Ptuj, petek, 30. junija 2006 letnik LIX • št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Registrirajte enega
... odpeljite dva
VELIKA NAGI^DNA IGRA od 10.6. do 10.9.2006
Nogrode:	'
1.	Osebno vozilo Volkswagen Fox
2.	Kolo z motorjem
3.	Avtoradio s CD predvajolnikom
Dominko d.o.o., Zadruini Irg 8, 2251 Ptuj Tel.; 02/ 788 11 50, www.dominko.5Í
4.polÍ
/^AKATOff
šE
72
DNI
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
SONČEK
08019 69
www.sonchek.conn
Imate pošto na strani 21
V
)
podravje • Začelo se je dolgo in vroče poletje
Na Ranci je že živahno
"šOlska vrata so zaprta, čez poletje vsak od nas bo po svoje kolovratil skozi veseli prosti čas ..." Tako nekako bi lahko prilagodili staro pesmico o šoli in počitnicah, ki v enem stavku pove vse, kar je bistvenega o tej čudoviti zadevi, ki jo imajo zelo radi predvsem šolarji in je tudi učitelji ne sovražijo. Že prvi teden počitnic, ki je za nami, se je pokazala ta zlata resnica, saj je marsikje že zaživel živahen otroški vrvež. Tudi ob pomolu na ptujski Ranci, kjer pripravljajo skozi vse
poletje številne aktivnosti, tudi za najmlajše. No, ponudnikov pestrejših počitnic pa tudi drugod ne manjka.
Martin Ozmec
Foto: M. Ozmec
GOSPODARSTVO AKTUALNO
Ptuj • Število zaposlenih so podvojili
Stran 5
Ptuj • Po domače tudi pri društvih več ne bo šlo
Stran 3
OBRT
Ptuj • Spodbujanje podjetništva - ključna prioriteta
Stran 4
KULTURA
Ormož • Deset poletnih prireditev vabi
Stran 9
PO NAŠIH OBČINAH KULTURA
Ptuj • Študentje zapirajo Infotočko in Kolnkišto
Stran 6 PO NAŠIH OBČINAH
Majšperk • Zaradi povpraševanja povečali normative vrtca Stran 7
Ptuj • Dogodek, kakršnega že dolgo ni bilo
Stran 12
9770040197060
Cerkvenjak • Praznovanje občinskega praznika
Številne prireditve ob prazniku
V občini Cerkvenjak potekajo prireditve ob 8. občinskem prazniku že od 16. junija. Praznovanje se je pričelo s srečanjem starejših občanov, ki ga je organizirala KO RK Cerkvenjak.
Popoldan je potekala v organizaciji Slovenskogoriškega foruma Cerkvenjak okrogla miza z naslovom Rimljani v naših krajih. V okviru občinskega praznika je bilo organiziranih tudi več športnih prireditev. V nedeljo, 18. junija, se je praznovanje pričelo s preleti motornih zmajev in padal športnega društva Sršen iz Cerkvenjaka. Sledila je otvoritev razstave ročnih del članov društva upokojencev. Razstavo so odprle tudi strokovne delavke vrtca. Ob 10. uri pa je bila v cerkvi sv. Urbana slovesna sveta maša v počastitev občinskega praznika. Po maši je bila otvoritev razstave fotografij Podobe doline II Ivana Lorenčiča. Sledila je osrednja slovesnost ob občinskem prazniku občine Cerkvenjak, kjer je zbrane pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, ki je spregovoril
Uvodnik
o dosežkih občine v preteklih letih. Na osrednji slovesnosti so pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili mladinski pevski zbor OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž, učenci glasbene šole, plesni par plesne šole Pingi, pevski zbor društva upokojencev in domača folklorna skupina. Ob tej priložnosti so podelili tudi občinska priznanja, ki so jih prejeli: srebrni grb občine Cerkvenjak je na pobudo nogometnega kluba Cerkvenjak prejel Janko Maguša, zahvalo občine Cerkvenjak je na predlog Slovenskogoriškega foruma prejel mag. Marjan Toš. Na slovesnosti so podelili še dve priznanji župana, ki sta ju prejela Ludvik Purgaj in društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak. Turistično društvo Cerkvenjak je podelilo tudi priznanja za lepo urejeno okolico,
Bodo jeseni polne vse šolske klopi?
Medtem ko se vroče poletje že kar lepo dogaja, za nami je že tudi prvi počitniški teden, so poleg praznovanja 15-letnice samostojne Slovenije in svetovnega nogometnega prvenstva te dni v ospredju predvsem zadeve okrog tečaja evra, ki nam gaje potrdil Bruselj, pa dogodki okrog Kada, operacijskih miz, nakupa oklepnikov, pogajanj o kolektivnih pogodbah, celo zdravstveno stanje predsednika države nas skrbi, da ne govorim o pripravah na jesenske volitve, za katere že sedaj čutimo, da še naprej vlečemo vsak po svoje.
Za čuda pa so bolj redki tisti, ki jih skrbi, kaj se bo čez poletje dogajalo z okoli 168 tisoč slovenskimi osnovnošolci in okoli 101 tisoč srednješolci, ki so konec prejšnjega tedna šolske skrbi skupaj s torbami za dva meseca obesili na klin ter postali počitnikarji, mnogi tudi turisti. Policisti zatrjujejo, da so se na poletno turistično sezono sicer dobro pripravili, predvsem s povečano prisotnostjo na vseh kritičnih točkah in pogostejšim preverjanjem psihofizičnih sposobnosti udeležencev v prometu, ki jim želijo pomagati tudi z akcijama Varnostni pas - vez z življenjem ter Hitrost - počasneje je varneje. Pa kaj, ko je vse skupaj kot bob ob steno.
Statistični podatki o varnosti v prometu so v primerjavi z istim obdobjem lani sicer nekoliko ugodnejši, pa vendar. Med huje poškodovanimi ali mrtvimi je žal vse več mladih in neizkušenih voznikov štirikolesnikov, posebej boleče pa je dejstvo, da na naših cestah umira preveč mladih in prav tako premalo izkušenih voznikov motornih koles, skuterjev in drugih dvokolesnikov. Tudi na našem območju, saj je od 28.678 registriranih motornih koles v Slovenijiprek 7000 na območju Policijske uprave Maribor. Res je, da je lani na slovenskih cestah umrlo le pet pretežno mladih voznikov motornih koles, a bojim se, da to pomeni le zatišje pred viharjem, saj število motornih koles in dvokolesnikov strmo narašča in da bomo tudi zaradi tega to število letos presegli že sredi poletja. Žal temu v prid govori tudi podatek, da je v zadnjih desetih letih na naših cestah umrlo v povprečju kar 13 motoristov na leto. Še bolj me skrbi, ker kar dobrih 40 odstotkov teh, ki so umrli, na motorjih ni uporabljalo varnostne čelade. Kot samomorilci so, saj se dejansko ne zavedajo, v kakšni nevarnosti so njihova življenja, vse dokler se ne zgodi. Kar strese me, ko mimo mene švigne kakšen nadobudnež s super motorjem brez čelade in med prehitevanjem še navije svoj motor, da je bolj "kul". A nihče, tudi on, ne ve, če ga za prvim ovinkom ne čaka grenko presenečenje, ki ga lahko stane življenja. Kar groza me je, ko pomislim na to, koliko šolskih klopi bo jeseni ostalo praznih zaradi nezgode ali celo smrti tega ali onega šolarja ali srednješolca. Vzemite si to k srcu že sedaj in ne divjajte!
Martin Ozmec
Prejemniki občinskih priznanj
ki so jih prejeli družina Franca Purgaja iz Stanetinc in Erika Kraner iz Brengove, za vzorno urejeno kmetijo pa Milan Rajšp iz Smolincev. Zraven številnih občanov in gostov se je slovesnosti udeležil tudi minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar. Po osrednji slovesnosti je sledila predstavitev kmečkih običajev in navad s povorko z naslovom Obudimo stare čase. Popoldan je potekalo še streljanje z zračno puško za pokal občine, ki ga je organiziralo športno društvo Cerkvenjak.
Sedem (ne)pomembnih dni
Janša in drugi
Lahko bi rekli, da se Janez Janša ne boji nikogar. V zadnjem (prazničnem) intervjuju za Delo z enako samozavestjo (in ciničnostjo) govori o nedavnih javnih zapletih (in nesporazumih) s kardinalom Rodetom, ko je le-ta prek njega interveniral v neki sporni (mednarodni) gospodarski zadevi, pa o domnevnem omahovanju in domnevnih težavah nekaterih, tudi nekdanjega predsednika slovenskega predsedstva, v zvezi z ustanavljanjem slovenske vojske pred šestnajstimi leti. Liberalnim demokratom in socialnim demokratom očita, da so s soglasjem DeSusa v prejšnjem mandatu, takoj po volitvah, zadržali usklajevanje pokojnin s plačami. In še bi lahko našteval. Vse skupaj ima očitno skupni imenovalec in skupni cilj - pokazati in dokazati, da Janša deluje in da ve, kaj hoče. Pa še, da je pri tem samostojen, neodvisen od kogar koli, tudi od Cerkve ^
Predsednik vlade Janez Janša se v intervjuju tako rekoč ni izognil niti enemu ta čas aktualnemu, tudi neprijetnemu vprašanju. Tako seveda dokazuje, da je »sredi življenja« in da zanj ni neprijetnih tem in vprašanj, o katerih ne bi hotel govoriti ali na katera ne bi imel odgovorov. Takšne usmeritve in takšne samozavesti premieru seveda ne kaže zameriti, četudi je povezana z željo, da bi se tudi tako pokazalo, da je on tisti, ki čedalje bolj usodno obvladuje in uravnava celotno življenje države. Janši pri tem očitno ni pretirano težko, ker njegovi politični
Prejemniki priznanj Turističnega društva Cerkvenjak
Popoldan je potekal še pohod po meji občine Cerkvenjak. V ponedeljek se je v organizaciji Slovenskogoriškega foruma pričel študentski tabor Japek 2006, ki je potekal do 23. junija. V ponedeljek, 19. junija, je potekal zaključni koncert glasbene šole OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž. V torek, 20. junija, so zaključno prireditev pripravili otroci iz vrtca Pikapolonica v Cerkvenjaku. V četrtek, 22. junija, je dopoldan potekal pohod po Klopotčevi učni poti, ki so jo lani odprli v OŠ Cerkvenjak
- Sv. Andraž, zvečer pa okrogla miza na temo visokega šolstva z naslovom Prihodnost visokega šolstva - Šolnine da ali ne - Primerjava med starimi in novimi diplomanti - Kakovost študija. Okroglo mizo je organiziral Študentski klub Slovenske gorice. V petek, 23. junija, so zaključno prireditev organizirali učenci in učitelji OŠ Cerkve-njak - Sv. Andraž. V soboto, 24. junija, pa je na vzletišču v Čago-ni potekalo tekmovanje mladih modelarjev, ki ga je organiziral Aeroklub Sršen. Popoldan je v organizaciji študentskega kluba Slovenske gorice potekal drugi rekreativni tek, katerega start in cilj sta bila pred občinsko stavbo v Cerkvenjaku. V soboto zvečer so se občani tradicionalno pred praznikom zbrali pod lipo samostojnosti, ki so jo leta 1991 posadili pred gasilskim domom v Cerkve-njaku, kjer je ob kulturnem programu potekalo družabno
srečanje. V nedeljo, 25, junija, pa so nebo nad Cerkvenjakom preletavali motorni zmaji Aero-kluba Sršen iz Cerkvenjaka, ob 10. uri se je pričel kolesarski maraton po mejah občine Cerkvenjak. Pred občinsko stavbo so v nedeljo dopoldan člani skupine za pridobivanje kadra v Slovensko vojsko predstavljali poklic vojaka in druge možnosti vključevanj a v vojsko. Nocoj (30. junija) bo v Cerkvenjaku tradicionalna Antonova noč na igrišču pri OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž. V kulturnem programu bodo nastopili tudi gostje iz Poljske. V soboto, 1. julija, bo tradicionalni turnir v malem nogometu, ki se bo nadaljeval tudi v nedeljo dopoldan. Praznovanje 8. občinskega praznika bodo v Cerkvenjaku zaključili v nedeljo popoldan s 5. tradicionalno košnjo trave z ročno koso v Brengovi.
Zmago Šalamun
partnerji (in drugi) po vsem sodeč niso pripravljeni na takšno njegovo delovanje in niso sposobni parirati takšni njegovi praksi. Ob čedalje bolj izraziti »navzočnosti« in »aktivnosti« Janeza Janše na vseh področjih življenja sta seveda še toliko bolj opazni zmeda in neustrezna dejavnost drugih političnih akterjev, še zlasti opozicijskih strank. Predvsem zaradi zmedene in medle vloge le-teh se čedalje bolj ustvarja vtis, da se vse vrti predvsem okoli Janeza Janše in na ta način ustvarja položaj, ko si lahko začne marsikaj domišljati tudi sam Janša, to pa ni nujno dobro za demokracijo in sploh za stanje duha v Sloveniji. Hočem reči, da tako delujoči Janša potrebuje drugačne sogovornike in drugačen dialog, kot pa ga je bila opozicija doslej sposobna voditi.
Janez Janša s svojo stranko že nekaj časa dokazuje, da boj za oblast ne more biti naključno in kratkoročno dejanje. Janša je pravzaprav edini strankarski veljak na Slovenskem, ki se ni niti za hip (niti v času zmag niti v obdobju porazov) ločeval od svoje »strankarske baze«. To z drugimi besedami pomeni, da je vodenju stranke (njenemu vsebinskemu in organizacijskemu utrjevanju) vseskozi posvečal prioritetno skrb. V tem se radikalno razlikuje od sedanjih voditeljev glavnih opozicijskih strank (Kacina v LDS in Pahorja v SD, ki svojo prepoznavnost prepogosto bolj vežeta na svoji poslanski funkciji v evropskem parlamentu kot pa na predsednikovanje strankama
Janša se je pred časom odpovedal voditelju svoje poslanske skupine, da se je lahko bolj posvetil delu v stranki,
Kacin in Pahor očitno niti ne pomiš-ljata, da bi odložila poslanski funkciji in se bolj celovito posvetila nalogam v lastnih strankah, ki sta po marsičem v nekakšnih »izrednih razmerah«, ki bi terjale resne vsebinske in organizacijske zasuke.
Predvsem sam Janez Janša zase vztrajno oblikuje podobo politika in voditelja, ki je sredi življenja, ki ve, kaj potrebujejo in kaj hočejo ljudje. Temu bi marsikdaj lahko rekli demagogija, hkrati pa je treba priznati, da Janez Janša govori o vrsti pomembnih življenjskih vprašanj in dilem ljudem razumljivo, tako kot ti čutijo, drugače od mnogih aktualnih politikov z leve in desne. Janša v politični govor vnaša nove finese. To ni več stari Janša, radikalen in marsikdaj brutalen, ki ga je bilo vsakomur takoj lahko prepoznati. Novi Janša je veliko bolj subtilen, postavlja se v položaj arbitra, pomirjeval-ca, nekakšnega novega »združevalca« Slovenije, ob tem pa je res tudi to, da je v njem samem, njegovem govoru ali medijskem nastopu splet misli in ugotovitev, ki so na prvi pogled všečne vsem, čeprav je v njih tudi marsikaj protislovnega. Vsekakor gre pri tem za spretnost (in taktiziranje), ki ga vsi ne zaznajo in ne dojamejo.
Zagotovo je pomenljivo, da posamezne Janševe misli, ko gre, denimo, za narodoosvobodilni boj, navdušeno citirajo partizani in ga hkrati domobranci ne napadajo ^ Janša govori, da je treba pozabiti na zdrahe preteklosti, hkrati pa je sam kar naprej ujetnik skušnjav z njo in očitno - kljub vsemu - ne more iz svoje stare kože »ideološkega« bojevnika ^
Vsekakor bo zanimivo slišati, kakšne bodo reakcije (opozicijskih strank - Liberalne demokracije in socialne demokracije ter vladajočega DeSusa) na Janšev očitek, da so v prejšnjem mandatu oškodovale upokojence in
da »ta vlada (se pravi njegova vlada) ne želi delati sprememb in zagotavljati hitrejšega napredka na račun upokojencev niti na račun kakega drugega sloja«. Vsekakor je razjasnjevanje glede tega potrebno. Tudi, če bi se pokazalo, da Janša nima povsem prav, bi bilo nasploh koristno, da bi se začele stranke bolj konkretno pogovarjati o posameznih pomembnih temah in dilemah vsakdanjega življenja, o zaslugah in napakah, seveda v vseh razsežnostih in zares upoštevanje dejanske razmere in dejanske možnosti. Vsekakor pa ni sporno, da Janša natančno ve, da takšne teme, kot so pokojnine, prinašajo priljubljenost ali pa nepopularnost, volilne točke ali pa poraze. Vedo to tudi drugi?
Janša seveda ni naiven, da bi se kar tako spuščal v kakšne večje in hujše spore in ločevanje s Cerkvijo, kar nekateri dokaj površno mislijo zgolj na podlagi nekaterih zunanjih manifestacij v odnosih med Cerkvijo in njim. Vsekakor se Janši zdi pomembno, tudi glede na razpored politične moči na Slovenskem, pokazati, da ni (pretirano) odvisen od Cerkve in da je njegovo ravnanje avtonomno.
Sicer pa Janez Janša - za razliko od (pre)mnogih slovenskih politikov - dokaj natančno ve, kaj Slovenci radi slišijo in o čem je treba Slovencem govoriti. Ve, kdaj in kako je treba uporabiti in citirati Cankarja ali kakšno drugo zgodovinsko osebnost, zaveda se, da je Slovencem všečno, če so politični voditelji samozavestni in če o samozavesti govorijo, kot o nekakšni splošni slovenski značilnosti. Zato Janša na proslavi 15-letnice slovenske osamosvojitve zagotovo ni zgolj po naključju izjavil: »Nikoli ne bomo največji, lahko pa smo najboljši.«
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€j. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZS
Ptuj • Novi zakon o društvih
Po domače tudi pri društvih več ne bo šlo
V sredo, 28. junija, je pričel veljati novi zakon o društvih. Predstavnikom turističnih društvenih organizacij sta ga na okrogli mizi v okviru 120-letnice TD Ptuj predstavila mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve, in Vida Kokalj, državna podsekretarka v ministrstvu za notranje zadeve.
»Zakon prinaša nekaj izjemnih kvalitet glede na prejšnjega. V vladi smo trdno prepričani, da smo področje društvenega delovanja kvalitet-neje uredili, kot je bilo doslej, nekatere stvari pa oblikovali povsem na novo. Ne gre samo za odgovornost, ki smo jo poudarili, gre namreč za bolj transparentno in bolj pravno urejene odnose društva do države kot tudi društev znotraj pravnega reda. V preteklosti se je prepogosto dogajalo, da ko je društvo zašlo v težave, najpogosteje je šlo za finančne težave, je enostavno razglasilo stečaj. Isti ljudje so ustanovili novo društvo, nov klub, in naprej poslovali, kot da se ni nič zgodilo, čeprav so upniška razmerja ostala odprta in nerešena. Trdno smo prepričani, da smo z novim zakonom takšni in podobni praksi stopili na rep. S tem pa še ni rečeno, da smo želeli to področje kriminalizirati, želeli smo narediti red, hkrati pa povedati, do kod sega odgovornost odgovornih oseb v društvu, kaj pomeni krivdna odgovornost, kaj pa v tem kontekstu pomeni povzročitev škode z naklepom. V popotnico uresničevanju novega zakona želim tudi povedati, da ne pričakujemo nekih večjih zapletov. Zakon je prinesel varovalko, da kadar društva sama normativno ne uredijo razmerja in odgovornosti, jim to nalaga konkretna določba v zakonu. Čisto tako po domače torej pri društvenem delovanju več ne bo šlo,« je uvodoma na okrogli mizi o novem zakonu o društvih povedal državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije mag. Zvonko Zinrajh.
Novi zakon o društvih je nastajal več let, upoštevane so bile mnoge pripombe in zahteve društev samih, ki so tudi zahtevala pripravo novega zakona, ker so na eni strani želela določene poenostavitve pri samem uveljavljanju pra-
vice do združevanja, na drugi strani pa so se postavljale tudi potrebe po tem, da se to področje oziroma društvo kot statusna oblika ne zlorablja za doseganje pridobitnih namenov, kar lahko vrže slabo luč na celotni sektor, kjer se dela veliko na prostovoljni bazi in v dobrobit celotni skupnosti.
Prečiščenih besedil ni potrebno več prilagati
Kot je na okrogli mizi povedala Vida Kokalj, zaradi samega zakona ne bo nujno potrebno spreminjati temeljnih aktov, ker zakon te zahteve nima. Priporoča pa natančen pregled zakona, ali morda glede na nekoliko drugače ali bolj jasno postavljena razmerja znotraj društev vendarle ne bi bilo pametno kakšne določbe temeljnega akta dopolniti oziroma popraviti. Zakon prinaša nekaj manjših sprememb tudi pri registraciji društva. Novost je v tem, da ob spremembah temeljnega akta ni potrebno več prilagati prečiščenih besedil le-tega, zadostuje le priložitev sprejetih sprememb. Iz temeljnega akta je mogoče izločiti tudi naslov sedeža društva in določiti, da ga spreminja nek drug organ, da zaradi vsake selitve društva iz ulice v ulico ne bo več potrebno sklicevati občnega zbora. V šestih mesecih po uveljavitvi novega zakona bodo društva morala registrskemu organu posredovati osebne podatke o svojih zastopnikih, z njimi se bo dopolnil register društev, da bo postal podoben drugim registrom, kjer vpis v evidenco pomeni pridobitev pravne osebnosti, kot je to na primer register gospodarskih družb ali celo evidenca ustanov. Ta določba ni sankcionirana, ker dejansko želimo dopolniti to evidenco, je pojasnila Koka-ljeva, ki je predstavnikom turističnih društev predstavila
nekatere novosti, ki zadevajo že delujoča društva. Ime društva bo po novem moralo biti v slovenskem jeziku, za društvo, ki že deluje in bo spreminjalo ime, je registrski organ tisti, ki bo presodil, ali dejansko ime tega društva izpolnjuje vse pogoje zakona o javni rabi slovenščine. Kot pa kaže praksa, so le redka turistična društva, ki bi v imenu uporabljala same tujke. Po novem lahko društva ustanavljajo pravne osebe, kar tudi pomeni, da bodo pravne osebe lahko postale članice društev.
V društvo se po novem lahko vključujejo tudi pravne osebe
Če bo društvo ob fizičnih osebah želelo včlanjevati tudi pravne, bo moralo dopolniti temeljni akt, pri čemer bo potrebno tudi urediti način uresničevanja pravice do soupravljanja društva s strani pravnih oseb, podobno kot to velja za pravice društev kot članov zveze društev. Pravna oseba neposredno ne more soodločati, ampak soodloča po zastopniku. Novost, ki je v bistvu samo nekoliko bolj opredeljena pravica, je tudi pravica članov društva oziroma oseb, ki želijo vstopati v članstvo, da v kolikor mislijo, da jim je bila z odločitvijo društva odvzeta neka njihova pravica, s tem pa kršen zakon ali pa temeljni akt, lahko to pravico uveljavljajo tudi na sodišču. Popolnoma je tudi jasno, da društvo odgovarja za svoje obveznosti; če sklene pogodbo, odgovarja za obveznosti, ki jih prevzema. Društvo že tudi sedaj odgovarja za zakonitost. Če krši zakon in je kršitev določena kot prekršek, za prekršek tudi odgovarja. Za prekršek odgovarja tudi njegova odgovorna oseba, pri čemer zakon samo pravi, da v kolikor temeljni akt ne določa, katera je tista odgovor-
Foto: Črtomir Goznik
Vida Kokalj, državna podsekretarka v ministrstvu za notranje zadeve: »V šestih mesecih po uveljavitvi zakona bodo morala društva registrskemu organu posredovati podatke o svojih zastopnikih, z njimi se bo dopolnil register društev, da bo postal podoben drugim registrom.«
na oseba oziroma osebe, če gre za organ, je to predsednik društva. Glede pridobitnih dejavnostih v društvih ne bo spremembe, vsaj ne bistvene spremembe, saj zakon samo pravi, da naj bi bila pridobitna dejavnost dopolnilna dejavnost osnovni dejavnosti društva, tudi pridobitna dejavnost mora biti usmerjena za doseganje ciljev, društvo jo lahko opravlja neposredno ali lahko za te namene ustanovi gospodarsko družbo. Pomembna novost in olajšava je v določbah, ki urejajo računovodstvo in finančno-ma-terialno poslovanje. Pravilo naj bi bilo, da društvo vodi dvostavno knjigovodstvo, v ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, pravi Vida Kokalj, pa že sedaj ugotavljajo toliko izjem, da bo le manjše število društev, po oceni med 17 in 20 odstotkov, resnično moralo voditi dvo-stavno knjigovodstvo. Ostala društva si bodo lahko izbrala enostavnejše načine vodenja, poenostavljeno enostavno knjigovodstvo v primeru, da njihov letni prihodek ali odhodek ne preseže dva milijona tolarjev, društva pa, ki ne bodo presegla pet milijonov prihodkov ali odhodkov, njihova vrednost aktive pa ne presega 10 milijonov, bodo lahko vodila enostavno knjigovodstvo.
Sodna prepoved delovanja v primerih izključne pridobitne dejavnosti
Društva, ki bodo opravljala pridobitno dejavnost, bodo morala za pridobitno dejavnost podatke o prihodkih in odhodkih izkazovati ločeno, verjetno bo treba tudi letno poročilo nekoliko drugače sestaviti, da bo razvidno, koliko prihodkov oziroma odhodkov je bilo doseženih od pridobitne dejavnosti. Društva, ki bodo imela nad 200 milijonov prihodkov oziroma odhodkov, pa so dolžna revidirati računovodske izkaze, kar pomeni, da si bodo za revizijo morala zagotoviti zapriseženega revizorja. Za ostala društva pa velja tako kot že doslej, izvedba notranjega nadzorstva nad finančnim poslovanjem in letnimi poročili. Nadzorni organ bo po novem moral ob oceni pravilnosti vodenja samega knjigovodstva in resničnosti podatkov, ki izhajajo iz letnega poročila, podati tudi oceno zakonitosti porabe sredstev, kar pomeni, da je društvo dejansko vse presežke, dobiček, ki ga je ustvarilo, porabilo za doseganje svojega namena oziroma ciljev in za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Zelo pomembna je tudi novost, če vodenje računovodstva ni
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, na okrogli mizi o zakonu o društvih: »Zakon je prinesel varovalko, da kadar društva sama normativno ne uredijo razmerja in odgovornosti, jim to nalaga konkretna določba v zakonu.«
opredeljeno v statutu, je to potrebno zapisati v pravilnik, do sedaj to ni bila nobena kršitev, po novem pa bo šlo za prekršek. Celo poglavje novega zakona je namenjeno statusu društva v javnem interesu, ki pa ni namenjen turističnim društvom. Zakon o spodbujanju razvoja turizma namreč prinaša poseben status, ki pravzaprav pomeni pridobitev statusa društva v javnem interesu. Zakon o društvih pravi, da se kakršenkoli status, ki kaže na javno koristno delovanje društva, ki ga društvo pridobi na podlagi drugega posebnega zakona, šteje kot status društva v javnem interesu. To je določeno zato, da se statusi ne bi podvajali, da se jasno ve, kakšna so razmerja med njimi. Novosti so tudi pri prenehanju delovanja društva, društvo bo lahko prenehalo delovati tudi s stečajem. Društvo, ki je prezadolženo, lahko samo predlaga svoj stečaj ali pa bo stečaj predlagal upnik, dokler je še kaj premoženja v društvu. Pred izvedbo stečaja bo društvo lahko predlagalo izvedbo prisilne poravnave. Če bo društvo imelo status delovanja v javnem interesu, stečaj ne bo mogoč, dokler z njim ne bo soglašalo pristojno ministrstvo, ki je društvu status tudi podelilo. S tem je država na nek način želela preprečiti »neprostovoljno« prenehanje društvene dejavnosti na vseh tistih področjih, ki so tako pomembna, da bi jih bilo potrebno ohraniti. V takih primerih se tudi pričakuje aktivno vključevanje ministrstev v reševanje problematike. Sodišče pa je tisto, ki bo lahko prepovedalo nekemu društvu delovati, in to za najhujše kršitve ustave, za tiste dejavnosti, ki naj bi prispevale k dosegu cilja, ki ga zakon prepoveduje oziroma prepoveduje že sama ustava, ter za tista društva, ki bi izključno opravljala pridobitno dejavnost. Novi zakon ima tudi določbe o nadzorstvu, pri računovodstvu je nadzorni organ davčni organ, pri posredovanju letnih poročil AJPES, za ostale prekrške iz zakona o društvih pa je pristojen inšpektorat na ministrstvu za notranje zadeve.
Na okrogli mizi o novem zakonu o društvih je bilo največ vprašanj o opravljanju pridobitnih dejavnosti v društvih. »Društva lahko tako kot do sedaj opravljajo pridobitno dejavnost, vendar tako kot drugi subjekti, potrebno je vedeti, da se tu pojavlja vedno še drug sogovornik, tisti, ki mu je to osnovna dejavnost, ki ne želi, da mu kdo nelojalno konkurira. Pridobitna dejavnost v društvih je pomembna dejavnost, pomemben vir sredstev. Novi zakon o društvih je ne ovira,« je odgovorila Vida Ko-kalj.
4 TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 30. junija 2006
Ptuj • 35 let Območne obrtne zbornice Ptuj
Spodbujanje podjetništva - ključna prioriteta
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 23. junija slavnostna akademija ob 35-letnici uspešnega delovanja OOZ Ptuj. Udeležili so se je številni gostje, poslanca DZ Branko Marinič in Franc Pukšič, predstavniki Obrtne zbornice Slovenije, posameznih območnih zbornic, občin na Ptujskem in nekateri drugi.
Ministra za gospodarstvo Republike Slovenije mag. Andreja Vizjaka, ki so ga vsi nestrpno pričakovali, tudi zato, ker je bil predviden za slavnostnega govornika, ni bilo, ker je zbolel. Poslal pa je pozdravno pismo, v katerem je zapisal veliko za obrt pomembnih stvari. Prizadevanja in rezultati delovanja OOZ Ptuj so po navedbah ministra nedvomno dokaz, da so v Sloveniji ambiciozni in uspešni gospodarstveniki. Slovenska vlada je skladno s prenovljeno Lizbonsko strategijo med ključne prioritete vključila spodbujanje podjetništva. Minister mag. Andrej Vizjak je tudi ob tej priložnosti poudaril, da na obrtništvu sloni vrsta priložnosti za nadaljnji gospodarski razvoj, za nova delovna mesta, za višjo gospodarsko rast, za večjo blaginjo Slovenije.
»Zato smo si v vladi zadali nalogo, da v najkrajšem možnem času uresničimo tiste obrtniške zahteve, ki se dajo rešiti v kratkem času. Vlada želi v tesnem sodelovanju z obrtno zbornico ustvariti okolje, ki bo naklonjeno razvoju gospodarstva. Prepričan sem, da ta prizadevanja že dajejo prve dobre rezultate in ne dvomim, da nam bo skupaj tudi vnaprej to uspevalo in uspelo,« je med drugim v svojem pozdravnem pismu še zapisal minister za gospodarstvo RS
mag. Andrej Vizjak.
V začetku leta 2006 je bilo v Sloveniji skoraj 48 tisoč obratovalnic, v katerih je delalo okrog 100 tisoč delavcev. Danes obrt daje kruh skoraj 150 tisoč Slovencem, kar je okrog 20 odstotkov zaposlenih oziroma 18 odstotkov aktivnega prebivalstva. Obrt ustvari blizu 19 odstotkov bruto domačega proizvoda. Vse to so močni argumenti, na katerih gradi zbornica svojo reprezentativnost, državi postaja vedno bolj jasno, je med drugim poudaril predsednik OOZ Ptuj Jože Kokot, da mora z reformami ustvariti pogoje, ki bodo dajali trajnejše učinke, da bodo obrtniki lažje delovali in poslovali pod ugodnejšimi pogoji. Obrt je tudi med prvimi podprla okvir ekonomskih in socialnih reform. Slovenski obrtniki so v obdobju svojega delovanja zgradili zavidanja vredno lastno infrastrukturo, ki lahko svojim članom nudi servis, ki ga ne more namesto njih opravljati nihče drug. »Imamo organizacijo s tradicijo, gojili smo jo sami, sami plačevali, smo upoštevanja vreden partner državi, delamo v dobro in v korist naših članov, obrtniki živimo od tega, kar ustvarimo, vedno bomo tudi lastniki svojih obratovalnic,« je v petek na Ptuju še posebej poudaril predsednik Upravnega odbora Obrtne
zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek. Potreba po združevanju in povezovanju je bila poglavitni razlog za ustanovitev obrtnih zbornic. Na slavnostni akademiji so podeli priznanja Obrtne zbornice Slovenije in OOZ Ptuj. Priznanja je OZ Slovenije dodelila Janezu Kola-riču, Vladimirju Petroviču, Slavku Šegi, Antonu Žeraku in Zoranu Žunku, bronasto plaketo Antonu Dominku, Janezu Forštnariču, Branku Goričanu, Jožetu Kokotu in Jožetu Milošiču, srebrno pa Marjanu Hvalcu in Janezu Rižnarju. Za delo v Območni obrtni zbornici Ptuj so priznanja OOZ Ptuj prejeli Aleksander Fenos, Marjan Hvalec, Vladimir Janžekovič in Slavko Šega; za poslovne dosežke Ana Čelan, Janez Dolenc, Devid Kozar, Janez Krajnčič, Marjan Rogina in Milan Žuran; bronaste plakete za 35 let dela v obrti pa Janez Dolenc, Jože Milošič in Zora Aracki Rosenfeld.
V jubilejem letu ima OOZ Ptuj 1258 članov, ki so organizirani v 24 sekcijah. V 35 letih jo je vodilo sedem predsednikov, od leta 1971 do leta 1978 Feliks Cvetko, od leta 1978 do 1982 Stanko Kosi, od leta 1982 do 1986 Mirko Bizjak, od 1986 do 1990 Alojz Kaučič, od leta 1990 do 1998 Roman Toma-nič, od leta 1998 do 2002 Jože Milošič, leta 2002 je vodenje OOZ Ptuj prevzel Jože Kokot, ki je od nove kandidature odstopil in mesto predsednika pustil mladim. Novi predsednik zbornice je Vladimir Janžekovič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Obrtna zbornica Slovenije je podelila dvanajst priznanj in plaket, prevzelo jih je devet nagrajencev: Vladimir Petrovič, Slavko Šega, Anton Dominko, Janez Forštnarič, Branko Goričan, JožeKokot, Jože Milošič, Marjan Hvalec in Janez Rižnar. Opravičili pa so se Janez Kolarič, Anton Žerak in Zoran Žunko. Trinajst priznanj pa je podelila Območna obrtna zbornica Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Skupaj z OOZ Ptuj so slavili tudi obrtniki, ki so letos dopolnili 35 let dela v obrti: Janez Dolenc (ki se slavnostne akademije ni mogel udeležiti), Jože Milošič (desno) in Zora Aracki Rosenfeld. Priznanji sta jima izročila predsednik OOZ Ptuj Jože Kokot in sekretar Janez Rižnar.
Nova Astra TwinTop. Zajemite sapo!
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Pavlinjek, predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice, je na slavnostni akademiji govoril v imenu Obrtne zbornice Slovenije.
Opel. Nove ideje, boljši avtomobili.
V kulturnem programu ob 35-letnici Območne obrtne zbornice Ptuj so nastopili KD Ptujski nonet (na fotografiji), ki ga umetniško vodi prof. Maksimiljan Feguš, Tomi Valenko, Valerija Rižnar in koncertna mojstrica SNG Maribor violinistka Vita Gregorc.
Poletni prihranki na vse nove Astre!
Je prebrisan kupe. In športno obarvan kabriolet. Dva avtomobila v enem. Čarovnija? Ne, le daljinsko upravljanje tridelne premične strehe. To je Astra TwinTop, najmlajša članica družine Aster. Samo to poletje pa vas ob nakupu katere koli Astre čaka poseben poletni prihranek in možnost menjave Staro za novo. Pohitite in preizkusite najnovejšo Astro TwinTop pri trgovcih z vozili Opel, v centru Ptuja in v Termah Ptuj samo ta konec tedna!
AVTOHI©A HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/796 33 33
Ponudba velja za omejeno količino vozil. Možnost menjave Staro za novo poteka po sistemu Eurotax. Slika lahko prikazuje opremo, ki ni serijska. Povprečna poraba goriva www.opel.si za vse modele: od 4,4 do 10,7l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaôrs, Szabadság u. 117, Madžarska
Ptuj • Prvih 15 let Gastroja
število zaposlenih so podvojili
V podjetju Gastro, ki je nastalo iz nekdanjega obrata družbene prehrane v ptujskem Agisu, so v petek, 23. junija, pod velikim šotorom proslavili 15-letnico delovanja. Direktorju Marjanu Skoku in njegovim sodelavcem je ob prazniku čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Kot je na slovesnosti v velikem šotoru na ploščadi pred Gastrojem povedal direktor tega 36-članskega kolektiva Marjan Skok, je bil pred ustanovitvijo podjetja zaposlen kot vodja obrata družbene prehrane v ptujskem Agisu, kjer so se v začetku devetdesetih let tako kot mnogi drugi odločili za privatizacijo. Ker so to enoto izločili iz sestava Agisa, je uvidel svojo možnost, in čeprav je bilo takrat vse še precej negotovo, se je odločil, da prevzame obrat družbene prehrane v najem, z vsemi 18 takrat zaposlenimi delavci.
In tako se je 3. maja 1991 rodilo novo podjetje Gastro, sicer ne brez težav, pa vendar. Agis, katerega delavci so se
do tedaj skoraj izključno prehranjevali v tej restavraciji, je začel zmanjševati število zaposlenih, tako da se je število koristnikov njihovih storitev iz dneva v dan zmanjševalo, zato so morali iskati nove naročnike. Nekaj so jih sicer kmalu našli, vendar so bili to v glavnem kolektivi, ki so kmalu zabredli v težave, mnogi celo v stečaj, tako da so Ga-stroju žal ostale le neplačane terjatve, ki jih po Skokovih trditvah še do danes nihče ni poravnal. Čeprav nekateri od zaposlenih tega niso takoj dojeli, so se pričeli zavedati, da bodo morali začeti delati in razmišljati drugače. Kakovost in pestrost njihove ponudbe, zmogljivost podjetja in tudi ustrezne cene so bili vzrok
temu, da je Gastro v razmeroma kratkem času pričel oskrbovati s prehrano tudi enote teritorialne obrambe in policije na ptujskem območju, kasneje pa tudi pripadnike slovenske vojske v ptujski vojašnici.
Ker so se zavedali, kaj pomenijo nenehne organizacijske in družbene spremembe, so iskali nove naročnike njihovih storitev, zato uspeh ni izostal. Tudi sodelavci so spoznali realnost prilagajanja spremembam in se zavedali, da hočejo in da zmorejo uspeti. In ko so jih leta 1994 povabili, da pripravijo pogostitev ter postrežbo za prek tisoč-glavo množico obiskovalcev dneva Perutnine Ptuj, so spoznali, da zmorejo. Poleg več
Foto: M. Ozmec
Svojemu šefu Marjanu Skoku se je za uspešno 15-letno vodenje firme in korekten odnos zahvalil tudi njegov 36-članski delovni kolektiv.
Foto: M. Ozmec
Direktorju Gastroja Marjanu Skoku je ob jubileju čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
deset rednih odjemalcev so pričeli s prehrano oskrbovati tudi druge pomembnejše prireditve na ptujskem, mnogim so bili celo sponzorji. Zmogljivost podjetja, trdo delo kolektiva, pestrost ponudbe, korektno poslovanje in realne cene, vse to je po Skokovih trditvah omogočilo, da so nekdanji Agisov obrat družbene prehrane odkupili že leta 1994.
A tudi pri tem se niso ustavili, saj so storili vse, da so leta 2001 prejeli certifikat kakovosti hAcCp, ki so ga takrat v Evropi šele uveljavljali in zahteva takšen način priprave hrane, ki preprečuje kakršnekoli možnosti okužbe s hrano. Ob novem letu 2005 so odprli nov obrat Gastroja v Rogatcu, 1. julija 2005 pa so pričeli tudi lastno proizvodnjo piva znamke Skok.
Marjan Skok zatrjuje, da so vseh teh 15 let pridno vlagali tudi v modernizacijo opreme, še pomembnejša pa je bila skrb za sprotno dopolnilno usposabljanja zaposlenih. Pravilnost njihove usmeritve in poslovne politike se kaže v tem, da so število zaposlenih v Gastroju podvojili, saj je trenutno zaposlenih 36, vse pa kaže, da se bo obseg števila zaposlenih še povečal, saj je vse večje povpraševanje občasnih skupinskih gostov, tudi iz tujine.
Ob 15. jubileju, predvsem pa ob vidnih delovnih uspehih, je vodstvu in kolektivu podjetja Gastro čestital tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in ob tej priložnosti direktorju Marjanu Skoku izročil spominsko likovno darilo, motiv Ptuja, delo mladega umetnika Jer-
neja Forbicija. Svojemu šefu so ob jubileju čestitali ter se mu zahvalili za dobro vodenje in korekten odnos tudi vsi zaposleni in mu tudi sami izročili spominsko darilo.
Praznovanje 15. jubileja so sodelavci Gastroja nadaljevali z dobrodelno prireditvijo za otroke s posebnimi potrebami, ki jih je razveseljeval Spi-di s svojim mladim gostom. Pozno popoldne je bila v prireditvenem šotoru Gastroja javna generalka, ob 19. uri pa javna oddaja Štajerska dežela z voditeljema Renatom Jezo in Samom Tušem - Korlom z gostuvanjem, v katerem so se v družbi znanih in zanimivih gostov prepletale bogata štajerska kulinarika, kultura in običaji. Praznovanje pa so zaokrožili z zabavo in ansamblom Simona Belšaka.
M. Ozmec
Ptuj • Terme še korak bliže h gradnji prvega hotela
Petsto milijonov tolarjev nepovratnih sredstev
26. junija je v Terme Ptuj končno prišel sklep o sofinanciranju gradnje prvega hotela v Termah Ptuj iz javnega razpisa evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih destinacij (turistične infrastrukture). Iz tega naslova bodo Terme Ptuj za gradnjo štirizvezdičnega hotela prejele 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, kar je eden ključnih elementov za novo Savino naložbo na Ptuju.
Celotna investicija v novogradnjo hotela znaša 3,7 milijarde tolarjev. Kot je povedal direktor Andrej Klasinc, bodo preostali del, to je 3,2 milijarde tolarjev, zagotovili iz dokapitalizacije PS Sava oziroma Save, d. d., ki je 100-odstotna lastnica Term Ptuj, in dolgoročnih kreditov, ki jih bodo najele Terme Ptuj. Vsak od partnerjev naj bi zagotovil polovico potrebnih sredstev. Za gradnjo hotela, ki naj bi stekla v počitniških mesecih, je pripravljena vsa dokumentacija: gradbeno dovoljenje je pravnomočno, urejeni pa so tudi vsi projekti za izvajanje del, urejajo le še nekatere malenkosti, ki pa začetka investicije ne morejo ogroziti. Izvajalec del
še ni izbran, razpisno dokumentacijo je dvignilo sedem potencialnih izvajalcev. V zaključni fazi so dogovori z lastnikom o izbiri izvajalca in pričetku del. Rok za izvedbo del bo 14 mesecev po podpisu pogodbe. Na Ptuju pričakujejo, da bo gradnja končana do oktobra 2007, ko naj bi se na srečanju Dies Natalis zbrali predstavniki evropskega združenja karnevalskih mest.
Pri pridobivanju evropskih sredstev so se zelo angažirali vsi stebri PS Sava, vodstvo MO Ptuj z županom na čelu, poslanec v državnem zboru Branko Marinič in mnogi drugi, ki gledajo na projekt hotela v Termah kot na ptujski projekt, je za Šta-
Andrej Klasinc: »Med tistimi, ki so dobili nepovratna sredstva za naložbe v turizem, so tudi Terme Ptuj. Naš projekt je na javnem razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih destinacij (turistične infrastrukture) dosegel 80 točk. Od vseh prispelih projektov, 41 prosilcev je oddalo 20 projektov, ki so izpolnjevali pogoje, smo prejeli drugo najvišjo oceno. Skupno sofinanciranje petih izbranih projektov znaša 3,2 milijarde, Termam Ptuj pa prinaša 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.«
jerski tednik povedal Andrej Klasinc. Hotel bo imel 250 ležišč v 119 sobah. V hotelu bodo tudi wellness center, kongresna dvorana in nove bazenske površine. Druga najboljša ocena za projekt Term Ptuj od petih izbranih, dobil je 80 točk, je najbolj zgovoren dokaz, da gre za nujen in realen projekt, je še poudaril Klasinc.
V Termah Ptuj pričakujejo, da bodo letos presegli število 300 tisoč kopalcev. Po petih mesecih podpov-rečne sezone računajo, da bodo v poletju nadoknadili izpad iz prejšnjih mesecev in tako število kopalcev na letni ravni povečali za 4 odstotke. Tudi izvedba prireditev postaja pomemben del njihove
dejavnosti, največ jih bodo izvedli julija in avgusta. Že jutri bodo gostili udeležence piknika družbe Radio-Tednik, 7. julija bodo bazeni energije, 14. julija večer zimzelenih melodij z Darjo Švajger, Alenko Godec in Juretom Ivanušičem, 26. julija se bo začel jubilejni 10. ba-lonarski praznik, ki bo trajal štiri dni, pričakujejo več kot 40 balonov, 10. avgusta bodo praznovali 31. dan Term Ptuj, od poletja in poletnih prireditev pa se bodo že tradicionalno poslovili s prireditvijo Adijo poletje. Celo poletje pa se bodo najbolj zagreti lahko kopali tudi ob večerih, če bo vreme to dopuščalo.
Ptuj • Omejevanje dela študentov in dijakov
Zaprtje Infotocke in Kolnkiste
S spremembami Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) se uvaja dodatno omejevanje dela Studentov in dijakov, ki bodo po novem na letni ravni lahko zaslužili le še do višine posebne osebne olajšave. Zaradi tega se je vodstvo Kluba ptujskih študentov (KPŠ) odločilo, da se s 1. julijem zapira Infotočka, v kratkem pa tudi Kolnkišta.
Kot nam je povedal Luka Žižek, predsednik KPŠ, je bila odločitev o zaprtju obeh prostorov zelo težka.
»Poglaviten vzrok, da smo sprejeli tako odločitev, ki nam seveda ni bila po godu, so korenite spremembe v zvezi s študentskim delom, študentskim organiziranjem in spremembe v financiranju študentskih organizacij in klubov. Za 50 klubov in vse univerze bo novela, ki jo nameravajo sprejeti, pomenila drastične spremembe. V najslabšem primeru se nam lahko zgodi, da ne bomo imeli več zagotovljenih nikakršnih financ. Na žalost nam takšna
prihodnosti onemogoča delovanje,« pravi Žižek. Po njegovem mnenju ne bo nobenih sprememb k predlagani spremembi zakona, zato so se odločili, da že prej zaprejo Infotočko. »Očitno mnenje študentov ne šteje, zdi se mi, da nas sploh ne upoštevajo,« dodaja Žižek.
Noveli so poleg študentov nasprotovali tudi Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije ter vladni svet RS za visoko šolstvo. Kot so v izjavi za javnost zapisali predstavniki Študentske organizacije Slovenije, so no-
veli poleg študentov nasprotovali vsi ključni partnerji v visokem šolstvu, opozarjajo pa tudi, da bo njen sprejem predstavljal eno največjih bla-maž Slovenije v evropskem visokošolskem prostoru.
Bodo študentske servise nadomestili zavodi za zaposlovanje?
Na seji Državnega zbora RS, ki je potekala 21. junija, so bili zavrnjeni amandmaji k noveli ZZZPB, ki bi vrnili razdelitev koncesijske dajatve pri štu-
Foto: Dženana Bećirović
Luka Žižek
dentskem delu. Sledila bo še tretja obravnava, ki je predvidena za julijsko sejo DZ RS. Če bo sprejeta v taki obliki, bodo po novem v praksi študentsko delo posredovali le zavodi za zaposlovanje.
Predstavniki študentov opozarjajo, da ta rešitev ni ustrezna, saj je po njihovem mnenju osnovno poslanstvo zavodov za zaposlovanje izvajanje aktivne politike zaposlovanja s posredovanjem zaposlitve ter zagotavljanje socialne varnosti nezaposlenih. Posledično to pomeni tudi ukinitev študentskih klubov, ki se financirajo od študentskega dela, saj njihov obstoj zagotavljajo študentski servisi, ki jim namenijo del denarja, zasluženega s študentskim delom. Nekateri klubi in študentski servisi so že zaprli svoja vrata. To se dogaja tudi na Ptuju.
Že jutri bodo zaprli Infotočko
Kljub temu da je Infotoč-ka eden najbolj obiskanih prostorov na Ptuju, ki ponuja brezplačen dostop do interneta, bodo svoja vrata zaprli že jutri. Predsednik KPŠ Luka Žižek pravi, da je zelo velika verjetnost, da se bo v zelo kratkem času zaprla tudi Kolnkišta.
Doslej so študentski servisi na račun KPŠ mesečno nakazovali povprečno 2.600.000 tolarjev. Po besedah predsednika so fiksni mesečni stroški za Infotočko znašali okrog 450.000 tolarjev. Preostali denar, ki so ga dobili, so po-
rabili za različne projekte, kot so koncerti, literarni večeri, potopisna predavanja, denarna pomoč študentom in podobno. Organizacija samo ene prireditve, kot so Bazeni energije, je KPŠ stala približno 1.400.000 tolarjev. Zadnje leto je bila potrebna tudi sanacija Kolnkište. Predsednik KPŠ pravi, da odslej enostavno ne bodo mogli normalno delovati. Če bi situacija ostala nespremenjena, bi KPŠ nemoteno deloval, a ker bo po njihovem mnenju sprejeta novela zakona, ki bo prinesla korenite spremembe študentom, študentskim organizacijam in študentskim klubom, je nadaljnje delovanje nemogoče.
»S to novelo bodo dijake in študente zelo omejili, ker bomo smeli manj delati, manj bo denarja na študentskih servisih in posledično tudi klubi potem ne bodo mogli delovati,« dodaja Žižek in poudarja, da ptujski klub ni prvi, ki je moral zapreti svoja vrata. »To odločitev smo morali sprejeti, preden bo sprejeta novela zakona. In ker kaže, da bo, smo se odločili za to potezo. Takoj po sprejetju novele ne bomo dobili nakazila in bomo takoj 1.500.000 tolarjev v minusu. Zato moramo narediti neko rezervo, da bomo, če bo prišlo do sprememb, imeli vsaj toliko denarja, da bomo lahko delovali naprej. Vsi študentski klubi so se začeli reorganizirati, tudi mi se moramo pripraviti na spremembe, ki nam pretijo,« še poudarja Žižek.
Novi prostor - kombinacija Kolnkište in Infotocke?!
Za ptujske dijake in študente bo zaprtje dveh prostorov, ki so bili namenjeni resnično njim, pomenilo veliko nazadovanje. Vodstvo KPŠ na čelu s predsednikom Lukom Žižkom že aktivno išče zadovoljivo rešitev nastale situacije. Ta teden so se že prijavili na javni razpis Mestne občine Ptuj za prostor bivše Mercatorjeve trgovine na Slovenskem trgu. Žižek pravi, da bi bili zelo veseli, če bi bili izbrani.
»Če bi nam uspelo, bi združili več stvari. Šlo bi za kombinacijo Infotočke in kulturnega hrama za celoten Ptuj. Imeli bi prostor za informiranje Ptujčanov in Ptujčank, turistov, dodali bi kulturno dogajanja, omogočili bi obiskovalcem tudi dostop do interneta, imeli pa bi tudi gostinsko ponudbo, najverjetneje tudi hrano. Bil bi zelo privlačen prostor, ker je v centru mesta in bi združeval več dejavnosti,« je povedal Žižek.
Odslej bo KPŠ svoje člane sprejemal na Vodnikovi 2 (nad pošto), in sicer le dva dni v tednu po dve uri na dan. Za ptujske dijake in študente bo to velik korak nazaj. Upajmo le, da se bo edini optimističen scenarij, ki ga imajo trenutno v KPŠ, da bodo izbrani na razpisu MO Ptuj, dejansko tudi uresničil.
Dženana Bećirović
Ptuj • Dijaki končno dočakali olajšanje
Konec spomladanskega roka mature
V soboto, 24. junija, je za maturante končno prišel dolgo pričakovan dan, konec spomladanskega roka splošne mature na srednjih šolah. V Sloveniji je splošno maturo opravljalo 87 srednjih šol, oziroma 11.066 kandidatov.
Kandidati, ki so bili prijavljeni na prvi rok, so splošno maturo začeli opravljati 8. maja. Na Ptuju so jo opravljali dijaki Gimnazije in Ekonomske gimnazije. Na ekonomski šoli se je na maturo prijavilo 83 kandidatov, medtem ko jih je bilo na ptujski Gimnaziji prijavljenih kar 332. Kljub škandalu, ki se je pojavil v začetku junija, ko so v javnost prišle podrobnosti iz nekaterih maturitetnih pol (nemščine, psihologije in biologije), se je Državna komisija za splošno maturo odločila, da kandidati mature ne bodo ponovno pisali. Rezultate poklicne mature bodo kandidati izvedeli 7. julija, deset dni kasneje pa tisti, ki so pisali splošno maturo.
O tem, kakšna se jim je zdela matura in ali menijo, da profesorji upravičeno posvečajo toliko časa pripravam, ter kateri predmet je bil najtežji, smo se pogovarjali z dijaki, ki so poklicno in splošno maturo opravljali na kateri od ptujskih šol.
Patricija Babosek, Gimnazija Ptuj
»Mislim, da je matura potekala po pričakovanjih. Ni se mi zdela težka. Treba se je pač učiti. Noben predmet pa ni bil kaj preveč težek. Izpostavila bi mogoče angleščino, ki je bila malo težja, ni pa bila nerešljiva. Najlažja se mi je zdela zgodovina, pa tudi sociologija je bila dokaj lahka. Strinjam pa se s tem, da profesorji dobronamerno preti-
ravajo s tem, ko dijake strašijo z maturo. A tako je boljše, se vsaj primerno pripravimo nanjo.«
Leonora Matiči, Ekonomska šola
»Vsi predmeti so bili v redu; edino, kar mi je povzročalo preglavice, je pisni del slovenščine. To se mi je zdelo zelo težko. Letos smo prva generacija, ki smo opravljali Gospodarsko poslovanje pisno, tega smo se malo bali, a ni bilo težko. Nisem se kaj dosti pripravljala, približno dva tedna za vse predmete skupaj, a je šlo. Mislim, da profesorji res preveč strašijo. Matura sploh ni bila tako težka, kot smo vsi mislili.«
Bojan Bilanovič, Gimnazija Ptuj
»Matura se mi ni zdela kaj preveč težka. Mislim, da profesorji ne pretiravajo, boljše je vedeti več, da se tako pripraviš tudi za študij. Od vseh predmetov mi je bil najtežji esej, ker imajo zelo čuden kriterij ocenjevanja. Paziti moraš na vse, če je preveč ali premalo besed, dobiš minus
točke. 'Smešna' mi je bila zgodovina, razdeljena je namreč na dve poli, prva je bila zelo lahka, druga pa zelo težka.«
Jure Rozman, Gimnazija Ptuj
»Najlažja se mi je zdela geografija, najtežja pa psihologija, ker sem se najmanj pripravljal nanjo. Splošno
se mi je zdela matura veliko lažja, kot sem mislil. Za vse predmete skupaj sem se pripravljal mesec dni. Mislim, da profesorji pretiravajo s tem, ko nas strašijo z maturo. Ampak boljše je, da se dobro pripravimo in tako dobimo boljše ocene.«
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Od leve: Patricija Babosek, Leonora Matiči, Bojan Bilanovič in Jure Rozman
Majšperk • Zadnja preddopustniška seja sveta
Zaradi povpraševanja povečali normative vrtca
Čeprav so se na zadnji predpočitniški, sicer 33. seji sveta občine Majšperk v torek, 27. junija, v skoraj neznosni poletni vročini ubadali s kar 18 točkami dnevnega reda, so z njimi brez težav opravili v dobri uri in pol.
To kaže na dejstvo, da je bila tudi tokrat seja dobro pripravljena in konstruktivna, saj so za obsežen red potrebovali sorazmerno malo časa, sploh pa ga niso zapravljali s prenapetimi ter strankarsko obarvanimi razpravami. Po tem, ko so skoraj brez pripomb potrdili zapisnik 32. redne seje, so se v prvi obravnavi lotili predlaganih sprememb statuta občine Majšperk, ki predvideva za pomoč pri opravljanju nalog župana tudi podžupana; izmed članov občinskega sveta naj bi ga imenoval in razreševal sam župan. Zaradi pričakujočih dodatnih nalog, ki izvirajo iz nekaterih novih zakonskih določil, predloga niso sprejeli, ampak so se dogovorili, da ga pustijo v prvi obravnavi, saj je bolj smotrno, da ga potem sprejmejo v celoti z omenjenimi dopolnitvami.
Podobno se je zgodilo ob obravnavi predlaganih sprememb Poslovnika občinskega sveta, v katerem so upoštevane spremembe zakona o lokalni samoupravi. Tudi ta dokument so zaradi nekaterih nedorečenosti o načinu glasovanja pustili v prvi obravnavi in bodo o njem odloča-
li, ko bo popolnejši.
Po krajši obrazložitvi županje dr. Darinke Fakin so
sprejeli sklep o letnem načrtu nabave nepremičnin v občini Majšperk; gre za travnik na območju k. o. Skrblje, ki naj bi ga kupili za potrebe projekta Obrtna cona Majšperk. Po krajši razpravi so soglašali tudi z dopolnitvijo letnega programa prodaje stvarnega premoženja občine Maj-šperk, pri čemer gre za dve parceli na območju k. o. Lešje ter za parcelo na območju k. o. Ptujska Gora, na katerem stojijo objekti športnega društva Ptujska Gora. Vse tri nepremičnine so v lasti občine Majšperk, prodali pa naj bi jih zaradi interesa fizičnih oseb za nakup omenjenih zemljišč, saj dolgoročno niso potrebne za razvoj občine.
Kljub pomislekom ene od svetnic so soglašali tudi z ukinitvijo statusa javnega dobra na parceli v k. o. Sestrže, na območju tako imenovane "štreke", kjer je sedaj pravo divje odlagališče odpadkov, v bodoče pa ga želi LD Dravi-nja Majšperk uporabljati kot remizo za ohranitev divjadi. V zvezi s tem so sprejeli poseben sklep o oddaji omenjenega zemljišča v upravlja-
nje in uporabo LD Dravinja Majšperk. Brez pripomb so soglašali tudi z ukinitvijo javnega dobra na parceli v k. o. Skrblje, ki bi ga družba Albin Promotion iz Lovrenca potrebovala zaradi ureditve trgovine ob nekdanji TVl na Bregu. Sprejeli so sklep o ocenitvi nepremičnine v k. o. Sveča, ker občina Majšperk plačuje domsko oskrbo za enega od dveh lastnikov zgradbe na tej parceli, sicer bratov, drugi pa želi v zgradbo vlagati.
Praznovali bodo 16. septembra
Na predlog županje dr. Darinke Fakin so sklenili, da bo osrednja prireditev ob letošnjem 10. občinskem prazniku v soboto, 16. septembra, pod šotorom v Majšperku, pester program prireditev v okviru praznika pa se bo pričel že 25. avgusta. Imenovali so tudi osemčlansko komisijo za pripravo programa prireditev omenjenega praznovanja.
Na podlagi vloge OŠ Maj-šperk so po krajši razpravi zaradi vse večjega števila prošenj za varstvo otrok sprejeli sklep o potrditvi fleksibilnega normativa otrok v oddel-
kih majšperškega vrtca. Po ugotovitvi, da je vrtec v vseh oddelkih poln ter da čaka na sprejem v varstvo trenutno še 36 otrok, so tako sklenili, da se po posameznih oddelkih v šolskem letu 2006/2007 normativ poveča še za dve mesti; v oddelku prvega starostnega obdobja bodo tako lahko imeli 14 otrok, v drugem 19 in v tretjem oddelku starostnega obdobja 24 otrok.
Ker je dosedanja predsednica Občinske volilne komisije Tatjana Varžič odstopila, so sprejeli sklep o njeni razrešitvi, za novo predsednico omenjene komisije pa so imenovali Jernejo Kokol iz Majšperka. Zaradi preselitve so razrešili tudi člana občinske volilne komisije Milana Obrehta in za novega člana imenovali Andreja Vrabiča, v Okrajno volilno komisijo pa so imenovali Draga Murka iz Majšperka.
V dodatni točki dnevnega reda so v prvi obravnavi potrdili občinski lokacijski načrt za ureditev ceste oziroma javne poti Vila-Podlože na odseku Vila-Žolger. Med pobudami in vprašanji so svetniki opozorili na nujnost popravil ali postavitve novih avtobusnih postajališč,
Praznovanje 42. krajevnega praznika je potekalo pod geslom Praznujmo skupaj. V prisrčnem programu so se najprej predstavili otroci
iz vrtca s svojimi vzgojiteljicami. Zapeli in zaplesali so več pesmic, za obiskovalce pa so pripravili tudi razstavo otroških izdelkov in utrinke
iz zgodovine vrtca. V kulturnem programu so nastopili tudi učenci OŠ Miklavž.
V dvorani kulturnega doma so minuli petek zve-
saj so sedanja, predvsem na območju Sestrž in Stoperc, že popolnoma uničena. Po krajši debati pa so soglašali tudi s predlogom odbora za zaščito in reševanje, da za nabavo rabljenega gasilskega avtomobila za PGD Ptujska Gora izredno namenijo del sredstev, 4 milijone tolarjev, že sedaj, preostanek sredstev do dogovorjenega 50-odstot-nega sofinanciranja vrednosti vozila pa v letu 2009, ko je to društvo sicer predvideno za sofinanciranje pri nakupu novega vozila. Ker omenjena sredstva niso bila predvidena
v letošnjem proračunu, jih bodo zagotovili iz ostanka rezerv, znesek pa bodo upoštevali tudi pri rebalansu proračuna za letošnje leto.
Ob koncu je županja svetnike seznanila še o potekih gradbenih del pri modernizaciji posameznih odsekov lokalnih cest in javnih poti na območju občine - kot smo slišali, gre za skupaj 13 krajših odsekov cest v skupni dolžini 6.600 m. Končan je že načrt za rušitev stare osnovne šole Majšperk, v pripravi pa je že tudi projekt za postavitev ekoloških otokov.
M. Ozmec
Miklavž • Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku
Dvojno praznovanje
Minuli konec tedna je v Miklavžu pri Ormožu potekala osrednja slovesnost ob praznovanju krajevnega praznika, ki so jo združili s praznovanjem 30-letnice delovanja vrtca. Ob prazniku krajevne skupnosti se je zvrstilo niz športnih in zabavnih prireditev ter razstav.
Letošnji dobitniki priznanj KS Miklavž Stanko Pesri, Emil Fekonja in Jože Lah
čer podelili priznanja krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu. Posebno priznanje je prejel Emil Fekonja, aktivni član PGD, gasilec ll. stopnje in mentor mladine, srebrno priznanje prejel Jože Lah, požrtvovalni član RK Hermanci, ki se je izkazal s svojim delom pri nabavi cerkvenih zvonov, urejanju mrliške veže, telefonije in javnih poti, zlato priznanje pa Stanko Pesrl, aktivni član številnih društev in navdušen pevec. Znan je po svoji širokogrudnosti, saj je sponzor domala vsem, ki ga za to prosijo. Priznanja sta podelila predsednik KS Miklavž Anton Kirič in predsednik pristojne komisije Emil Trstenjak.
Zbranim je spregovoril predsednik KS Anton Kirič , ki je letošnje leto označil za leto sprememb in pričakovanja. V imenu občine Ormož pa je obiskovalce v odsotnosti župana Vilija Trofenika pozdravil podžupan Miroslav Tramšek.
Ptuj • 15 let pozneje
Vojni invalidi niso pozabili na domovino
Foto: M. Ozmec
Štirje ranjenci vojne za Slovenijo (z leve) Ivan Bukšek, Franc Širovnik, Boris Fras in Smiljan Trop med spominskim kosilom, na katerega so se tudi tokrat povabili kar sami.
Tako kot pred petimi leti, ko smo proslavljali 10. obletnico vojne za Slovenijo, so se tudi letos, ko se po 15 letih spominjamo usodnih domovinskih dogodkov, zbrali štirje ranjenci vojne za Slovenijo iz ptujskega in ormoškega območja ter se kar sami povabili na skupno srečanje in obujanje spominov ob kosilu v restavraciji Gastro.
Zagotovo bi jim bilo pri srcu topleje in prijetneje, če bi se tega spomnil kdo drug, saj so si s težkimi ranami, ki so jih utrpeli v času osamosvojitvene vojne, ko so bili za svojo domovino pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje, menda to zaslužili. A ker se tudi ob 15. obletnici tega ni spomnil nihče, kot da je domovina nanje pozabila, so se še enkrat morali spomniti kar sami.
Boris Fras, Ivan Bukšek in Franc Širovnik, ki so bili ranjeni v vojni za Slovenijo na ptujskem, ter Smiljan Trop, ki je bil takrat ranjen v ormoških dogodkih, so se v sredo, 28. junija, na lastno pobudo zbrali v restavraciji Gastro in se kar sami povabili na skupno spominsko kosilo. Med obujanjem grenkih spominov so ugotovili, da čas resnično hiti in celi vse rane, ob tem pa povzroča tudi nove spremembe, saj je nekdanji električar Boris Fras že invalidsko upokojen, policist Franc Širovnik dela na Policijski postaji v Ptuju le polovični delovni čas, Ivan Bukšek je na srečo dobil zaposlitev v Slovenski vojski, Smiljan Trop pa je žal ostal brez zaposlitve, saj se ga je zasebnik na ormoškem bojda "rešil" prav zaradi njegove invalidnosti. Bolj kot to pa ga, tako kot še koga, boli dejstvo, da se ob 15. obletnici vojne ni nihče spomnil, da bi ga kot ranjenca v tej vojni povabil na kakšno proslavo. Ko je za vse to izvedel direktor Gastroja Marjan Skok, je ranjence vojne za Slovenijo s kosilom sponzoriral kar sam. Še sreča, pravi Boris Fras, da dobimo vsaj nekaj za invalidnino, sicer imamo občutek, kot da je domovina na nas pozabila. Da oni nanjo niso pozabili, pa so dokazali tako, da so si po kosilu skupaj ogledali še razstavo ob 15. obletnici vojne za Slovenijo v nekdanjih ptujskih zaporih.
-OM
Foto: vki
Ptuj • Z osrednje svečanosti ob 120-letnici TD Ptuj
»
Ne gre zgolj za tradicijo, predvsem gre za ljudi
III
«
Od 16. do 26. junija so se v minoritskem samostanu na Ptuju zvrstile jubilejne prireditve TD Ptuj s 15 različnimi razstavami, osrednjo prireditvijo, ki je bila 23. junija, bogatimi kulturnimi nastopi in predstavitvami nekaterih občin na Ptujskem, vključno s kulinariko. Predstavilo se je tudi Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Vrhunec praznovanja pa je bil nastop slovenskih simfonikov. Jubilej je bil tudi priložnost, da so člani TD Ptuj s svojim delom bolj vstopili v javnost.
»Turistično društvo Ptuj je danes udeleženec in nosilec različnih aktivnosti na Ptuju,
hkrati pa spodbuja posameznike in organizacije k urejanju okolja in sodelovanju na različ-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije, je Albinu Pišku izročil najvišje priznanje zveze, pisno priznanje z zlatim znakom. Posebno priznanje pa je Albinu Pišku izročil tudi ptujski župan.
nih prireditvah. S svojim delovanjem želi spodbuditi dejavnosti, ki bi urejale kakovost in kulturno okolje prebivalcem mesta in njegovim obiskovalcem. S prireditvami skrbimo, da bi se ohranjale naše zgodovinske, naravne in etnografske posebnosti. Danes smo v EU. Ptuj ima možnosti, da tudi z dobrimi turističnimi projekti črpa evropski denar. Za izdelavo projektov so odgovorni gospodarstveniki in v občinskih službah. V razvoj turizma se je vključilo tudi Turistično društvo Ptuj. Društvo skrbi, da je Ptuj lep, vendar ne more izvesti vsega, kar bi želelo in kar mesto potrebuje. Mestnemu svetu in županu MO Ptuj smo predlagali vrsto idej in
Ptuj • Petnajstletnica osamosvojitve
Avtorici razstave sta zgodovinarki mag. Nataša Kolar in Katja Zupanič. Na razstavi so predstavljeni arhivski viri, fotografije, arhivsko filmsko gradivo, ki je bilo posneto na Ptuju, v Ormožu ter v okolici. Razstava je razdeljena v dva dela. V prvem so video posnetki ter orožje vojakov JLA
in TO, v drugem prostoru pa je predstavljena desetdnevna vojna na fotografijah, dopolnjena z video posnetkom spopadov med JLA in TO v Ormožu in na Kogu.
Na odprtju je uvodoma spregovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih, o razstavi je govorila mag.
Foto: Črtomir Goznik
Zgodovinska razstava in predstavitev knjige
V 22. junija je bilo v razstavišču Stari zapori na Ptuju odprtje občasne razstave ob petnajsti obletnici osamosvojitve Slovenije z naslovom Ne damo se! Razstavo so pripravili v Pokrajinskem muzeju Ptuj in v Zgodovinskem arhivu Ptuj v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever - Maribor ter Zvezo veteranov vojne za Slovenijo Območnim združenjem Ptuj.
TD Ptuj je ob svojem jubileju podelila 22 priznanj zaslužnim posameznikom, podjetjem, ustanovam in institucijam. Na fotografiji (od leve) zaslužni posamezniki: Franci Golob, Viktorija Dabič, Zinka Gajzer, Zvonka Kneževič, Majda Goznik, Rozika Ojsteršek, Viktor Makovec, Simon Pešec, Jani Gonz, Valentin Zamuda, Albin Pišek in Marijan Petek. Med posamezniki je priznanje prejela tudi Mira Brus. Priznanje ob 120-letnici TD Ptuj so prejeli tudi MO Ptuj, Terme Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Vrtec Ptuj, Godba na pihala Ptuj, Folklorna skupina Bolnišnica, Turistična zveza Slovenije in Unichem, Vrhnika.
Avtorici razstave Katja Zupanič in mag. Nataša Kolar
Dogodke izpred petnajstih let je opisal Miran Fišer, takratni poveljnik območnega štaba teritorialne obrambe in sedanji poveljnik 37. vojaškega teritorialnega poveljstva.
Nataša Kolar, vojne dogodke izpred petnajstih let pa je orisal Miran Fišer, takratni poveljnik 77. območnega štaba teritorialne obrambe in sedanji poveljnik 37. vojaškega teritorialnega poveljstva.
Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Celan.
Pred odprtjem razstave je bila na ptujskem gradu predstavitev knjige zgodovinarja Borisa M. Gombača z naslovom Na drugi strani. V knjigi je avtor predstavil usodo slovenskih nabornikov v času slovenske osamosvojitvene vojne. Avtorja in njegovo delo je predstavila Marija Hernja Masten.
Franc Lačen
aktivnosti, pomembnih za razvoj Ptuja: od urejenosti prometa, sprehajalnih poti, ulic, ki vodijo k pomembnim turističnim točkam,večje predstavitve arheoloških najdb v naravnem in drugem okolju, urejenost vodnjakov, dvorišč v starem mestnem jedru, do ureditve rekreacijskega centra ob jezeru, drsališča, tabel z informacijami in podobno. Želimo negovati in ohraniti naravno in kulturno dediščino, ki smo jo podedovali, ter z njo oplemenititi naše okolje, naše življenje, s tem pa bogatiti našo turistično ponudbo,« je na osrednji slovesnosti ob 120-letnici TD Ptuj med drugim povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki se je ob tej priložnosti tudi zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali, da je društvo lahko razvijalo društvene dejavnosti in hkrati dejavnosti v korist mesta.
V imenu Turistične zveze Slovenije je na osrednji sloves-
nosti ob 120-letnici TD Ptuj, ki je bila 23. junija, govoril predsednik dr. Marijan Rožič. »Vaša želja in pripravljenost, da se razvijate kot turistično gibanje ljudi, je dobra, sodobna in spodbudna usmeritev. Nahajate se v družbi najaktivnejših društev v Sloveniji. V tako zavidljivo okolje vas umeščajo vedno nove aktivnosti in prav je, da po tej poti še uspešneje nadaljujete. Perspektive Ptuja so nedvomno v turizmu in dejavnostih, ki ga dopolnjujejo. Turistično društvo ima pri tem v bodoče še pomembnejšo vlogo kot doslej. Naš stalni slogan je in ostaja: Turizem smo ljudje, ne anonimni in neznani, temveč vsi tisti, ki jim je turizem pri srcu in ga sprejemajo kot življenjsko perspektivo.« V imenu MO Ptuj pa je na slovesnosti 23. junija govoril ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je med drugim poudaril, da pri vsej 120-letni zgodovini ptujskega turističnega društva ne gre zgolj za tradicijo, tem-
več predvsem za ljudi. To so ljudje, ki so veliki po dejanjih in mali zato, ker praviloma ostajajo neznani, v anonimnosti, brez vidnih priznanj in odmevnih nastopov v javnosti. Odlikujejo jih sposobnost za skupno delo, odprtost, prijaznost, družabnost, zaupanje, ustvarjalnost, zanesljivost in poštenost, pa tudi zavest o odgovornosti, verodostojnosti in stalna skrb za izobraževanje.
Tudi osrednjo slovesnost ob 120-letnici TD je spremljal nadvse bogat kulturni program. Delili so si ga tamburaški orkester Cirkovce, eden najvidnejših tamburaških orkestrov v Sloveniji, ki ga vodi Drago Klein, pevec Rudi Šantl, ki letos slavi 30-letnico uspešnega nastopanja, 30 let je letos stara tudi Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj DPD Svoboda Ptuj, navdušila pa je tudi ples-no-akrobatska skupina Flip Pink iz Kopra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Plesno-akrobatska skupina Flip Pink iz Kopra je navdušila tudi Ptujčane.
Foto: Fl
Ormož • Ormoško poletje odprto
Deset poletnih prireditev
V Ormožu smo se na Ormoško poletje, ki je letos z nami že deveto leto, že navadili in najbrž bi ga pogrešali, če ga ne bi bilo. Vsako leto doživlja manjše spremembe, popravke, da bi prireditev čim bolj približali željam in okusu publike. Ta si pa želi predvsem komedij in popularne glasbe.
Svečana otvoritev Ormoškega poletja je bila minulo soboto. Tradicionalno pripada ta dolžnost domačima gledališkima igralcema Gregorju Geču in Barbari Krajnc, ki si vsako leto izmislita zabavno improvizacijo, s katero odpreta Ormoško poletje. Po njunem nastopu je sledil koncert Saše Lendero, v nedeljo pa je nastopil Špas teater s komedijo 5žensk.com. Prireditve se nadaljujejo danes ob 18. uri, ko bo nastopila Romana Kranjčan, jutri si lahko ogledate komedijo Kako smo ljubili tovariša Tita, SNG Nova Gorica. V nedeljo pa nastopa Violeta Tomič s komedijo Hotel Babilon. Med prireditvami velja omeniti še komedijo Izbrisani Kud Boom teatra in komedijo Blazno resno zadeti Prešernovega gledališča iz Kranja. Nekaj prostora so organizatorji namenili tudi domačim ustvarjalcem. Den prleških ustvarjalcof bo potekal v znamenju kantavtorja Tadeja Vesenjaka, zavrteli pa bodo tudi prleške filme Plana 9 in Vinopiri. Publiki se bodo predstavili tudi udeleženci poletne šole petja, ki bo potekala pod vodstvom operne
pevke Saške Kolarič in ko-repetitorke Klavdije Zorjan Škorjanec. Prireditve se bodo zaključile 15. julija s koncertom šansonov in zimzelenih melodij, na katerem bodo nastopili Alenka Godec, Lara Jankovič, Romana Krajnčan injure Ivanušič.
Ormoško poletje bo letos potekalo, glede na izkušnje preteklih let, strnjeno in se bo zvrstilo v štirih vikendih, prireditve bodo ob 21. uri na grajskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu kulture. Vstopnice za vse prireditve so po enotni ceni 1000 tolarjev, za otroško prireditev z Romano Krajnčan pa je vstop prost. Cena 1000 tolarjev še zdaleč ne pokrije dejanske cene prireditev, saj bi bila ekonomska cena večine prireditev okrog 2500 tolarjev. Kar okrog 6 milijonov, od skupno 8 milijonov, kolikor znašajo stroški za Ormoško poletje, se zbere s prispevki sponzorjev in s prodajo vstopnic, ostanek pa primakne občina iz občinskega proračuna. Če bo odziv enak kot minula leta, pričakujejo okrog 3500 obiskovalcev.
vki

