNITVE, režija: Oto Preminger. Igrata: Marilyn Monroe, Robert Mitchum 17.6. - četrtek ob 19.30, ameriška barvna kriminalka BRANINGEN, režija: Douglas Hichox. Igra: John Wayne 19.6. - sobota ob 19.30, ameriški avanturistični kriminalni film PREGON ZA KIPCEM, režija: Robert Klous. Igra: Elizabetha Ešli 20.6. - nedelja ob 17. in 19.30, italijansko-francoski film Boccaccio DEKAMERON, režija: Bruno Corbuchi. Igra: En-rico Montenzanno KINO GLEDALIŠČE VELENJE 14.6. - ponedeljek ob 20. uri, jugoslovanski barvni film IDEALIST; režija: Igor Pretner. Igrata: Radko Polič, Milena Zupančič 21.6. - ponedeljek, ob 20. uri, italijansko-francoski film Boccaccio DEKAMERON, režija: Bruno Corbuchi. Igra: En-rico Montenzano ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in brata JOŽETA SUŠCA se iskreno zahvaljujemo OOS Gorenje tov. Hrenu, DSSS — izvoznemu oddelku, TOZD servisa, TOZD zamrzovalnikov, godbi, govorniku, duhovščini za opravljeni obred, sosedom za pomoč in všem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi bolniškemu osebju internega oddelka bolnice Slovenj Gradec, zlasti dr. Simonittiju, dr. Budinu in dr. Arbanosu, ki so mu lajšali trpljenje. Prav posebno pa se zahvaljujemo dr. Jožetu Reherniku za neizmerno prizadevanje in pomoč ob njegovi dolgotrajni bolezni. Žalujoči: žena Cilka, hčerka Danica in sin Alojz z družinama, brat Martin z družino ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi nenadomestljivega moža, očeta in dedka * JOŽETA HUDOBREZNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjene vence in cvetje. Posebna zahvala za lajšanje bolečine dr. Pučniku ter strežnemu osebju Bolnice Topolšica, dr. Zupanu iz Zdravstvenega doma in Rešilni postaji Velenje, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter tovarišu Gorograncu za poslovilne besede. Posebna zahvala Združenju šoferjev, njihovim pevcem in govorniku ob odprtem grobu. Hvala tudi godbi, organizaciji zveze borcev, g. župniku in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v veliko prerani grob. Žalujoči: žena, hčerki Olga in Jožica z družinama ter ostalo sorodstvo NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, MinfTamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 — Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinaija — Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. MOZIRJE Spoznali Gornje-savinjsko dolino Udeležence letošnjega vlaka bratstva in enotnosti, skupno je b 33, so v mozirski občini nadvse prisrčno in toplo sprejeli. Gostje bratske republike Srbije in zlasti uradna delegacija pobrata občine Čajetina so se temeljito seznanili z življenjem in deld Gornje Savinjske doline, z njenimi lepotami in dosežki. V soboto so se gostje po svečanem sprejemu v prostorih občinske skupščine razšli na domove bivših izseljencev in bili njihovi gostje tudi vso nedeljo. Za čajetinsko delgacijo so gostitelji v soboto pripravili večeijo v Nazarjih, v nedeljo pa so jih popeljali v Logarsko dolino. Med potjo so si skupno ogledali modernizirani kmetiji pri Gov-cu in Čremošniku in se v Logarski dolini sprehodili do slapa Rinke. Po kosilu v planinskem domu sta se delegaciji zbrali pri gostišču Majerhold v Matkovem kotu in se tam v veselem razpoloženju zadržali na pikniku. Tretji dan obiska so si gostje s svojimi gostitelji in v spremstvu obeh delegacij ogledali Elkroj in GLIN ter se seznanili s proizvodnim programom in razvojnimi načrti obeh delovnih organizacij. V GLIN so jim pripravili tudi kosilo. Po nekaj prostih uricah so se vsi sku ponovno sešli na Golteh prijateljskem srečanju. V toi dopoldne so obiskali TOi MGA Gorenje v Nazaijih mozirsko osnovno šolo, kjer jim učneci pripravili kultu program. Po kosilu in po: ključnih pogovorih med oba delegacijama so se goslje pos vili z eno samo željo v srcih da bi se čimprej spet videli. Enotna želja vseh je, da izročilo preteklosti, skovano najtežjih dneh naše revolucije v svobodi vedno znova dok zano, prenesli na svoje našle nike in ga tako gojili in razvij dalje. Pri tej največji mai festaciji