80 – 2009 – Marjana Moškrič: Stvar – 2008 – Andrej Rozman Roza: Kako je Oskar postal detektiv – 2007 – Bina Štampe Žmavc: Živa hiša – 2006 – Janja Vidmar: Zoo – 2005 – Slavko Pregl: Usodni telefon – 2004 – Mate Dolenc: Leteča ladja Tudi letošnji izbor se je opiral na Pri- ročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig Mestne knjižnice Ljubljana, Pio- nirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Prvi izbor je (tako kot vsa leta doslej) pripravila dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih oziroma njihovih avtorjih pa je odločala žirija v sestavi Borut Gombač, Klarisa Jovano- vić, Vinko Möderndorfer, Janja Vidmar in Polonca Kovač kot predsednica žirije. Žirija je najprej izbrala deset no- miniranih avtorjev. To so bili: Ma- te Dolenc (Mali princ z otoka), Nataša Konc Lorenzutti (Enajstnik), Andrej Predin (Mica pri babici), Slavko Pregl (O zmaju, ki je želel biti kralj), Andrej Rozman (Bober), Barbara Simoniti (Mo- čvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave), Lucija Stepančič (Anton!), Bina Štampe Žmavc (Barka zvezd), Vladimir P. Štefa- nec (Sem punk čarovnica, debela lezbij- ka in ne maram vampov) in Dim Zupan (Tinček in tri zlate ribice). Desetnico 2015 je prejel Mate Dolenc za roman Mali princ z otoka. Žirijo je med drugim prepričal živ jezik, obogaten z narečnimi izrazi, kar mu daje pristnost. »Vrednost pa delu dajejo tudi preprosti odgovori starega Siča na otroška vprašanja o zapletenih rečeh: o Bogu, spolnosti, smrti, dvolič- nosti. Jasnost odgovora pa vseeno pusti mlademu človeku prostor za določeno skepso, premislek in primerjavo,« piše v obrazložitvi. Avtor najstniško bralko in bralca v Malem princu z otoka prestavi na sa- moten jadranski otok, kjer se življenje dogaja, kakor da bi prišlo z drugega pla- neta. Na njem najdemo poleg domačinov, ribičev in obmejne policije še zagrizeno veganko, češke turiste in malega Sičiča, ki ga njegovi starši zaupajo staremu mor- narju Siču, da skrbi zanj do jeseni, ko se bo spet začela šola. Gre za ravno prav- šnjo zmes naivnosti, idilike in humorja. Roman je izšel pri založbi Didakta in je že 2012 prejel znak kakovosti zlata hruška, ki ga od leta 2004 podeljuje Pi- onirska – Center za mladinsko književ- nost in knjižničarstvo (deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana). Mate Dolenc je nagrado desetnica prejel že drugič, prvič leta 2004 za ro- man Leteča ladja. Svečana prireditev z razglasitvijo in podelitvijo nagrade je bila 14. maja na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. PREŠERNOVI NAGRADI ZA ŽIVLJENJSKO DELO 2015 Prešernovo nagrado za življenjsko delo 2015 je prejel pionir slovenskega stripa, akademski kipar MIKI MUSTER. Foto: Tone Stojko 81 Utemeljitev: Miki Muster, rojen leta 1925 v Murski So- boti, je po zaslugi več kot štiridesetih zgodb o doživljajih trojice prijateljev, Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, osrednji in najbolj znan predstavnik slovenskega stripa. Stripe je risal med letoma 1952 in 1973 za časopisa Poletove podobe in povesti ter Tedenska tribuna. Glavni junaki stripov – karikaturistično preoblikovane počlove- čene živali – so delno nastali na podlagi domače ikonografije oziroma tradicije. Mustrovi stripi