DRMOSKO POLETJ
Gregor Geč in Barbara Krajnc sta stalnica Ormoškega poletja, kljub temu uspeta publiko vedno znova presenetiti z novimi domislicami.
Ormož • Svečanost ob državnem prazniku
Hum • Proslava dneva državnosti za simpatizerje N.Si in SDS
Ponovno doseči enotnost Prihodnje leto enotni
Na dvorišču ormoškega gradu se je v soboto zvečer na proslavi ob državnem prazniku - dnevu državnosti - zbralo lepo število ljudi. Slavnostni govornik je bil župan Vili Trofenik.
Na čudovit poletni večer se je v osrčju ormoškega gradu, ki vedno bolj postaja »hiša spomina in hiša kulture«, zvrstilo kar nekaj slovesnosti. Proslavo ob dnevu državnosti so pričele pevke Pevskega zbora Gimnazije Ormož v spremljavi violinskega kvinteta. Slavnostni govornik, župan Vili Trofenik, je zbrane
popeljal v čas izpred 15 let, ko so Ormož in njegovi prebivalci odigral pomembno vlogo pri obrambi domovine. Takrat smo z znanima lastnostma - delavnosti in marljivosti - dodali še nekaj netipičnega - sposobnost tveganja in sprejemanja odgovornosti za lastne odločitve. Zaželel si je, da bi bili Slovenci sposobni
Slavnostni govornik na proslavi dneva državnosti je bil župan Vili Trofenik.
ponovno doseči tako politično in družbeno enotnost, kot so jo v teh usodnih dneh, ko bi se slovenska zgodba lahko kaj hitro končala tudi povsem drugače. Kot najpomembnejši pridobitvi povojnega časa je izpostavil vstop Slovenije v družbo članic Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva. Pri tem je poudaril, da sam vstop v EU ne prinaša blaginje, ampak predstavlja pogoje za to, da jo ustvarimo. Čeprav je v današnjem času socialni model v krizi, pa vendar pridobitve demokracije potrjujejo, da se je pogum splačal. Z relativno malimi žrtvami si je slovenski narod zagotovil civiliziran obstoj in napredek. Zato je bil župan mnenja, da je EU priložnost, da se dokažemo in postanemo ena uspešnejših članic.
V kulturnem programu proslave pa so obiskovalcem ponudili priložnostno gledališko predstavo v režiji Scotta Fieldinga, zaigrali pa so Primož Ekart, Iva Babić, Viole-ta Tomič, Barbara Krajnc in Zvonko Bešvir.
vki
Proslava dneva državnosti na Humu se je začela z mašo za domovino, ki so ji prisostvovali tudi številni predstavniki cerkvenega življenja iz vse občine. V kulturnem programu pa je s priložnostnimi pesmimi nastopila Irma Murad, ki je prireditev tudi vodila, in vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi.
Alojz Sok iz N.Si, je v svojem nagovoru spomnil, da pri nas še vedno nekaj tisoč ljudi praznuje bitko pri Dražgo-šah, drugih nekaj tisoč ljudi pa se vsako leto spomni žrtev v Kočevskem rogu. Vendar obe proslavi nimata enake teže in pri tisti v Kočevskem rogu menda mediji prežijo na vsako izrečeno besedo.
Pri vsem tem pa po Sokovem mnenju manjka zavedanja, da je šlo za ljudi, za Slovence, za brate po krvi. Sok je poudaril, da je za razumevanje preteklosti treba enkrat priznati, da je v komunistični diktaturi po vojni končalo več Slovencev, kot jih je pobil okupator v vojni. Tudi je mnenja, da slovenskega naroda ni razde-
Na proslavi na Humu, ki sta jo skupaj organizirala občinska odbora N.Si in SDS, je najprej spregovoril poslanec Alojz Sok (na sliki), nato pa še mag. Boštjan Stefančič iz SDS.
lila 2. svetovna vojna, ampak komunistična revolucija, ki je izkoristila priložnost. Slovenci pa smo resnično svobodo dosegli šele leta 1991. Povedal je, da je prelom s komunizmom dokončen, vendar še ni dokončan. Prav tako sedanja vlada, ki sicer vlada, naj še ne bi imela oblasti. Na tak način ne bo šlo naprej, ne bo napredka, zato bo treba spremeniti način razmišljanja. Svoj govor pa je Sok končal z besedami: »Naj bog živi svobodno Slovenijo!«
Mag. Boštjan Štefančič se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so kljubovali okupatorju in so pred 15 leti omogočili, da smo postali samostojna država. Pri tem je izpostavil pomembno vlogo Ormožanov. Tudi on se je dotaknil naše razdvojenosti, izrazil pa je upanje, da bodo prihodnjo obletnico dneva državnosti praznovali enotni.
Proslava se je končala s pogostitvijo vseh udeležencev, kresovanjem in prijetnim druženjem.
vki
Foto: vki
Foto: vki
Bori • Četrti ovčje-kozji bal
Tokrat je bilo striženje dobrodošlo
Društvo rejcev drobnice Haloze je sicer tradicionalno prireditev pod naslovom ovčje-kozji bal, letos že četrto po vrsti, nameravalo izvesti pred dobrim tednom, a jim je vreme takrat tako zagodlo, da so jo morali prestaviti na minulo soboto.
Tokrat je namesto dežja na borlsko predgrajsko dvorišče tako močno pripekalo sonce, da so si celo ovce in koze v ogradah zaslužile malo sence pod širokimi senčniki, obiskovalci pa so se pomaknili pod krošnje dreves in se hladili še s pijačo, ki jo je ponujalo ponovno odprto gostišče Krona.
Koncept prireditve se je držal že ustaljenih smernic; tako se je čez vroče popoldne razlegalo petje cirkulanskih ljudskih pevcev, slišati je bilo nekaj humorno obarvanih skečev na temo podobnosti med ovčjim in državnim zborom, zaplesali so kurenti, drobnica pa se je oglašala bolj malo, tudi potem, ko se je uradno odprla razstava in so se ob ogradah nagnetli obiskovalci. Kaj posebno novega ni bilo videti, pač nekaj ovčjih in kozjih družin z dvema osloma in burskim kozlom na čelu, za ljubitelje drugačne vrste kosmatincev (tistih, ki lajajo), pa so člani mariborskega društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev pripeljali s seboj dva lepa primerka varuhov čred drobnice.
Dogajanje z meketanjem in blejanjem se je razživelo s prikazom striženja ovac in sreč-nice, ki so se rešile debelega volnenega kožuha, so potem nekoliko lažje zadihale, vsaj dokler se nebo proti poznemu popoldnevu ni pooblači-
Metanje podkve na cilj je ena od resničnih iger, s katerimi so si nekoč krajšali čas pastirji.
lo in je razgreto ozračje ohladila manjša nevihta. Ta pa ni ustavila zagretih tekmovalcev v pastirskih igrah: pomerili so se v postavljanju pastirske ograje, prenašanju mleka v lesenih škafih na glavi in metanju konjskih podkev v cilj. Zmago je letos odnesla ekipa iz Zavrča.
Na koncu prireditve so se vsem, gledalcem in tekmovalcem, prilegle še dobrote z ražnja, sicer pa so si obiskovalci bala lahko kupili in privoščili še domače ovčje in kozje sire ter potipali (ali kupili) ustrojene kožuhe.
SM
»Vidiš, sine, tej živali se pa reče ovca
Turnišče • Predstavitveni dan žit
Letos poudarek integrirani pridelavi
Na posestvu Srednje poklicne in tehniške kmetijske šole so tudi letos, kot že več let zapored, pripravili tradicionalni dan žit, ki hkrati služi tudi kot predstavitveni dan dela te šole skozi vse leto.
»Kot soorganizatorji te tradicionalne prireditve vsa leta sodelujejo tudi kmetijski strokovnjaki s KGZ Maribor, seveda pa so povabljene številne institucije s področja kmetijstva, predstavniki ministrstev in pa podjetij, ki tako ali drugače s svojo dejavnostjo posegajo na podro-
čje kmetijstva,« je povedal pomočnik ravnatelja Marjan Horvat.
Dan žit se je začel s strokovnimi predavanji na temo integrirane pridelave, v okviru katerih so udeleženci lahko prisluhnili predstavitvi nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja v ob-
Ob letošnjem dnevu žit so dijaki postavili na ogled tudi cvetlične aranžmaje.
dobju od 2007 do 2013, nato je Draga Zadravec zbrane seznanila s prehransko vrednostjo znanih in manj znanih žit, za konec pa je nekaj o izkušnjah in težavah kontrole ter certificiranja v kmetijstvu in gozdarstvu povedal še Bojan Pesek.
Udeležencem predavanj, v večini kmetovalcem, ta predavanje služijo tudi za pridobitev ustreznega potrdila o nujnem izobraževanju. Po teoretičnem delu pa so si vsi skupaj ogledali še letošnja poskusna polja ozimnih žit. »V okviru našega programa izobraževanja smo letos za-sejali približno tri hektarje poskusnih polj sortnih žit, na katerih kot nosilna kultura prevladuje pšenica, nekaj pa je tudi ječmena in ostalih kultur,« je še povedal Horvat.
Ob poskusnih žitnih poljih pa so dijaki kmetijske šole na ogled postavili tudi lične cvetlične aranžmaje, ki so ji pripravili v okviru zaključnih izpitov v programu Cvetličar.
Ta program je sicer eden izmed mnogih, ki se izvajajo v ptujski kmetijski šoli: »V naši šoli izvajamo nižje poklicno izobraževanje za pridobitev poklica pomočnik kmetovalca in pomočnica gospodinje, srednje triletno poklicno izobraževanje za poklice kmetovalec, kmetovalka-go-spodinja in cvetličar, srednje strokovno štiriletno izobraževanje za naziv kmetijski tehnik in poklicno-tehniško izobraževanje, po katerem dijak postane kmetijsko-pod-jetniški tehnik. Interes za vse vrste naštetih programov je kar zadovoljiv, največ pa je zanimanja za program Cvetličar. Veseli smo, da se je letos, vsaj po rezultatih informativnega dne, dvignilo tudi zanimanje za srednje strokovno izobraževanje. Seveda pa bi lahko bilo še bolje, zato tudi veliko delamo na promociji in ena takšnih aktivnosti je tudi že tradicionalni dan žit,« je še pojasnil Horvat.
Od tod in tam
Gorišnica • Proslava ob dnevu državnosti
V občini Gorišnica so na predvečer obletnice slovenske državnosti pripravili krajšo slovesnost, na kateri je kot osrednji govornik nastopil župan Jožef Kokot. Ta je v nagovoru zbranim v kulturni dvorani občinske stavbe med drugim povedal, da se je odločitev slovenskega vodstva pred desetletjem in pol o samostojni poti države izkazala kot popolnoma pravilna, da prepoznavnost naše države ob ohranjanju jezika, kulture in običajev iz leta v leto narašča, da pa je uspešna prihodnost v prvi vrsti odvisna od gospodarske rasti in stabilnosti: »V doseganju vsega tega pa je nadvse pomembna tudi vloga lokalne skupnosti, ki je tista prva in neposredna raven doseganja čim višje kvalitete življenja občanov, državljanov. Vsekakor pa smo danes lahko ponosni, da imamo v globalnem pogledu kljub svoji ozemeljski majhnosti svojo državo in svoj jezik. Tega si nikoli ne smemo pustiti vzeti!«
Kulturni program so tokrat oblikovali ljudski pevci KD Mala vas ter tamburaška sekcija KPD Ruda Severa, ki je uvodoma odigrala slovensko himno, med pevsko-glasbenimi točkami pa je odlomke iz del različnih slovenskih avtorjev prebiral Miro Lesjak.
SM
Markovci • Strel priplaval tudi v Markovce
Slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel je v okviru projekta Drava swim 200625. junija priplaval tudi v Markovce. Na rečnem obrežju ga je pričakalo več sto domačinov, med njimi tudi župan Franc Kekec. Župan je plavalskemu šampionu zaželel dobrodošlico v korantovi deželi. Strel je nato s spremljevalno ekipo in županom obiskal še gostinski lokal M&M v Novi vasi. "Ni naporno, postaja pa zmeraj bolj vroče, zmeraj bolj pestro. Roke že malo bolijo, sicer pa je tukaj med vami na Ptujskem zelo vroče. Voda je bistveno bolj čista kot pred leti. Kar pa se tiče sprejemov, pa moram reči, da so me povsod zelo lepo sprejeli. Veselim se, da imam priložnost biti med preprostimi ljudmi. Upam, da se še srečamo, " je vtise s sprejema v Novi vasi pri Markovcih strnil slovenski šampion Martin Strel.
MZ
Gorišnica • Sprejem kolesarjev M.Si
Mlada Slovenija - podmladek N.Si - je minuli konec tedna ob praznovanju 15-letnice slovenske državnosti že šestič organiziral kolesarski maraton po Sloveniji. Skupina kolesarjev - maraton se je sicer začel že v petek v Trebnjem - se je v soboto pozno popoldne ustavila tudi v Gorišnici pri Do-minkovi domačiji, preden je pot zaključila na Ptuju. Tam so jih z osvežujočimi napitki in sladoledom pričakali člani občinskega odbora M.Si, v njihovem imenu ter v imenu županskega kandidata Janka Sumana pa sta pregrete kolesarje pozdravila Melita Kelenc in Marko Žiher. Ob tej priložnosti je Kelenčeva (na sliki) predsedniku podmladka Robertu Ilcu izročila glinenega pujska, za srečo, kot je dodala.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Dornava • Zupan sprejel odličnjake
Kar 108 odličnjakov
Borl • Zupan sprejel zlate odličnjake
Pred njimi je se dolga pot
Grad Borl je bil tudi letos, že tradicionalno, čeprav verjetno zadnjič, prizorišče županovega sprejema vseh zlatih odličnjakov cirkulanske in gorišniške osnovne šole.
OS Ljudski vrt • Podelitev pohval in športnih priznanj
Sedaj pa na počitnice!!!
V Dornavi je na predzadnji šolski dan župan Franc Šegu-la sprejel vse odličnjake od prvega do devetega razreda. Skupaj se jih je v vaški dvorani zbralo kar 108. Župan je za pridno delo skozi šolsko leto pohvalil vse, posebej pa še 18 zlatih odličnjakov, ki se z najboljšim uspehom lahko pohvalijo skozi vsa leta osnovne šole. »Vsem, ki ste tako uspešno zaključili šolanje v domači šoli, želim tudi vnaprej veliko uspeha na poti, ki ste jo izbrali! Upam in verjamem, da je vaša izbira srednje šole pravilna, takšna, ki vas bo popeljala do želenega poklica,« je v poudaril Šegula.
Med zlate odličnjake, ki so prejeli posebno nagrado, županovo petico, so se letos uvrstili: Primož Ciglar, Aleš Čeh, Iva Černezel, Iris Golob, Laura Krajnc, Patricija Maje-rič, Špela Mar, Laura Matjašič, Tina Šešerko, Angelika Čeh, Klaudija Plohl, Nuša Ploj, Amanda Šilak, Barbara Šilak, Leon Šoštarič, Julija Zagor-šek, Sonja Letonja in Matjaž Majcen.
SM
Mladih upov, ki se skozi vsa leta osnovnošolskega izobraževanja lahko pohvalijo z odličnim uspehom, je bilo letos 13; štirje iz cirkulanske in devet iz gorišniške šole: Nina Gabrovec, Matjaž Korošec, Maja Korošec, Monika Emeršič, Nina Sok, Neva Golob, Saša Zavratnik, Maja Petek, Urška Mihalinec, Tadej Arnuš, Katja Muršič, Patricija Gavez, Boštjan Turk, Slavko Marinič, Nina Tomažič, Mar-jetka Zupanič in Anja Firbas.
Župan Jožef Kokot je najboljše zlate odličnjake obdaril s knjigami, v svojem pozdravu ob sprejemu pa je med drugim povedal: »Čestitam vam za dosežen uspeh, hkrati pa vas opozarjam, da je pred vami še dolga pot, ter vam ob tej priložnosti želim, da jo uspešno prehodite do cilja - poklica, ki ste si ga že ali si ga še boste izbrali. Vedno pojdite po tej poti, tudi če velikokrat ne bo lahka!«
SM
Telovadnica osnovne šole Ljudski vrt je ob zaključku letošnjega šolskega leta gostila najboljše učence ptujskih osnovnih šol: zlate odličnja-ke, najboljše mlade raziskovalce in najuspešnejše mlade športnike.
Srečanja najuspešnejših ptujskih osnovnošolcev so se udeležili tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, direktor ptujske občinske uprave mag. Stanko Glažar, ptujski športni zavod pa je zastopal Marjan Lenartič. Med gosti je bil tudi boksarski šampion Dejan Zavec, ki so mu učenci med vsemi namenili največji aplavz. Učence so na srečanju spremljale ravnateljice in mentorji, med gosti pa je bilo tudi veliko ponosnih staršev. Župan dr. Čelan je ob tej priložnosti poudaril, naj bodo vsa prejeta priznanja motivacija za nadaljnje uspehe. Vsem skupaj - ravnateljicam, mentorjem in učencem pa je čestital za uspešno opravljeno delo in jim zaželel prijetne počitnice.
MZ
Od tod in tam
Cirkulane • Zaključna proslava
Osnovna šola Cirkulane - Zavrč je na zadnji šolski dan, v petek popoldne, pripravila zaključno proslavo, namenjeno koncu šolskega leta in hkrati državnemu prazniku obletnice samostojnosti Slovenije. Cirkulanska večnamenska dvorana je bila polna do zadnjega kotička; učenci pa so zbranim v dvorani najprej pripravili kratek kulturni program, nato pa je sledilo podeljevanje spričeval, nagrad in priznanj vsem osnovnošolcem obeh šol, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali uspehi in sodelovanjem na raznih tekmovanjih. Podelitev, ki je trajala kar dve uri, vodila pa jo je ravnateljica Diana Bohak - Sabath, je že v močno pregreti dvorani na navdušenje vseh s pevskim nastopom zaokrožil pevec Davor Borno. Bornov koncert je bil sicer darilo prijateljev mlademu Klemnu, ki je letos prav tako zaključil osnovnošolsko izobraževanje, bolezen pa ga je prikovala na invalidski voziček.
SM
Ptuj • 230 minimaturantov
Foto: Črtomir Goznik
Svojo tradicijo so na Ptuju obdržali tudi malčki Vrtca Ptuj, šestletniki, ki bodo že v jeseni sedli v šolske klopi. V tem šolskem letu jih je bilo 230. Minimaturanti so šli v sprevodu do Mestne hiše, kjer jih je najprej nagovorila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Mestni trg je še enkrat zaživel v najlepši mladosti. Minimaturante je ob njihovem mimohodu pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, po kratkem nagovoru, na katerega so mu malčki odgovorili s pesmijo in žvižganjem, jih je pogostil s sokom in bomboni. Kot je že v navadi, je vsak oddelek vrtca poskrbel za svojo prepoznavno garderobo. V spomin na slovo od vrtca pa so vsi minimaturanti poleg prelepih fotografij prejeli minimarurantsko piščalko.
MG
Velika Varnica • Rododendroni velikani
Foto: Osebni arhiv
Pred kratkim nas je v uredništvu obiskal gospod Ko-vačevič iz Velike Varnice 78 a in nam prinesel zanimive fotografije s svojega vrta. Z ženo Kristino sta namreč zaljubljena v rododendrone. Imata jih v najrazličnejših barvah, ob skrbni negi žene Kristine pa so zrasli v prave velikane. Eden je celo največji v Sloveniji, saj meri celih 6 metrov, lani pa je imel kar 4367 cvetov. Kako smo prišli do tako natančnega podatka? Cvetove je namreč potrebno, ko odcvetajo, sproti odstranjevati in gospodKovačevič se je tega dela lotil tako natančno, da jih je sproti štel. Pa še ta nasvet, če imate težave z rododendroni pozimi: gospod Kovačevič nam je povedal, da jih poškropi z vodo, da dobi listje ledeno oblogo. Pri njiju z ženo to očitno deluje.
Ur
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MZ
Ptuj • Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonija M Tednikova knjigarnica
Dogodek, kakršnega že dolgo ni bilo
Turistično društvo Ptuj je sklenilo praznovanja ob 120-letnici delovanja. Sklenilo ga je v vrhunskem stilu, s koncertom simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije.
Za koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 26. junija na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, ki je bil v začetku letošnjega poletja osrednji prireditveni prostor v mestu ob Dravi, lahko rečemo, da je bil vrhunski glasbeni dogodek, kakršnega v tem okolju že dolgo ni bilo. Zaslužni za koncert so v mladinskem društvu Po-stpesimisti, pripravili so ga v sodelovanju s Turističnim društvom Ptuj in nekaterimi sponzorji. Na koncertu so se še posebej zahvalili direktorju Slovenske filharmonije Damjanu Damjanoviču. Ptuj se je s koncertom simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist je bil violinist Miran Kolbl, vpisal med tista svetovna mesta, ki so se v letu praznovanja 250. obletnice rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta poklonila temu velikanu svetovne glasbe, ki je v samo 3 5 let dolgem življenju napisal več kot šeststo skladb z naravnost čudežno muzikalno intuicijo. V prvem delu koncerta so zaigrali njegovo Uverturo k operi Figarova svatba in koncert za violino in orkester, v drugem pa Simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega.
Koncert je spremljalo blizu 600 ljubiteljev resne glasbe.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na odru minoritskega samostana se je v ponedeljek predstavilo 90 vrhunskih glasbenikov, ki so navdušili z glasbo Mozarta in Čajkovskega.
C*