prijateljstva med bn skima narodoma bo treba či prej preseči raven izmenja delegacij in vlaka ter razviti b< sproščene, pristne in osebi stike. Prvi koraki na tem po ročju so bili že storjeni in ti nadvse obetavni. MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA Maturantje odhajajo Šolskega leta je konec in zopet bo 60 maturantov velenjske gimnazije stopilo med bruce. Pot do tod pa je bila dolga in težavna. Vsak se je moral odločiti za svojo smer študija in za svoj bodoči poklic. Odločitev, ki spremlja človeka vse življenje pa ni lahka. Maturantje sedaj odhajajo s polno glavo znanja in z dobrimi ali slabimi vtisi na jdijaška leta, ki so jih preživeli na velenjski gimnaziji. MAGDA BOŽNIK, maturantka: Kot bodoča ekonomistka upam, da bom po končanem študiju opravljala službo v kateri bom res zadovoljna in da mi bo življenje nudilo to, kar od njega pričakujem. Profesorjem na gimnaziji želim čimveč uspeha pri vzgajanju novih generacij, tem pa seveda čimveč dobrih ocen. BOJAN GLAVAČ, ravnatelj: Tudi letošnja generacija maturantov se ni dosti razlikovala od prejšnjih. Mladi so in veliko pričakujejo od življenja, kar je tudi pravilno. Želim jim, da bi si izbrali primerne poklice in dobro študirali in se tako dobro vključili v samostojno življenje. Seveda naj se po končanem študiu vrnejo nazaj v Velenje. . LOJZE SOVIČ, maturant: Svoj študij nameravam nadaljevati na vojni akademiji v Splitu in upam, da bom v bodočem poklicu zadovoljen. Gimnazija mi bo ostala v lepem spominu, čeprav mislim, da smo se preveeč učili za ocene. MARKO VUČINA, maturant: Študij bom nadaljeval na gradbeni fakulteti in upam, da bom v samostojno življenje stopil kot arhitekt. Dijaška leta in profesoiji mi bodo ostali v lepem spominu, čeprav so nekateri od njih m kalo preveč konzervativni. v Tako se bodo naši maturantje torej poslovili. Manjka jim le še matura, za katero se sedaj pridno pripravljajo. D. BALABAN I^BHI Vloga prodajalca in kupca seje zamenjala Kot dokaz, da jih imajo še vedno radi so jim poklonili praktična darila. Slovo od »zelenjave« Sredi meseca maja je bilo v Mozirju občinsko prvenstvo gasilskih enot. Tekmovanja se je udeležilo trinajst ekip iz občinske gasilske zveze. Prvo mesto je dosegla desetina prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, drugo mesto poklicna gasilska enota Glin Nazarje, tretje pa desetina prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti. Tekmovanje pa ni le športnega značaja, saj prispeva k izboljšanju strokovne usposobljenosti oziroma pokaže vrzeli pri urjenju gasilskih veščin. Gasilci v Gornji savinski dolini vsa povojna leta dobro delujejo, težave pa imajo le s potrebnimi strokovnimi kadri. JOŽE MIKLAVC Prejšnji petek so se maturantje velenjske gimnazije uradno poslovili od profesorjev, zelenjave (3. letnika) in semena (1. in 2. letniki). Slovo pa ni bilo še čisto dokončno, saj jih čaka v juniju še matura, nekatere pa še tudi popravni izpiti. Ob tej priložnosti so si maturantje brez skrbi (ukori so tokrat izključeni) privoščili profesorje. Kritizirali so jih bolj v šali kot zares, v dokaz, da jih imajo še vedno radi, pa so jim poklonili praktična darila. V poslovilni obred pa sodi • t,udi predaja ključa pri kateri se je letos zataknilo. Tretji letniki so jim zvito speljali ključ in -tako se je vloga prodajalca in kupca zamenjala. Tako so maturantje najprej kupili ključ od zelenjave, da so jim ga lahko nato zopet prodali. Zataknilo pa se je zopet pri denarju. „Zelenci" so bili ponovno pre- brisani. Denar so postavili na tako visok nivo, da bi ga zavidal celo ameriški dolar. Denar je visel visoko v hrastu in povzpeti se do njega prav gotovo niso bile mačje solze. No, maturantje pa ne bi bilo to, kar so, če ne bi bili vajeni premagati vseh ovir, saj so vendar le prišli do 4. letnika. Kot za šalo so sneli denar in jo ucvrli z njim. Kam so ga nesli jih nisem spraševal, toda prav gotovo se še danes kakšna natakarica muči s preštevanjem njihovih petparčic. Bilo jih je namreč kar 15000! D.B. Kajuhove bralne značke Na osnovni šoli Gustav, Šilih so prejšnji torek podelili 560 Kajuhovih bralninh značk. Z mladimi bralci se je na slovesni podelitvi pogovarjal Frane Miličinski Ježek. • Pogorelo gospodarsko poslopje Okrog pol šestih zjutraj je 1. junija letos izbruhiyl požar na gospodarskem poslopju posestnika Albina Vovka iz Plešivca 38. Požar je popolnoma uničil gospodarsko poslopje vredno okoli 200.000 dinaijev. Rešili so vso živino in nekaj poljedelskih strojev. Vzrok požara je neznan. • Prijeli storilca Pred kratkim smo pisali, kako je neznani storilec odnesel iz stanovanja v Topolšici 13.000 dinaijev. 