vsebujejo spoj precizne obrisne linije, stilizacijo in realistični perfekcionizem, zanesljivo kompozicijo, pregledno kadriranje, brezhibno animacijo likov, stripovsko dinamiko, scenaristično inventivnost in tekoče dialoge. Vzporedno s stripi je za dnevnik Slovenski poročeva- lec od leta 1954 prispeval slikovno kom- ponento k slikanicam po motivih svetovne in domače literature. Slikanice so risane v stilizirano realističnem slogu, stripi pa v karikaturistično-humornem slogu. Miki Muster se je leta 1973 preselil v Mün- chen in se posvetil risanemu filmu. Med prvimi naročniki njegovih animiranih fil- mov je bilo podjetje Viba film iz Ljublja- ne, za katero je na začetku šestdesetih let preteklega stoletja pripravil risanke Pušči- ca, Kurir Nejček in Zimska zgodba. Med letoma 1967 in 1990 je ustvaril okrog 380 reklamnih spotov. Po letu 1990 je začel ri- sati politične karikature. Izbori Mustrovih stripov in ilustracij so bili predstavljeni na več razstavah. Kljub temu da je od objave prve epizode Zvitorepčevih prigod minilo že več kot šestdeset let, njegovi stripi in slikanice navdušujejo že tretjo generacijo bralcev, saj so bili večkrat ponatisnjeni. Danes 89-letni Miki Muster se je z likovnim opusom, v katerem izstopata prispevek k uveljavitvi stripa kot drugim likovnim disciplinam in zvrstem enakovrednega ustvarjalnega področja in delo na področju animiranega filma, uspel uvrstiti med najbolj prepo- znavne osebnosti domače likovne kulture v najširšem pomenu besede. (Ddr. Damir Globočnik) Prešernovo nagrado 2015 za življenjsko delo je prejel pesnik ANDREJ BRVAR. Foto: Tone Stojko Utemeljitev: »Presunjenost oziroma čudenje nad eksi- stenco sveta, človeka in samega sebe kot samosvoje, enkratne človeške identitete se mi vse jasneje kaže kot temeljno doživetje mojega življenja.« Ker se to doživetje v poeziji Andreja Br- varja manifestira kot aktivno, fizično, kar se da konkretno zapopadanje čudeža »vse- ga živega«, je obveljalo, da je pesnik An- drej Brvar predvsem – vitalist. Netipičnemu poetološkemu označevalcu so poznavalci dodajali prav tako neobičajne pridevke. V mladostnem delu opusa je bil Brvarjev vitalizem »robusten«. Ko pa se je užitek v osvojitvi zdajšnjega trenutka, ki kot totaliteta življenja v vsej nazornosti zaživi s pesniškim poimenovanjem, srečal z zavestjo o minljivosti, se je robustnost obrusila do krhkosti. Temeljna občutja obdobij Brvarjevega ustvarjanja so si našla ustrezne oblike, afo- ristično poantirane enovrstičnice in reistič- ne naštevanke so zamenjale razpoloženjske sličice, te pa vse daljše pripovedne enote, zgodbe ali celo pesnitve. Pomenljivo je, da je Andrej Brvar avtor prvega antološkega izbora slovenske pesmi v prozi, te hibri- dne, med poezijo in prozo, med liriko in epiko sprehajajoče se pesniške oblike. Brez dvoma je namreč med sodobniki največji mojster takšnega (s)prehajanja in je žanr zaznamoval tako močno, kot je ta zazna- moval njega. V petinštiridesetih ustvarjalnih letih je podpisal deset pesniških zbirk. Bolj ko se v njih izpisuje zavedanje minljivosti, večji 82 so presledki med knjigami, toda tudi v ob- dobju eruptivnega polaščanja sveta so bili končni pesniški katalogi vedno izbrano umerjeni. Pesnik se je zlagoma oddaljeval od začetnih