Foto: Črtomir Goznik
Simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral George Pehlivanian, ki je že slabo leto in pol prvi tuji dirigent orkestra slovenske filharmonije.
Ptuj • Premiera UD Stara steklarska v Grajski 3
Mladi o dediščini mitarizma na Ptuju
Poletne večere v starem mestnem jedru Ptuja bo tudi to poletje bogatilo UD Stara steklarska Ptuj, ki vabi na ponedeljkova druženja.
3. julija ob 22. uri bo v Grajski 3, v primeru dežja pa v Stari steklarski delavnici, premiera Petra-genetrix ali Maša pred vrati mitreja. Na istem prostoru ga bodo
zaigrali tudi 10. julija. V čas mitraizma, ki ga Rimljani niso priznavali, Petoviona pa je bila kljub temu močno središče mitraizma oziroma vere v boga Sonca, bodo vodi-
li mladi pesniki in glasbeniki, Maša Vodušek, David Bedrač in Matija Puž, ki so posebej za to predstavo tudi napisali pesmi; glasbo ob avtorju Marku Korošcu izvajajo še Luka
Foto: Črtomir Goznik
Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj bo tudi letošnje poletje bogatilo večere v mestnem jedru Ptuja. 3. julija ob 22. uri vabi v Grajsko 3 na premiero projekta Petra-genetrix ali Maša pred vrati mitreja, ki vodi v čas mitraizma. V obliki performansa ga izvajajo mladi pesniki in glasbeniki.
Gaiser, Borut Žerdoner in Stane Hebar. Režija je v rokah Zdenka Kodriča, za kostume je poskrbela Stanka Vauda, za luč Simon Puhar, vodenje projekta je v rokah Nevenke Dobljekar, organizacija pa Nataše Petrovič. Projekt so sponzorirali Mestna občina Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Gradbeno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. Za pomoč in sodelovanje pa se zahvaljujejo tudi OI JSKD Ptuj, ZKD Ptuj, Mestnemu gledališču Ptuj in OŠ Mladika.
Kot so povedali ustvarjalci novega projekta, gre za odpiranje starih kultov, za srečanje starih kultov z novimi, odvzemanje kultov in razvozlavanje njihovih zapletenih šifer. Pohod poezije in glasbe skozi čas se konča pred mi-trejem, v katerega pa ženska ne sme vstopiti. S projektom Petra-Gentrix ali Maša pred vrati mitreja bo UD Stara steklarska Ptuj avgusta sodelovala tudi na festivalu Cap a' CEST v Banski Stiavnici.
Vse ljubezni so nenavadne
tudi danes sem poslal telegram, v katerem je pisalo: tudi jaz tebe
ko ga boš prejela ali me boš ljubila ali sovražila
zapisuje Josip Osti v pesmi z naslovom Lagal sem ti, da sem ti lagal, ali tisto, kar sem ti povedal, je le napol res. Dolg naslov, pesem pa kratka, pravzaprav je duhovita domislica, drobec sporočanj, ki tvorijo dvojino, ali bolje: razkrivajo subtilno avtorjevo ljubezensko trojstvo (ljubezenski trikotnik je preobičajna besedna zveza) v žlahtni obliki poezije. V zadnji pesmi iz nove zbirke Vse Ljubezni so nenavadne (Spremna beseda Lidija Gačnik Gom-bač. Maribor: Študentska založba Litera, 2006. Zbirka Piramida.)pod naslovom Ko mrtvemu zapremo oči, nam jih smrt popolnoma razpre, beremo:
če bi umrl sem prepričan da bi vedve
ki vaju istočasno ljubim postali najboljši prijateljici
skupaj bi žalovali
in imeli bi se o čem pogovarjati
postanita najboljši prijateljici takoj inpotrpita malo do moje smrti
Ostijeve pesmi nekako dišijo po pesniških modrostih Orineta, ali kot bi bile nova, sodobna, daljša oblika ha-ikujev - mislim, evropske različice. Zamolčane misli modrecev, premore tišine, je slišati v naslovih pesmi, ki sicer tečejo brez prepoznavnih poetskih zakonitosti, pa vendar dajejo občutek klasične pesniške oblike.
danes nisem pisal pesmi
danes sem delal na vrtu
o kako so vrtnice očarljive
takšne
tako in tako ne bi znal napisati
Pesnik, prevajalec, pripovednik, esejist, kritik, antalo-gistJosip Osti (1945 v Sarajevu) živi šestnajsto leto v Sloveniji, kjer je prejel najvišja literarna priznanja (Vilenica, Veronikina nagrada, Župančičeva...).
Kot pravi avtor v knjigi Rosa Mystica (Maribor: Litera, 2005. Zbirka Piramida):
Povsod iščem pesem... Iščem jo od zgodnje mladosti. Podnevi in ponoči. Tudi v sanjah.
V	sebi in okrog sebe. V svetlobi in temi.
V	veselih in žalostnih glasovih ljudi in
ptic. Tudi v njihovem večpomenskem molku ... Povsod iščem pesem...
Z Ostijevo novo pesniško zbirko se bomo družili na Tretji poletni bralni terasi, to soboto, 1. 7. 2006, ob 10. uri pred Knjigarno Mladinska knjiga na Ptuju. Vabljeni!
Liljana Klemenčič
Top 10
Najbolj prodajane knjige v knjigarnah IVIladinske knjige junija 2006:
1.	Misli o življenju in zavedanju, Janez Drnovšel{, MKZ
2.	Da Vincijeva šifra. Dan Brown, lUKZ
3.	Slovenija 1945: smrt in preživetje po drugi svetovni vojni, John Corsellis in iUarcus Ferrar, MKZ
4.	Učbenik življenja, Martin Kojc, Domus
5.	Zdravo kombiniranje hrane: osnove Hayeve diete, Jackie Habgood, MKZ
6.	Greetings from Slovenia, Stane Peterlin, MKZ
7.90-dnevna ločevalna dieta: okusne jedi za 90 dni, Rina
8.Pot,NejcZaplotnik,MKZ
9.	Osmi poverjenik, Renato Baretič, MKZ
10.	Zgodbe iz Narnije: Čarovnikov nečak, C. S. Lewis, MKZ
ObiščilB k/figamo Mladinska kiyige na Pňfu!
©
Mladinska knjiga
TRGOVINA
Knjigarna in papirnica IMIadinsiie iinjige, Nnvi trg 4, Ptuj, tel.: 02 749 2134
Ivanjkovci • Vesel dogodek iz šolske hranilnice
Varčevalka Eva zadela kolo
V šolski hranilnici na OŠ Ivanjkovci redno varčuje kar 143 od skupno 162 učencev na šoli. Toliko jih je namreč denar vložilo kar devetkrat, za kar so si prislužili dve nagradi - plišasto ovčko v lični škatlici in majico ter zapestno denarnico. Ob koncu leta je mentorica Stanka Čuček kartončke varčevalcev poslala NKB Maribor, kjer so izmed 11.000 varčevalcev izžrebali sedem dobitnikov koles. Ena izmed njih je tudi Eva Ivanuša, učenka 4. razreda OŠ Ivanjkovci.
Evi za to novico niso povedali, zato je bilo presenečenje toliko večje. V šolski hranilnici je pridno varčevala vse leto, sedaj pa bo privarčevani denar porabila za sladoledne počitniške užitke.
Tradicija varčevanja v šolah je stara že 35 let in zanimanje za varčevanje je enako kot nekoč, le število otrok je upadlo, je povedal predstavnik banke Miran Veršnik. Šolske hranilnice ima na šolah organizirano 117 slovenskih šol, na banki pa se tako znajde okrog 500 milijonov sredstev malih varčevalcev. Varčujejo učenci od 1. do 9. razreda, pri čemer se pri starejših opaža namensko varčevanje in varčevalci radi povedo, ko dosežejo kakšen zastavljen cilj in si za privarčevano kupijo kakšen priboljšek. Varčujejo za mobilne telefone, za šolo v naravi, izlet, opremo sobe. Najbolj pridni so bili že tretje leto zapored učenci 3. razreda. Mentorica šolske hranilnice Stanka Črček je povedala, da vsakemu novemu varčevalcu podarijo 100 tolarjev za dober začetek iz blagajne šolske hranilnice. Učenci namreč ne dobijo obresti za privarčevan denar, banka jih nagradi s simpatičnimi na-
Evi Ivanuša so ob predaji kolesa čestitali mentorica hranilnice Stanka Črček (z leve), predstavnik banke Miran Veršnik in ravnateljica Nada Pignar. Z njo pa so se veselili sošolci in učiteljica Simona Ivanuša.
gradami. Denar od obresti ostane šolski hranilnici, ki ga porabi za pripomočke, ki so v korist vsem učencem. Iz tega denarja so že kupili televizijo v jedilnici, več radijskih sprejemnikov s CD-ji, lani pa
so kupili smučarske čelade za zimsko šolo v naravi. Zelo so veseli, ker ima NKB Maribor tudi posluh za njihove prošnje ob različnih akcijah in so občasno tudi njihovi dona-torji. Vsako leto privarčujejo
2 do 3 milijone tolarjev. Delo s toliko denarja zahteva izjemno natančnost in skrbnost. Te lastnosti pa odlikujejo šest deklet 6. razreda, ki že dve leti delajo v šolski hranilnici.
vki
Ptuj • Delo preko študentskih servisov
Studentsko delo - privilegij ali izvor preživetja
Minuli teden so se začele počitnice, za večino mladih je to čas, ko si privoščijo počitek od napornega šolskega leta. Veliko pa se jih odloči tudi za počitniško delo, ki jim zraven izkušenj prinese tudi lasten denar.
O študentskem delu se je zadnje čase veliko govorilo. Ohranitev študentskega dela so študentje izpostavili kot eno pomembnih zahtev, ki so jih zastavili Vladi RS. Na drugi strani je bilo možno slišati tudi veliko kritik; da je študentsko delo nelojalna konkurenca in da onemogoča zaposlovanje mladih po končani diplomi. Ni pa zanemarljivo dejstvo, da kopica dijakov in študentov ne prejema štipendij in da jih ogromno živi zgolj od denarja, ki si ga prislužijo s študentskim delom.
O tem, kakšno delo je sploh na volj na študentskih servisih, smo se pogovarjali z Dagmar Klančnik s Študentskega servisa Maribor na Ptuju. »Ogromno je strežbe. Skoraj vsi lokali s Ptuja in okolice iščejo dijake in študente. Sledi pomoč v trgovini, pisarnah, anketiranje, razna fizična dela, kamor sodi tudi proizvodnja. Na servisu imamo ločeni mapi, v eni je strežba, v drugi so ostala dela. Spodbuden je podatek, da 80 odstotkov vseh članov, ki so včlanjeni v naš servis, trenutno dela,« je
Foto: Dženana Bećirović
V času počitnic imajo študentski servisi ogromno dela.
povedala Klančnikova. Na Ptuju imamo dva študentska servisa, Trenkwalder in Študentski servis Maribor. Včlanitev v katerikoli študentski servis je zelo enostavna. Dijak ali študent, ki želi postati član, mora na sedež študentskega servisa prinesti originalno potrdilo o vpisu, davčno številko, osebni dokument, številko transakcijskega računa (bančne kartice) in sliko (včlanitev je možna tudi brez nje). Tisti, ki prestopajo iz osnovne šole v srednjo, morajo imeti zraven vsega naštetega še fotokopijo zaključnega razreda in potrdilo z Zavoda za zaposlovanje, da tam niso prijavljeni. Vsak član študentskega servisa, ki namerava opravljati kakšno delo, si mora pred pričetkom opravljanja dela priskrbeti napotnico za delo. Čeprav se s tem na nek način zavarujejo, se dogaja, da delodajalec ne plača opravljenega dela. »Preden naši člani začnejo delati, si pridejo po napotnico. Po končanem delu se napotnica vrne na Študentski servis, nato izstavimo račun. Ko je račun izstavljen, imajo podjetja 10 delovnih dni rok plačila (vikendi in prazniki se ne štejejo). Nekatere državne ustanove imajo 30 dni rok
plačila. V primeru, da se v tem času račun ne plača, jim naša pravna služba, ki jo imamo v Mariboru, izstavi opomin, lahko pa pride tudi do tožbe. Vendar se potem vse skupaj zelo zavleče. Zgodi se tudi, da podjetja ne vrnejo izpolnjene napotnice, v tem primeru jim niti ne moremo poslati opomina,« pravi Klančnikova s Študentskega servisa Maribor. Seveda pa delo študentskih servisov ni brezplačno. Provizija, ki si jo zaračunajo, je 12-odstotna in obdavčena je z 20-odstot-nim DDV. Dijak ali študent, ki dela preko študentskega servisa, dobi izplačan neto znesek, delodajalec pa plača bruto znesek. Področje delovanja večine študentskih servisov ni več omejeno zgolj na posredovanje dela dijakom in študentom, odkupujejo tudi delnice, prodajajo popotniške kartice in fotokopirajo. Zanimivo je dejstvo, da je študentsko delo v Ljubljani precej bolje plačano kot na Ptuju. Strežba, ki je tudi v prestolnici največkrat ponujeno delo na študentskih servisih, je plačana enkrat več kot pri nas. V določenih lokalih pa tudi do dva- ali trikrat več. Dženana Bećirović
Dr. Ljubica Suligoj
Dr. Franc Jurtela, nekajkratni predsednik in častni član Narodne čitalnice na Ptuju
Ptujska Narodna čitalnica se je neizbrisano zapisala v zgodovino slovenstva pri nas. Narodni učitelj dr. Franc Jurtela je v času najhujših narodnostnih bojev utiral pota čitalniškemu življenju. Ob številnih ovirah Ornigove mestne uprave in sovraštva ptujskih Nemcev do slovenskega življa se je Narodni dom uspel ohraniti - nedvomno tudi po zaslugi dr. Franca Jurtela.
Najtežja leta raznarodovanja so povezana z Jurtelovim vodenjem Narodne čitalnice. Njegovo delo realneje vrednotimo z navezovanjem na prehojeno pot čitalnice in vse ovire, ki so resno majale njeno delo.
Ob 25-letnici Narodne čitalnice leta 1889 so k vabilu novim članom zapisali, da je Narodni dom »zbirališče vseh zavednih rodoljubov« in da je potreben, ker »ima biti vselej in vedno sredo-točje vsega narodnega življenja v ptujskem okraju«. Na jubilejni slovesnosti je društveni predsednik dr. Franc Jurtela v nagovoru omenil uspehe in težave čitalnice ter navedel materialne težave ob nakupu Narodnega doma.
Slabo finančno stanje je resno ogrožalo čitalniško življenje v prvem desetletju minulega stoletja, in to v času, ko so bili Slovenci vse bolj izpostavljeni grobim nemškim žalitvam in izzivanjem. Primer naj bo izpad davčnega pristava Conrada Sommerja in njegove družbe maja 1902. leta v kavarni Evropa, ki je z žaljivkami (Widischer Hund, Heil und Sieg, Windischen an Strick) sramotil odhajajoče trgovce Ivana Lončareca in Rudolfa Havelko s Ptuja ter Davorina Tombacha od Svetega Vida pri Ptuju.
Na občnem zboru Narodne čitalnice 6. januarja 1901 je dr. Franc Jurtela opozoril, da je bilo društvo »prisiljeno« poiskati si lastno streho, ker v mestu »radi narodnostnih nasprotij« ni bilo moč dobiti društvenega prostora. Navedel je tudi, da dohodki Narodnega doma ne pokrivajo stroškov. Društvu tudi ni uspelo v najem oddati prostorov, zato so iz lastnih dohodkov odplačevali Narodni dom. Poudaril je, da vse hujša stiska ogroža njegovo ohranitev. Leta 1905 so čitalničarji spet zapisali, da »pride Narodni dom na boben«, če se razmere ne bodo izboljšale.
Gmotno stanje Narodne čitalnice je 1904. leta privedlo do nesoglasij med starejšimi in mlajšimi člani; po dveh letih sta celo odstopila društveni predsednik dr. Franc Jurtela in blagajnik, prof. Josip Zelenik. V tem Slovencem nenaklonjenem času so društveno krizo vendarle uspeli rešiti. Leta 1907, ko je društvo štelo 100 članov (od teh 33 zunanjih), beležimo spet večjo čitalniško razgibanost (gostovanja, koncerti, shodi). Da bi dvignili kulturno raven obiskovalcev, je bila istega leta na pobudo dr. Franca Jurtele in dr. Josipa Komljanca (gimnazijskih ravnatelj v letih 1922-1933) ustanovljena čitalniška Ljudska knjižnica. V knjižnico, ki jo je deset let vodil dr. Komljanec, so prihajali bralci tudi iz ptujske okolice. Sposojali so si knjige Mohorjeve družbe, Slovenske in Hrvaške Matice (v letu dni do 750 knjig); bralcem pa je bilo na voljo tudi 19 narodnih glasil.
Izjava, sprejeta na januarskem občnem zboru Narodne čitalnice leta 1908, ko so obsodili društveno neenotnost, kaže, da so prevladale razumne sile. Med drugim so zapisali: »Slaba naša navada je, da večina ne gleda na celokupnost. A naj bodo osebna prepričanja različna, narodni smoter, obči blagor mora biti vendar skupen Pomembna je bila enotnost! Leto 1908je vneslo politično razgibanost: iz čitalniškega telovadnega odseka je zrasel Ptujski Sokol, na javnem političnem shodu so spregovorili dr. Franc Jurtela, odvetnika dr. Vekoslav Kukovec iz Koračic in deželni poslanec dr. Miroslav Ploj. Nemci so se nestrpno odzvali. - Septembrski dogodki so bili posledica poglobljenih nasprotij.
Nadaljevanje prihodnjič
'4tio
Edl[tilil[4t tri.
«<itï UuiíiriiíiiahitlKr dhr boEnirS: &iur. lltciulm 8!Uhni Cdirvrtllh Xd^iňtl »•
lir«; ^ Fin lili jqit^iiMuiJIijillaJAoUuv'
li'WazijiK.îri'«
Wriit »na ïitf iTi'ïdibriiLBi'iiiii.'!®, ïrrff«- Wirt	u
hS, írt fit a« ..........
ars'is a
g^iPiu, me 54rlic ipiik «nlntrlTi» »[n<eůd:-
■i«c «íi Brfu«» bull líci mlr bič IriilFitia
" aíéV4"rT«í<í"š £i]4i;«tuiH;ní iiu DDbdSouy. £dc £«iin «injLiiiarr Qr-
sSíŠSESiti
mourn JHjh^^i- u« ílíjí,®"'^ g" í BSrKt "n !Rn i4m'li i's ří" îlÎ'iïî ' BrîwH
«Inuiia l^otdjt wíitt. Bil S>c4tfoci Ilirti giiK
SA^íSrsiSs -ïltîSiïKMiWï.M»
PI HT >l«í[a|) Euï gui Mtlm Ondi
SfrrSSH'sESï;
i}ii «•rglu.Stultic »«ígllr Btii Bď ftlo irt (ote<I"" ïPP D-lii «fl* Cirili g^ehn une daeFk gtuie in £<i|inb Hiuk|[<ii.
.. Ê-i"ritfFi"iiDfRjtii,--
V<lliiL	Sii	^uhlhittl
b^r SI. o'iUj ^ KW^tn^èriiiHu«! dint OiEalTiEu Siluu, lldS SrinMn». iHI riii» oa ^ ëolnnhr ISU loil). iitSm ibn^ mí(LHnkininiMaEii. «iilo Ern[il>«-r(ft-
olIîftitUJ ůÍ^buIi ^ iínVliwtlíiíc trií Wn. Brt»[ Mi «iflg!<if4< HîîIH - We
: OrfniErToniiuan« riniEkii}. &L hEhlbEn tldi me tmíieíít tfl ClHiRkI ňhíepllwsfpr»-
uHLfn «aeiAu un» uum u île <iii»eF(ii-
tn	riiir «ibiiiilH »cp[$ûc
Ihc il! BWtEseE OiFaiiEi b^r Ciwlal« in
[»uiiii" ni ^ííáltiríki' ï«ed«e°r
iiiip moia' dih tfihehen k. h (entb iLïbh «bn » •StC'.r» unEEl Mm SW-............. Ml S^irfcS
Su CiExtEr nui mil Ibm vprirfiïïdi Irin, 4n	Fût ÎMIl» snliiiEf Ctrr
»e E: RA	Lrbn.MVnwiiiMiiwiiï
oiFû nnr »ndrlHoc ïioii»|huij[lK. Einr
la,
,^ÎEIt % Pi
la |aii)li*fc «iiiciani ju uniiifiliiii
inrldliEÎ. itDiËUta ÎEidnnriŒGScioita lafCrd* {
MTn'ïiiEi^BtS? WwnW^n"'^«^ I
WaaiupBiii ÏOililJm hř rt ' ..........•
...
■"^iKMïïfiSre'.,,
»n 1[ptiiu,l|4» laiMriliiii gntnt mIe
IHuno. - e» <nM< biEfE rrb>h*t( SSlUr. 3iil«itcifr i* nnn »fti. t- IVlffllf «r Pdc
ÏJ^igXlliiUrtilMt .SlEEllUE'^E-
Mclj^Milrv^ -	rdn^li [« ï'I«
hcmmitndc «tiilli1I< DililřMlĚÍEI. ttf dtnSailm [čůtii ainmii.efd»)! l. |iÎEral<n 5i»nt iimmÉh itflb lui IS-WnwuiKi
ï m
ilcmiglFAit
^^^^ - % tsT"
ÏIÎPIEÎeÎE;^ ^ i'aJI™.
tEiKn* rtdlE H	m, B f
.lieu» hiMii^iii íWiSrtrtlr.íiit »iniííiqiinj
ffiiîi'î
Ii^mo iid^rtii 100 ScicDi; «ril. bltdiiE<r
„"7
{^'SfinTn^Îglf bic IbtKitigaaim h" aîSdl. ranuTEPi« nsa ta nlE'n hi »h aiirr
iim tfi otkijddénd {r»frte ip<[t<- wbcoo
tt» ÉBiimlES ddb W nuiflErtJlE 3»Mffl<.
aïiISrrs« ISáSisBS

if.ÏÏfi
m
B11itŠ'S^^iu-^jttiIoi"tri" ë'iiTi't uán---
SILi |lc (Ivo |£ui ïliiiBl» »m «oH-tiu» ralinni ip«eï. »j Binn nos Hiirs, «oBiiii apbani fitiLnii', tin ibigt» iPhFir.
' [4iil jeulïu hr
řSKsiíMSS
Uibrt h-aíiiaaiiiíflbfoiitift.