5. junija so osumljenca delavci postaje milice Slovenj Gradec izsledili pri kmetu Krenkerju v Mali Mislinji, kjer je bil občasno zaposlen. Šestindvajsetletni Stanislav Šmidleher je brez stalnega bivališča in brez zaposlitve. Velenjski miličniki so ga z ovadbo še istega dne preiskovalnemu sodniku v Celje. • Zapeljal pred osebni avtomobil Voznik osebnega avtomobila CE 733-06 Vinko Blazinšek je peljal 1. junija letos po cesti iz Šoštanja proti Velenju. V križišču Foitove, Celjske in Partizanske ceste je zavil levo in pri tem zapeljal pred osebni avtomobil CE 785-13, ki ga je vozil Jože Laubenstein. Prišlo je do trčenja. Blazinškov avtomobil je odbilo levo na pločnik, Laubensteinovega pa v desno na pločnik. Na obeh vozilih je za okoli 12.000 dinarjev škode. Oba voznika sta bila lažje poškodovana. • Prevrnil se je na streho Voznik osebnega avtomobila CE 673-30 Bojan Iršič se je peljal 1. junija izi Rečice^jb Paki proti Šinartnemu ob Paki. V Rečicjj? zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste, vozilo mu je uspelo zapeljati nazaj na cesto, a je po nekaj metrih vožnje zopet zdrsnil s ceste. Vozilo se je prevrnilo na bok, nato pa na streho. Škode je za okoli 2.000 dinaijev, lažje telesne poškodbe je, dobila voznikova mati, Jožica Iršič. • Preko sredine ceste Voznik' avtobusa Viktor Veternik se peljal 2. junija 1976 i/, Šoštanja proti Šmartnemu ob Paki. Na ostrem desnem ovinku v Skornem je opazil tovor-, njak, ki mu je vozil nasproti. Ocenil je, da se ne boste mogla srečati. Naglo je pritisnil na zavoro in zaradi tega ga je zaneslo diagonalno preko sredine ceste. Trčenje je bilo tako silovito, da je avtobus poln potnikov zbil tovornjak s peskom. Telesnih poškodb ni bilo, škode pa je za okoli 80.000 d inarjev. • Trčil v drevo Iz A rje vasi "proti Velenju je 3. junija letos peljal voznik osebnega avtomobila Stane Toporiš. V Šaleku je zapeljal na bunkino. nato trčil v drevo, nato pa še v vodnjak, kjer seje ustavil. Dobil je lažje poškodbe po glavi in zatilju. ■ mm ■■■■ Svet ZK krajevne skupnosti V četrtek, 3. junija, je bila prva seja sveta Zveze komunistov krajevne skupnosti Velenje — Stara vas. Svet Zveze komunistov krajevne skupnosti Velenje — Stara vas, ki bo poslej organiziral, spodbujal, usmerjal in povezoval aktivnost komunistov v SZDL, v drugih družbenopolitičnih organizacijah, v vseh oblikah družbenega in političnega življenja krajevne skupnosti, v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih, so ustanovile osnovne organizacije Zveze komunistov Velenje — Stara vas, Toplovod Velenje, Komunalno obrtni center Velenje, REK -TOZD RLV - Jama Skale, REK - TOZD RLV Steber 8, REK - TOZD Zunanji obrati, REK — TOZD Plastika in zaščitna sredstva, REK — TOZD Avtopark in Rudarski šolski center — TOZD Rudarski praktični pouk, delegata v svet ZK pa sta imenovali tudi konferenci Zveze komunistov TGO „Goreinje" Velenje in REK Velenje. Svet ZK krajevne skupnosti Velenje — Stara vas bo organiziral in usmerjal aktivnost članov Zveze komunistov, ki živijo v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas, ne glede na to, kje so povezani v osnovnih organizacijah. Člani Zveze komunistov, ki živijo na območju krajevne skupnosti Velenje - Stara vas, bodo morali sodelovati v aktivnostih, ki jih bo organiziral in izvajal svet ZK krajevne skupnosti Velenje - Stara vas. BOJAN GLAVAČ LOJZE SOVIČ MARKO VUČINA Občinsko prvenstvo gasilskih enot j MAGDA BOŽNIK