idejnih premis, nikoli pa se mu ni bilo treba distancirati od njihove tehnopoetske izdelanosti. Zato je Prešernova nagrada Andreju Br- varju (roj. 1945) res nagrada za celoten vrhunski pesniški opus, res nagrada za ži- vljenjsko delo.1 (Petra Vidali) 1000 UND 1 BUCH 2014 Tema osrednjih prispevkov prve številke avstrijske revije 1000 in 1 knjiga je tika- nje. Nagovor nekoga s TI se dogaja tudi v literaturi v različnih oblikah. Christina Ulm v prispevku Erzählen braucht ein Gegenüber (Pripoved je nekomu name- njena) na izbranih primerih iz mladinske literature prikaže različne nivoje nago- varjanja s ti. Prvi nivo je, ko avtor ali pripovedovalec s ti nagovori bralca izven teksta. Tukaj je ti heterodiegetičen, ni del pripovedi. Bralec ni nujno nagovorjen s ti le s strani avktorialne pripovedne instan- ce, ampak lahko tudi od fiktivne osebe, kot je npr. prvoosebni pripovedovalec. Na drugem nivoju lahko pripovedovalec, ki je sam oseba v dogajanju, naslovi svo- jo pripoved neki drugi osebi, ki je tudi v dogajanju. Tako je lahko ti namenjen interni osebi v tekstu.; ti je homodiegeti- čen, je del sveta v pripovedi. Na tretjem nivoju je najbolj dosledna uporaba ti v pripovedni ti perspektivi, kjer jaz sploh ne obstoja, saj na mesto jaz stopi ti. Ti perspektivo je v svojih knjigah uporabil npr. Zoran Drvenkar: sorry (2009), DU (2010) in Cengiz&Locke (2002). Uwe-Michael Gutzschhahn v krajšem prispevku Das leidige YOU (Nadležen YOU) opiše, kako kot prevajalec iz an- gleškega jezika rešuje zadrego z besedo YOU (ki v angleščini velja za ti in za vi), ko v angleškem tekstu ni jasno opisan prehod iz vikanja v tikanje. Prevajalec mora dobro poznati kulturno ozadje in vedeti, koga mora kdo glede na status obvezno vikati. O intermedialnosti v klasični knjigi, predvsem o spletnih klepetalnicah v mladinski literaturi, piše Daniela A. Frickel v prispevku Hast du Lust auf einen Dia, Petersilchen? (Si za en dia, Peteršiljček?). Novi mediji, ki so se utr- dili v vsakdanu otrok in mladostnikov, so že nekaj časa prisotni tudi v mladinski literaturi. Za mladostnike je komunika- cija v klepetalnici oblika ustvarjalnega, odprtega dialoga, ki jo poleg koncepta ustnega sporočanja označujejo uporaba mladostniškega izražanja, sociolekt, an- glicizmi, pomanjkljiva slovnica, tipične retorične figure, kot emotikoni, aluzije, elipse, onomatopoije, paratakse, kar je značilno za tako imenovani prostočasni slog. Za klepetavce je znano, da se tikajo. V knjigi bralec spremlja zgodbo, ki se odvija v realnem in v virtualnem svetu knjižnega junaka. Pri klepetanju lahko v nekaterih knjigah uživa v igri v igri, v nekaterih pa tudi spoznava pasti, v kate- re se lahko zaplete oseba z uporabo t. i. »chat komunikacije«. Ludwig Maximilian Breuer v pri- spevku Mehr als tausendundein Wort? (Več kot tisoč in ena beseda?) opiše po- sebnosti dialoga v stripu, ki se razlikuje od dialoga v drugih medijih. Za strip velja, da kar ne more povedati s tekstom, pokaže s sliko. Tudi če ni besed, dialog vendarle poteka. Pri tako imenovanem pantomimičnem stripu poteka dialog z neverbalnimi sredstvi v sliki, kot so nari- 1 V reviji Otrok in knjiga številka 70 (2007) je Darka Tancer-Kajnih objavila prispevek o Brvar- jevih pesnitvah za otroke.