^BO ir, fimtn iiim Wnlhi »inaict, eajit leHiida!, n>rh it bbs rli «.honicr bta
ÍnriíliflÉi^aídí iïkril'ùtiît!' "" ""
fctr ftiiiÎFiiiab fiiiitt ibn jito«
BSÎSr-""'"-'"—■
.S!Ë»e4it grlili oiii« hus 1er £rT mfibrtE« iSbiEl* nr4cwi™:
CsnlT» lilii íiiLinaLbidi unb ílciiildat Pdsi JiiiiScr tisak ^ Ujifen dlII lin toii ilUiir! «r^aoïn frtiiîft TÎfjt. tlrf.
««BliiífíHífrf HIÍ0 il» 14
.Hkibriv «Einr (tieI ^lûUc iPPlhP nvil sbíi (tni4<n. »(ort Iiý jum •»irjlEHHCi
"iho jtfin ibeU™ Sfah juffl GH!", ÊoroïC ïla du &litti«r htugudi:
nruit aiulKT Hafm l SBobin jull bu!
la^nfan<E Ejuciibnii. ilnMI'm
On «ielKii-« 9lu{EuidlnigicrE(n2Mnii. lo (wiiitMfab M» liir aiuitr jiTMÛÎλ,

PI4 jBul itonpr i» ^c'Sril 'rlln
«Edif» dl^uric diF.
C
bdí lib Cïiofîi» ila. agul >6 tt tm OïdlnAI tlí i« wniiil ínsMíía-.
m ataHitni «mmCca msnrrh n fila
J« sr s:, Mi Si;
IllBiil uab ^lîblil MM.
Vir: ZAP, Zbirka MD, šk. št. 38, Jurtela dr. Fran.
Sudsteierische Post o 25-letnici ptujske Narodne čitalnice, 18. 9. 1989
Ormož • Sprejem za odličnjake
Kar 82 odlicnjakov
Ob koncu šolskega leta je župan Vili Trofenik pripravil tradicionalni sprejem, namenjen osnovnošolcem, ki so bili vseh osem let odlični, in dijakom gimnazije, ki so dosegli odlični uspeh v tekočem šolskem letu.
Ormoški učenci in dijaki so delovni - kar 50 osnovnošolcev in 32 dijakov je bilo s svojimi ravnatelji in svetovalnimi delavci povabljenih na sprejem k županu Viliju TTofeniku.
Destrnik • Sprejem odličnjakov
Zupanova zahvala
Juršinci • Podelitev priznanj in pohval učencem
Odlični športni in učni uspehi
				
	^ 1 1 m v			sm^iif,
V dvorani za sprejeme ormoškega gradu se je zbralo lepo število učencev in dijakov, ki so jih na ta slovesni trenutek pospremili ravnatelji in svetovalni delavci osnovnih šol občine Ormož in Gimnazije Ormož. Med osnovnošolci so bili letos najbolj pridni učenci OŠ Velika Nedelja, saj je bilo tam kar 14 učencev vsa leta osnovnega šolanja odličnih. V OŠ Ormož je takšnih učencev 12, na OŠ Tomaž in Miklavž po 7, na OŠ Ivanjkovci in Središče ob Dravi pa po 5. Med gimnazijci izstopa 1. b razred, kjer imajo kar 9 odličnjakov, sicer a imajo v povprečju po štiri odličnjake na razred. Župan Vili Trofenik je poudaril, da gre pri tem v največji meri za zaslugo učencev in dijakov, ki so svojo energijo usmerjali v učenje in se kdaj v korist učenja odpovedali prijetnejšim rečem. Zaželel jim je veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju, bodočim študentom srečno roko pri izbiri študija in si zaželel, da se po študiju vrnejo v naše okolje in sprejmejo izzive domačega okolja. Osnovnošolce je župan nagradil s srebrnikom, gimnazijci pa so prejeli knjige. Še posebno pozornost so si zaslužili Goran Hekič, Sabina Roškar, Nina Lašič, Gregor Vernik in Sonja Vuletič, ki so bili tudi v gimnaziji vsa štiri leta odlični.
vki
V četrtek, 15. junija, je župan občine Destrnik sprejel odličnjake OŠ Destrnik - Trnovska vas. Povabil je vse odličnjake iz osnovne šole, tudi iz sosednje občine Trnovska vas. Zraven učiteljev so bili povabljeni tudi učenci, ki so v iztekajočem se šolskem letu uspešno promovirali občino Destrnik. Župan Pukšič je vsem čestital in jim podelil pohvale, Oxfor-dovo enciklopedijo izumov in tehnologij ter tri vstopnice za Terme Ptuj.
Odlični uspeh vseh osem let so dosegli Sandi Anžel, Laura Arnuš, Doroteja Dvoršak, Nataša Imenšek, Marko Petek, Martina Potrč in Uroš Simo-nič. Odlični uspeh v devetem razredu so dosegli Sandi An-žel, Laura Arnuš, Urška Arnuš, Doroteja Dvoršak, Anja Golob, Nataša Imenšek, Marko Petek, Martina Potrč, Uroš Simonič in Ines Švarc.
Po končanem sprejemu je župan Franc Pukšič učence in učitelje povabil na pico v okrepčevalnico Siva čaplja v Trnovski vasi.
Zmago Šalamun
V četrtek, 22. junija, je v večnamenski dvorani pri OŠ Juršinci potekala prireditev s podelitvijo priznaj in pohval učencem OŠ Juršinci, ki so v minulem šolskem letu ob delovnih dolžnosti doma in v šoli svoj prosti čas namenili tudi športnim, učnim in drugim aktivnostim, je poudarila predsednica odbora za družbene dejavnosti občine Juršinci Dragica Toš Majcen. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič se je ob koncu šolskega leta v svojem in v imenu lokalne skupnosti s pohvalami in nagradami zahvalil vsem učencem, ki so na kakršen koli način promovirali občino, in jih pozval, da tudi v bodoče nadaljujejo s temi aktivnostmi.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Tomaž • Vrtec v parku
Foto: arhiv vrtca
Ob zaključku projekta Drevo skozi letne čase so otroci in starši z vzgojiteljicama Zlatko in Valerijo obiskali ter si pod strokovnim vodstvom ogledali park v Ormožu. Spoznali so nekatera zanimiva drevesa. Na igrišču v parku so preizkusili igrala ter se ohladili s sladoledom. Vožnja z avtobusom je bila za mnoge posebno doživetje.
Zlatka Kaučič, Valerija Gregorin
Lenart • Otroci sonca mažoretnega kluba
Foto: ZS
V Twirling plesnem in mažoretnem klubu Lenart vsako leto ob koncu celoletnega izobraževanja v twirling, plesni in možoretni sezoni pripravijo prireditev, na kateri predstavijo svoje delo v zadnjem letu. Tudi letos je bilo tako, že šestič zapored so organizirali prireditev z naslovom Otroci sonca. Nastopile so vse skupine kluba: začetniki, mala šola, mažoretna skupina kadetinj, mažoretna skupina senior, twirling team kadetinj in twirling team seniork. Skupine so se predstavile s koreografijami z letošnjega državnega prvenstva. Pripravili pa so tudi atraktivni šov program, k sodelovanju so povabili tudi člane in članice slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL iz Lenarta. Članice kluba so se predstavile tudi s mažo-retno koreografijo, s katero se bo skupina kadetinj predstavila na evropskem prvenstvu v Vicenzi od 1. do 3. septembra letos. Poleg izvrstnih twirling programov pa je bila pika na i, ko je skupaj nastopilo 45 mažoretk in Slovenskogoriškipi-halni orkester MOL Lenart.
Zmago Šalamun
Gorišnica • Zlatoporočenca Forštnarič
V poročni dvorani občine Gorišnica je bila 20. maja slovesnost zlate poroke zakoncev Alojza in Marjete Forštnarič iz Zagojičev 27 a. Za zlatoporočenca ju je razglasil Franc Kekec, župan sosednje občine Markovci, cerkveni obred pa je bil v cerkvi sv. Marjeta niže Ptuja. Alojz Forštnarič je bil rojen 17. aprila 1930 v Bukovcih, Marjeta, z dekliškim priimkom Horvat, pa 6. julija 1935 v Zagojičih. Zakonsko zvezo sta sklenila 19. maja 1956 v Gorišnici, skupen dom pa sta si zgradila na ženini domačiji v Zagojičih, kjer danes že uživata bogato jesen življenja. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, že kar nekaj let pa sta ponosna dedek in babica trem vnukom. Oba sta bila zaposlena; žena kot trgovska poslovodkinja v Povrtnini Maribor, mož pa v ptujskem Agisu, kjer je dočakal tudi upokojitev. Poleg dela doma na manjši kmetiji sta si velikokrat vzela tudi čas za druženje na vasi, še posebej aktiven je bil Alojz, ki še danes igra v tamburaškem orkestru Gorišnica, nekoč pa je bil član godbe na pihala v Bukovcih, igral pa je tudi pri Folklorni skupini Bolnišnica Ptuj.
Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke.
TM
Foto: kvi
Foto: ZS

SP v nogometu
Sodniški avtogoli ali zakaj cenim R. Krajnca Stran 16 SP v nogometu Nadaljuje le še osmerica izbranih
Stran 16
Tenis
Rola do polfinala DP, ekipa U-12 do končnice Stran 17
Kickboks
Dve prvi mesti za Ormo-žane, eno za Ptujčane Stran 17
Nogomet
Drava v 1. krogu z Mariborom v gosteh
Stran 18
Boks
Pri Dejanu Zavcu vsak dan kaj novega
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava Ptuj
Atletika • V soboto mednarodni miting na Ptuju
Na preizkušnji zanimiva druščina
Rače - Drava 1:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Pipenbaher (16), 1:1 Šunko (39), 1:2 Đe-nič (43), 1:3 Kuserbanj (88)
DRAVA: Štelcer, Blagus, Druzovič, Osaj, Petkovič, Kru-šica, Kuserbanj, Arsič, Šunko, Novak, Đenič. Igrali so še: De-oan, Vrabl, Zagoršek, Zorman, Bingo. Trener: Milko Đurov-ski.
Nogometaši ptujske Drave so v sredo odigrali še drugo pripravljalno srečanje, in sicer v Račah. Trener Milko Đu-rovski je na tem srečanju dal priložnost mlajšim nogometašem in nekaterim, ki so na preizkušnji pri Dravi. Po veliki vročini ni bilo pričakovati kvalitetne igre, vendar pa so se
Foto: Črtomir Goznik
Trener Drave Milko Đurovski (desno) ima te dni na preizkušnji veliko mladih nogometašev (levo je vratar Mladen Dabanovič).
Na preizkušnji Ibraimi Deoan iz Nizozemske
V modro-beli ekipi je te dni na preizkušnji tudi 20-letni Ibraimi Deoan, ki prihaja iz drugoligaškega Nizozemskega kluba BV Veendam.
igralci obeh moštev kar precej trudili. Domačini so presenetljivo povedli v 16. minuti, ko je Pipenbaher presenetil vratarja Štelcerja z udarcem z večje razdalje. Do konca prvega polčasa so bili nogometaši Drave absolutno boljši nasprotnik in so z zadetkoma Šunka in Đe-niča najprej izenačili, nato pa povedli.
Po številnih menjavah v drugem polčasu je tempo igre nekoliko upadel, več so imeli od igre ptujski nogometaši, ki pa niso bili najbolj natančni v zaključku akcij. Na koncu pa je dve minuti pred koncem z lepim strelom Kuserbanj samo potrdil zasluženo zmago.
Danilo Klajnšek
Vrhunska atletika na ptujskem Mestnem stadionu
V soboto, 1. julija, s pričetkom ob 15.45, organizira Atletski klub Keor Ptuj Mednarodni atletski miting za veliko nagrado podjetja Keor. Po prijavah sodeč se po dolgem času obeta vrhunska atletika na Ptuju - lahko bi rekli, da gre za največjo atletsko prireditev do sedaj.
Posebej velja omeniti nastop članske in mladinske reprezentance Omana, ki se bo predstavila z okoli dvajsetimi atleti. Temnopolti atleti iz oddaljene arabske države so odlični sprinterji na 100 in 400 metrov, tekli pa bodo tudi v štafetnih preizkušnjah 4 x 100 metrov. Zelo hiter tek lahko pričakujemo na 100 metrov, saj bo poleg treh Omancev, ki tečejo krepko pod enajstimi sekundami, nastopil tudi slovenski reprezentant Matjaž Borovina (10,46 sekunde) ter nekaj zelo hitrih Avstrijcev in Hrvatov. Močna mednarodna konkurenca bo tudi na 400 metrov, kjer ima kopica prijavljenih atletov svoj osebni rekord pod 48 sekund. V tej disciplini bo imel Ptujčan Rok Panikvar, mladi nadarjeni atlet, odlično priložnost
Laura Pajtler in Natalija Sull vabita ljubitelje atletike, da si mednarodni miting ogledajo v živo in navijajo za domače.
Kolesarstvo • 17. dirka Solidarnosti
Na Poljskem cilja najvišje Mahorič
Kolesarji Perutnine Ptuj od srede nastopajo na 17. dirki Solidarnosti na Poljskem. Prvi dan so že prevozili eno izmed najdaljših etap od Lodža do Radoma. Po 194 km je bil v cilju najboljši Poljak Robert Radoš (DHL Author) pred rojakom Marekom Vesolijem (CCC), tretje mesto je osvojil slovaški kolesar Martin Riška (PSK Whirlpool). Najboljši Ptujčan je bil Mitja Mahorič, ki je v vodilni skupini desetih tekmovalcev osvojil peto mesto. Ostali so v cilj prikolesarili v glavnini, ki je zaostala tri minute.
»Z rezultatom moramo biti zadovoljni, saj je Mahorič ko-
lesar, na katerega največ stavimo. Ocenjujem, da bo velik vpliv na končni rezultat imel posamični kronometer, kjer je prav on naš najboljši mož,« po cilju uvodne etape ocenjuje ptujski strateg Srečko Glivar. Dirka se bo po 908 km končala v nedeljo, odločilna pa sta lahko še zadnja dva dneva, ko bosta na sporedu dve zahtevni gorski etapi. Zraven Mahoriča je Glivar na Poljskem dal priložnost tudi novemu državnemu prvaku, Juretu Golčerju, Boštjanu Mervarju, Aldu Inu Ilešiču, Radoslavu Rogini ter Gregorju Gazvodi.
UG
17. dirka Solidarnosti, 2.1 UCI, Poljska, 28. 6.-2. 7. 2005
Sreda, 1. etapa: Lodž-Radom, 194 km
Četrtek, 2. etapa: Ožarow, 30 km, posamični kronometer
Četrtek, 3. etapa: Prouki-Kielce, 153 km
Petek, 4. etapa: Tarnobrzeg-Przemisl, 198 km
Sobota, 5. etapa: Jaroslaw-Krosno, 181 km
Nedelja, 6. etapa: Ribnik-Bielsko Biala, 152 km
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj)
za izboljšanje svoje rekordne znamke (49,88 sekunde).
Podobno kot pri fantih lahko tudi pri dekletih pričakujemo odlične rezultate v omenjenih disciplinah. Posebej na 400 metrov, kjer bo tekla slovenska reprezentantka Sara Orešnik iz Ljubljane (54,50 sekunde), tesno za petami pa ji bo sledila Viktoria Steinmul-ler iz Avstrije (54,69 sekunde). V najatraktivnejši atletski disciplini, skoku s palico, pa bo nastopil Američan Adam Keul, ki ima osebni rekord 570 centimetrov, lani pa je bil četrti najboljši v svoji državi, ki slovi po odlični šoli skoka s palico. Na višinah krepko čez 5 metrov bo Američanu družbo delal Jure Rovan, slovenski rekorder s 561 centimetri. Če se bo Keul približal svojemu najboljšemu izidu, lahko pričakuje nagrado za najboljšega atleta mitinga po madžarskih tablicah. Najboljšim desetim v moški in ženski konkurenci je organizator mitinga namenil denarne in praktične nagrade podjetja Keor. V metu diska bo nastopil slovenski rekorder Igor Primc, ki je orodje letos zalučal 57,78 metra. V skoku v daljino pri moških se pričakujejo skoki dolgi krepko čez sedem metrov, pri ženskah pa tokrat ne bo tekmovala najboljša Ptujska atletinja Nina
Kolarič, ker bo v soboto in nedeljo nastopala v španskem Monzonu v dresu državne reprezentance, ki tekmuje v drugi ligi evropskega pokala v mnogobojih.
Med domačimi atleti velja omeniti nastopa Natalije Sbull in Laure Pajtler na 800 metrov, ki imata še največ možnosti za odmevno uvrstitev. Poleg njiju se bodo domačemu občinstvo predstavili vsi aktivni atleti iz Atletskega kluba Keor Ptuj, ki bodo nastopali v konkurenci pionirjev in mladincev. Celodnevni atletski spektakel bo v dopoldanskem času odprl 2. štajerski mnogobojček za letnike rojene leta 1991 in mlajše, ki se ga bodo udeležili številni klubi iz Slovenije. Atletska šola Mirka Vindiša se bo predstavila s tridesetimi nadebudnimi mladimi atleti.
Organizatorji vabijo bralce Štajerskega tednika, da si kakovostne atletske boje ogledajo v živo, pri tem pa stiskajo pesti za domače atlete. Pa še to: vstop na prireditev je prost.
UE
Foto: UG
Piše • Jože Mohorič
Sodniški avtogoli ali zakaj cenim Roberta Krajnca
Svetovno prvenstvo v Nemčiji se je že prevesilo v drugo polovico, in če smo na začetku še govorili o dobrem oz. zadovoljivem sojenju (1. in 2. krog predtekmovanja), se je stvar v nadaljevanju obrnila v povsem drugo smer.
Že v odločilnih tekmah predtekmovanja, ko je šlo za obstati na SP ali pospraviti kovčke in oditi domov, so sodniki krepko skrojili usodo nekaterih reprezentanc. Najkrajšo sta v tem delu potegnili afriški reprezentanci Toga in Tunizije. Paragvajski sodnik Carlos Amarilla je v prvem polčasu tekem Švica - Togo spregledal očitno enajstmetrovko nad afriškim zvezdnikom Emanuelom Adeba-yorjem (končni rezultat 2:0), igralci Tunizije pa so bili za enajstmetrovko oškodovani kar dvakrat: na tekmi s Saudsko Arabijo in na tekmi z Ukrajino. Na tekmi Ukrajina - Tunizija Carlos Amarilla (spet!) najprej ni dosodil najstrožje kazni za Tunizijce, v nadaljevanju pa jo je Ukrajincem po domnevnem prekršku nad Ševčenkom podaril in jim s tem na široko odprl vrata osmine finala.
Posebna zgodba zadnjega kroga predtekmovanja je
Angleški sodnik Graham Poll
Lubošu Michelu) ni signaliziral nedovoljenega položaja Adriana, ki je potem Brazilce popeljal v odločilno vodstvo 2:0.
V osmini finala je padel še en rekord SP: ruski sodnik Valentin Ivanov je na tekmi Nizozemska - Portugalska pokazal kar 16 rumenih kartonov in posledično (drugi rumeni karton istega igralca) še 4 rdeče! Resnici na ljubo je bila to za sojenje izredno težka tekma, saj ni manjkalo grobih startov in nešportnih potez igralcev ene in druge ekipe. Začelo se je z nespametnim startom Boulahro-
Sporni trenutek na tekmi med Portugalsko in Nizozemsko, ko je Luis Figo z glavo udaril Nizozemca van Bommla.
tekma Avstralija - Hrvaška. Priznani angleški sodnik Graham Poll je na tej tekmi naredil toliko napak, da je moral brez oklevanja nazaj v domovino. Izključitev Šimu-niča šele po tretjem rumenem kartonu je samo vrh gore spodrsljajev, na katero se je povzpel Anglež; za ogrevanje je spregledal dve enajstmetrovki za Avstralce. Celo Hrvati so se po tej, za njih travmatični tekmi, spraševali, ali ni Poll morda Hrvat. Avstralci so sicer napredovali v osmino finala, a prav lahko bi bilo tudi obratno, če bi Tudor minuto pred koncem tekme izkoristil »darilo« Avstralcev. Avstralci bi v tem primeru verjetno razpisali tiralico za Pollom!
In potem osmina finala, kjer se je zgodba nadaljevala. V osmih tekmah so na štirih stvari v svoje roke spet vzeli sodniki. Švicar Massimo Bu-sacca je na tekmi Argentina - Mehika oškodoval Argentince za regularen gol Messi-ja v zaključku tekme (večji del krivde lahko pripišemo stranskemu sodniku). Podobna zgodba je bila na tekmi Brazilija - Gana, ko stranski sodnik glavnemu (Slovaku
uza nad Ronaldom (slednji kasneje ni mogel nadaljevati tekme), v drugem polčasu pa je na sceno stopil Portugalec Figo, ki je naprej z glavo udaril van Bommla (prejel samo rumeni karton), nato pa izsilil izključitev van Bronck-horsta. Nadaljevanje tekme je bilo vse prej kot nogometna tekma.
In za konec še italijanska (že slišana) zgodba: lahko igrajo z desetimi ali devetimi igralci, rezultat je pri njih najlaže napovedat - 1:0 Le-tega so
praktično »izumili« Italijani. So zagotovo najbolje taktično pripravljena reprezentanca, če pa sodniki vsaj malo sodelujejo, tako kot je na tekmi z Avstralci to storil Španec Luis Medina Cantalejo, potem se počutijo kot ribe v vodi. Fa-bio Grosso je v zadnji minuti sodnikovega podaljška sicer lepo prodrl po levi strani, pre-igral najprej enega, nato še drugega Avstralca, v zaključku akcije pa mu je bilo lažje zaigrati padec kot pa žogo udariti proti golu. Preostanek dela sta storila Cantalejo in Totti; prvi je pokazal na belo točko, drugi pa jo je zanesljivo realiziral.
Ne pozabimo: to so zaključni boji svetovnega prvenstva (ki je na sporedu vsake štiri leta), ki jih spremljajo milijarde gledalcev povsod po svetu. Olajševalna okoliščina za sodnike je seveda veliko število kamer ob terenu, ki posnamejo skoraj vsak gib nogometašev, česar sodnik na igrišču zagotovo ne more videti, odločiti pa se mora v delčku sekunde. Tudi igra je vedno hitrejša, veliko je kontaktov med igralci, včasih je izredno težko ločiti med pravim prekrškom in simuliranjem ^ Vendar se vseeno lahko vprašamo, zakaj so med tistimi, ki so jim storjene krivice, večkrat znajdejo »male« nogometne reprezentance: Togo, Tunizija, Gana, Avstralija medtem ko so »velike« (Italija, Nemčija, Brazilija zaščitene kot rjavi medvedi?
Letos je bil v 1. SNL največkrat kritiziran sodnik Ptujčan Robert Krajnc, še posebej po tekmi Maribor - Domžale. Ko spremljam tekme SP pa mi je že nekajkrat prišlo na misel: hvala bogu, da v slovenskih ligah sodi Robert Krajnc!
SP v nogometu
Le še osmerica izbranih
Ljubitelji nogometa po vsem svetu že z nestrpnostjo pričakujemo začetek četrtfi-nalnih obračunov na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Za najprestižnejši nogometni pokal na svetu je ostalo v boju le še osem ekip. Osem ekip, ki so po mnenju strokovnjakov pokazale največ in si zaslužijo igrati v četrtfinalu.
Nemčija : Argentina
Prav gotovo poslastica dosedanjega dela prvenstva. Domačini so utišali vse kritike, ki so bili glasni pred prvenstvom, saj še niso oddali točke. Teorija, da Nemci do zdaj še niso imeli težkega nasprotnika, ki bi igral agresivno in ves čas pritiskal na njihovo zadnjo linijo, ki naj bi bila najšibkejši del nemške verige, sicer deloma celo drži, toda domačini vsaj za zdaj to zelo dobro demantirajo na igrišču in na krilih domačih navijačev so zelo prepričljivi. Še posebej je potrebno izpostaviti »poljski« napadalni dvo-jec Podolski - Klose, ki jima iz ozadja pomaga steber nemške igre Michael Ballack. Nasproti jim bodo stali »gauchi«, ki so že pred mundialom veljali za ene izmed favoritov, do sedaj pa so tem mnenjem strokovnjakov pritrdili. Še več, velika večina ljubiteljev nogometa trdi, da so Argentinci do sedaj pokazali daleč največ izmed vseh. V skupini so gladko osvojili prvo mesto in kljub nekaj težavam z Mehiko v osmini finala, kjer jih je rešil njihovo letošnje odkritje Maxi Rodriguez, so se pričakovano uvrstili naprej. Če bo Argentincem stekla njihova značilna hitra igra kratkih pasov, bodo Nemci kljub večji podpori občinstva in dobri formi težko parirali odličnim Južnoameričanom.
Tip Štajerskega tednika: 2
Italija : Ukrajina
Dvoboj Davida in Goljata. Vsaj tako naj bi bilo na papirju. Italijani s svojo značilno igro (najprej poskrbimo za svoja vrata, gol pa bomo že nekako zabili) niso prepričali nikogar. Njihovo »mučenje« žoge ne privablja gledalcev, toda s tako igro so že dokazano uspešni. Le prva tekma z Ganci je pokazala, da tudi »ziheraši« znajo in zmorejo, vendar je treba priznati, da tista tekma rezultatsko še ni bila tako pomembna. Ukrajinci so do sedaj, kljub španski zaušnici v prvem krogu predtekmovanja, največje presenečenje. Igrajo borbeno, požrtvovalno, naprej pa jih žene tudi obljubljena rekordna premija njihove nogometne zveze. Z izjemnim Šev-čenkom lahko ogrozijo tudi Italijane, vendar pa mislim, da so že prekosili samega sebe in Lahi s svojim catenacciom ne bi smeli imeti prevelikih težav z njimi.
Tip Štajerskega Tednika: 1
Anglija : Portugalska
Angleži na tokratnem mun-dialu vsaj do zdaj niso pokazali nič posebnega in igrajo precej »italijansko«. Za razliko od prejšnjih prvenstev, ko so igrali lep nogomet, pa so razmeroma hitro odhajali domov, je tokrat slika nekoliko drugačna. Igralci izjemnih individualnih lastnosti (Beckham, Rooney, Gerrard, Lampard lahko, in to so že dokazali, z eno samo potezo odločijo srečanje. Tudi moštveni duh je po njihovih besedah izjemen. Taki Angleži, ob že tradicionalno veliki podpori navijačev, znajo biti ob četudi ne preveč prepričljivi igri nevarni vsakomur. Portugalci delujejo v Nemčiji zelo samozavestno in dobre igre kronajo z dobrimi rezultati. Uspeh
proti Nizozemski je terjal velik davek. Zaradi kartonov v četr-tfinalu ne bosta igrala Deco in Costinha, zaradi poškodbe pa je vprašljiv tudi C. Ronaldo. Kljub temu »Gordon Albionu« ne bo lahko, saj je to za veliko Portugalcev zadnja priložnost, da na velikih tekmovanjih ne bodo le sodelovali. »Evropski Brazilci« ali Otočani. Rahla prednost je po našem mnenju na strani Angležev.
Tip Štajerskega Tednika: 1
Brazilija : Francija
Ponovitev finala SP iz leta 1998 v Franciji. Ronaldo je izjavil: »Če sem si na tem prvenstvu želel koga, so to Francozi.« Vsi namreč vemo za skrivnostne težave, ki jih je imel igralec Reala iz Madrida pred finalom v Parizu pred osmimi leti. Se bodo »carioce« maščevale za poraz? Tudi Brazilija je ena izmed tistih ekip na tem prvenstvu, ki ne navdušujejo, kljub temu pa plujejo proti končnemu cilju. Njihova igra se počasi popravlja in je iz tekme v tekmo boljša. Ko se bosta prebudila še Ronaldinho in Kaka ob že tako dobrem Ronaldu, bodo nasprotnikovi vratarji spet živeli v strahu. Zidane in druščina so se v skupini zvle-kli skozi šivankino uho, nato pa presenetili Špance in spomnili na svoje zlate dni. Kljub številnim notranjim tegobam (Trezeguet, Coupet-Barthez) je to še vedno reprezentanca vredna vsega spoštovanja. Trdna obramba in sredina igrišča že sedaj delujeta solidno, če pa bi steklo še Henryju, pa bi lahko bili v nadaljevanju zelo nevarni. Kljub vsemu pa sem mnenja, da bo brazilska samba ob svoji značilni tehnični dovršenosti prehitra za Galske peteline.
Tip Štajerskega Tednika: 1 Tadej Podvršek
Pregled rezultatov tekem osmine finala na SP v Nemčiji
Osmina finala
Nemčija - Švedska 2:0 (2:0). Strelec: 1:0 Podolski (4), 2:0 Podolski (12)
Argentina - Mehika 2:1 (2:1, 1:1, 1:1) - po podaljšku. Strelci: 0:1 Marquez (6), 1:1 Crespo (10), 2:1 Maxi Rodriguez (98)
Anglija - Ekvador 1:0 (0:0). 1:0 Beckham (60)
Portugalska - Nizozemska 1:0 (1:0). Strelec: 1:0 Maniche (23)
Italija - Avstralija 1:0 (0:0). Strelec: 1:0 Totti (90+3, iz 11-m)
Švica - Ukrajina 0:3 po 11-m (0:0, 0:0). Strelci iz 11-m: 0:1 Milevski, 0:2 Rebrov, 0:3 Gusev. Brazilija - Gana 3:0 (2:0). Strelci: 1:0 Ronaldo (5), 2:0 Adriano (45+1), 3:0 Ze Roberto (83) Španija - Francija 1:2 (1:1). Strelci: 1:0 Villa (27, iz 11-m), 1:1 Ribery (41), 2:1 Vieira (83), 3:0 Zidane (90+2)
Četrtfinale
Petek, 30. junij:
ob 17.00: Nemčija - Argentina ; ob 21.00: Italija - Ukrajina Sobota, 1. julij:
ob 17.00: Anglija - Portugalska; ob 21.00: Brazilija - Francija
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2006 Četrfinale
Spored tekem od četrtfinala do finala
Nemčija |:| Argentina
Berlin 30.06. 17:00
Anglija |:| Portugalska
GelsenkirchenOl.07. 17:00
Italija
Ui<rajina
Hamburg 30.06. 21:00
Brazilija |:| Francija
Frankfurt 01.07. 21:00
Polfinale
Tekma za 3. mesto
Dortmung 04.07. 21:00
Munchen 05.07. 21:00
Finale
Stuttgart 08.07. 21:00
Berlin 09.07. 20:00
Svetovni prvak
Tenis • TK Ptuj
Rola do polfinala DP, ekipa U-12 pa do končnice
DP za fante U-16
Prejšnji konec tedna je v Ljubljani, na igriščih TK Svoboda, potekal turnir za državno prvenstvo za dečke do 16. leta starosti. Kot 4. nosilec se ga je udeležil tudi član TK Ptuj Blaž Rola, ki je to postavitev tudi upravičil in se prebil do polfinala. Tam je izgubil s prvim nosilcem in kasnejšim državnim prvakom Tomislavom Ternerjem, ki nastopa za TK Branik Maribor. Blaž je kljub poškodbi kolena, ki ga pesti že praktično celo sezono, stisnil zobe in nastopil po najboljših močeh, vendar ga je četrtfinal-ni dvoboj močno utrudil.
Rezultati:
1.	kolo: Blaž Rola - Jon Pola-nec (Branik MB) 7:6 (6), 6:4
2.	kolo: Blaž Rola - Matic Zupančič (Benč LJ) 6:1, 6:1
3.	kolo: Blaž Rola - Rok Po-pov-Ledinski (Slovan LJ) 7:6 (8), 3:6, 6:4
Polfinale: Blaž Rola - Tomislav Terner (Branik MB) 3:6, 0:6
Liga do 12 let
Tudi v mlajših kategorijah dosegajo mladi tekmovalci TK Ptuj-Nes odlične rezultate. Poročali smo že o uspehih posameznikov na turnirjih po Sloveniji, dodatno samopotr-ditev pa so dosegli v ligaškem tekmovanju, kjer so nastopali ekipno. Liga je bila po regionalnem ključu razdeljena na 3 skupine: v skupini A je zmagala ekipa ŠRD Max club Ljubljana, v skupini B TK AS Litija, v skupini C pa ŽTK Maribor pred TK Ptuj-Nes (zaostali so ŠD Galeja Malečnik, TK Branik MB in TK Mima MB). Ker je bila prav slednja skupina najmočnejša, so se Ptujčanke kot drugouvrščena ekipa uvrstile v končnico, kjer bodo nastopile štiri najboljše ekipe
lige. To je za mlado ekipo izreden uspeh, ki ga je bil vesel tudi trener Zoran Krajnc. »Po krajšem zatišju je to spet generacija, ki veliko obeta, seveda ob trdem delu v nadaljevanju. Zaključek letošnje lige bo zelo atraktiven, saj bo potekal v času WTA turnirja v Portorožu (v mesecu septembru), kjer se bo TK Ptuj-Nes tako predstavil s kar dvema ekipama, poleg U-12 še ženska članska ekipa. V polfinalu bo nasprotnik ekipe U-12 prvi favorit zaključka TK AS Litija, vendar se zagotovo ne bomo vnaprej predali, ampak bomo skušali presenetiti,« je ob tem dejal Zoran Krajnc.
Barve TK Ptuj-Nes U-12 so letos zastopali: Urh Krajnc-Domiter, Aleks Mun-da, Luka Merc, Nina Potočnik, Iva Mekovec, Marina Baklan in Neja Krajnc-Domiter.
JM
Ekipa U-12 TK Ptuj-Nes se je uvrstila na finalni turnir, ki bo v času WTA turnirja v Portorožu (na sliki desno je Luka Hazdovac, ki je na nekaterih tekmah nadomeščal trenerja Zorana Krajnca).
Tenis • TC Luka
Zmaga za »domačine«
V soboto, 24. junija, se je končala teniška liga za rekre-ativce, tako imenovana liga Petovio 2006. Liga je bila razdeljena na dve skupini. Zadnje uvrščena ekipa skupine A izpade v skupino B, prvo uvrščena ekipa skupine B pa napreduje v skupino A. Igrale so se tri tekme posameznikov in dve tekmi dvojic, vsaka zmaga je štela točko. V skupini A je prvo mesto zasluženo pripadlo ekipi Tenis centra Luka, ki je skupno zmagala kar 17-krat. V skupini B pa si je prvo mesto in s tem napredovanje v skupino A izborila ekipa Kapodol, ki je zbrala 22 točk. Rezultati zadnjega kroga:
Skupina A:
Patruša - Kidričevo 0:5, Skorba/Goya - TC Luka 2:3, Duplek - Nes 3:2.
Končni vrstni red: 1. TC
Luka 17 točk, 2. Duplek 16, 3. Nes 16, 4. Kidričevo 14, 5.
Skorba/Goya 9, 6. Patruša 3. Skupina B:
1. Kapodol 22 točk, 2. TK Štraf 21, 3. TK Kidričevo 19, 4.
TK Gorišnica 17, 5. TK Skorba 11, 6. TD Destrnik 10, 7. Tigri 5 točk.
mr
Zmagovalna ekipa skupine A: TC Luka
Plavanje
Aktivne počitnice v Termah
V prvih počitniških dneh Plavalni klub Terme Ptuj organizira za otroke v starosti med četrtim in devetih letom program aktivnega preživljanja prostega časa. V času med 26. junijem in 14. julijem bodo tedensko potekale v Termah različne aktivnosti, ki povezujejo šolo plavanja (začetni in nadaljevalni tečaji), ustvarjalne delavnice, igre v vodi, igre brez meja, ples in plesne igre,
šolo angleškega jezika, animacijski program ^ Te aktivnosti trajajo dnevno med deveto in šestnajsto uro ter so strokovno vodene. Skupno število otrok v enem terminu je štiriindvajset. Razdeljeni so med dva vzgojitelja, ki sta hkrati tudi učitelja plavanja. Obe skupini sta dodatno razdeljeni na dvakrat po šest otrok. Ob izboljšanju plavanja se otroci veliko igrajo, učijo in zabavajo.
Več informacij o programu aktivnega preživljanja prostega časa lahko dobite v Termah Ptuj ali pa pri predsedniku Plavalnega kluba Terme Ptuj Franju Rozmanu na številki 041 311 414. Program je kvalitetno sestavljen in strokovno voden, tako da bodo otroci prav gotovo preživeli lep teden v Termah Ptuj ob različnih aktivnostih.
David Breznik
Otroci in vaditelji v Termah Ptuj
Kickboks • Odprti turnir na Izlakah
Dve prvi mesti za Ormožane, eno za Ptujčane
Na odprtem turnirju Izlak, ki ga že nekaj let organizira domači klub Pon-Do-Kwan Izlake, se je prejšnjo soboto zbralo več kot 70 kikbok-sarjev iz 10 klubov iz Slovenije ter Hrvaške. V kategorijah deklic, dečkov, mladincev in mladink do 20 let so tekmovali tudi tekmovalci iz Ormoža in Ptuja.
Rezultati: (Ormož in Ptuj):
Deklice: do 155 cm: 2. Nuša Štefančič (Ormož).
Dečki: do 145 cm: 3. Tilen Abraham in Luka Vindiš (oba Ptuj); nad 165 cm: 1. Dejan Govedič (Ormož).
Mladinke: do 55 kg: 2. Adriana Korez (Ptuj).
Mladinci: do 48 kg: 3. Matic Kovačič in Filip Janžekovič (oba Ptuj); do 63 kg: 1. Matic Bedenik (Ptuj), 2. Florjan Kuharič (Ormož); do 71 kg: 1. Jaka Štefančič (Ormož), 3. Izidor Janžekovič (Ptuj).
Tekmovanje v Izlakah je bilo zadnje v tem delu sezone. Po počitnicah, ki trajajo za kik-boksarje en mesec, bodo v avgustu ponovno začeli vaditi v Kickboxing centru na Ptuju.
Franc Slodnjak
Matic Bedenik (KBV Ptuj), zmagovalec med mladinci v kategoriji do 63 kg
Se o 26. Zlati rokavici
Zaradi omejenega prostora v torkovi številki Štajerskega tednika za sestavek Trofeja ostala na Ptuju, tokrat pripisujemo še nekaj dejstev o 26. Zlati rokavici:
-	vse povabljene športnike, goste in gledalce je pozdravil vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič in jim v imenu mestne občine zaželel dobrodošlico, športno srečo in varno vrnitev domov s prijetnimi spomini na naše najstarejše mesto;
-	po pozdravu predstavnika OKS in predsednika boks kluba Ptuj Slavka Dokla je
prejel nagrado za življenjski prispevek k temu športu v Sloveniji akademik, umetnik in novinar Marjan Skumavc iz Ljubljane;
- pri organizaciji prireditve so največ sodelovali: Sara Djekič (sekretarka), Janez Bombek (namestnik predsednika, dr. Kanliča), dr. Mundič, Boris Horvat (pomočnik trenerja), Rado Pravdič (sodnik), Alojz Plajnšek (upravnik kluba), Jože Krajnčič (gospodar kluba), nova članica uprave Tina Jug (tudi napovedovalka na prireditvi) in predsednik BK Ptuj Slavko Dokl.
Uredništvo
Foto: FS
Nogomet • Na Brdu opravljen žreb za sezono 2006/07
Drava v 1. krogu v gosteh z Mariborom, Aluminij pa z Rudarjem v Velenju
V četrtek je na Brdu pri Kranju na tradicionalni prireditvi potekal žreb za sezono 2006/07. Igralci v 1. SNL, ki se bo odslej imenovala PrvaLiga Telekom Slovenije, bodo s tekmovanjem pričeli 29. julija. Pari 1. kroga so naslednji: Maribor
PL - Drava, CMC Publikum - HiT Gorica, Domžale - Bela krajina, Koper - Factor, Primorje - Nafta.
Drava se bo v 2. krogu, 5. avgusta, doma pomerila s Koprom.
Istočasno so izžrebali tudi pare v 2. SNL, kjer bodo pričeli
Nogomet • NK Ormož
Ormož U-8 tretji v Veržeju
Pri NK Tehnostroj Veržej so organizirali velik in močan mednarodni turnir za mlade nogometne nadebudneže selekcij U-8, U-10 in U-12, kjer je sodelovalo več kot 500 mladih nogometašev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Med 48 sodelujočimi ekipami so tudi Ormo-žani imeli tri moštva, največ pa je pokazala selekcija U-8, ki jo vodi trener Smiljan Cener. Slednji, sicer slovenski podprvaki v akciji Rad igram nogomet, so ob koncu turnirja osvojili končno tretje mesto. Edini poraz s 3:1 so morali priznati v polfinalu kasnejšim zmagovalcem - Slave-
Mali nogomet
PLMN Miklavž pri Ormožu
Rezultati 2. kroga: Kog - Svetinje 6:2, Bar Texas Pušenci - Šalovci 6:3, Mladost Miklavž - Nova Slovenija 1:2, Invest - Murales Železne Dveri 0:3, Joker Ivanjkovci - KOŠ Ormož 2:2.
6
1. BAR TEXAS	2	2	0	0	11:4
2. KOG	2	2	0	0	10:3
3. NOVA SLOVEN.	2	2	0	0	10:3
4. MLADOST	2	1	0	1	7:4
5. ŠALOVCI	2	1	0	1	11:11
6. MURALES	2	1	0	1	4:4
7. JOKER	2	0	1	1	3:7
8. KOŠ	2	0	1	1	4:10
9. SVETINJE	2	0	0	2	7:14
10. INVEST	2	0	0	2	2:9
s prvenstvom dva tedna pozneje, 13. avgusta. Pari 1. kroga: Rudar (V) - Aluminij, Triglav Gorenjska - Dravinja Duol, Zagorje - Mura 05, Livar Ivančna gorica -Bonifika, Krško - Tinex Šenčur.
Para 1. predkroga Pokala Slovenije (23. 7): Mura 05 - Za-
vrč, Črenšovci - Stojnci.
Pari 1. kroga 3. SNL -vzhod (12. 8.): Zavrč - Kovinar Štore, Stojnci - Železničar, Šentjur - Tišina, Šmarje - Malečnik, Dravograd - Črenšovci, Odranci - Pohorje, Veržej - Paloma.
JM
nu Belupu iz Koprivnice. Za selekcijo U-8, ki je se je tudi pred tednom dni izkazala z zmago na turnirju v Murski Soboti, so nastopili: Miha Kolmančič, Tilen Kosi, Aleks Vizjak, Domen Ško-liber, Matjaž Pleh, Rene Plavec, Klemen Zlatnik, Uroš Tušek, Mitja Gašparič, Niko Klemen-čič, Jan Vočanec, trener Smiljan Cener. Nekoliko slabše sta na turnirju nastopili selekciji U-10 (trener Vlado Ripak) in U-12 (trener Zlatko Klemenčič), ki sta se poslovili že po predtek-movanju.
Uroš Krstič
Selekcija U-8 NK Ormož je ena najboljših v Sloveniji.
Pari 3. kroga: petek, 30. junij: KOŠ
Ormož - Bar Texas Pušenci (19.00), Šalovci - Kog (19.45), Mladost Miklavž
-	Joker Ivanjkovci (20.30), Murales Železne Dveri - Nova Slovenija (21.15), Svetinje - Invest (22.00).
Pari 4. kroga: sobota, 1. julij: Joker Ivanjkovci - Murales Železne Dveri (19.00), KOŠ Ormož - Mladost Miklavž (19.45), Invest - Šalovci (20.30), Svetinje - Nova Slovenija (21.15), Bar Texas Pušenci - Kog (22.00).
PLMN Podgorci
Rezultati 2. kroga: Vodka 0.3
-	Mihovci Center 0:3, Mlada Slovenija
-	Gamsi 0:6, Belcont - AŠ Prednost 4:1, Cvetkovci - Podgorci 2:1.
1.	BELCONT 2 2 0 0 11:2 6
2.	GAMSI 2 2 0 0 8:0 6
3.	MIHOVCI	2	10	1	3:2
4.	AŠ PREDNOST	2	10	1	5:6
5.	VODKA 0.3	2	10	1	2:4
6.	CVETKOVCI	2	1 0	1	3:8
7.	PODGORCI	2	0 0	2	3:6
8.	MLADA SLOV.	2	0 0	2	1:8
Foto: Uroš Krstič
Ekipa KMN Kog (na sliki) tekmuje v PLMN Miklavž pri Ormožu
Pari 3. kroga: sobota, 1. julij: Bel-cont - Podgorci (20.00), AŠ Prednost
-	Mihovci Center (20.40), Cvetkovci
-	Mlada Slovenija (21.20), Vodka 0.3
-	Gamsi (22.00).
Uroš Krstič
Liga malega nogometa Juršinci
PRL SLOfutsal.com Juršinci 2006
Rezultati 5. kroga: Kuki Dom-Bra-mac - Juršinci 1:3, ŠD Juršinci - ŠD Polenšak 1:2, Bresnica - Remos 3:1, Puch Sakušak - ŠD Budina DB Izvir 4:0, KMN Juršinci - Bar Žabica 4:2, Bar Cheers - Hessol&Essol 1:4 Trenutni vrstni red: 1. Bramac Juršinci 12, 2. Puch Sa-kušak 12, 3. Bresnica 11, 4. Hessol Es-sol 10, 5. ŠD Polenšak 9, 6. Kuki Dom 6, 7. KMN Juršinci 6, 8. ŠD Juršinci 6, 9. Bar Žabica 6, 10. Bar Cheers 4, 11. Car Max 3, 12. Remos 3, 13. ŠD Budi-na-DB Izvir 0 točk.
Šesti krog bo odigran v petek, 30. junija. Pari: Bar Žabica - Bar Cheers, ŠD Budina DB Izvir - KMN Juršinci, Remos - Puch Sakušak, ŠD Polenšak -Bresnica, Bramac Juršinci - ŠD Juršinci, Car Max - Kuki Dom.
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Tekme zadnjega, 22. kroga, so bile odigrane v soboto, 24. junija v Trnovski vasi. Organizator zadnjega kroga je bila ekipa ŠD Trnovska vas. Rezultati tekem: KMN Benedikt - Orfej 3:2 (1:0), ŠD Žerjavci - KMN Bar Čuk 1:4 (1:2), ŠD Vitomarci - KMN Legija 2:4 (2:2), DMNR Sandberg - KMN Zavrh Bar Maist. klet 6:4 (3:1), KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. I - ŠD Trnovska vas 0:3 (0:0), ŠD Zavrh - ZGD Slik. B. Goričan 4:9 (3:5).
1.	TRNOVSKA VAS 22 16 4
2.	SLIK. GORIČAN 22 15 1
3.	KMN BENEDIKT 22 14 3
4.	KMN LEGIJA
5.	SANDBERG
6.	ŠD VITOMARCI
7.	KMN ZAVRH
8.	ŠD ZAVRH
9.	ORFEJ
10.	BAR ČUK(-1)
11.	ŠD ŽERJAVCI
12.	CERKV. ml. I
2	109:57
6	113:75 5	120:68
7	95:84 8109:118 36 9	101:77 33 9	82:69
8 3 11	55:74
8 0 14	79:97
7 1 14	92:113
5 1 16	47:110 0 0 0 0:0
22 11 4 22 11 3 22 10 3 22 10 3 22 22 22 22 0
C-liga
Tekme, zadnjega, 21. kroga so bile odigrane 24. junija pri Sv. Trojici, organizator je bila ekipa OLD BOYS STAREJŠI. Rezultati tekem: Old Boys starejši - KMN Mitmau 4:4 (2:2), Old Boys mlajši - ŠD Pernica ml. 5:5 (2:2), ŠD Destrnik virtuozi - Pizz. Vin. trta Voličina 9:3 (5:2), KMN Sv. Trojica ml. - KMN Remos II 3:0 (0:0).
1.	PIZZ. VIN. TRTA 21 17 1 2 209:86
2.	KMN MITMAU 21 16 1 4 176:69
3.	OLD BOYS - ST. 21 15 1 5 140:81
4.	SV. TROJICA ml. 21 8 0 13 65:111
5.	ŠD PERNICA ml. 21	7	3	11 105:167
6.	ŠD DESTERNIK 21	8	0	13 76:102
7.	OLD BOYS - ML. 21	6	2	13 91:136
8.	REMOS II(-2) 0	0	0 0 0:0
Zmago Šalamun
MEDNARODNA MOIOCIKLISTICNA DIRKA in DP SLOYENUE ^^^
KARTODROM HAJDOŠE, 2.7.2006 OB 14 URI.
Športni napovednik
Nogomet
V	soboto ob 10. uri bo na igrišču v Skorbi prijateljska nogometna tekma med Dravo iz Ptuja in Varteksom iz Varaždina.
V	ponedeljek ob 17. uri bodo priprave na novo sezono pričeli nogometaši Aluminija iz Kidričevega.
Motociklizem
V	nedeljo, 2. 7., s pričetkom ob 14. uri se bo na kartodromu Hajdoše odvijala četrta dirka državnega prvenstva v supermotu, kjer bodo svoje dirkaško znanje pokazali tekmovalci v razredih Skuter, Minimoto, Tomos cup, 125 open, 450 in 650 Open.
Mali nogomet / 6. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci prireja 6.tradicionalni Sandijev memorial - nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 8. julija 2006, ob 16.00 na igrišču v Cerkvenjaku.
Prijavite se lahko na dan turnirja do 19.30, prvih 5 prijavljenih ekip bo deležnih 20 % popusta na prijavnino, ki znaša 16.000 SIT. Nagradni sklad: 245.000 SIT. Nagrajeni bodo najboljši igralec, vratar in peterka turnirja.
Dodatne informacije: Darko (031 634 847), Peter (051 367 899).
Strelstvo / Na Pragerskem GP Evrope
Strelski Center Gaj pri Pragerskem v prihodnjih dneh postaja središče evropskega strelskega dogajanja, saj gosti Grand Prix Evrope in Evropsko pokalno tekmovanje, ki bo zbralo na enem mestu preko 200 tekmovalcev iz 16 držav, ki se bodo pomerili v treh disciplinah - trap, skeet in double trap. Da pa bo dogajanje še pestrejše, je Baschieri & Pellagri v tem času na Pragerskem pripravilo še finalno tekmo Wincester tekmovanja, ki je potekalo s predtekmovanji po vsej Italiji od začetka sezone tekmovanj. Na slednjem sodeluje 60 italijanskih strelcev.
Grand Prix Evrope 2006 in Evropsko pokalno tekmovanje bo potekalo med 29. junijem in 2. julijem 2006 po naslednjem razporedu:
30. junij 2006 1. julij 2006
2. julij 2006
Double Trap - vse kategorije Trap - vse kategorije - 75 tarč Skeet - vse kategorije - 75 tarč Trap in Skeet GP (ženske) - Finale Trap (moški), Skeet (moški) Trap GP - Finale Skeet GP - Finale GP Evrope je zadnja velika preizkušnja pred Evropskim Prvenstvom v streljanju s puško šibrenico, ki je v programu mednarodnih tekmovanj najvišjega razreda na sporedu konec avgusta in v začetku septembra.
Dodatne informacije: Branko Brumen (02 803 91 33 ali 051 399 734) in Igor Rakuša (041 665 050). Spletna stran: www.shootingran-ge-gaj.com
Mali nogomet na vodi
Pomaranča cup - Ptuj 2006
POMARANČA BAR PTUJ organizira turnir v malem nogometu na vodi. Potekal bo v soboto, 1. julija 2006, s pričetkom ob 9. uri pred Pomaranča barom na Ptuju. Prijavnina za ekipo znaša 5.000 SIT. Prijave in informacije: 041 / 799 760 ali v Pomaranča baru na Ptuju,do pričetka turnirja. Število ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami.
Tečaj košarke v Podložah
V poletnih počitnicah organizira košarkarska sekcija športnega društva Podlože desetdnevni tečaj košarke za fante. Tečaj se bo izvajal na igrišču v Podložah, in sicer od sobote, 1. 7. 2006, ob 16. uri, do 15. 7. Vabljeni so letniki 1999, 98, 97, 96, 95, 94, 93, 92. Udeleženci naj imajo s sabo žogo in športno opremo. Tečaj je brezplačen in bo v vsakem vremenu. Vabi košarkarska sekcija ŠD Podlože
Atletika • Miting za veterane
Koren do zlata
Prejšnjo nedeljo je na stadionu ŽAK Ljubljana potekal odprti atletski miting za veterane. Iz vrst atletskega kluba Keor Ptuj sta se tekmovanja udeležila Dušan Koren in Brane Komel ter oba posegla po medaljah. V metu kopja je Koren, ki se je po dolgem času vrnil na atletska tekmovanja, osvojil zlato medaljo, Komel pa je v teku na 3000 metrov osvojil srebro. Vsestranski Komel, ki se udeležuje tudi
tekmovanj v triatlonu ter teniških turnirjev, je v teku na 110 metrov osvojil sedmo, na 400 metrov pa deveto mesto.
Posebnost tekmovanja je bila, da so vsi tekmovalci nastopili v enotni kategoriji, časovni pri-bitki ali odbitki pa so se dodali glede na starost tekmovalcev na podlagi madžarskih lestvic. Naslednji tovrstni miting bo 8. julija v Domžalah.
UG
Dušan Koren in Brane Komel
6
6
3
3
3
1
1
0
0
Foto: UG
Boks • Dejan Zavec
Vsak dan kaj novega
Kdor v zadnjem času na Ptuju srečuje Dejana Zavca, mu le-ta zagotovo vedno pove kaj novega. Potem ko je bilo že pred dnevi skoraj vse urejeno za odhod v Ameriko, so spet prišle novice, da bi moral naslednji dvoboj Dejan boksati že v sredini julija. To je bilo zanj zaradi prekratkih priprav seveda nesprejemljivo, zato
je odhod prestavil na kasnejši datum. Kmalu so se Američani spet oglasili in želeli, da pride na Florido takoj, potem pa so (zaenkrat) le popustili in se skupaj dogovorili, da je sredina avgusta termin, ko naj bi Dejan dejansko odšel čez veliko lužo. V pričakovanju novih novic _
JM

Dejan Zavec še čaka na odhod v Ameriko .
Foto: Črtomir Goznik
Mali nogomet • Pokal Gostišča pri Antonu
Vitomarci Petlja v Cerkvenjaku zmagali še četrtič
Turnirja v Cerkvenjaku se je udeležilo 16 od 18 prijavljenih ekip (manjkali sta KMN Tomaž in Avtovleka Bogo).
Zmagovalci predtekmoval-nih skupin so postali Torpedo 05, Cerkvenjak Gostišče pri Antonu mladi, Cerkvenjak Gostišče pri Antonu, Domino, Sandberg Zavarovalnica Triglav in Vitomarci Petlja.
POLFINALE: Vitomarci 'Gostilna pri Maji' - Cerkvenjak Gost. pri Antonu mladi 5:2 (2:0), Domino - Torpedo 05 3:2 (2:0), Cerkvenjak Gostišče pri Antonu - Sandberg Zavarovalnica Triglav 2:1 (1:1).
FINALE: Vitomarci 'Gostilna pri Maji' - Domino 2:1 (0:0), Domino - Cerkvenjak Gostišče pri Antonu 4:2 (2:0), Cerkvenjak Gostišče pri Antonu - Vitomarci 'Gostilna pri Maji' 0:5 (0:0).
Najboljši igralec in strelec je s šestimi goli postal Davorin Šnofl (Vitomarci Petlja), najboljši vratar pa Sebastjan Sta-rovasnik (Domino). V peterko turnirja smo izbrali še Danila Kurnika (Vitomarci Petlja), Roka Lovreca (Domino) in Jureta Čučka (Cerkvenjak).
DR
Strelske novičke
Ormoška občinska malokalibrska liga 2006
3. TURNIR - Podgorci, 24. 6. 2006 POSAMEZNO: 1. Tadej Horvat (TSO
I.)	245, 2. Vesna Mele (TSO I.) 242, 3. Branko Veselko (TSO II.) 231, 4. Boris Hergula (TSO I.) 229, 5. Anton Prosnik (Središče) 229, 6. Jaka Klemenčič (Podgorci) 225, 7. Tomaž Viher (TSO
II.)	224, 8. Danilo Janežič (Središče) 222, 9. Borut Krabonja (Podgorci),
10.	Sonja Klemenčič (Podgorci), 11. Leon Antolič (TSO II.), 12. Grega Ivan-čič (TSO III.), 13. Tadej Ivanuša (TSO
III.),	14. Darko Marin (Podgorci). EKIPNO: 1. SD Tovarna sladkorja
Ormož I. 716, 2. SD Tovarna sladkorja Ormož II. 590, 3. SD Podgorci 520, 4. SD Središče ob Dravi 451, 5. SD Tovarna sladkorja Ormož III. 255
KONČNI VRSTNI RED (PO TREH TURNIRJIH):
POSAMEZNO: 1. Tadej Horvat (TSO I.), povprečje 241,67, 2. Vesna Mele (TSO I.) 240,33, 3. Boris Hergula (TSO I.) 234, 4. Danilo Janežič (Središče) 212,33, 5. Branko Veselko (TSO
11.)	212, 6. Anton Prosnik (Središče), 7. Tomaž Viher (TSO II.), 8. Jaka Kle-menčič (Podgorci), 9. Sonja Klemen-čič (Podgorci), 10. Anton Kelemina (Središče) _
EKIPNO: 1. SD Tovarna sladkorja Ormož I., povprečje 716,00, 2. SD Središče ob Dravi 567,67, 3. SD Podgorci 488,33, 4. SD Tovarna sladkorja Ormož II., 5. »Jože Kerenčič« - Miklavž pri Ormožu, 6. SD Tovarna sladkorja Ormož III.
Regijska S-V mk liga 2006
EKIPNO: 1. SD TSO Ormož 42, 2. SD Jezero Dobrovnik 33, 3. SD Središče ob Dravi 30, 4. SD Mesto Ljutomer 30, 5. SD Štefan Kovač Turnišče 24, 6. SD Bakovci 18, 7. SD Arcont Gornja
Radgona 18, 8. SD Rudar Presika 17, 9. SD Gederovci 15, 10. SD Graničar Cankova 10, 11. SD Sebeborci 2, 12. SD Varstroj Lendava 1 točka.
POSAMEZNO: 1. Jože Šterman (SD Mesto Ljutomer) 808, 2. Vesna Mele (SD TSO I.) 798, 3. Vinko Bežan (SD Jezero) 795, 4. Aleksander Prapotnik (SD TSO I.) 793, 5. Toni Kelemina (SD Središče), 6. JOŽE Babič (SD Jezero), 7. Igor Makari (SD Š. Kovač), 8. Tadej Horvat (SD TSO I.), 9. Danilo Janežič (SD Središče), 10. Samo Kočevar (SD Središče) _
Tekmovanje s serijsko zračno puško
Za zaključek 42. krajevnega praznika Miklavž pri Ormožu je bilo v nedeljo organizirano tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško na strelišču na Vinskem Vrhu. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip iz občine Ormož. Kljub vročini so bili doseženi odlični rezultati. Strelci so tekmovali za prehodni pokal krajevne skupnosti Miklavž, tri najboljše ekipe so prejele pokale, najboljši posamezniki pa so prejeli medalje.Vse je podelil predsednik KS Anton Kirič.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
EKIPNO: 1. SD Ormož 1. (Stiven Vočanec, Matjaž Habjanič, Marjan Horvat) 544, 2. SD TSO Ormož (Vesna Mele, Aleksander Prapotnik, Tomaž Viher) 540, 3. SD Ormož 2. (Melanie Habjanič, Jan Šumak, Grega Polajn-ko) 530 krogov.
POSAMEZNO: 1. Stiven Vočanec (SD Ormož) 188, 2. Aleksander Cigla-rič (Miklavž pri Ormožu) 187, 3. Vesna Mele (SD TSO) 186, 4. Matjaž Habjanič (SD Ormož), 5. Bojan Šnajder (SD Jože Kerenčič Miklavž) _
UR
4.poli
maraton
Ekipa Vitomarci Petlja
Kasaštvo
Ljutomerčanom štiri zmage
Na hipodromu v Ljutomeru so se kasači prejšnjo nedeljo merili v sedmih preizkušnjah na 2100 metrov dolgi progi. Nastopilo je 66 kasačev iz desetih slovenskih klubov in društev, pred približno 1000 gledalci pa so se najboljše odrezali gostitelji, ki so slavili štirikrat. Tudi tokrat so organizatorji pripravili galopsko dirko, ki jo je dobil Marko Jureš z Abartosom. Naslednje kasaške dirke bodo prihodnjo nedeljo v Šentjerneju.
Rezultati kasaških dirk v Ljutomeru; prva dirka, 3- in 4-letni kasači z zaslužkom do 60.000 tolarjev, 2100 metrov: 1. Sonni MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:20,2, 2. Ten Stars Vita (Klemen Klemenčič, Stožice Ljubljana) 1:20,6, 3. Fi-josa (Branko Slana, Ljutomer) 1:21,8; druga dirka, 3- do 5-letni kasači z zaslužkom do 150.000 tolarjev, 2100 m: 1. Firston MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:19,7, 2. Hand Right (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:19,8, 3. Sky Bird Vita (Klemen Kle-menčič, Stožice Ljubljana) 1:19,8; tretja dirka, 3- do 6-letni kasači z zaslužkom do 240.000 tolarjev, 2100 m: 1. Lepena Č (Boštjan Lah, Šentjernej) 1:21,0, 2. Ninočka (Viktor
Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:21,2, 3. Dora November (Jože Sagaj, Ljutomer) 1:21,4; četrta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 550.000 tolarjev, 2100 m: 1. Jo Hv (Mirko Gregorc, Domžale) 1:19,7, 2. Roki (Davorin Puhar, Ljutomer) 1:19,7, 3. Fru (Jasmina Slana, Ljutomer) 1:20,6; peta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev, 2100 m: 1. Saxon MS (Marko Slavič st., Ljutomer) 1:18,6, 2. Fenita (Saša Seršen, Ljutomer) 1:19,6, 3. Iverson MS (Gašper Jan, Bled) 1: 19,8; šesta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 2.000.000 tolarjev, 2100 m: 1. Let s Go (Maksimiljana Marinšek, Brdo) 1:17,9, 2. Loving Look Vita (Rahmani Baškim, Stožice Ljubljana) 1:17,9, 3. Rose Marie Vita (Klemen Klemenčič, Sto-žice Ljubljana) 1:18,8; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom nad 2.000.000 tolarjev, 2100 m: 1. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:17,9, 2. Smokey Pine (Milan Žan, Komenda) 1:18,1, 3. Olimpi-ko Vita (Janez Hrovat, Stožice Ljubljana) 1:18,3.
MŠ
Sprejem za učence v Juršincih
Prejšnji petek je v Večnamenski športni dvorani v Juršin-cih oddelek za družbene dejavnosti občine Juršinci pod vodstvom Dragice Toš Majcen pripravil sprejem za učence, ki so v šolskem letu 2005/2006 na različnih področjih pokazali največ in ponesli dobro ime te male občine v Slovenski goricah po vsej Sloveniji. Vsem tem učencem sta čestitala župan občine Juršinci Alojz Kaučič ter ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek, ki sta obenem tistim, ki zapuščajo osnovnošolske klopi, zaželela veliko sreče in uspehov tudi v prihodnje, izrazila pa sta tudi upanje da bodo njihovi nasledniki ponovili izjemne dosežke, čeprav se zdi, da je to skoraj nemogoče, še zlasti na področju športa. Prav posebne pozornosti je bila deležna moška šampionska štafeta 4 x 100 m, ki je na atletskem državnem prvenstvu na Ptuju suvereno osvojila naslov državnih prvakov, ter učenca, ki sta bila v vseh letih osnovne šole odlična in se prav tako ukvarjata s športom - Samantha Slaček in Klemen Nedeljko. Prav tako je potrebno omeniti, da je OŠ Juršinci že drugo leto krojila sam vrh v Naj športni šoli. Po lanskem neverjetnem 8. mestu so bili letos prav tako odlični 9. Zares zavidanja vredni uspehi OŠ Juršinci, ki ima kljub majhnosti veliko srce in je lahko za zgled ostalim, hkrati pa je tudi dokaz, da se lahko s trdim delom in veliko dobre volje pride zelo daleč in doseže marsikaj.
tp
Fotozapisi
Kolesarstvo • Vzpon na Malo goro
Zvonko Hasemali in Mari Varčič
V soboto, 24. 6., so se člani KK Bike-ek Haloze 2002 udeležili tradicionalnega vzpona iz Frankolovega na Malo goro. Tudi tokrat so bili zelo uspešni, saj je Mario Vračič osvojil prvo mesto v absolutni kategoriji, Zvone Hasemali pa je zmagal v svoji starostni kategoriji.
Istega dne se je Mario Vračič udeležil tudi vzpona z gorskimi kolesi v Muti, kjer je prav tako zmagal in oblekel majico vodilnega v Koroškem pokalu.
1300 kilometrov do svojega doma
Kolesarstvo, v tekmovalni ali rekreativni obliki, je sedaj v polnem razmahu. V nedeljo je po 1300 kilometrih iz Materstadta pri Manhaimu v Apače (k sestri Dragici) s štirim nemškimi prijatelji prikolesaril Toni Flajs, ki živi in dela v tem nemškem mestecu. Pot jih je vodila od Bodenseea, preko Ferbugpassa, preko Brennerja do izvira Drave in potem do Dravograda in ob reki Dravi vse do Apač. Pot jih je potem vodila še na Blatno jezero na Madžarskem.
Sprejem v rodnih Apačah je bil za 38-letnega Tonija svečan in ganljiv. Po petih letih so tako že drugič ponovili to pot. Njegovi nemški prijatelji pa so bili nad Slovenijo ponovno navdušeni.
Danilo Klajnšek

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek!
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
Poženi še na: www.polimaraton.si
Foto: DK
Nemčija • Binkoštno srečanje Slovencev
Tudi Destrničani v Essnu
Slovenci, ki živijo v Porenju ali Notranji Westfaliji, organizirajo vsako leto binkoštno srečanje Slovencev. Ta srečanja potekajo že od leta 1958, ko je bila ustanovljena slovenska župnija. Slovenci so se vsako leto zbrali po raznih krajih Notranje Westfalije od Kolna do Botropa. Od leta 1983 so srečanja organizirali slovenski misijonarji iz Kolna, zadnja leta pa jih organizira Slovenska katoliška župnija Essen. Letos je Binkoštno srečanje potekalo v Neukirchen v Luynu.
Na tem področju naj bi bilo prvo slovensko društvo ustanovljeno že leta 1905. Društva so delovala do leta 1936, ko je nastopil nacionalsociali-zem. S prihodom Hitlerja se je veliko Slovencev izselilo v Francijo. Po drugi svetovni vojni so prvi slovenski fantje začeli prihajati v Porurje leta 1956, tako so letos praznovali zlati jubilej prvih rudarjev. Na to področje so Slovenci prihajali vse do leta 1973, potem več ne, saj Nemčija ni več sprejemala delavcev, ki niso bili iz tedanje Evrope.
Slovenska katoliška župnija Essen obsega celotno Notranjo Westfalijo ali območje treh Slovenij, saj ima 7 milijonov prebivalcev. Posamezna mesta imajo od 700.000 do 900.000 prebivalcev. Tu pa živi okrog 8.000 Slovencev, ki si prostor delijo še z ostalimi 35 narodnostmi, ki živijo tukaj. Najštevilčnejša skupina so Turki. Diakon Stanko Čeplak pravi, da je slovenska župnija zanimiva samo za prvo in drugo generacijo, saj se je tretja tukaj popolnoma asimilirala.
Na letošnje srečanje v Essen pa so odpotovali tudi z Destrnika. Tako se je srečanja udeležila mladinska folklorna skupina in Destrniški oktet KD Destrnik. Za dobro voljo na srečanju pa so poskrbeli člani ansambla Štajerband.
Ob prihodu smo se najprej ustavili v Hildnu pri rojakih v Slovenskem društvu Maribor, ki deluje že 32. leto, predseduje mu Tone Dogša, društvo pa šteje 87 članov in je eno najmočnejših v Notranji Westfaliji. V Hildnu živi okrog 460 Slovencev. Po večerji v slovenskem društvu smo se odpravili v Dusseldorf, kjer smo tudi prespali. Dopoldan smo se odpeljali na ogled Essna, po ogledu so nas na kosilo sprejeli v Slovenskem društvu Bled v Essnu, ki bo prihodnje leto slavilo 35-let-nico delovanja. V društvu, ki
Gasilski posnetek v društvenih prostorih Slovenskega društva Bled
mu predseduje Ivan Hudina, deluje tudi folklorna skupina. Po ogledu mesta Essen smo se odpeljali v Neukirchen Vluyn do cerkve sv. Antona, kjer se je s sv. mašo pričelo srečanje Slovencev. Sv. mašo je daroval Janez Pucelj, mon-sinjor in delegat slovenskih katoliških misij za Evropo, ob somaševanju dveh izseljeni-ških duhovnikov in diakona Stanislava Čeplaka. Po maši je v cerkvi sledil nastop pevskih skupin. Nastopili so Slovenski fantje in mešani pevski zbor Slovenski cvet iz Moersa. Nastopila pa je tudi mladinska skupina Eskala, ki prepeva že šesto leto, sestavlja pa jo pet deklet in fant, vsi so otroci slovenskih staršev, ki živijo v Westfaliji. Največ aplavza so med rojaki na tujem poželi člani Destrniškega okteta KD Destrnik, ki ga vodi Marija Štoger.
Po končanem nastopu pevskih skupin smo se preselili v kulturno dvorano, kjer se je pričel drugi del srečanja. Zbrane je najprej pozdravil
vodja Slovenske župnije Essen diakon Stanislav Čeplak, nato monsinjor Janez Pucelj. Srečanja sta se udeležila tudi poslanca Državnega zbora RS Jožef Horvat (N.Si) in Franc Pukšič (SDS). Slednji je med drugim dejal: »Kot član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu vam prinašam sporočilo, da je slovenski parlament RS sprejel zakon o Slovencih, ki živijo izven meja domovine. Zelo sem ponosen na poslanske kolege in vladajočo koalicijo, ki je po 15 letih samostojne države imela toliko politične modrosti in moči, da je zakon zagledal luč sveta. Pomembno se mi zdi, da je v tem zakonu zapisano, da boste, dragi rojaki in rojakinje, imeli v novi sestavi parlamenta po letu 2008 tudi svojega ministra. Torej ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo sedel v slovenski vladi. To ste si zaslužili s svojim delom in poštenjem in seveda tudi kot ambasadorji in ambasadorke Slovenije po celem svetu.«
V cerkvi je nastopil tudi Destrniški oktet KD Destrnik.
Slovenska mladinska skupina Eskala
V imenu veleposlanice RS v Berlinu je zbrane pozdravil Tomaž Matjašec, vodja konzularnega oddelka na veleposlaništvu Slovenije v Berlinu. Sledilo je družabno srečanje. V kulturnem programu so nastopili člani in članice mladinske folklorne skupine KD Destrnik, Destrniški oktet in folklorna skupina slovenskega kulturnega društva Bled v Essnu. Za dobro voljo do ranih jutranjih ur so skrbeli člani ansambla Štajerband iz Destrnika, ki pripravljajo 2. julija veliki koncert na Destr-niku. V času našega obiska sta nas zraven diakona Stanislava Čeplaka spremljala še učitelj slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju v Westfaliji Dušan Čegovnik in Rozina Lovrenčič, rojakinja iz Vitomarcev. Med potjo domov smo se še ustavili na pravem pikniku v Nurnbergu pri Katici in Alojzu Dominku. Katica prihaja z Destrnika, Alojz pa iz Trnovske vasi.
Zmago Šalamun
Nastop mladinske folklorne skupine z Destrnika
Foto: ZS
Na prireditvi se je zbralo veliko zdomcev od blizu in daleč.
P^^^TT^S^^ '-U4VI iiiiii^t I ^P^ .—



	Hi	
Ď-,		
		H
ěi		

Za dobro voljo na družabnem srečanju so poskrbeli člani ansambla Štajerband.
Nastopajoči Destrničani skupaj z delegacijo z Destrnika
Foto: ZS
Foto: ZS
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (1.)
Lepota, ki omreži človeka
Južna Amerika je celina, ki jo prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli. Leži med dvema oceanoma, Pacifikom in Atlantikom, v Panami pa se stika z edino drugo celino, Severno Ameriko.
Južna Amerika zavzema večji del Latinske Amerike, v njej pa se nahaja dvanajst neodvisnih držav z izredno bogato, a v nekaterih primerih tako podobno zgodovino. Po površini je manjša od Severne Amerike, Azije in Afrike, vendar večja od Evrope, saj velikost znaša 17.819.000 kvadratnih kilometrov in zavzema dvanajst odstotkov zemeljske površine. Po številu prebivalstva se uvršča na peto mesto, saj na tej celini živi 349.510.000 ljudi. Vse to so seveda gole številke,
Južna Amerika
Foto: Uroš Zajdela
ki pa pomagajo človeku dojeti veličino te celine, ki si zasluži vso spoštovanje.
Ob pisanju uvodnih besed o popotovanju po Južni Ameriki me sprele-tavajo izredni občutki zadovoljstva in navdušenja, a tudi občutki strahu in spoštovanja. Šele sedaj se zavedam, koliko zanimivih in nepozabnih, a hkrati tudi neprijetnih in strah vzbujajočih spominov prihaja na površje in v meni vzbuja tako nasprotujoče si občutke. Vsekakor ostaja dejstvo, da Južna Amerika pooseblja neverjetno dvojnost, na eni strani izžareva čarobno lepoto, ki omreži vsakega popotnika in ga v nobenem trenutku ne pusti malodušnega, na drugi pa nevarnost in nepredvidljivost južnoameriškega vsakdana, ki nas opomni na nepredstavljivo krutost življenja. To negativno stran Južne Amerike okusijo predvsem neizkušeni popotniki, kakršen sem bil tudi sam, vendar pa v tebi pusti globok pečat spoštovanja drugih kultur, ljudi in okolja, v katerem se znajdeš, hkrati pa ti zagotovi neprecenljive izkušnje za nadaljnje avanture. Ob tem spoznanju bi želel opozorit vse, ki želite obiskat celino sambe, nogometa, tanga in zgodovinske mistike, da si predhodno naberete popotniške
Foto: Uroš Zajdela
Bilo je zelo vroče, ampak se človek v Braziliji navadi na vse.
izkušnje in se šele nato odločite za podobno avanturo, kot vam jo bom predstavil v naslednjih člankih z naslovom Popotovanje po Južni Ameriki, sicer se vam lahko potovanje spremeni v najhujšo obliko nočne more ...
Potovanje v Južno Ameriko je bilo moje prvo medcelinsko potovanje, vendar pa sem s tem uresničil števil-
Nagradno turistično vprašanje
V dneh praznovanja pa je mesto dosegla tudi novica o tem, da je ministrstvo za gospodarstvo objavilo rezultate javnega razpisa evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih območij (turistične infrastrukture). Med petimi projekti, ki so jih potrdili, je tudi projekt izgradnje hotela v Termah Ptuj. Za črpanje evropskega denarja se je prijavilo 21 prosilcev, od tega jih je 20 izpolnjevalo pogoje. Gre za projekte v skupni vrednosti 21,6 milijarde tolarjev, znesek sofinanciranja pa znaša 3,2 milijarde tolarjev, znesek za Terme Ptuj znaša pol milijarde tolarjev nepovratnih sred-
stev. Kot je za Štajerski tednik povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, so se pri pridobivanju evropskih sredstev še posebej angažirali vsi tisti, ki na projekt v Termah gledajo kot projekt celega Ptuja. Minister za gospodarstvo Republike Slovenije mag. Andrej Viz-jak napoveduje nov cikel črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, iz katerega naj bi dobili 115 milijonov evrov za razvoj turizma.
V dobi globalizacije ima turizem velike priložnosti. Evropski komisar za znanost in raziskovanje dr. Janez Potočnik je povedal, da se Evropska unija zaveda pomena vloge turizma v
Lef fKrzd^ í^unqodo'
79.900
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com :
SONČEK TUI potovalni center
Sončkov klub
na Murterju 3* 2.7.-16.7./1xPOL
8.700
gratis do 12 let
Krk
Beli Kamik II 3* 28.6.-9.7./1xPOL
7.700 min. 2 dni gratis do 7 let
Kreta
Hotel C kat.
1.7./7D/
NZ
63.800
Djerba
Abir 3* 5.7./7D/ POL
84.900
Sončkov klub
Stella 3*/4* 8.7.-15.7./1xPOL
7.500 bus +
3 izleti 11.900 SIT
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
World oF'V nil
ne osebne sanje in življenjske cilje. Na potovanju sem doživel ogromno zadev, ki so predvsem pozitivno vplivale na moje življenje. Spekter doživetij sega od oborožene ugrabitve in ropa v Venezueli do spoznavanja načina življenja avtohtonih brazilskih Indijancev, ki še niso pozabili smisla življenja in menim, da bi se lahko od njih marsikaj naučili, seveda ni manjkalo poležavanja in gledanja brhkih Brazilk na sanjskih brazilskih plažah, ^bilo je zelo vroče, ampak se človek v Braziliji navadi na vse^, plesanja ob zvokih bobnov ter na »be-rimbaua« na ulicah Salvadorja, obisk šole sambe v Riu de Janeiru ^ Šele ko prideš v Južno Ameriko, se zaveš, da si se znašel v drugem svetu z drugimi zakonitostmi in normativi, ki so drugačni, a nič slabši, morda celo bolj smiselni od naših. Osebno me je povsem prevzela lahkotnost življenja, predvsem izven urbanih naselij, ki zagotavlja domačinom brezskrbnost in srečo v življenju ob minimalnih finančnih sredstvih, ter seveda njihova prijaznost, ki ne pozna meja in je včasih lahko celo neprijetna. Neprijetna v smislu pretiranega ponujanje alkoholnih pijač ali pa ponujanja svojih hčerk za možitev ^ Južna Amerika je celina, ki jo moraš doživeti na lastni koži, da lahko dojameš smisel in pomen tega dela sveta, hkrati pa ti popolno spremeni pogled na svet in življenje v njem.
Seveda pa je Južna Amerika znana po zelo veliki stopnji kriminala, ki se kaže predvsem v večjih urbanih centrih in sem ga občutil na lastni koži. Velika stopnja kriminala je odraz velike gospodarske in politične krize Južne Amerike, saj je povprečna stopnja brezposelnosti preko 20 %, v nekaterih predelih pa celo višja.
Seveda ne opravičujem kriminala in sorodnih dejanj, vendar pa sem dojel in sprejel razlog, zakaj ljudje to počnejo - revščina. V večini primerov gre za manjše tatvine, ki za bogatega evropskega turista niso usodne in ne vplivajo na njegovo nadaljnje potepanje, vendar toliko večjega pomena za »kriminalca«, ki bo s tem denarjem zagotovil topel obrok svojim otrokom. Večja težava je organiziran kriminal v mestih, ki ti lahko povsem spremeni življenje, vendar moraš imeti zelo veliko nesrečo, da se dejansko srečaš z njim oziroma da se zapleteš s temi ljudmi. Večina teh dejanj je vezanih na tihotapljenje drog preko državnih meja, za kar so neizkušeni popotniki zelo priročni, kot »poskusni zajčki«, ki jim drogo podtikajo v nahrbtnike, nato pa spremljajo njihovo prečkanje meje. Če je prehod meje uspešen, ti bodo v najboljšem primeru vzeli le drogo in ti dovolili nadaljevati pot, v kolikor pa prehod ni uspešen in te ujamejo uradniki na mejnih prehodih, te skoraj zagotovo čaka dolga zaporna kazen. In po informacijah, ki sem jih dobil od domačinov, ti zapori niso ravno najbolj prijazni niti za domačine, kaj šele za turiste. Nekateri med njimi so morali posteljo v celici ter hrano celo odkupiti od paznikov in sojetnikov Prav tako je za južnoameriške države značilna visoka stopnja umorov in samomorov v zaporih, vendar se zdi, da to pravzaprav nikogar od pristojnih ne moti preveč. V vsakem primeru se je najbolje v največjem možnem obsegu izogniti vsem oblikam nasilja.
No, jaz sem imel srečo in sem se seznanil s organiziranim kriminalom v Venezueli, več o izteku pa v nadaljevanjih ^
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj uspešen pri črpanju evropskega denarja
Turistično društvo Ptuj je uspešno zaključilo desetdnevni program prireditev ob 120-letnici delovanja. Vrhunec praznovanja je bil ponedeljkov koncert simfoničnega koncerta Slovenske filharmonije pod vodstvom Georga Pehlivanianija, ki je od leta 2005 prvi tuji šef orkestra Slovenske filharmonije, in solistom violinistom Miranom Kolblom.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti bo letošnji balonarski praznik?__
Ime in priimek:_ Naslov:
evropskem gospodarstvu, njegovega prispevka k zaposlovanju in regionalnemu razvoju ter drugim pomembnim ciljem EU, kot so trajnostni razvoj, krepitev naravne in kulturne dediščine in oblikovanje evropske identitete. V letu 2005 je komisija predlagala oživitev Lizbonske strategije. Pri zagotavljanju rasti in delovnih mest ter spodbujanju regionalnega razvoja lahko igra turizem in tudi mora igrati pomembno vlogo. Priložnosti za pospešen razvoj, ki se ponujajo novim državam članicam EU, seveda tudi naši mladi in lepi Sloveniji, so zato velike. Kazalo bi jih izkoristiti, še poudarja evropski komi-
Davčna številka:
sar za znanost in raziskovanje dr. Janez Potočnik. V EU okrog dva milijona turističnih podjetij zaposluje okrog štiri odstotke celotne delovne sile EU, kar je okrog osem milijonov delovnih mest. V BDP je turistična industrija EU udeležena z nekaj več kot štirimi odstotki. V povezavi z drugimi sektorji pa je prispevek turizma v BDP tudi do enajst odstotkov.
Na Ptuju in v okolici bo tudi to poletje veliko prireditev. Veliko jih zajema tudi koledar Poletje na Ptuju 2006, ki ga je založila in izdala MO Ptuj, prejela
pa vsa gospodinjstva na tem območju.
Turistično društvo Ptuj ima sedež v Krempljevi ulici 10 in ne na Slovenskem trgu 3, kjer je sedež LTO Ptuj. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Robert Muhič, Lackova 5, 2250 Ptuj. Danes vprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji balonarski praznik. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 7. julija.
Foto: Črtomir Goznik
Ob jubileju je TD Ptuj podelilo tudi 88 zlatih vrtnic za urejeno okolje posameznikom, podjetjem, ustanovam in institucijam, ki so se v zadnjem letu najbolj potrudili pri urejanju okolja in ocvetličenju Ptuja.
Kuharski nasveti
Perutnina
Perutnina je na splošno zelo priljubljena hrana, možnost nakupa najštevilnejših oblik in delov pri posamezni vrsti perutnine pa posamezniku ponuja številne možne kombinacije pri pripravi jedi.
Nadeva-nje, mariniranje in druge kombinacije pri pripravi še dodatno pripomorejo k zanimivi pripravi jedi, hkrati pa nam fleksibilno tržišče tudi vse to ponuja. Najokus-nejša in najbolj sočna je mlada perutnina. Danes najpogosteje uporabljamo piščance in purane, ki imajo veliko belega pustega mesa z manjšo energijsko vrednostjo, zato je njihova poraba vedno večja. Perutninsko meso ima podobno hranilno vrednost kot ostale vrste mesa. Meso mladih piščancev in puranov je zelo pusto, vsebuje le okrog 3 do 9 %% maščob, 15 do 25 %% beljakovin, od 1 do 1,5 % mineralnih snovi, od 0,01 do 0,1 % ogljikovih hidratov in malo vitaminov.
Perutnino uporabljamo v vsakdanji prehrani. Ker je sorazmerno lahko prebavljiva, jo hitro pripravimo in dostopna je vsakomur. Tako kot pri ostalih živilih tako tudi pri perutninskih vrstah mesa danes pogosto uporabljamo postopke, s katerimi še dodatno vplivamo na okus in videz mesa. Čeprav je perutninsko meso sorazmerno nežno in mehko, ga danes pogosto mariniramo, vendar mari-nada jedem še doda aromo. Pripravljamo pogosto svetle
marinade z belim vinom in veliko zelišči, primernimi za perutninsko meso. Zraven vina za marinado uporabljamo še limonin sok in olivno olje. Pri mariniranju na primer rulade naj bo marinade toliko, da meso prekrije. Kasneje pri toplotni obdelavi pa jo uporabljamo zraven pri pečenju in iz nje naredimo okusno omako.
S polnjenjem perutnine prav tako dodatno vplivamo na boljši okus in videz pri perutnini. Začinjen nadev ne izpopolni samo okusa perutnine, ampak tudi lepo obliko cele perutnine po peki. Če za polnjenje uporabimo belo vrsto perutnine, si večinoma pripravimo temen nadev in obratno. Hkrati pa je perutnina z belim mesom najprimernejša za polnjenje, ker vsebuje manj maščob in tako nadevu ne grozi, da se med peko prepoji z maščobo in zaradi tega nadev razpade. Kot osnovo za nadeve pogosto uporabljamo živila iz ogljikovih hidratov - kruh, žita, riž, drobtine in podobna živila.
Z aromatičnimi dodatki, zelišči, čebulo dobimo zakro-žene okuse nadevov. Čebula poudari okus večine nadevov, zato jo dodajamo fino na-sekljano, če nadevu dodamo orehe, ta pridobi na trdnosti. Kadar uporabljamo za na-devanje manjšega piščanca, je dobro, da mu odstranimo
Mokri smrček
Odgovor: Cairn terierji izvirajo iz Škotske. Sodijo med najbolj priljubljene pasme
Cairn terier
Vprašanje bralke Ines iz Ptuja: Želimo si psička pasme cairn terier (škotski terier). Zanimajo nas predvsem lastnosti pasme in če je žival primerna tudi za družine z otroki. Hvala za odgovor.
psov zlasti v Angliji ter na Škotskem. Gre za lovskega psa, ki je namenjen lovu na li-
kosti. Nadev pa pripravimo na osnovi teletine, svinjine in gnjati. Da bo razmerje med perutnino in nadevom primerno, si je pomembno zapomniti, da na pol kilograma perutnine uporabimo okrog 20 dekagramov nadeva. Čas pečenja pri nadevani perutnini pa se podaljša za pol ure v primerjavi z nenadevano perutnino.
V kolikor perutnino polnimo, jo pred peko še dresiramo oziroma lepo oblikujemo, tako da k trupu stisnemo vse štrleče dele, da se pri peki primerno zapečejo in da pečeno perutnino po peki lepše in lažje režemo. Nadevano perutnino pogosto tudi zašijemo s kuhinjsko iglo in nitko, tako preprečimo izhajanje nadeva.
Zraven nadevane perutnine pripravljamo tudi puranje in perutninske rulade, prav tako polnjene s številnimi nadevi. Od toplotnih postopkov pa lahko za tako pripravljeno meso uporabimo pečenje, dušenje in kuhanje. Za to
sice in tudi podgane. Odrasla žival dosega telesno težo 6 do 10 kg in velikost vihra med 25 in 30 cm. Barva močne resaste dlake, ki ima lastnost, da se skoraj sama čisti, je lahko siva, rjava, krem ali črno siva. Danes so cairn terierji predvsem družabni in lovski psi. Psički so zelo veseli, če se jih vzame v naročje, še srečnejši so, če lahko tekajo po travnikih, močvirjih in gozdu. So strastni jedci, vendar kljub
priložnost je pomembno, da meso začinimo oziroma prav tako mariniramo, da bo po peki čim bolj okusno. Perutnino lahko nadevamo s kuhano in pretlačeno zelenjavo, z drugo temnejšo vrsto mesa, s kombinacijo kuhane zelenjave in delikatesnih izdelkov, s suhim sadjem, danes pa vse pogosteje tudi s pistacijami in drugo vrsto mesa ter žitaricami. Tovrstne jedi od nas ne zahtevajo veliko znanja, hkrati pa dobimo okusne in všečne jedi, ki jih lahko ponudimo ob vsaki priložnosti.
Pri pripravi nadevov je pomembno, da uporabimo čim več sočnih dodatkov, kot so fino sesekljana čebula in druge vrste zelenjave, ter da dobimo dobro barvno kombinacijo. Ko tako pripravljeno meso pečemo, pa je pomembno, da ga pečemo skupaj z zelenjavo, v kateri smo meso marinirali oziroma pazimo, da bo meso čim bolj sočno tudi po peki.
Nada Pignar, prof. kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
temu večinoma nimajo problemov s prekomerno telesno težo. Prav tako so živali, ki živijo v urejenem okolju, izredno odporne proti najrazličnejšim obolenjem in so redki pacienti v veterinarskih ambulantah. Ker so cairn te-rierji izredno tolerantni do otrok in tudi hišnih muc, so primerni za družine, ki imajo majhne otroke.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
my
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Po hladni pomladi vroče poletje
Le nekaj dni je od tega, odkar se je sklenila hladna in deževna pomlad, že je vrtno rastje do sonca obsijano v teh daljših poletnih dneh okrevalo, da bo še s pomočjo toplote nadaljevalo v rasti in razvoju. Poletna toplota je cvetnemu rastlinju vir barvitosti in dehtivosti, sadju žlahtnega okusa in arome, zelenjavi pa svežine in tvorec neštetih naravnih prebavno zdravilnih sestavin.
Z okopavanjem, pletvijo, zastiranjem, zalivanjem in drugimi vrtnimi opravili pomagajmo rastlinju, da v teh vročih dneh ne bo venelo in trpelo po suši.
V	SADNEM VRTU sta v začetku poletja najpomembnejši opravili pri sadnem drevju nadaljevanje varstva pred sadnimi boleznimi in škodljivci ter zelena rez, da se bo v avgustu, mesecu, ko se tvorita cvetni nastavek in brstje za rodnost v naslednjem letu, znašlo v dobri kondiciji in zdravem stanju, brez drevesnih poškodb.
Dozorele so še pozne sorte češenj, njih obiranje pa se bliža koncu. Sadna letina češenj ob letošnji vremensko neugodni zimi in pomladi ni bila zadovoljiva. Če so že drevesa kazala dober cvetni nastavek, mnogo cvetnih brstov ni razcvetelo, vsled okužbe po cvetni moniliji še iz pretekle jeseni. Cvetenje je bilo vsled hladnega in deževnega vremena neenakomerno in moteno pri opraševanju po čebelah. Drevesa, še zlasti mlajša, so koncem meseca maja napadle listne uši, v juniju pa še listna pegavost. Vsega preveč, zato je bil pridelek tega najbolj pričakovanega zgodnjega in slastnega sadeža po kakovosti in količinsko zdesetkan, občutno pa je prizadeto zdravstveno stanje dreves in je v tem času v slabem stanju. Takoj po obiranju poškodovane veje požagamo, pri mlajših drevesih porežemo poškodovane mladike z uničenim listjem zaradi uši in bolne vršičke, jih odstranimo iz vrta in sežgemo. V drevesu odrežemo tudi kakšno vejo, ki se je v rasti usmerila v napačno smer, prikrajšamo nedosegljive veje in po potrebi znižamo vrh. Drevesa poškropimo z enim od fungicidov pred glivičnimi boleznimi koščičarjev, proti škodljivcem pa uporabimo insekticide, namenjene proti najmnožičnejšim. Škropljenje po 10 dneh ponovimo, da si bodo drevesa zdravstveno do avgusta meseca, ko bo tvorba cvetnega nastavka za rodovitnost v naslednjem letu, dovolj opomogla.
V	OKRASNEm vrtu nadaljujemo z obrezovanjem gr-movnic, ki so prenehale cveteti, da jim spodbudimo rast mladih poganjkov, na katerih bodo cvetovi naslednje leto. Sredi poletja je tudi čas za izrezovanje pregostih poganjkov in pomlajevanje ogrodnih vej.
Nega vrtne trate je v poletnih vročih in sušnih dneh zahtevnejša, kot je to v vlažnih. Bolje se razraščajo široko-listni pleveli, ki imajo globlje korenine, in pirnica, ki najbolj uspeva ob vročini in pomanjkanju vlage. Trave zaradi plitve travne ruše in korenin ob suši odmirajo, zato jo po potrebi zalivamo. Zalivanje vselej opravimo v zgodnjih jutranjih urah, da na ruši ne povzročimo ožigov, pogostnost odkosov pa razporedimo tako, da trave niso prevelike, ker takšne črpajo več vode iz tal, in ne prenizke, da obdržijo vlago zasenčevanja listne ruše.
V	ZELENJAVNEM VRTU se je večji del posevkov in nasadov vrtnin že toliko obrasel in nad vrtno zemljo sklenil zeleno odejo, da je zadržana rast plevelov, kljub temu nenehno z gredic odstranjujemo plevele, ker so nekateri izmed njih večji porabniki talne vlage kot posevki vrtnin.
V	juliju sejemo vrtnine, ki jih bomo porabili v jeseni in pozimi: kodrasto endivijo, poletno-jesenske sorte glavnate solate, por, raznovrstne radiče, jesenske vrste glavnatega zelja, jedilne bučke in nizek stročji fižol. Redčimo posevek rdeče pese, močnejše sadike pa porabimo za presajanje. Pred setvijo ali presajanjem z zalivanjem dobro navlažimo tla.
Miran Glušič, ing. agr.
Emkdeékn Bà jmija - 6* julija
30-petek è	1-sobota è	2-nedelja	3-ponedeljek
4- torek	5-sreda	6-četrtek 0	
Ali lahko posel začnete brez začetnega kapitala?!
(nadaljevanje)
Predlagam vam, da se osredotočite na vrsto posla, pri katerem že imate izdelan sistem trženja. To pomeni, da se pridružite kakemu podjetju, ki že deluje na trgu. To podjetje vam bo zagotovo znalo ponuditi preverjen način trženja artikla ali storitve, kar pa je za vas najbolj pomembno. Vaš vložek denarja bo bistveno manjši, kot pa da začnete graditi lasten poslovni sistem z lastno idejo. Hkrati bodo mesečni stroški pri podjetju, ki vam je ponudilo priložnost, bistveno manjši kot pri izvajanju lastne poslovne ideje. Ko boste izbirali neko podjetje, bodite pozorni na vodilne ljudi v tem podjetju.
Namreč največ je odvisno od vodstvenih ljudi. Večina podjetij propade ravno zaradi ljudi na položajih ter zaradi lastnikov. Ugotoviti morate, ali želijo ti ljudje vzpostaviti dolgoročno poslovanje na trgu. To je zelo pomembno za vas, ki si želite nabrati dovolj izkušenj iz poslovanja. Poleg tega vam stabilno podjetje lahko nudi redne prilive. Podjetja, katerim pravimo »muhe enodnevnice«, pa bodo nagradila samo tiste prve ljudi, katerih interes je samo denar. Izogibajte se takih podjetij! Običajno vam prinesejo kvečjemu razočaranje. Pomembno je, da si naberete dovolj izkušenj v takem podjetju. Spoznali boste tudi veliko ljudi, ki vam bodo lahko kasneje pomagali pri izvedbi lastnih idej. Če boste sledili načinu trženja tega podjetja, pa si boste tudi zagotovili osnovni pasivni prihodek.
Skratka, v tem primeru boste potrebovali zelo malo denarja, dolgoročno pa boste iztržili zelo veliko izkušenj in pasivnega prihodka. Ko boste pričeli izgradnjo čisto lastnega poslovnega sistema, se morate zavedati, da ni dovolj 1/6 prihodka. Niti ni dovolj, da delu namenite samo poznopopoldanski čas. Potrebujete mnogo več. Potrebujete zalogo denarja, znanja in časa. Ne pozabimo na poznanstva in strokovnjakov iz različnih področij, ki pa običajno veliko stanejo. Trdim, da nekdo, ki ima zaposlitev, ne more dovolj dobro opravljati svojih nalog, ko gradi čisto lasten poslovni sistem s svojo idejo. Ima namreč premalo časa. Na začetku poti pa je to zelo pomembno. Kasneje seveda čas ne predstavlja več tako velike ovire, saj zgradite sistem do te mere, da vam ni več potrebno gledati na uro. Kasneje lahko namesto sebe zaposlite direktorja, tajnice, zaposlene, koordinatorje, zunanje sodelavce ... vi pa poležavate na svoji jahti, se sončite na plaži, smučate, se vozite s svojim novim ferarijem, lenarite na lastnem posestvu _
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti.
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Moški in zodiakalna znamenja - Bik (od 21. apria do 21. maja)
Finančni minister
Moški rojen v tem znamenju je zelo čutnega, umirjenega in prefinjenega značaja. Seveda pa je znan tudi po preudarnosti in mnogokrat po počasnosti. Vendarle pa on tega ne dojema na takšen način, saj preprosto uživa v vsakem trenutku. Tipičen predstavnih tega znamenja je zelo tih, premišljen in preudaren. Ne prenese hitrih in drznih odločitev, pa tudi pretirane akcije ne, ljubi pa udobje in tudi romantiko. Zanimivo je, da bo svojo ljubljeno osebo rad razvajal in zanjo naredil vse. Ljubezen je zanj nekaj čutnega in to se bo trudil izražati iz dneva v dan. Ko pride iz službe, bo uvideven, se pogovarjal, nekaj časa pa bo preživel tudi pred televizorjem z daljincem v roki. Ko boste izrazili neodobravanje, bo navade spremenil, nekaj časa pa temu še vedno posvetil. Vedno vas bo znal presenetiti z drobnimi pozornostmi in od njega boste večkrat prejeli rožo, zanj so rože - cvetovi ljubezni. Ko pa se bo nekaj odločil, tega ne bo popustil in tedaj se bo izkazala njegova trma. Ravno zaradi trme pa lahko doseže veliko, zna pa tudi čakati in se učiti. Včasih težko sprejme spremembe in meni, da se ne bo učil, ko pa uvidi, da v bistvu ni druge možnosti, jih sprejme in v njih tudi uživa. Moški rojen v znamenju Bika spada med darežljive in pozorne osebe. Za denar ima pravi šesti čut in vedno bo dajal nekaj na stran, tako za morebitne hude čase. Pomembno vlogo pa v njegovem življenju igra tudi princip
varnosti, mnogi pa jo najdejo v materialnih dobrinah. Že relativno zgodaj poskrbijo za to, da dobijo dobro službo, da so dobro materialno situirani in da imajo ugoden dom. V njem pa razvajajo tako sebe kot tudi tiste, s katerimi živijo. Otroke vzgajajo v duhu zavesti varnosti in jim nudijo veliko, včasih se morda zdi, da celo preveč.
Lično pokošena trata
Moški rojen v znamenju Bika je zelo spreten v kuhinji, obroke pripravlja okusno in ima smisel za hrano. Nikoli ne improvizira, kajti kuhalnico zna dobro vrteti v roki in znan je po tem, da kuha s srcem. Za seboj pa tudi lepo pospravi, in če nima preveč natančne žene, dobi celo pohvalo. Ne moremo pa reči, da ni natančen, saj je zelo, privlači ga miren način življenja in prepirom se zelo rad izogne. Med njegove talente, pa sodi tudi glasba, zelo rad pleše in mnogi so naravni talenti za kakšno glasbilo. Ples z leti postane muka, v mladosti pa je razvedrilo za dušo. Svoj dom pa ureja in neguje in mu pomeni zelo veliko. Mnogi predstavniki tega znamenja pa
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
imajo tudi svoj sadni in zelenjavni vrt, ki sta jima v ponos in okras hiše. Okolica pa je lično urejena in trata pokošena, kar lahko opazijo tudi njihovi sosedje. Če se vrnemo nazaj k hrani, lahko ugotovimo, da so pravi užitki in gurmani, to pa se pozna tudi pri njihovi teži in na splošno spadajo med močnejšo konstrukcijo. Mnogi pa si radi privoščijo tudi kozarček ali dva dobrega vina. Spodobno pa je, da se ukvarjajo s športom.
Veverica in njeni lešniki
Pojem prihodnosti je pri njih zelo pomemben in kocke usode vrtijo toliko časa, da si zagotovijo zadeve tako, da jim uspeh ne more spodleteti. Če povezavo iščemo v naravi, ki jo tako ljubijo, potem jih lahko mirno simboliziramo z veverico, ki pridno nabira lešnike in jih spravlja za hude čase, seveda pa oni ne pozabljajo, kot ona - v tem pa je bistvena razlika. Ko pa spoznajo pravo žensko in se zaljubijo, so zanjo
Duševno zdravje
Družinski problem odvisnosti od alkohola
Starša, ki sta še do nedavnega podpirala že odraslega sina pri njegovem pijančevanju, ker tudi rada sama prekomerno sežeta po alkoholu, sta se končno zavedla, da tako ne gre več naprej. Odraslega sina, ki je tudi že sam oče dveh sinov, sta poslala k zdravnici, da bi mu odkrito povedala, da je njegovo zdravje ogroženo zaradi prekomernega uživanja alkohola. Žal z njim ni bUa odkrita, ni mu "prepovedala" oziroma mu vsaj omenila, da je čas, da spremeni svoje življenjske navade, ker je tudi pretežak in ima tudi težave zaradi visokega krvnega tlaka. Upanje, ki sta ga gojila, je tako splavalo po vodi, ker njune besede pa tudi prošnje žene, naj neha piti, ne zaležejo. Kaj jima svetujete?
V osnovi gre za družinski problem odvisnosti od alkohola, saj je njun sin odraščal v družini, kjer je bil alkohol stalno prisoten in uporabljan od staršev. V nobenem primeru ne morete pričakovati, da bi njune besede pri sinu kaj zalegle. Vsekakor sin še naprej manipulira in so to njegove besede, da mu nihče ni povedal, da bi moral spremeniti življenjski stil, saj sta debelost in alkohol zelo pomembna dejavnika tveganja pri krvnožilnih boleznih in je visok krvni tlak indikator neustreznega zdravstvenega stanja. Razlogi pa so pri sinu, odvisnem od alkohola, jasni. Mislim, da kaj dosti več ne moreta storiti, saj ima vsak opravilno sposoben človek pravico sam odločati o sebi, in če se sin ne odloči za neko spremembo, nikoli do take spremembe ne bo prišlo. Sinova žena še lahko največ stori s tem, da vloži zahtevo za razvezo zakonske zveze in vztraja pri tem, razen če se gre mož zdravit zaradi odvisnosti od alkohola, potem umakne vlogo.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
pripravljeni narediti veliko. Potem življenje postane kot med in mleko. Privlačijo pa jih inteligentne ženske. Zanimivo pa je, da lahko spoznajo žensko, ki je dominantna, kajti oni tega nimajo v sebi in stara modrost pravi, da se ravno nasprotja privlačijo. Seveda pa je zaradi tega nič manj ne razvajajo, s seboj ga lahko vzamete celo po nakupih in bo pridno hodil iz trgovine v trgovino in nosil vrečke. Ko pa bo prišel domov,
bo počival in nad njim se resnično ne morete pritoževati, saj vam praktično nudi vse. On bo pridno delal, vi pa zapravljali, takšen pač je in takšen bo ostal. Spremembe pa bodo prihajale po kapljicah, toda v primeru, da boste vztrajni, se vam bo trud povrnil. Naučil pa vas bo, kaj je to delavnost in kaj je resnična ljubezen.
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Zdrava prehrana - pot do vitkosti in zadovoljstva - II. del
1. korak pri vseh spremembah je odločitev ter vera,
da bomo v tem vztrajali, tudi če se vmes pojavijo težave, nepredvideni zapleti, mi smo se odločili in v tem vztra-jajmo. Vse stvari so mogoče, če smo dovolj trdno prepričani vanje in če vztrajamo dovolj dolgo, da dovolimo, da pride do sprememb. Tako kot ne moremo žita prej požeti, dokler ni zrelo, tudi mi ne moremo doseči cilja, dokler nismo dovolj zreli zanj. Vsaka stvar ima svoj začetek, vmesno rast in zaključek.
Tako je za začetek naše spremembe postave potrebna trdna odločitev, da bomo imeli pravo postavo in da jo bomo tudi ohranili.
Premalo se zavedamo, kako naše telo potrebuje tekočine.
Naše telo je v 70 % sestavljeno iz vode in prav zato je to nujno potrebna tekočina, ki jo moramo vnašati vsak dan. Naše telo nam bo hvaležno, če mu bomo dali dovolj tekočine - pitne vode, saj bo s tem ohranilo oz. vnovič vzpostavilo naravno ravnovesje. S pitjem vode spiramo iz telesa umetne, nepravilne snovi, ki smo jih nevede sprejeli s prehrano. Zjutraj, ko vstanemo, imejmo pripravljen kozarec vode, da ga zaužijemo pred vsemi drugimi opravili. Pri delu imejmo vedno pripravljeno vodo, da jo bomo lahko uživali po mili volji. Pred obrokom tudi zaužijmo kozarec vode, ki nam bo v začetku pomagal pri premagovanju lakote. Voda je najboljši in najcenejši pripomoček pri hujšanju, saj je potrebna za naše zdravje ter koristna pri ohranjanju teže.
2. korak pri spremembi postave je torej pitje vode.
Sestavimo si jedilnik, preglejmo tabele, pozanimajmo se, kaj je zdrava prehrana. V trgovinah, supermarketih nam ponujajo poplavo »lahkih« artiklov, ki naj bi ohranjali našo postavo in zdravje. Pa je res vse tako zdravo? Smo se pozanimali za izvor teh jedi? Vemo, kako jih pridelujejo, kako se skladiščijo in trans-portirajo? Najbolj zdrava in priporočljiva prehrana je doma pridelana, na našem vrtu. Hrana iz naše okolice je tudi najbolj primerna za naše telo, saj je iz istega področja, podnebja kot mi sami. Žal pa vsi nimajo možnosti, da bi imeli svoj vrt in tudi na njem ne zraste dovolj vsega, kar potrebujemo. Na srečo
je že mnogo EKO kmetij, ki se ukvarjajo s pridelovanjem zdrave prehrane. Mnogo vsega pa lahko dobimo na naših tržnicah, od ljudi, ki so nam blizu, ki prinesejo hrano naravnost iz svojega vrta. Verjemite, da je takšna hrana mnogo boljša za nas, naše zdravje, kot pa transportirana in v hladilnicah ohranjena hrana. Če želimo trajno spremembo svoje postave, moramo tudi trajno spremeniti način svojega prehranjevanja, od nakupa hrane do priprave hrane. Hrana se lahko pripravlja na mnogo načinov. Od načina priprave je tudi odvisno, koliko kalorij bo vsebovala ter koliko vitaminov bo ohranila po svoji pripravi. Za boljše zadovoljstvo, zdrav izgled moramo poskrbeti tudi za zadostno vnašanje vitaminov, mineralov in rudninskih snovi. Ne smemo samo gledati na
to, koliko kalorij vsebuje neka hrana, temveč to, kar nam lahko da - to, kar je nujno potrebno za naše življenje, za naš telesni in umski razvoj.
3. korak za spremembo postave je torej pravilna izbira hrane.
V našem društvu se tudi ukvarjamo s svetovanjem glede prehrane ter trajnostnega ohranjanja zdravega telesa. Če vas kaj zanima, nam lahko pošljete vprašanja ali pa nas pokličete, z veseljem se bomo pogovorili in skupaj nekaj naredili _ Mnogo sončnih in brezskrbnih dni iz Društva Feniks.
Milena Jakopec, 051413 354, feniks@mail386.com
Info - Glasbene novice
Počitnice so pravi čas, da si mladi spočijete in da raziskujete ta čudovit glasbeni svet, ki še zdaleč ni povezan samo z novo tren-dovsko glasbo, ampak je najboljše skrito v njeni zgodovini.
Čokoladica BEYONCE je svoj lepi obraz za reklamne namene prodala Lorealu. Sicer pa je bivša glavna članica zasedbe Destiy's Child svoj prvi samostojni projekt Work It Out naredila za parodijo filma o agent Austinu Powersu. Njen debi album Dangerously In Love je bil multi platinast po svetu in največji hit z njega se imenuje Crazy In Love. Letos seje pevka že sprehajala po lestvicah s hitom Check On It (spremljevalna pesem filma Pink Panter), medtem koje sedaj v teh vročih dneh udarila s polno močjo v groovy r&b komadu DEJA VU (***), v katerem se pači s svojim rap slangom njen fant, sicer pa priznani rap izvajalec Jay-z.
Pisalo seje leto 1986, koje kot blisk zablestela JANETJACKSON z veliko ploščo Control. Od takrat pa do danes je izvajalka posnela sedem albumov in prodala več kot štirideset milijonov plošč. Ameriška diva se obrača po vetru oziroma zmeraj znova sledi glasbenim tokom in tako je sedaj presenetila oziroma šokirala s temačno r&b godbo CALL ON ME (***). Izredna bas linija, sodobni r&b in zatežen rap mojstra Nellyja so glavne značilnosti prihajajoče poletne uspešnice gospe Jackson.
Legendarni LIONEL RICHIE je še en glasbenik, ki se rad glasbeno obrača po vetru. Brez zamere, a omenjeni as je najbolj blestel kot član skupine Commodores in v 80. letih, koje izdal na primer večne hite, kot so Say You, Say Me, Endless Love (duet z Diano Ross) in Dancin' On A Ceiling. Gospod v zrelih letih se je v novi pesmi I CALL IT LOVE (***) podal v modernejše r&b vode in produkcijsko je pesem naredil Jimmy Jam.
NE-YO je mladenič, ki ima enega izmed največjih hitov leta 2006. Verjamem, da se še spomnite tega hita So Sick, snetega iz njegovega prvenca In My Own Words. Dobra kopija prvega hita je mladeničeva nova valujoča sočna tema SO SEXY(****) z rahlo opolzkim tekstom.
Podoben uspeh kot ga beleži Ne-Yo je pred dvema letoma doživel še en ameriški najstnik EAMON s svojo provokativno balado Fuck It (I don't want you back). Po kratki pavzi se pevec vrača z enostavno soul balado HOW COULD YOU BRING HIM HOME (***) z izzivalno vsebino.
HEATHER SMALL si je s svojimi vokalnimi sposobnostmi pridobila obilico simpatizerjev še v času, ko je bila članica skupine M-People. V zadnjih treh letih se trudi kot solistka, vendar to počne brez vidnih uspehov z izjemo pesmi Proud. Odlična pevka je v novi pesmi RADIO ON (***) zavila precej izven osnovne plesne pop linije skupine M-People, saj je na melodičen način med seboj pomešala pop, rock in soul zvrsti.
Glasbeni izbori novih zvezd so v zadnjem času že rahlo izgubili svoj čar. Največji takšen šov imajo v ZDA in se imenuje America Idol. Od leta 2002 so zmagali Kelly Clarkson, Ruben Studdard in Carrie Underwood. Novi zmagovalec je gospodič TAYLOR HICKS, ki je glasbeno izredno izobražen in je za uvod posnel odlično avtorsko pompozno pop/rock balado DO I MAKE YOU PROUD (****). Ta balada je pretekli teden debitirala kot novost na 1. mestu ameriške Billboardove lestvice malih plošč oziroma pesmi (www.billboard.com).
Studijska zasedba BLUE LAGOON do sedaj beleži tri hite Break My Strike, Do You Really Want To Hurt Me in Heartbreaker. Po treh priredbah je trio presenetil z avtorsko poletno temo ISLE OF PARADISE (***), kije spoj melodičnega popa, regija in rapa.
V mesecu juniju so se na slovenski glasbeni sceni pojavile naslednje nove pesmi Plastika - Siddharta, Polje tvojih sanj - Omar Naber, Kot dan in noč - Peter Januš, Tarzan - Mi 2, Vrauche - D Kwaschen Retashy, Ker sem se bal - Danilo Kocijančič, Nazaj v čas - Raf, Ti si moja ljubezen RMX - Slowerk & Tina Pulko, Tik tak - Leelojamis, Ribica - Rebeka Dremelj, Greh - Pele, Moje sanje - Gušti & Polona Kasal, Hočem te nazaj - De Phenomenom, Mini - Tanja Žagar in Mala iz Ljubljane - Yuhubanada.
David Breznik
Glasbeni kotiček




avà Luml
Si manicoos^
4.	SRAZY - Gnarls Barkley
5.	MaNdTeR - Nelly Furtado
i AP
'AS A PUNK
■Rihan ROCKER - S^ndi Thom
/8. ALL/over again / IRIS - Ronan Keating & Kate RUSby 9. MAS QUE nada - Sergio Mendes & Black Eyed Peas /g. TrE^Time of our lives - Il Divo & Toni Braxton
Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû
Kdo je režiser filma Poseidon?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Drago Plajniek, Zakl 17,2286 Podlehnik Nagrajenec lahko nagiado (dve piosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poSljUe do torka, 4. julija, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za In/b).
Nelly Furtado - Loose
(2006 - Universal - Multimedia)
En velik aplavz za glasbeno drznost si za novi album Loose zasluži navidezno strahopetna Kanadčanka Nelly Furtado, ki je nekako razva-dila ljubitelje dobrega popa z albumoma Whoa Nelly in Folklore. Zanimivo je dejstvo, da sta oba omenjena albuma imela nekako glasbeno rdečo nit, ki je tretji - Loose - nekako nima, vendar se pestrost albuma izraža skozi neverjeten preplet glasbenih slogov. R&b, soul, rap, pop in latino so osnovni pojmi ali prijemi albuma, ki ima neverjetno število podzvrsti, za katere so kot producenti „krivi" Nellee Hooper, Lester Mendez, Rick Nowles, Pharell Williams, Scott Storch in Timbaland. Skratka, imena iz prve lige glasbenega ustvarjanja, ki so v mozaik petnajstih pesmi dodali vsak le idejni košček in projekt je multi eksplicitno prava glasbena umetnina.
Spremembe lahko izvajalca uničijo, vendar Nelly je že samo zaradi svoje vokalne interpretacije tako suverena, da
Filmski kotiček
Poseidon
Morje s svojo mirno spokojnostjo in nevarno veličino že od nekdaj navdušuje umetnike. Tudi filmske ustvarjalce, ki so ob kopici akcijskih in vojnih filmov med razburkanimi valovi še posebej dovzetni za akcijske drame spektakelskih razsežnosti. Najbolj očiten primer je seveda slavni Titanikov potop, ki je postal uspešnica že leta 1953, nič manj navdušenja pa ni požela niti Cameronova verzija izpred slabih desetih let, v kateri sta v večni ljubezni kljub ledeno hladnim valovom vztrajala Leonardo DiCaprio in Kate Winslet. Podobno usodo doživlja te dni Poseidon, ki ga je v filmsko življenje prvič obudil Ronald Neame, med potniki potapljajoče se luksuzne ladje pa sta se takrat znašla Gene Hackman in Shelley Winters. Kljub temu da je novi Poseidon predelava Poseidonove pustolovščine iz leta 1972 in gre torej še za eno hollywoodsko reciklažo, pa ponuja Wolfgang Petersen (Vihar vseh viharjev, Podmornica) zelo solidno
bi lahko stilsko sledila vsem glasbenim zvrstem. Zato ne čudi njen trenutni preblisk, ko v komadu Maneter daje s svojim „teamom" poudarek na umazani groovy r&b glasbi. Vsaj ekvivalentna energija
je prisotna v njenem aktualnem ameriškem singlu Promiscuous, a posebnost tega je igranje oziroma pevkin dvoboj z rap mojstrom Tim-balandom. Malo orienta in latina si je Nelly omislila v plesni zabavni španski skladbi No Hay Igual, ki ji manjka le malo komercialnega naboja. Ko sem že pri španskem dodatku, nikakor ne morem mimo sila simpatične pesmi Te Bosque. Poletna srednje hitra pozitivna pesem bazira na preprosti pop in latino glasbi,
za katero s svojim zavajajočim vokalom v duetu še prav posebej poskrbi kolumbijski mačo Juanes. Še eno znano ime se je znašlo na albumu Loose, in to je Chris Martin iz skupine Coldplay. Omenjeni zares minimalno vokalno nastopa v prijetni razpoloženjski pop temi All Good Things, saj le tu in tam malo zamrmra. Vrhunski pop ponazarjajo na zgoščenki vsekakor tudi lepljivo komercialna Somebody To Love, eksperimentalna Let My Hair Down, plesno igriva Do It in skrivnostna Showtime. Popolnoma drugi pol zgoščenke so sodobne r&b godbe, med katerimi izstopa atraktivna break beat zadeva Affraid, tesnobna Glow, bleda Wait For You in ritmično rotirajoča Say It Right. V spomin na stare dobre čase je Nelly posnela še akustični prečudoviti baladi In God's Hands in What 1 Wanted, ob katerih boste dobili kurjo kožo.
Kanadska pevka Nelly Fur-tado je zares presenetila, saj je močno odstopila od njenih predvidljivih glasbenih form. Album Loose je dobrodošla osvežitev na tržišču, pa čeprav iz glasbenega vidika ne prinaša kakšnih pompoznih novosti, sta njegova ritmična pestrost in odlično petje dobra aduta za nakup te plošče.
David Breznik
morsko bitko za preživetje.
V dobi uri in pol - kar je pohvalno glede na običajno razvlečenost podobnih spek-taklov! - spremljamo tragično usodo potnikov, ki so želeli novo leto dočakati na krovu plavajoče palače z imenom Poseidon. Ladja se zaradi orjaškega vala prevrne na glavo in ljudje ostanejo ujeti v plavajoči krsti brez kakršnegakoli upanja na rešitev. Skupinica ljudi se na lastno pest odloči za poskus preboja proti vrhu, torej v resnici proti dnu prevrnjene ladje, njihova pot do svobode pa predstavlja glavnino filmskega dogajanja.
Ker se predvidljivosti pri že znanih zgodbah težko izognemo, je režiser pozornost skušal pritegniti s čimbolj realističnim dogajanjem, ki ga
je pravi tip za vlogo hazarder-skega egoista, Richard Drey-fuss prepriča kot ostareli in v ljubezni razočarani samotar, Jacinda Barrett in Jimmy Bennett kot prestrašena mama in sin, Dennis Quaid pa povsem ustreza vlogi zaskrbljenega očeta. V njegovem primeru gre za podobno očetovsko vlogo, kot jo je odigral Bruce Willis v Armagedonu, in če uporabimo to primerjavo, potem je tukaj Liv Tyler zamenjala Emmy Ros-sum, Bena Afflecka pa zanimiv mlad obraz, Mike Vogel.
Najnovejša verzija Poseido-nove pustolovščine je torej solidna akcijska drama, pri kateri morate paziti samo na to, da vas ne bo odvrnila od morda že načrtovanega dopustniške-ga križarjenja.
Damijan Vinter
Poseidon
Igrajo: Josh Lucas, Kurt Russell, Jaclnda Barrett, Richard Dreyfuss, Jimmy Bennett, Emmy Rossum, Mike Vogel
Režija: Wolfgang Petersen Scenarij: Mark Protosevich po zgodbi Paula Gallica Žanr: akcijska drama
Dolžina: 99 min Leto: 2006 Država: ZDA
na eni strani zaznamuje akcija (potniki naletijo na številne smrtonosne ovire) in melodra-matičnost (med reševanjem se razkrijejo osebne zgodbe). Dogajanje, v večini posneto v posebej zgrajenih bazenih, kljub posameznim pretiravanjem deluje dovolj realistično, Petersen pa se pohvalno tudi ni preveč zatekal k (na)risanim specialnim učinkom. Posrečena je tudi igralska zasedba. Josh Lucas, ki se je akcijskih igric šel že v nevidnem bojevniku,
CID vabi!
Aktualni počitniški programi na Ptuju
Ulične delavnice: 3.-7. 7. od 10. do 12. ure - Arbajterjeva - brezplačno Zbiramo prijave
Elektro delavnica - začetek 5. julija, potekala bo enkrat tedensko ob sredah ob 10. uri - brezplačno
Izlet v hišo eksperimentov, sobota, 8. 7., cena za otroke je 2.5GG SIT, za odrasle pa 4.7GG SIT. Prijave zbiramo do 5. 7. 2GG6
Letalska modelarska delavnica: 3.-7. 7. na OŠ Ljudski vrt, za starejše osnovnošolce - od 11. leta dalje. Prijave so potrebne, zbiramo jih do 30. 6., cena 3GGG SIT. Drugi organizatorji Kultura
Mestno gledališče Ptuj, lutkovna predstava za otroke »Polž Vladimir gre na štop« - 30. 6. ob i8. uri pred gledališčem - brezplačno.
Počitniške muzejske zabavnice - Pokrajinski muzej Ptuj, Pedagoški oddelek - od 3. do 7. 7.
za učence predmetne stopnje OŠ, potrebne so prijave, tel. 748 03 50.
KUD Musica Ptuj: mladinski projektni zbor - za starejše osnovnošolce, od 5. do 7. 7. vsak
dan od 10. do 18. ure v CID, prijave na tel. G4G 63G 897 in G4G 9GG 775.
Šport
Judo klub Drava Ptuj - ABC juda in samoobrambe za osnovnošolce, od 3. do 7. 7. v ŠD Mladika, tel. 041 810 034.
Konjeniški klub Ptuj - počitniški tečaj jahanja za osnovnošolce od 7. leta naprej, 3. do 7. 7., tel. G4I 288 513.
Boks klub Ptuj - osnove boksa kot olimpijskega športa vse počitnice, za mlade od 12. leta dalje.
Badminton klub Ptuj - badminton - šport za vse generacije, vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici OŠ Breg - brezplačno!
Plavalni klub Terme Ptuj - aktivne počitnice v Termah Ptuj od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. za otroke do 12. leta, prijave so obvezne, tel. 041 311 414. Atletski klub Keor Ptuj - Atletska šola Mirka Vindiša od I. 7. do konca počitnic za osnovnošolce, prijave so obvezne, tel. G4G 748 269 in G4G 469 991. Športna šola Juhuhu - Juhi tabor od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. v Malih Moravcih - za otroke, prijave so obvezne, tel. 031 663 777.
Brodarsko društvo Ranca Ptuj - šola jadranja in šola veslanja, do konca počitnic - za osnovnošolce od 9. do 14. leta, tel. 041 791 GG5. Neformalno izobraževanje
Raziskovalno društvo Zlatovranka - raziskovalni tabor Drava 2GG6, od 9. do 14. 7., za mlade od 14. leta dalje, tel. 031 648 956.
RADIOPTUJ
89,8°98,e°l04;3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 1. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 2. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po
romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PONEDELJEK, 3. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica). TOREK, 4. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox, Kočevje). SREDA, 5. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
www.siyoo.si ...na videomatih in filmomatih. ...v svetu filma in glasbe.
® filmi za izposojo na voljo vse dni v letu, 24 ur na dan
0 na zalogi zadostne l<oličine NAJDISKRETNEJE vseh novih hit filmov na trgu
50 lokacij po vsej Sloveniji
Info: 041 238 138 od 8.00 do 24.00 vsak dan! V vaši bližini nas najdete na:
Ptuju v centru Mercator, Rimska ploščad 25 in vv bistroju Panda, Novi trg 3
v Rogaški Slatini, na S lokacijah v Mariboru, v Slovenski Bistrici in še na mnogih lokacijah po Sloveniji.
fiTmOmat' i
CASANOVA
Benetke 18. stolefla - bil je legendami pustolovec, Cigar ljubezenski podvigi so skozi stoletja navdihovali nešteto ljubimcev. Ona je bila najbolj virtuozna pisateljica svojega easa, ki je iakaia, da bo našla tistega edinstvenega moškega s pristnim razumevanjem treznosti in strasti. Ko Giacomo Casanova odkrije Francesco Bnjni, končno sreča sebi enakovredno ljubezensko partijo In podleže edini ženski, ki ni klonila pred njegovimi čari...doklerji ne dokaže, daje moški, vreden romantičnih idealov. Odllinol
Igrajo:
Nicolas Cage, Michael Gaine, Hope Davis.
VRENIENAR
Napovedovalec vremena iz Chicaga David Spritz ima življenje, o katerem nas večina lahko le sanjari: poleg tega, da je izjemno priljubljena televizijska osebnost, ki zasluži zavidljive vsote za dve uri dela na dan, je tudi med tavoriti za novi položaj napovedovalca v eni izmed najbolj gledanih jutranjih oddaj v Ameriki. Žal pa je njegovo zasebno življenje precej manj uspešno. Njegov zakon je pnspadei, otroka se postopno oddaljujeta od njega in celo njegov oče, ga ne jemlje resno. Poiščite smisel ilvU«l|al
NE HODI Ml TRKAT:
Howard Spence (Sam Shepard) je videl že boljše dni. Bil je priljubljen zvezdnik vestemov. Pri šestdesetih mu dni zapolnjujejo mamila, alkohol in (pra)mlada dekleta. Po še eni razvratni noči se zbudi razočaran, ker je še živ. Tistega jutra ne pride na snemanje, kljub vsemu pa za njim pošljejo zasebnega detektiva Sutterja ÇTÎm Roth). Tukaj pa se zgodba šele zaplete... FIlm vam bo dal veliko novih pogledov na zvezdništvo. FIlm je mojstrovina Wima Wendersa, kl jo priporočamol
FUTEBOL: BRAZILSKI NOGOMET
Ta izjemen dokumentarni film združuje intervjuje zvezd brazilskega nogometa in redko videne ter nove posnetke nogometnih legend. FUTEBOL je fasdnanten, očarijiv in globoko čustven dokumentarec, dokument socialnega stanja Brazilije In nacionalne obsedenosti s čudovito igro in njenimi zvezdami. Ob poteku svetovnega prvenstva smo vam pripravili ta odličen dokumentarec, da boste še z in napetos^o pričakali konec sve.
tovnega prvenstva v nogometu.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: krasta, rektor, Iberka, Selnik, Jutra, JČ, Kozomara, Olazabal, kraj, nitril, Brane, AV, ena, Arl, KV, Kernen, gajba, Ri, amonal, sfera, ar, čast, aidani, Aranka, kolesarka, Ila, breskev, iba DO, Turki, ornica, snopar.Ugankarski slovarček: AIDANI = bela sorta vinske trte, ki raste na otrokih v Egejskem morju; ARAKČEJEV = ruski general (Aleksej, 1769-1834); ANS = predmestej belgijskega mesta Liege; FIO = hrvaški pomorski ekonomist (Oliver, 1915-1987); RIEDL = nemški nogometaš (Thomas, 1976-); SARNO = mesto v italijanski pokrajini Salerno; SELNIK = kraj pri Igu; SNOPAR = redek naziv za fašista.
ČETRTEK, 6. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 7. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
Glasovi: Susan Sarandon, Paul Walker, Penelope Cruz. NOEL
Sreča je za vogalom v novi božični filmski pripo-vedil Ob prepletanju doživetij petih tujcev na božični večer v kaotičnem New Yorku se razvije zgodba o prijateljstvu, ljubezni in celjenju ran. Režiser Chazz Palminteri vam predstavlja očarijiv film o notranji svobodi, veri In veselju do življenja, ki vam bo dokazal, da nas pravi čudeži včasih čakajo veliko bliže, kot si mislimo. Vsekakor film, katera vas bo v srcu močno ogrela, zaradi okolja v katerem se dogaja pa vas bo tudi ohladila.
Igrajo: Michael Pitt, Luiras Haas, AsiaArgento.
ZADNJI DNEVI:
Film je navdihnila resnična zgodba o Kurtu Cobainu, pevcu, kitaristu In vodji kultne gmnge skupine Iz Seattle Nirvane, kl je leta 19g4 naredil samomor. Režiser Gus Van Sant nam je postregel z meditativnim potovanjem skozi zadnjih nekaj dni življenja izmišljenega glasbenika Blaka. Ko se obupan skuša odvaditi droge, se Blake spotakne in se mnnrajoč komaj prebija skozi gosti gozd. Njegove besede imejo le tu in tam kak smisel, še te^e pa jih kdo sliši. Izogiba se stiku z ljudmi... Obvezen ogledi
DR. DOLITTLE 3
Maya Dolitíe bi rada bila samo nomiaina najstnica, a ima eno težavico: podedovala je očetovo neveije-tno sposobnost, da se pogovarja z živalmi. Mayina sposobnost je vir neprestanih težav s statěl, pa tudi prijatelji niso več prepričani, da je normalna. Med dopustom na ranču se Maya trudi skriti svojo enkratno sposobnost, da ne bi Izstopala, ko pa se njeni prijatelji znajdejo v težavah, prihiti na pomoč, kot zmore samo kakšen Dollttie, in se za pomoč obrne ireče živali. Lepo nadaljevanje.
Kelra Knightley, Matthew Macfadyen, Talulah Riley.
PREVZETNOST IN PRISTRANOST
Ena najlepših ljubezenskih zgodb nasploh! Elizabeth je ene izmed petih sester dmžine Bennet, katerih edino razvedrilo je prihod potendalnih snubcev na podeželje. Eden takih je tudi premožni BIngley, ki se zaljubi v Elizabethino sestro Jane, toda njuno razmerje zaradi obojestranske sramežljivosti nikakor ne vzcveti. Bingleya spremlja prijatelj Darcey, ki pa se vede zelo vzvišeno in zadržano, kar Elizabeth ni všeč. [}odatne obtožbe o Darcyjevi nepoštenosti Elizabeth prepričajo, da ga
SANJSKI SKOK
Rolanje ob soul in disco glasbi je smisel življenja za najstnika Xavierja (Bow Wow) in njegove prijatelje rolaije. Ko pa zaprejonjihovo dvorano za rolanje, se morajo 'X' in njegova ekipa zediniti in skupno, kot ekipa osvojiti glavno nagrado na tekmovanju v dvorani tekmecev. Zbrali bodo ekipo, zdmžili vso znanje, želje in moči ter se napotili na tekmovanje, ki se bo prelevilo v pravi boj ze glavno nagrado... Film je zabaven, še najbolj pa se ga bodo razveselili ljubitelji rolanja In športov, zabavnol
Sarah Jessica Parker.
NOVA V DRUŽINI
Božič je čas, ko se vsa družina zbere skupaj. Everett Stone namerava na srečanju družini predstaviti zaročenko Meredith. Toda uspešna poslovna ženska iz New Yori<a pri liberalni dmžini naleti na precejšnjo zadržanost, predvsem pri EverettovI sestri Amy in bodoči tašči. Napetost še dodatno poveča prihod veliko bolj sproščene Meredithine sestre Julie, ki krepko popestri dogajanje. SImpatIčnol
Unlglobal d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje
www.siyoo.Si
- najceneje do filmov!
Ptuj • 12. Pomladna vetrnica
Pomladna vetrnica
- otroci so uživali
V nedeljo, 25. junija, so otroci končno dočakali Pomladno vetrnico. Prireditev bi morala potekati že pred 14 dnevi, a je bila zaradi vremena prestavljena. To nedeljo je bilo vreme organizatorjem več kot naklonjeno, otroci so od 16. do 19. ure uživali na Mestnem stadionu na Ptuju.
Približno 500 otrok in staršev se je tri ure zabavalo ob kopici zanimivih in raznolikih dejavnosti. Otroci so imeli brezplačen vstop, medtem ko so starši za vstopnino odšteli 700 tolarjev. Dvanajsto Pomladno vetrnico, ki je letos potekala pod geslom Migajmo skupaj, so organizirali Center interesnih dejavnosti Ptuj, Društvo prijateljev mladine Slovenije ter športna šola Juhuhu. Zraven ročnih delavnic, na katerih so otroci izdelovali žogice iz moke, in balonov za žongliranje, vetrnice in medalje so mladi obisko-
valci uživali tudi ob glasbenem nastopu Damjane Golavšek. Otroci so z Damjano peli in plesali. Tisti, ki obiskujejo plesne šole, pa so tudi sami predstavili svoje koreografije. Na prireditvi so nastopili otroci iz plesnega centra Mambo in plesne šole Power dancers. Iz Mamba sta se predstavili dve skupini, ki sta zaplesali poletni koreografiji Na plaži in Bratovščina sinjega galeba. Plesalke iz plesne šole Power dancers pa so predstavile štiri plesne točke, in sicer Huba buba ples, V šoli, Ženska in koreografijo Cha cha slide.
Otroci so navdušili tudi s plesnimi točkami.
Zanimivosti
D
Bleščanje z računalniških ekranov lahko poškoduje oči
Koeln (STA/dpa) - Svetloba, ki se odbija z računalniških ekranov, lahko poškoduje oči. Na uradu za tehnični nadzor v nemškem Koelnu so tako mnenja, da je pisarniška miza slabo delovno okolje. Jakost svetlobe, ki se odbija z računalniških ekranov, bi bilo treba zmanjšati. Zaposlenim za računalniškimi ekrani tako svetujejo, da svoje pisarniške mize obrnejo čimbolj proti oknom, saj se na ta način z ekranov odbija najmanj svetlobe. Tudi osvetlitev v pisarnah naj bi bila čimbolj enakomerna. Priporočajo uporabo stoječih luči, saj se svetloba, ki jo oddajajo te luči, preden pade v prostor, že enkrat odbije in tako zaposlene v pisarni manj slepi.
Kalašnikov ostaja najbolj priljubljeno orožje
London (STA/AFP) - Jurišna avtomatska puška AK-47, bolj znana pod imenom kalašnikov, ki lahko na minuto izstreli do 600 nabojev, ostaja najbolj priljubljeno orožje za ubijanje, so v raziskavi ugotovile nevladne organizacije Oxfam, Amnesty International in lANSA. Danes naj bi na svetu obstajalo 100 milijonov kalašnikovk in njenih različic, izdelovali naj bi jih v 14 državah, uporabljali pa v vojskah najmanj 82 držav. Organizacije ocenjujejo, da je prodaja omenjene puške slabo nadzorovana, saj ni globalnih standardov in zakonov, ki bi to področje urejali. Izumitelj puške, ki so jo prvič uporabili leta 1949, Mihail Kalašnikov podpira prizadevanja organizacij, ki želijo doseči sporazum o prodaji orožja, da to ne bi več prihajalo v napačne roke in služilo ubijanju nedolžnih ljudi.
Moskva najdražje mesto na svetu
New York (STA/AP) - Moskva je najdražje mesto na svetu, je pokazala raziskava podjetja Mercer Human Resource Consulting iz ZDA, ki je zajela cene v 144 mestih po vsem svetu. Lestvico najdražjih mest so oblikovali na podlagi cen več kot 200 dobrin, med drugim nepremičnin, prevoza, živil, oblačil in zabave. Moskva se je na vrhu lestvice znašla predvsem po zaslugi 50-odstotne rasti cen za večje nepremičnine. Na drugem mestu je južnokorejska prestolnica Seul, sledita Tokio in Hongkong, najdražje evropsko mesto pa je London, ki je na lestvici peti. Med severnoameriškimi mesti je tako kot prejšnja leta najdražji New York, ki sicer zaseda deseto mesto.
Puberteta - obdobje tako telesnih kot tudi možganskih sprememb
Muenchen (STA/Tanjug) - Nemški znanstveniki so dokazali, da pubertetniki ne doživljajo le telesnih sprememb, ampak je puberteta obdobje, ko se dogajajo tudi spremembe v možganih. Se posebej obstaja med puberteto večja verjetnost za razvoj depresije in motenj v prehranjevanju, pravi nemški pediater Tobias Fendel. Eden izmed razlogov za to je dejstvo, da se okoli 30 odstotkov možganskih receptorjev za kemijsko substanco dopamin, ki vpliva na razpoloženje, med puberteto izgubi. Posledica te izgube pa je depresija in brezvoljnost najstnikov. Poleg tega se medpuber-teto v možganih povečuje število nevronov, ki jih 'uporabljamo' med razmišljanjem, zaradi česar se adolescenti pogosto držijo bolj zase in se več prepirajo s starši. Področje v možganih, ki je povezano s kognitivnimi procesi, socialnim obnašanjem in sprejemanjem odločitev, pa se med puberteto razvija počasneje, zato so pubertetniki bolj osorni in zelo občutljivi na kritike.
Foto: Dženana Bečirovič
Otroci so izdelovali žogice za žongliranje.
S svojimi plesnimi točkami so mladi plesalci obiskovalce več kot navdušili. Veliko zanimanja so otroci pokazali tudi za igranje na toboganu in namizni nogomet, ob katerem so se zadrževali predvsem fantje. Za vse sladkosnede so tudi letos pripravili brezplačne čokoladne palačinke, ki jih priskrbijo vsako leto. Namen Pomladne vetrnice, kot pravi Nevenka Gerl iz Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuju, ostaja vsako leto enak: »Osnovni cilj je družinam ponudit skupno, zanimivo, ustvarjalno in razgibano
dejavnost ter jim omogočiti, da se na naši prireditvi dobro počutijo. Vedno poskušamo tudi slediti osnovnemu načelu kakovosti, ne popuščamo na račun komerciale. Ta prireditev naj bi bila vedno neprofitna, sodelovali naj bi tisti, ki prepoznajo vrednoto v tem, kar delamo,« dodaja Gerlova. Namen torej ostaja nespremenjen, vsebina in program pa se iz leta v leto spreminjata. Letos je Pomladna vetrnica športno obarvana, kar je razlog, da je pri organizaciji sodelovala športna šola Juhuhu. Vsako leto se povežejo z različnimi organizacijami, društvi in javnimi zavodi, z namenom, da naredijo čim bolj zanimiv in zabaven program. »Vsebino in program smo iz leta v leto ved-
no spreminjali glede na aktualne dogodke v okolju, glede na novosti in probleme. Imeli smo vetrnice posvečene vodi, seznanjanju s starimi običaji in ekološko vetrnico. Šport smo letos izbrali, ker se nam zdi, da ljudje vedno več sedimo in se vedno manj gibljemo. In dobro je, da imajo družine potem možnost iti kam skupaj, kjer lahko migajo. Letos je tudi geslo Pomladne vetrnice Migajmo skupaj,« še dodaja Gerlova. Organizatorj'i so bili z letošnjim obiskom Pomladne vetrnice zelo zadovoljni, še bolj zadovoljni in veseli, ker so imeli tako enkratno možnost za druženje in igranje, pa so bili otroci.
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Zelo obiskan je bil tudi tobogan.
Lujzek • Dober den vsoki den
Vroče pozdrave od
mene Mice,
tn ker
grema v nedelo v toplice, sem vam pisa toto pismo že prejšji petek, 23. junija. Podnevi blo vroče kak v totem letnem cajti mora biti in ti teče švic prek riti. Saj se tisti boj ta stori še vena spunite tistega storega pregovora, ki provi - junij, julij, avgust - žensko pri miru pust, septembra, oktobra bo drgoč dobra ^ je pa ob tem žmetno vervati, kera bi tri mesce seksualni post trpela in nič trdega moškega mesa pojela
Po cajtngah štejem, po radii poslušam in na televiziji gledam tote debate, ki majo že posrone gate, o oborožitvi naše vojske z žmetno moto-rizacijo. Jaz sem na stroni tistih, ki provijo, da naj bi namesto nakupa žmetnih oklepnikov namenil žmetne evre za graditev pediatričnih klinik in kliničnih objektov za rakaste betežnike. Tisti izgovri gospodov iz vlode in ministrstva za obrambo, da smo se z vstopom v NATO za-
vezali za žmetno oborožitev, se mi zdi pravlica za lahko noč, če bo kokšno sranje pa nam naj drugi pridejo na pomoč .
Kaj pa provite o fuzbali, ob kerem so moški pozobli fuučkati. Ženske so besne kak risi in marsikeri jo je že doba po frisi. Vsa sreča, ke se naši niso uvrstili in priborili na toto prvenstvo, saj bi te našo ženstvo trpelo hujdo lakoto in žejo, porodnišnice bi ble čez devet mescov prozne, posledice premalo rojstev pa so že itak grozne.
Glih zaj poslušam večerni radijski dnevnik, v kerem je predsednik vlode Janez Janša napoveda, da ma naša držova vse možnosti, da lehko grota uspešna držova na sveti. Bog požegnaj jegove napovedi, jaz bom, če bom še na sveti, med prvimi ploskal jegovi napovedi, če pa se to nede zgodilo in zaplodi-lo, pa bom tudi med prvimi, ki bom glasno proti tokšni zgodovinski zmoti . No, ja, politiki gučijo in obljubljajo, psi lojajo, karavana pa gre naprej in včosik tudi nazaj, če je cesta fraj .
Horoskop
OVEN
Partnerjev namig bo zelo spodbuden, pretirano oklevanje pa sevam ne bo izplačalo. Danes je dan ugoden za nakupe in za vsa opravila, s katerimi ste odlašali. V soboto boste nemirni in po stanovanju letali s krpo. S ponedeljkom pa se začne prilaganje.
BIK
Dobro vam bodo šla od rok domača pravila in delo na vrtu. Pred vami je kreativen vikend, poln nekih ustvarjalnih in naprednih idej. V ponedeljek se boste dokazali v estetiki in v tem, kaj pomeni čut za barve. Tudi trma bo močna. Dan ljubezni pa bo sreda.
DVOJČKA
Če bo vse po planih, se boste že jutri namakali v domačem bazenu ali pa na morju. Užitkov ne bo videti konca in čaka vas pravi plamen sreče. Sobota in nedelja bosta dneva nemira in notranje nepotrpežljivosti. Začetek tedna bo harmoničen. Srečen dan: četrtek.
RAK
Pred vami je že druga Lunina mena, pridobili pa boste obilico zaleta In elana. Ustvarjate pa lahko iz dneva v dan. Današnji dan je namenjen klepetu in imate tudi več pomembnih opravkov. Čez vikend boste kje v senci in uživali. Od ponedeljka dalje pa bo ustvarjalno!
LEV
Imeli boste določene pomisleke, seveda pa vzroke Iščete v sebi. Toplo poletno sonce vam bo razgrelo srce in dokazali boste svojo plemenitost. Naredite pa tudi načrt, kako do dodatnega zaslužka. Nedelja bo dan za izlete. Od srede pa boste morali doma organizirati akcijo.
DEVICA
Zavihali boste rokave in se lotili opravil, naredili pa boste tudi selekcijo, kaj potrebujete In kaj ne. Življenje pa bo tisto, ki vas bo naučilo, da bolj ko ste pogumni, lažje vam bo. Sredina naslednjega tedna pa bo čas za razvajanje in potovanja. Srečen dan: sobota.
TEHTNICA
Srčki o očeh bodo povedali veliko in prav je, da ste srečni in Izpolnjenl. Čas je ugoden tudi za zabave in zabavno življenje, čeprav bo sobota dan za razmislek. K boljšemu razpoloženju pa pomaga kakšna glasna glasba. V ponedeljek pa izkusite sladkosti življenja.
ŠKORPIJON
V ljubezni boste imeli partnerja pod kontrolo in varujte se ljubosumnosti. Danes se boste zelo zabavali in uživali. Seveda pa vas bo najedal tudi dvom, zapisujte si svoje notranje občutke. Poglobili pa se boste tudi v skrivnostni svet ezoterike. Srečen dan: četrtek.
STRELEC
Vse je odvisno od vas in ni dobro, da breme odločitve prelagate na druge ljudi. Družna vas bo lahko osrečila, tega pa si morate najprej želeti sami. Na področju službe se bo dogajalo veliko in spodbudno je, da se organizirate. Ljubezen pa bo še vedno vztrajno trkala na vaša vrata.
KOZOROG
Žih Obdani boste z novimi ljudmi In imeli srečno roko pri delu. Vse stvari opravljate z veseljem In tako bodo uspehi vidni in zelo spodbudni. Sledi finančni uspeh, kar vam bo vlilo zaupanja. Današnji dan je dan za zabavo, vikend bo delaven in od torka dalje bo več nemira.
VODNAR
Skozi iskren pogovor napredujete in se predajate radostim življenja. Pričakujete lahko tudi več nemira in notranjih trenj. Odpravite se v naravo in kolesarite, saj vas bo omenjeno sprostilo. Ponedeljek bo dan notranje moči in od srede se bodo uspehi vrstili v službi.
RIBI
Reka življenja vas bo nosila, malo levo in malo desno. Odpravite se lahko na dopust In v navezovanju kontaktov boste spoznali bistvo vsega. Današnji dan je dan ljubezni, harmonija se bo nadaljevala tudi čez vikend. Intuicija pa se bo le še okrepila in razširila pol delovanja.
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
Formin • PGD Formin
Slovesno ob 70-letnici
Svoj visok jubilej, 70 let delovanja, so forminski gasilci obeležili z veliko proslavo in parado, ki se je simbolično začela pred starim in zaključila pred novim vaškim in gasilskim domom, kjer je v soboto popoldne potekala osrednja slovesnost.
V paradi, ki jo je vodila do-rnavska godba na pihala, so se predstavili člani moškega in članice ženskega ešalona, pionirji z gasilskim znakom ter gasilski tehnični in vozni park. Med vabljenimi gosti pa je povezovalka programa Sergeja Zebec pozdravila predstavnike številnih PGD: Gajevci - Placerovci, Gorišni-ca, Mala vas, Moškanjci, Mu-retinci, Zagojiči, Cirkulane, Bukovci, Cvetkovci, Maribor-Studenci, Destrnik in Osek
Domače gasilke in gasilce ter druge zbrane goste je najprej pozdravil predsednik PGD Formin Stanislav Rižnar, ki je povzel zgodovino nastanka in delovanja društva, ob koncu pa poudaril: »Delo
marljivih rok in angažiranost številnih posameznikov je v sedmih desetletjih truda prevzelo velik izziv in odgovornost ter kot delujoča in aktivna generacija zanamcem zapušča velik društveni dar. Zgodovina je društvu postregla s številnimi padci in vzponi, toda društvo je preživelo, uspelo v rasti in razvoju ter doprinosu družbenemu življenju!«
Nato je kot slavnostni govornik nastopil župan Jožef Kokot, ki je poudaril humano noto gasilskega dela ter povedal še: »Pri nas imamo evidentiranih kar 120.000 gasilcev, kar pomeni, da imamo 2,6 gasilca na m2 površine in na vsakih 16 km eno prostovoljno
Predsednik PGD Formin Stanislav Rižnar je častnemu članu Ivanu Sisingerju izročil posebno društveno zahvalo - maketo kurenta. Posebno zahvalo je sicer prejela tudi občina Gorišnica
gasilsko društvo! Seveda delo in ustrezna opremljenost gasilcev zahteva določena sredstva, ki jih v največji možni meri poskušamo zagotavljati iz občinskega proračuna, čeprav je res, da so potrebe vedno večje od možnosti. Zato pa je toliko bolj pomembno, da se denar investira pametno in učinkovito. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da gasilci niso le »reševalci življenj in premoženja«, ampak tudi
promotor družabnega življenja v svojem okolju. Za vse doseženo forminskim gasilcem iskrene čestitke ob tako visokem jubileju!«
Da so gasilci odigrali pomembno vlogo tudi v slovenski osamosvojitveni vojni, je poudaril častni član PGD Formin Ivan Sisinger, za njim pa sta se na govorniškem odru zvrstila še predsednik GZ Destrnik Marjan Irgl, ki je zbranim prenesel pozdrave
Iz društvene izkaznice PGD Formin
PGD Formin oz. takrat imenovano prostovoljno gasilsko četo je 22.31936 ustanovilo 18 mož. Z vaško tombolo in veselico ter prostovoljnimi prispevki so leto kasneje kupili prvo motorno brizgalno, hitro zatem pa so stekle še aktivnosti za izgradnjo gasilskega doma in orodišča. Gradbeno parcelo sta podarila zakonca Brodnjak. Po končani vojni je društvo nabavilo prvo vozilo (5 tonski preurejen Ford), leta 1961 je sledila svečana otvoritev gasilskega doma, leto kasneje pa so razvili društveni prapor. Nato so, z napredkom tehnike, kupili sodobnejšo motorno brizgalno Rosenbaure 8/8, ob izgradnji HE Formin pa so na območju deloviš-ča začeli graditi tudi nov, večji gasilski dom. Leta 1977 je PGD Formin nabavilo še novo orodno vozilo TAM 60 F5, ob 60. obletnici obstoja pa tehnični avto WV furgon za prevoz moštva in opreme. Pet let kasneje je bil razvit nov društveni prapor, sicer pa so člani PGD ves čas skrbeli za nabavo sodobne opreme, z veliko prostovoljnega dela dograjevali dom in urejevali okolico s športnim parkom, ki je center vaškega življenja.
Danes PGD Formin šteje 156 članov, od tega 22 pionirjev, 11 mladincev, 113 aktivnih in 6 podpornih članov. Predsednik PGD Formin je Stanislav Rižnar, poveljnik Franc Meznarič, tajnik pa Robert Marin.
Prejemniki plaket
Bronasto plaketo ob 70-letnici PGD Formin so prejeli: Robert Bombek, Roman Križnjak, Anton Kokot, Vlado Cvetko, Danilo Zebec, Nijaz Alič, Robert Marin, Smiljan Horvat, Sergeja Zebec, župan Jože Kokot in GZ Gorišnica.
Srebrna plaketa je bila podeljena Francu Soku in Jožefu Bratuši, prejemniki zlate plakete pa so: Franc Pukšič, Alojz Kovačec, Ferdo Trunk, Milan Marin, Zdravko Sok, Vlado Kelenc, Milorad Zrnič, Franc Meznarič, Stanislav Rižnar in Ivan Sisinger.
in čestitke poslanca Franca Pukšiča, ter predsednik VO Formin Iztok Erjavec: »For-minčani smo nadvse ponosni na svoje gasilce in jim iskreno čestitamo. Veliko smo že postorili z njihovo pomočjo, kar nekaj dela pa nas še čaka, med drugim tudi obnovitev dotrajane strehe na našem skupnem vaško-gasilskem domu!«
Po nagovorih je sledila podelitev društvenih zahval, priznanj ter bronastih, srebrnih in zlatih plaket, Občina Gorišnica in Ivan Sisinger pa sta dobila tudi posebno društveno zahvalo - maketo kurenta.
Sklepni del slovesne prireditve je predstavljala otvoritev obnovljene večnamenske sejne sobe, ki jo bodo poleg gasilcev uporabljala še številna druga domača društva. Trak je ob pomoči župana Jožeta Kokota in predsednika Stanislava Rižnarja prere-zal Ivan Sisinger, po veseli zdravici in ogledu predanih prostorov v prizidku pa se je začel družabni del slovesnega popoldneva s pravo gasilsko veselico, kjer ni manjkalo jedače in pijače, za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Štrk.
SM
Sklepni del slovesne prireditve ob 70 letnici obstoja PGD Formin je predstavljajo uradno odprtje novo urejenih prostorov. Trak je prerezal častni član Ivan Sisinger.
Bukovci • 10. dan gasilcev OGZ Ptuj
PGD Bukovci bogatejše za novo gasilsko vozilo
Območna gasilska zveza Ptuj v letošnjem letu praznuje 10. obletnico ustanovitve. Osrednja slovesnost ob praznovanju je bila 18. junija na 10. dnevu gasilcev OGZ Ptuj v Bukovcih, ob 10-letnici pa je zveza izdala tudi zbornik, ki v sliki in besedi prikazuje delo gasilske organizacije.
Prireditve se je med številnimi gosti - predstavniki sosednjih gasilskih zvez in društev - udeležil tudi minister za okolje in prostor ter predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Markovci
Franc Kekec, parado z okrog 300 uniformiranimi gasilci pa je vodil poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar.
"Dan gasilcev je praznik vseh gasilcev, ki delajo na območju naše zveze. To je dan, ko se jim zahvalimo za vso prostovoljno delo, ki ga vla-
Gosta na prireditvi: župan občine Markovci Franc Kekec in minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Levo predsednik PGD Bukovci Milan Majer, desno regijski poveljnik Janez Liponik.
gajo v gasilsko organizacijo," je dejal predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, ki je to funkcijo prevzel letos spomladi. Sicer pa OGZ Ptuj združuje 2240 gasilcev. Po besedah predsednika Megliča bodo svoje delo v glavnem posvečali izobraževanju pripadnikov gasilskih vrst, nabavi nove tehnike ter ureditve odnosov znotraj nekaterih društev. Zveza pa želi v kratkem razrešiti tudi problem Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki je edino izmed društev te zveze, ki nima svojega gasilskega doma. Gasilski dom na Ptuju ima namreč več lastnikov, želja zveze pa je, da lastnik doma postane PGD Ptuj. Slednji so lastništvo pripravljeni sprejeti in imajo sredstva, s katerimi bi lahko dom tudi vzdrževali.
Na praznovanju 10-letni-ce OGZ Ptuj pa so namenu slovesno predali tudi novo gasilsko vozilo PGD Bukovci znamke Renault, nosilnosti 14 ton. Vozilo zmore pre-
peljati 2500 litrov vode, ima visok tlak in vso pripadajočo opremo, ki zadošča za požarno ogroženost okraja. Glavni delež za nakup vozila (30 milijonov tolarjev) je prispevala občina Markovci, nekaj pa so gasilci zbrali tudi s pomočjo botrov, donatorjev, sponzorjev in vaščanov Bukovcev. Sicer pa imajo v PGD Bukovci poleg novega GVC 16/25 tudi gasilsko cisterno, ki premore 4000 litrov vode, tehnično vozilo znamke Mer-cedez in kombi. "Kot predsednik PGD Bukovci menim, da smo v skladu s tipizacijo trenutno maksimalno opremljeni. Smo osrednja gasilska enota v občini Markovci in smo res dobro opremljeni, kakšna drobna reč bi nam prišla prav le še pri zaščitni opremi, kar imamo v načrtu izpopolniti še v prihodnjem letu," pojasnjuje predsednik PGD Bukovci Milan Majer, ki je obenem zelo ponosen tudi na svoje pionirke, ki so v letošnjem letu na državnem
tekmovanju dosegle odlično drugo mesto. Sicer pa so v PGD Bukovci tovrstnih rezultatov že vajeni. Državnega tekmovanja se je pred leti že udeležila članska ekipa, pred dvema letoma pa so državni vice prvaki postali njihovi pionirji. Kar pa se tiče intervencij, pa Majer razlaga, da jih je bilo v zadnjih dveh letih
zelo malo. To v glavnem pripisuje ozaveščenosti ljudi glede varstva pred požari, sicer pa pojasnjuje, da so gasilci v vsakem trenutku pripravljeni izvoziti in začeti gašenje. In z novim vozilo so sposobni priskočiti na pomoč pri gašenju ne samo društvom v domači občini, ampak tudi širše.
Mojca Zemljarič
Novo gasilsko vozilo PGD Bukovci znamke Renault
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: MZ
Strukturni skladi EU v Sloveniji
Vam primanjkuje finančnih virov in ne poznate poti do njih? Ne obvladate vseh področij poslovanja in se to odraža v uspešnosti vašega podjetja?
Več glav več ve!
Program vavčerskega svetovanja
majhnim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom v skladu s pogodbo o vključitvi v program omogoča do 50-odstotno povračilo stroškov podjetniških svetovanj v skupni višini do milijon tolarjev!
Na slovenskem podjetniškem portalu www.japti.si izberite svetovalca iz Kataloga podjetniških svetovalcev in si zagotovite pomoč pri pripravi razvojnih projektov ali svetovanja s področja poslovnih funkcij podjetja. O programu in storitvah, ki jih nudimo, lahko več preberete na spletnem naslovu oziroma izveste neposredno na Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije. Dunajska 156,1000 Ljubljana, pri Vesni Petričevič (tel. 01 530 g 802) ali Ireni Meterc (tel. 01 530 9 800).
Ne odlašajte! Stopite v svet podjetništva s pravim partnerjem!
Program izvaja Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev Evropsicega sidada za regionalni razvoj in IVlinistrstva za gospodarstvo.
Oglas se financiri v okvira prajelita tahnilina poaiol! ObvaSlianje javaasti 2DD5. Pnijakt aliveilianja javnosti dalno finandii Enapska anija. ia siccr v akviia Evropskoga skloda za iigianalai lazvaj.
Strukturni skladi EU v Sloveniji
Akcija: Postanite voznik!
Radi potujete?
Ste kdaj pomislili, kako je voziti težak tovornjak ali vlačilec?
Zaposlite se v podjetju z mednarodnim prevozništvom!
če ste brezposelni...
vam pri vaši zamisli lahko pomaga Zavod RS za zaposlovanje, z vključitvijo v program pridobitve Nacionalne poklicne kvalifikacije - NPK.
NPK je priznana usposobljenost, s katero lahko opravljate poklic voznika! Razširite svoje možnosti za zaposlitev zdaj!
Več o tem: pri svetovalcih na uradih za delo in na spletni strani Zavoda (www.ess.gov.si).
Program sofinancira Evropski socialni sklad.
Oglas se finaaciia v akviia piajekta tahoičaa panioč Obveščanja javnnsti 2005. Pinjakt delno fiaanciia Eviapska anija, in sicer v akvim Evropskega sklada za regiooalni nizvaj.
Mali oglasi
storitve
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
AVTOŠOLA Relax iz Ptuja zaposli u~itelja vožnje A- in B-kategorije. Vloge sprejemajo do srede, 5. julija, na naslov Maistrova ulica 50 Ptuj. Informacije 031 269 869.
IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, barvanje fasad, napu{~ev itd. Ivan~i~ Dragan, s. p., Žabjak 61, Ptuj, tel. 041 895 504.
H
RAČUNOVODSKE STORITVE za s. p. in podjetja. Tel. 02 787 11 00. PAROS FRS, d. o. o., Osojnikova c. 22, 2250 Ptuj, matjasic.milica@amis.net
AKCIJA -15 %. Pregledi in meritve strelovodov, elektroinstalacij. Naro~ila na tel. 041 739 197 ali fax 02 775 0530, Elektro Ivan~i~, s. p., Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Popust velja do 30. 6. 2006.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
§
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RADIOPTUJ
fui á/líetcc www.radio-ptuj.si
nepremičnine
sirius| LUNA
Plui'Po(lvind,gr^enal.2(D1, 180 m2, ravna parcela 2134112, nedokoniana gradnja, sartiosloina garaža, vsi prikfiiild na parali: voda, elektrika, tal., Catv, 36tTHSIT' 1S022536ť
SAMOSTOJNA HIŠA
Mb: 02/ 22 999 22 Ptuj: 02/ 77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
PTUJ, okolica, kupim zazidljivo parcelo v velikosti najmanj 10 a. Telefon 031 561 375.
V	GRAJENŠČAKU 16 prodamo kmetijo s, 5,8 ha zemlje v celoti ali po delih. Tel. 031 299 888._
PRODAM gradbeno parcelo v Slovenji vasi ob glavni cesti Ptuj-Maribor. Za informacije pokli~ite na tel. 041 522 565.
V	NAJEM damo poslovni prostor v ptujskem centru Drava pri avtobusni postaji v izmeri 63 m2, v novem stanju. Informacije na telefon 031 296 924.
V	Ptuju na dobi lokaciji (Trste-njakova ulica 5a) oddamo v najem poslovni prostor 40 m2. Tel. 041 337 864
dom-stanovanje
ODDAM dvosobno stanovanje, 67 m2, obnovljeno, I. nadstropje, dva balkona, mirna lokacija, son~na lega, opremljeno, v Kidri~evem. Kli~ite popoldan na številko 051 233 466.
V HAJDOŠAH oddam za daljšo obdobje opremljeno stanovanje. Telefon 783 29 31, 040 644 601.
delo
IŠČEMO pomo~ in družbo za nego starejše gospe na Ptuju. Kli~ite na telefon 02 775 37 41 ali 051 348 278.
ZAPOSLIM NATAKARJA ali natakarico za delo v okrep~evalnici Maja. Stanko Korošec, s. p., Zg. Hajdina 102 b, tel. 02 788 31 06.
kmetijstvo
PRODAMO VINO, kvalitetno belo mešano po ceni 250 SIT za koli~ine nad 20L. Tel. 031 733 157
KUPIM traktor, trosilec gnoja, cisterno, obra~alnik, bo~ne kose in prikolice. Tel. 041 679 937._
KUPIM enoosno ali dvoosno kiper prikolico. Tel. 041 488 928._
PRODAM teli~ko, težko okrog 140 kg. Tel. 755 88 21._
PUJSKE in 6 mesecev starega merjasca prodam ali menjam. Tel. 764 78 81._
PRODAM svinje, težke okrog 150 kg, doma~e reje. Tel. 041 579 080.
UGODNO prodam nova nerabljena sve~na filtra za vino. Tel. 041 550 635.
TRAKTOR ZETOR 72 11, enoosno prikolico in stroj za izkop krompirja in ~ebule prodam. Tel. 031 779 781.
PRODAM koruzo v storžih. Tel. 757 16 21, po 20. uri.
PRODAM bukova drva, razžagana ali v metrih. Tel. 031 532 785.
PRODAJAMO bele piš~ance doma~e reje. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM dve njivi v Trnovski vasi -Biš. Telefon 041 788 326.
KOMBAJN CLASS dominator 98 SL, 3,9 metra adapter s petvrstnim koruznim adapterjem znamke Oruš, ugodno prodam. Telefon 041 331 931._
SUHO luš~eno koruzo odkupujemo po ugodni ceni. Polje dom, d. o. o., prodajalna Kidri~evo, telefon 02 / 799 00 85.
PRODAM lanski je~men in pšenico. Telefon 751 36 21.
KUPIM bikce simentalce stare od 10 do 14 dni. Telefon 041 873 779.
PRODAM suho luš~eno koruzo. Telefon 719 10 89.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
razno
Cenik malih ogiasov v Štajersliem tedniicu		
Fizične osebe	d0100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besediio	900,00 3,76e	9,00 0,04e
z oicvirjem	1.500,00 6,26€	9,00 0,04€
z oinirjem in simboiom	2.000,00 8,35€	9,00 0,04€
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besediio	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05€
z oicvirjem	1.760,00 7,43€	12,00 0,05€
z oinirjem in simboiom	2.420,00 10,10e	12,00 0,05€
z oicvirjem in logotipom	3.080,00 12,85€	12,00 0,05€
Namenikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so brez DDV. Informatml preračun po centmlnem paritelnem teCaju 239,640 = 1 EUR		
mtHo m A//)
Ki J
^ ime pw
v somo, 1. JUUJ/^ OK16. U^f
Bogat zabavni program:
-	Dou Amor, Natalija Kolšek, Saša Lendero, Tanja Žagar, Viktorija, Mili, Brigita Šuler, Dolores, Boris Kopitar, Jasnovidka Maruča, Vedeževalka Sara
-	druga Orfejčkova gostilna, kjer vas bosta gostila Luka in Pepi
-	zabavne igre
-	brezplačno kopanje
Vstopnico izrežite v tej številki Štajerskega tednika na strani 30.
.RADIOPTUJ
S9,8-98,^-104,3
Vabijo: Štajerski tednik. Radio Ptuj, Terme Ptuj
Termalni Park
Tirins Ptuj
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM malo rabljeno spalnico. Tel. 778 75 01_
PRODAM spalnico, police za okna, radiatorje in belo vino. Tel. 031 317 508.
STARO vrtno lopo odstopim. Telefon 041 977 228.
31-LETNI, PRIVLAČEN, z dobrim, resnim, iskrenim in poštenim namenom iš~e sebi primerno prijetno, s službo, preprosto zvesto dekle še brez otrok z željo po resni in trajni zvezi. Ponudbe pošljite pod šifro "Poletje"._
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 l, malo rabljeno, zaradi selitve prodamo. Telefon 031 256 656.
PEČICA, ventilatorska, Gorenje classic, vgradna, skoraj nova, prodam. Tel. 02 / 778 87 51._
PRODAM mladi~e angleške koker-španjele, ~isto krvne, brez rodovnika, cepljene. Tel. 796 62 11.
Petek, 30. junij
20.00 Ptuj, Narodni dom, koncert pevk upokojenk DPD Svoboda Ptuj, z gosti 20.00 Podgorci, asfaltno igrišče, nogometni turnir za pokal KS Podgorci 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, super komedija pri Malčki, predstava KS Simon Gregorčič Velika Nedelja
-	Ptuj, CID, prijavite se lahko za počitniške delavnice
-	Ptuj, Terme Ptuj, aktivne počitnice, organizira Plavalni klub Ptuj
-	Ormož Planinsko društvo organizira izlet v smeri Dolomiti in izvir Drave, informacije na telefon 741 15 16
-	Ptuj, na Semenarni, ogled promocijskega vrta pod strokovnim vodstvom
Sobota, 1. julij
4.30 Nova vas, pred Dominkovo domačijo, zbiranje koscev, ki jih bo sprejel gospodar Janez Poljanec ter odhod koscev čez reko Dravo z brodom na košnjo v Šturmovce 9.00 Sveti Tomaž, kolesarjenje in pohod do vaških grbov, zaključek v Ruc-
mancih pri Veri Jeromel, v okviru praznika KS Sveti Tomaž 9.00 do 11.00 Središče ob Dravi, v Osnovni šoli, arheološke delavnice 10.00 Ptuj, pred Knjigarno Mladinska knjiga, z Ostijevo novo pesniško zbirko
se boste družili na tretji Poletni bralni terasi 10.00 do 11.00 Maribor, na grajski loži, Grajsko poletje, delavnice za otroke 11.00 Bresnica, pred gasilskim domom, kolesarski kros po poteh KS 15.00 Gomila pri Kogu, tradicionalno srečanje veteranov vojne za Slovenijo Ormož in KS Kog
16.00 Sobetinci, 23. Pokalno gasilsko tekmovanje za pokal Sobetincev 16.00 Ptuj, v Termah, piknik z bogatim zabavnim programom, Orfejčkovo gostilno _
17.00 Bresnica, v gasilskem domu, otvoritev razstave aktiva žena
20.00 Bresnica, v gasilskem domu, osrednja proslava s kulturnim programom
in podelitvijo plaket KS Podgorci 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, super komedija pri Malčki, predstava KS
Simon Gregorčič Velika Nedelja 21.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Micka, predstava Mestnega gledališča Ptuj
-	Ptuj, na Semenarni, ogled promocijskega vrta pod strokovnim vodstvom
-	Ptuj, atletski stadion, vključite se lahko v Atletsko šolo Mirka Vindiša
Nedelja, 2. julij
9.00
9.00
10.00 11.00
14.00 15.00
15.30
16.00
18.00
21.00
Bresnica, pri gasilskem domu, tekmovanje v vrtnem kegljanju za pokal KS Podgorci
Bresnica, na travnatem igrišču, turnir v malem nogometu za pokal KS Podgorci
Bresnica, gasilski dom, ogledate si lahko razstavo aktiva žena Podlehnik, pri lovskem domu, prireditev ob praznovanju 60-letnice Lovske družine Podlehnik in razvitje novega prapora Bresnica, pri gasilskem domu, vaške igre
Juršinci, pri lovskem domu, prireditev ob praznovanju 60-letnice Lovske družine Juršinci in razvitje prapora
Bresnica, pred gasilskim domom, svečanost ob prevzemu novega gasilskega vozila
Destrnik, na ploščadi pred gasilskim domom, koncert ansambla Štajer-band s številnimi gosti
Maribor, SNG, koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi v izvedbi Ptujskega noneta pod umetniškim vodstvom prof. Maksimiljana Feguša, v Kazinski dvorani
Vurberk, na gradu, gledališka predstava Micka, predstava Mestnega gledališča Ptuj
Ptuj, na Semenarni, ogled promocijskega vrta pod strokovnim vodstvom Hajdoše, karting dirka
Ponedeljek, 3. julij
9.00 10.00 10.00 10.00
17.00 21.00
22.00
do 12.00 Rogoznica, počitniški tečaj jahanja do 12.00 Ptuj, Arbajterjeva ulica, ulične delavnice do 13.00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, letalska modelarska delavnica do 12.00 Ptuj, muzej, počitniške muzejske zabavnice, namenjene učencem višje stopnje OŠ, potrebna je predhodna najava na telefon 748 03 50, delavnice trajajo vse do 7. julija Ptuj, športna dvorana Mladika, ABC juda in samoobrambe Vurberk, na gradu, gledališka predstava Micka, predstava Mestnega gledališča Ptuj
Ptuj, Grajska 3, performans Petra-Genetrix ali Maša pred vrati mitreja, v primeru dežja v Stari steklarski delavnici
Ptuj, prijava otrok na JUHI TABOR, ki je odvija v Malih Moravcih telefon 031 663 777
Ptuj, tabor v bližini Term Ptuj v Skorbi, taborjenje s športnimi aktivnostmi, informacije na CID-u
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Proslava ob 15. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. 120 let turističnega društva Ptuj. Zlate vrtnice za najlepše urejene hiše in okolje. Predstavitev turističnega društva Središče ob Dravi. 35 let Območne obrtne zbornice Ptuj. Odprtje razstave ob 15 obletnici osamosvojitve Slovenije. Razstava društva Optimisti v Mestni četrti Ljudski vrt. Ptujsko igrišče z umetno travo predano v uporabo. Zobna preventiva za najmlajše »Moj ponos zobje za 5«. Priznanja od-ličnjakom in športnikom osnovnih šol Mestne občine Ptuj. Zaključna prireditev Osnovne šole Breg. Otroci vrtca Ptuj so se pomerili v teku. žvižgi minimaturantov po mestnih ulicah Ptuja. Razstava ljudskih glasbil severne Istre. Veličasten sprejem za Martina Strela na Ranci Ptuj.
Kino Ptuj
Petek, 30. junij, ob 21.00 Da Vincijeva šifra.
Sobota, 1. julij, in nedelja, 2. julij, ob 21.00 Da Vincijeva šifra.
Kolosej Maribor
Petek, 30. junij, ob 20.00, 22.00 in 00.00 Grbavica. Ob 16.00, 18.30, 21.00 in
23.30 Skrito. Ob 17.30, 19.40, 21.50 in 00.05 Ultraviolet. Ob 22.05 Dva obraza. Ob 16.10, 18.50, 21.30 in 00.10 Gospodar vojne. Ob 21.20 Oliver Twist. Ob 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Poseidon. Ob 16.50, 19.10, 21.35 in 23.55 Ameriške sanje. Ob 16.30 in 18.40 Divjina. Ob 17.10, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 15.40 in 17.50 Očka, ne ga srat! Ob 15.25, 18.35 in 21.45 Da Vincijeva šifra. Ob 15.30, 17.40 in 19.55 Čez 30 in še pri tastarih.
Sobota, 1. julij, ob 20.00, 22.00 in 00.00 Grbavica. Ob 13.15, 16.00, 18.30, 21.00 in 23.30 Skrito. Ob 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.05 Ultraviolet. Ob 22.05 Dva obraza. Ob 13.25, 16.10, 18.50, 21.30 in 00.10 Gospodar vojne. Ob 21.20 Oliver Twist. Ob 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Poseidon. Ob 14.30, 16.50, 19.10, 21.35 in 23.55 Ameriške sanje. Ob 14.20, 16.30 in 18.40 Divjina. Ob 14.50, 17.10, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 13.20, 15.40 in 17.50 Očka, ne ga srat!. Ob 15.25, 18.35 in 21.45 Da Vincijeva šifra. Ob 15.30, 17.40 in 19.55 Čez 30 in še pri tastarih.
Nedelja, 2. julij, ob 20.00 in 22.00 Grbavica. Ob 13.15, 16.00, 18.30 in 21.00
Skrito. Ob 13.10, 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 Ultravilet. Ob 22.05 Dva obraza. Ob 13.25, 16.10, 18.50 in 21.30 Gospodar vojne. Ob 21.20 Oliver Twist. Ob 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Poseidon. Ob 14.30, 16.50, 19.10 in 21.35 Ameriške sanje. Ob 14.20, 16.30 in 18.40 Divjina. Ob 14.50, 17.10, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 13.20, 15.40 in 17.50 Očka, ne ga srat! Ob 15.25, 18.35 in 21.45 Da Vincijeva šifra. Ob 15.30, 17.40 in 19.55 Čez 30 in še pri tastarih.
Ponedeljek, 3. julij, ob 20.00 in 22.00 Grbavica. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Skrito. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Ultravilet. Ob 22.05 Dva obraza. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Gospodar vojne. Ob 21.20 Oliver Twist. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Poseidon. Ob 16.50, 19.10 in 21.35 Ameriške sanje. Ob 16.30 in 18.40 Divjina. Ob 17.10, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 15.40 in 17.50 Očka, ne ga srat! Ob 15.25, 18.35 in 21.45 Da Vincijeva šifra. Ob 15.30, 17.40 in 19.55 Čez 30 in še pri tastarih.
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.niiklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA 3,7			€	BARVA
ALFA ROIVIE01561,6	1996	990.000	4.131,19	RDEČA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	2001	3.090.000	12.894,34	SREBRNA
AUDI A61,9 IDI KARAVAN	2003	3.550.000	14.813,88	ČRNA
BIVIW 320 D KARAVAN	2002	3.140.000	13.102,98	KOV.IVIODRA
DAEWaDUU\IOS1,4	2002	750.000	3.129,69	KOV. ZLATA
FIAT PANDA 1,3 D MULTUET	2004	1.890.000	7.886,83	KOV. ČRNA
FIAT PUMT01,2	2002	1.230.000	5.132,69	KOV.IVIODRA
FORD IVIDNDE01.6 KARAVAN	1997	570.000	2.378,56	RDEČA
FORD IVIONDEO 2,0 TDI KARAVAN	2001	1.990.000	8.304,12	SREBRNA
NISSAN TERANO 2,7 TD	1998	2.370.000	9.889,83	KOV. RDEČA
OPELASTRA 1.6 KARAVAN	1999	1.100.000	4.590,21	KOV.ZELfNA
OPEL IVIERIVA 1,7 DTI	2005	2.890.000	12.059,75	KOV. SIVA
RENAULT IVIODUS 1,6PRIVIL£GE	2004	2.380.000	9.931,56	KOV. BORDO RDEČA
VW GOLF 1,9 TDI LIMUZINA	1998	1.580.000	6.593,22	MODRA
VWSHARAN 1,9TDI	2001	3.250.000	13.562,00	KOVMODRD^ZEL
Na zalogi preko 40 vozil.				
Šanpetrska 11,Maribor- Brazja Tal.: 02/471 03 53. Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.nat
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
f 'S.
i
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
ALfA ROMEO 15B 1.9 DJ	1999	1.490.000	6.217.66	KOV. SREBRNA
AUDI M 1.9 TD1110 KM	1999	1.890.000	7,886.83	KOV. SREBRNA
FIAT BRAV01.6 SX	1997	590.000	2.462.03	METAUK MODRA
FIAT BRAV01,9 JTD	2001	1.290.000	5.383,88	KOV. ČRNA
FIAT MOLTIPIA 1.6	1999	1.470.000	6.134,28	KOV. SREBRNA
FORO FOCUS KARAV. 1.8 TBBI	2003	2.190.000	8.138.71	RDEČA
H0N0AACC0R02.0I	1995	590.000	2.462,83	KOV. SREBRNA
RENAOLT GRANO SCENIC 1.9 OCI	2004	4.090.000	17.067.27	METAUK SRERRNA
ROVER 416 SLI	1995	290.000	1.210.15	ZEL£NA
ŠKOOASOPERB1.gTDI130KM	2002	2.790.000	11.642.46	TEMNO MODRA
VWPASSATVARIANT1,9TDI	2001	2.790.000	11.517,28	MODRA
VWG0LFIV1.9TDI	1999	1.B70.000	6.868.78	SREBRNA
VW GOLF V 1,9 TOI	2004	3.390.000	14.146,22	RDEČA
JEEP CHEROKEE 4.01	1992	140.000	584,21	SIVA
NISSAN PRIMERA KARAVAN 2.0 TD	2001	1.940.000	8.885,48	METAUK SREBRNA
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
Cena
m-
VOLKSWEGEN PASSAI 1,9 TDI	2002
H¥UNDAILAfra!Al,8GLS	1997
MITSIJBISffl LANCER 1,3 GU	1996
FORD FOCUS WAGON 1,6	1999
OPEL COKSA 1,2 16V CITY	2000
FIArPl)NT01,2SX	2001
SEAT TOLEDO 1,9 TDI	1997
VOLKSWEGEN POLO 1,4	2000
ALFA 1471,6 PROGRESSION	2001
BMW 3181	1997
FIAT BRAVO 1,616V SX	1997
MA2DA323C1,5I	1996
MERCEDES-BENZ A160	1999
R MEGANE 1,416V EXPRESSION	2002
RENAULT TWINGO 1,2	1998
FIAT PUNTO 55 SOLE	1999
OPEL VECTRA 2,0 16VDI	1999
BMW 5231	1997
CITROEN XANTIA 1,9 TDI	1998
RENAULT TWINGO 1,2 OPEN	2005
CITROEN XSANTIA 1,816V SX	1998
iaASEPIIIAl,5GTX	1997
KIASEPHIA1,5LS	1999
PEUGEOT 1061,4 XR	1996
Informativni preračun po centralnem
2.640.000	11.016,52
670.000	2.795,86
660.000	2.754,13
1.230.000	5.123,70
850.000	3.548,99
980.000	4.089,47
950.000	3.964,28
1.230.000	5.132,70
1.770.000	7.386,08
1.280.000	5.341,35
750.000	3.129,69
740.000	3.087,97
1.730.000	7.219,18
2.180.000	9.096,98
635.000	2.649,81
690.000	2.879,32
1.290.000	5.383,07
1.830.000	7.636,45
1.150.000	4.798,86
1.730.000	7.219,16
930.000	3.880,82
420.000	1.752,63
790.000	3.296,61
580.000	2.420,30
paritetnem tečaju 239,640 = 1
MODRA KOV ZELENA KOV RDEČA KOV MODRA KOV MODRA KOV OPEČNA BELA
KOV MODRA RDEČA KOV MODRA KOV MODRA KOV ČRNA RDEČA KOV ČRNA BELA
KOV SREBRNA BELA
KOV ZELENA MODRA ČRNA BELA
KOV MODRA KOV ZELENA BEU
Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239.640

€lMOHTd
&
\o.o.
GRnDB€Nn
MCHANIZRCUn
€L€KTROMONTflŽR
RIEKSRNDCR GRBROV« s.p.
IZVAJAMO: - Izkope vseh vrst
-	preboje cestišč
-	polaganje infrostrukturnih vodov
-	jovne razsvetljave
ter vso dela vezana na nizke gradnje.
ŽNIDRRIČCVO NflBRCŽJC 18.8250 PTUJ. gfflgelfflont@siol.nel. TCU 08 / 748 18 90, GSM: 041 648 855,031 648 855, iuuiui.ging-elmonl.si
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptui (ob Mariborski cesti), tal.: 02 7S0 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obroiineaa odplačSlg_

ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
KREDITI!
Do 7 let za vse zap., ter upokojence, do 50 % obr. Krediti na osnovi voziia ter leasingi za vozila stara do 10 iet. Možnost odpiačiia na položnice, pridemo tudi na dom! NUiVIERO UNO Robert Kul<ovec s.p., Miinsio ui. 22, iVIaribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodoičanova ui. 10 2204 iVIlKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSIVI: 041 670 434
•	MARKIZE
•	(TENDE)
•	ALU ŽALUZUE
•	ROLOJI
•	LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
www.snnigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O
flllHiliUilJiMiHirĐ
[tíii/2280110 »wSS»,!
www.tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elelctromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjsidh aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDiAFiN KOM d.0.0., Dunaisi(a21, tjubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

II
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Arnuš
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tei.: 02ff83^0-81, Gsm: 041/390-576
Vse za gra iz Metalke
-10 ®/o POPUST za gradbeni material, ol<na Jelovica, Knauf, tlakovci, laminat, stenske obloge...
NOVO
ugodna ponudba strešne opeke MARSIGLIESE, DOPPIA STELLA, ALPINA
opeka strešna
2.494.- srr
10,41 €
slemenjak	669.-	SU
strešni	2,79 €	
slemenjak strešni	1.996.-	SU
končni	8,33 €	
slemenjak strešni	3.289.-	SU
3 kraki, kos	13,72 €	
slemenjak strešni
obojestranski, kos
2.499.- srr
10,43 €
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj /njN Rogoznišl<a7, tei: 02/749 18 00 _
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDNIK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
1MAR0ŮL1M1CA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
\j<.ioPHm 2f\ ptmic v le^H pw
p\mK v ^omo 1. julija of UKI
ČAKA VAS BOGAT ZABAVNI PROGRAM, DRUGA ORFEJČKOVA GOSTILNA, BREZPLAČNO KOPANJE, ZABAVNE IGRE Z IZREZANO VSTOPNICO IE VSTOP V KOMPLEKS TERM PTUI BREZPLAČEN.
CiîADIOPTUJ
Termalni Park
Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS št. 96/02), 2. ~lena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. l. RS št. 6/03) in Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Podlehnik (Ur. list RS, št. 70/05) župan ob~ine Podlehnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor in sofinanciranje izvajalcev let^ga programa kulture v občini Podlehnik v letu 2006
I. SPLOŠNI POGOJI
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci kulturnih programov:
1.1.	pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnoumetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot,
1.2.	samostojni ustvarjalci na podro~ju kulture,
1.3.	kulturnoumetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih dolo~eno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na obmo~ju ob~ine Podlehnik.
Kulturnoumetniška in druga društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju kulturnega programa.
2.	Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
2.1.	da imajo sedež v ob~ini Podlehnik,
2.2.	so registrirana za opravljanje programov na podro~ju kulture,
2.3.	da imajo urejeno evidenco o ~lanstvu in ostalo dokumentacijo, kot to dolo~a zakon o društvih,
2.4.	da imajo zagotovljene pogoje za izvajanje dolo~ene kulturne dejavnosti,
2.5.	da vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih,
2.6.	da imajo potrjen program s strani upravnega organa društva.
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Sofinancira se naslednje vsebine kulturnih programov:
a)	program (vsebina) redne dejavnosti društva,
b)udeležba	na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma in v tujini,
c)	nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (rekviziti, kostumi ...),
d)	strokovno izpopolnjevanje.
Sredstva za investicije v prostore niso predmet tega pravilnika. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov kulture v ob~ini Podlehnik v letu 2006 znaša 2.150.000,00 SIT in sicer:
-	postavka dotacije za redno delovanje društev: =900.000,00 SIT
-	postavka ohranjanje kulturne dediščine: =200.000,00 SIT
-	postavka godba na pihala =1.000.000,00 SIT
-	postavka izredni dosežki na področju kulture na državni ravni =50.000,00 SIT
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za kulturo za leto 2006 na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Podlehnik (Ur. list RS, št. 70/2005).
V.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2006 morajo biti porabljena do konca leta 2006.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG
Vloge pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajtev zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK s pripisom »JAVNI RAZPIS 2006-KULTURA (NE ODPIRAJ)«
Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Podlehnik.
Prepozno oddane vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA VLOG
Odpiranje vlog bo komisija opravila v10 dneh po roku za predložitev vlog. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge.
VIII.	VSEBINA VLOGE
Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih.
Vlogi je potrebno priložiti dokumente, ki so zahtevani v razpisni dokumentaciji oziroma razpisnih obrazcih.
IX.	IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
O izbiri izvajalca in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
X.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisno dokumentacijo oz. obrazce lahko dvignete na sedežu Občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8.00 in 12.00, v sprejemni informacijski pisarni.
Kontaktna oseba za dodatne informacije v Občinski upravi Občine Podlehnik: Otilija Grabrovec (tel. 788 40 60).
Župan Vekoslav Fric
Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, objavlja na podlagi 7. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/06) naslednjo
JAVNO PONUDBO
k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov
PREDMET ODDAJE V NAJEM SO POSLOVNI PROSTORI:
1.	Slovenski trg 8, Ptuj, površine 96,16 m2, vhod z ulice, parc. št. 1179, k. o. Ptuj
a)	dejavnost: kultura, izobraževanje
b)mesečna	najemnina: 129.685,00 SIT
c)	rok usposobitve je 2 meseca od podpisa najemne pogodbe
2.	Krempljeva ul. 10, Ptuj, površine 50,47 m2, vhod z ulice, parc. št. 1239, k.
0.	Ptuj
a)	dejavnost: poslovna dejavnost
b)mesečna	najemnina: 46.917,00 SIT
c)	rok usposobitve je 2 meseca od podpisa najemne pogodbe
-	Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas.
-	Javno ponudbo, pogoje javne ponudbe in obrazec prijavnica-ponudba lahko interesenti dobijo v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj, Mestni trg
1,	Ptuj.
-	Ponudbo za najem je potrebno v skladu s pogoji javne ponudbe obvezno predložiti na obrazcu prijavnica-ponudba s potrebno dokumentacijo.
-	Rok za dajanje ponudb je 15 dni in se prične šteti od objave v časopisu. Zadnji rok za oddajo ponudb je 15. 7. 2006.
-	Najemnine so preračunane po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT.
-	Dodatne informacije so interesentom na voljo v času uradnih ur na Mestni občini Ptuj, Oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje oziroma na tel. št. 02/748 29 64, kontaktna oseba: Bogdan Kovač.
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98) in Pravilnika o vrednotenju programov športa v občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev (Ur. list RS, št. 70/05), župan občine Podlehnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Ob~ini Podlehnik v letu 2006
I. SPLOŠNI POGOJI
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:
1.1.	športna društva
1.2.	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
1.3.	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
1.4.	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,
1.5.	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju športnega programa.
2.	Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
2.1.	da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
2.2.	da imajo sedež v občini Podlehnik,
2.3.	da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
2.4.	da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,
2.5.	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
2.6.	da vsako leto redno dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto,
2.7.	da imajo najmanj 80 % članov, ki so občani občine Podlehnik. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Sofinancira se naslednje vsebine športnih programov:
I.	Športna vzgoja otrok in mladine:
-	interesna športna vzgoja otrok in mladine,
-	športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju),
II.	Športna dejavnost študentov,
III.	Kakovostni šport,
IV.	Vrhunski šport,
V.	Športna rekreacija,
VI.	Šport invalidov,
VII.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, VIII Športne prireditve,
IX. Delovanje športnih društev in zvez.
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov športa v občini Podlehnik v letu 2006 znaša 2.400.000,00 SIT
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport za leto 2006 na osnovi Pravilnika o vrednotenju programov športa v občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev.
V.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2006 morajo biti porabljena do konca leta 2006.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG
Vloge pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK s pripisom ^>JAVNI RAZPIS 2006 - ŠPORT (NE ODPIRAJ)«
Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v sprejemni informacijski pisarni Občine Podlehnik.
Prepozno oddane vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA VLOG
Odpiranje vlog bo komisija opravila v 10 dneh po roku za predložitev vlog. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge.
VIII.	VSEBINA VLOGE
Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih.
Vlogi je potrebno priložiti dokumente, ki so zahtevani v razpisni dokumentaciji oziroma razpisnih obrazcih.
IX.	IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
O izbiri izvajalca in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
X.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisno dokumentacijo oz. obrazce lahko dvignete na sedežu Občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8.00 in 12.00, v sprejemni informacijski pisarni.
Kontaktna oseba za dodatne informacije v Občinski upravi Občine Podleh-nik: Otilija Grabrovec (tel. 788 40 60).
Župan Vekoslav Fric
húnuá
Konus Konex
KONUS KONEX, d. o. o., proizvodnja transportnih in pogonskih elementov, ne-tkanih materialov in filtrov, Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice
objavlja prosto delovno mesto:
TKALEC,
ki bo opravljal naslednje naloge:
-	priprava materiala za snovanje in tkanje,
-	snovanje,
-	vdevanje in privezovanje osnov,
-	tkanje.
Pogoji:
-	zaželene izkušnje pri delu na tkalskih strojih,
-	vozniški izpit B-kategorije,
-	vestnost in odgovornost pri delu.
Delovno mesto je predvideno za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh od objave na naslov: KONUS kOnEX, d. o. o., Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem postopku.
JVIZ, OŠ DESTRNIK - TRNOVSKA VAS Janežovski Vrh 45, tel. 02 761 92 10 2253 Destrnik
VPIS V VRTEC PRI PS TRNOVSKA VAS
Zaradi možnosti odprtja dodatnega oddelka vrtca OS Destrnik- Trnovska vas objavlja na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Trnovska vas podaljšanje javnega razpisa vpisa otrok v vrtec pri PS Trnovska vas (II. razpis, vpis otrok iz drugih občin).
Vpis bo potekal do 7. julija 2006 v OS Destrnik - Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik, v času od 8. do 12. ure. Informacije lahko dobite na tel. 761 92 10 (šola).
C^RADIOPTUJ
89,8 »98.2 »104,3
fta ^foiet^ www.radio-ptuj.si
N^iti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 29. junij 2005, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, dedek, brat, tast in stric
Slavek Kosec
S KUKAVE15
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetjem počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem, sončnem juniju si utrujen zaspal.
SPOMIN
30. junija mineva 15 let, odkar je prenehalo biti plemenito srce dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Stanka Murka
IZ PODVINCEV 133 B
Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetom počastite spomin nanj.
Njegovi najdražji
Grenka, huda je bolečina, ki solza je ne bo izprala iz spomina.
SPOMIN
28. junija mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, babica in tašča
Elizabeta Loren~i~
IZ GABRNIKA 11
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji podarite cvet in prižgete svečko.
Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Franca Sluga
IZ STOGOVCEV 17, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili soža-lje.
Posebej se zahvaljujemo sindikatu Taluma Kidričevo, OS Majšperk, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede, g. patru Janku za opravljen obred in sv. mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči vsi njegovi
Cirkulane • Bornov koncert je bil nekaj posebnega
Klemnu se je izpolnila srčna želja
Klemen bi, če ga bolezen ne bi zaznamovala za vse življenje, danes tekal naokoli kot vsi njegovi sovrstniki in si mimogrede izpolnjeval tiste drobne, vsakodnevne željice, ki se jih pogostokrat niti ne zavedamo. Toda priklenjenost na invalidski voziček mlademu življenju še kako kruto pokaže, da je marsikaj, kar se zdi drugim samoumevno, zanj nedosegljivo.
Klemen, fant, ki je to poletje z veliko volje in truda končal osnovnošolsko izobraževanje po posebnem programu, je že dolgo časa v srcu nosil čisto posebno željo. Pravzaprav zelo skromno, kot je skromen tudi sam: nadvse si je želel slišati pevca Davorja Borna v živo. Če zaradi težke bolezni ne bi bil odvisen od pomoči njegovih najbližjih, še najbolj mame, bi se kot njegovi vrstniki lahko zapodil na kakšen njegov koncert, tako pa mu je bilo to onemogočeno. Prijatelji Klemnove družine, ki so izvedeli za njegovo željo, so se zato brez pomislekov odločili, da mu jo izpolnijo.
»Borno je Klemnov idol že od nekdaj. Skupaj z njegovim očetom sva se zato že pred lepim časom odločila, da mu takrat, ko dopolni 15 let, veliko željo njegovega življenja izpolniva. Ta koncert smo nameravali izvesti že nekaj prej, a je tragična usoda posegla vmes, saj je njegov oče umrl nekaj pred Klemnovim petnajstim rojstnim dnevom. Prijatelji pa smo se odločili,
da željo obeh, očeta in Klem-na, uresničimo, takoj ko bo možno. Tako smo koncert organizirali zdaj, v sklopu zaključne šolske prireditve,« je povedal Zoran Dernikovič, eden od glavnih pobudnikov koncerta, ki, kot je dejal, ni bil dobrodelen v klasičnem pomenu besede, ampak je šlo bolj za izpolnitev obljube in hkrati želje. Vstopnine za obiskovalce zato ni bilo, so pa prijatelji Klemnove družine s pomočjo kolektiva cirkulan-ske OŠ na številne domače podjetnike, društva in tudi župana Gorišnice ter Zavča naslovili prošnjo za prostovoljne prispevke, namenjene pokritju stroškov pevca, ki je zgolj za to priložnost pripotoval iz Zagreba.
»Ko sem slišal, da si me Klemen že dolgo, dolgo želi slišati in videti v živo, zame ni bilo nobeno vprašanje več, da mu te želje ne bi izpolnil. Takšnih dobrodelnih koncertov imam veliko in rad se jim odzovem, saj navsezadnje na tak način lahko nekomu pomagam, pa najsi gre zgolj za izpolnitev
Klemen je resnično užival ob Bornovem koncertu.
želje ali pa za zbiranje sredstev za pomoč tistemu, ki je je res potreben,« je povedal Borno, medtem ko je potrpežljivo čakal na zaključek proslave v cirkulanski dvora-
ni, kjer ga je nato pozdravil buren aplavz mladih in starejših Cirkulančanov, med katerimi je v prvi vrsti sedel tudi Klemen. Njegove oči, ki so se zaiskrile v trenutku, ko
je Davor odpel prve note svoje uspešnice Ja sam vagabun-dov sin, ki ji je potem sledilo še 20 pesmi, so povedale več kot vsi aplavzi _
SM
Borl • Koncert ob državnem prazniku
Mladi veseljaki pojo že osem let
Mladi veseljaki so zapeli na Borlu.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je drugi dan julija lepo, še 40 dni bo ostalo tako.
-—n\ 1 ^ >
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v vzhodni polovici države občasno tudi pretežno oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja, drugod severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, kijih bo več največ v vzhodni polovici države. Na Primorskem bo še pihala zmerna burja.
V nedeljo je vokalna skupina Mladi veseljaki, ki deluje v okviru Kulturnega društva Cirkulane, pripravila svoj letni koncert. Skupino, ki deluje že osem let, v zadnjih treh sezonah vodi Franc Lačen. Koncert je bil na dvorišču borlskega gradu, ki je sicer ob vročem nedeljskem popoldnevu ponujalo prav prijetno senco.
Mladi pevci so skupaj z mentorjem tokrat pripravili pester program, ki je zajemal vsa stilska obdobja, od renesanse do sodobnosti, pester pa je bil tudi glede na nasta-
Klas GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
nek pesmi, saj so zapete pesmi nastale v različnih okoljih: Italiji, Avstriji, Rusiji, Slovaški, Ameriki, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, največ pa je seveda bilo slovenskih umetnih in prirejenih ljudskih pesmi.
Za popestritev programa je poskrbel ženski trio klarinetov P.l.S. iz Gornje Radgone.
Program je povezovala Gordana Černivec, sceno pa je pripravila Vesna Mohorko.
Včeraj so Mladi veseljaki odpotovali v Srbijo na mednarodni pevski festival v Zre-njanin.
Fl
PRODAJA IN MONTAZA
JELOVICA
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Šuaá26a
^H lloajaiAiiiiiii.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
Crna kronika
Nesrečo povzročil voznik brez vozniške
Na Tovarniški cesti v Kidričevem se je 20. junija ob 15. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 28-letni voznik osebnega avtomobila je vozil osebni avtomobil Daihatsu po Tovarniški cesti proti Apačam. Pri tovarni Talum ni prilagodil hitrosti vožnje, saj je bila pred njim kolona vozil, ki se je začela ustavljati. Ker voznik ni mogel pravočasno ustaviti, je zapeljal na levosmerno vozišče, kjer je trčil v osebni avtomobil Citroen, ki ga je nasproti pripeljal 28-letni voznik iz Lenarta. Zaradi poškodb je bil voznik Daihatsa prepeljan v mariborsko bolnišnico. Policisti so ugotovili, da je ta vozil pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja.
Zgorel v
ponesrečenem
avtomobilu
Na glavni cesti Lenart - Gornja Radgona, izven naselja Benedikt, se je 19. junija ob 3.20 zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje, v njej pa je ena oseba na kraju umrla. Neznana oseba je vozila osebni avtomobil VW iz smeri Lenarta proti Benediktu. Med vožnjo po klancu navzdol z vozilom ni vozila po desnem smernem vozišču, temveč je z zapeljala preko prekinjene ločilne črte na nasprotnosmerno vozišče, kjer je čelno trčila v tovorno vozilo, ki ga je nasproti pravilno vozil 30-letni voznik iz Poljske. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo nazaj v obcestni jarek, kjer se je vozilo vnelo in v celoti zgorelo. V njem je zgorela tudi neznana oseba, zaradi česar policisti niso mogli ugotovili njene identitete.
Avtobus v peško
Na Osojnikovi ulici na Ptuju se je 19. junija zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 48-letni voznik avtobusa je vozil po avtobusni postaji Ptuj proti izvozu proti Osojnikovi ulici in je pri zavijanju v levo trčil v 76-let-no iz okolice Ptuja, ki je prečkala vozišče izven označenega prehoda za pešce. Peška je padla po vozišču in bila odpeljana v ptujsko bolnišnico.
Ukradel štiri digitalne fotoaparate
Neznani storilec je dne 19. junija v dopoldanskih urah v trgovini Big Bang na Ptuju izvršil tatvino štirih digitalnih fotoaparatov in dveh mobilnih telefonov in s tem oškodoval trgovino za okoli 450.000,00 tolarjev.
Ujeli vlomilca v trgovino
Policisti PP Slovenska Bistrica so 23. junija okoli 4. ure prijeli 24-letne-ga domačina, ki je zapuščal trgovino Tuš v Slovenski Bistrici, v katero je pred tem vlomil. V razgovoru in pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da gre za povratnika tovrstnih kaznivih dejanj, ki so ga v preteklosti že obravnavali. Dodatno so ugotovili, da je v zadnjem obdobju vlomil še v osem delavnic in gostinskih lokalov, saj so nekatere predmete, ki so bili odtujeni v teh objektih, našli, ko so pri njem opravili hišno preiskavo. Osumljenega bodo ovadili na okrožno državno tožilstvo.
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
Prešernova 17, Ptuj
Triple A-Invest ůao., Juičičeva 6, Maribor
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
^raVNA^ vJl"®!"^™'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍiSÍ 080 1 3 1 4
Foto: SM
Foto: Fl