V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto „ pol leta „ četertleta „ mesec
Po
Za celo leto k ,, oni leta v.'il'A ert leta
k w
. G for.
•	3 „
1 n
pošti:
. 7 for. .	3	„
•	2 „
20 kr. 30 „ 70 „ 80 „
60 kr. 80 „
h) r»
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. pesem.
m. §6.
V Celovcu v sredo 8. novembra 1865.
Oznanila.
Za naVadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; več« pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj 1.
Program slovenskih federalistov.
VII.
Mislimo si gospodarja, ki ima veliko, ob širno posestvo. Sila veliko je pri hiši, v hlevu in skednju, na vertu, po njivah in travnikih, po gorah in planinah opraviti. Vsa ta opravila bi gospodar prav lahko opravljal sam po sebi in svoji veliki žlahti, — pa najeme si ptuje ljudi, izroči jim vse svoje, in jih zato dobro plačuje. Kaj porečemo o tem gospodarju? Postopal bo in lenobo pasel, oterpnel bo na duši in telesu, bahal se in razsajal po dobrih voljah in veselicah, — zanemarjal pa svoje pohištvo, zabredel pa tudi v dolgove, vse pojde rakovo pot in slednjič prišel bode še ob svoje posestvo. Glejte jo podobo birokracije! Tako se dela v deržavi, kjer ona kraljuje. Vsa opravila opravljajo ptuji, plačani ljudje; domačim ljudem in posestnikom so pa usta in roke zavezane, ne morejo in tudi ne smejo ničesar se dotakniti, za vse pa do kervavih žuljev noč in dan delati in zraven še dobro plačevati. Tako gospodariti jo narobe, tako se mora sčasoma vse zagospodariti. Zatorej so se slovenski rodoljubi pognali za avtonomijo ali samoupravo in tir-jajo, naj se prepusti prostemu ljudstvu toliko opravil, kar in kolikor jih po svojej moči in brez javue škode opravljati zarnore. Naj se v ta blagi namen napravijo:
a)	Soseske. Ta bi obsegala vasi in hiše, ki ipajo skupej eno poddružnico, ali — kakor na Koroškem pravimo,—ki spadajo pod en zvon. Ta bi mela čisto kaj malega opra-viti:Pred vsem svojepremoženjeoskerhljevati, in to spolnovati, kar jej občina ali farna srenja naloži. V ta namen si izvoli podžupana (Unterrichter) in mu — ako se jej to dobro ali potrebno dozdeva, — pridil sosesk in odbor. Kako se vasi in hiše v take soseske združujejo, to jim je celč na volji puščeno.
b)	Občine. Ta naj obsega eno celo faro, bodi si velika ali majhena. Cerkev in šola ste tisti vezi, ki vežete ljudi ene fare v eno celoto. V cerkev tudi dohajajo ljudje večkrat, in tako brez posebnih potov lahko opravijo svoja opravila in imajo svoje seje. Po farah so osnovane občine po vesoljnem svetu. Kavno to bode pa tudi duhovno in deželno gosposko prisililo, da se fare bolje uravnajo, kakor so dozdaj napravljene. Mar-siktera hiša ima v ptujo faro komej pol ure, do svoje fare pa 2—3 ure. To škoduje na vse strani, zraven pa še ročno ni. — Ta si voli svojega župana in občinski odbor, v kterega se pa brez posebne volitve jemljejo gori imenovani podžupani. Opravila, ktera bi imela občina opravljati, bila bi ta le: Gospodarstvo z občinskim premoženjem, skerb za varnost ljudi in blaga, skerb za pota in mostove, za snažnost in čednost v občini, skerb za zdx-avje in zdra-vinske naprave, za lepo in pošteno obnašanje, skerb zastran ognja in novih zidarij, oskerbljevanje bogoljubnih naprav za uboge in sirote, skerb za šole in podučne naprave sploh, pomirjenje ljudi zastran manjših pravd, pripomoč pri obranovanju zapuščin za mort-vimi, oklicovanje ,pri razprodaji gibljivih reči, lehko občine tudi davke pobirajo in jih odvažajo v denarnico županije, slednjič pa vse izpeljevati, kar jej zaukaže županija ali velika občina (Bezirksgemeinde). Vsa ta opravila same občine lehko opravljajo in timveč, ker vprihodnjič ne bode treba toliko pisarij. Teh se torej ne bran:te pa jih ne spuščajte iz svojih rok.
Ne soseska, ne občina bi ne imela nobenih tako imenovanih izročenih (ubertragenen) .opravil, ki županom toliko dela in skerbi napravljajo, lasč belijo in jih birokraciji pod pete tlačijo.
c)	Županije. Ta bi obsegala več ali manj občin, kakor to deželni zbor za dobro spozna. Da se županije napravijo, to je jedro in poglavitna reč, to mora biti po vseh deželah.
Ali pa bojo veče ali manjše, na tem ni toliko ležeče; naj se napravi, kakor se deželi bolje poda. Po deželah, kjer so velike planjave in pota zložna, inteligencije to je izobraženih, za imenitna opravila pripravnih ljudi pa le malo, ondi naj se napravijo veče županije. Po deželah paj kjer so hribi in gore, težavni in gerdi poti, doline raztegnjene, tam bode treba več pa manjših županij napraviti. Ker pa je naša serčna želja, da se politična omika kolikor koli razprostira in politično življenje vnema, ne moremo drugači, kakor pa priporočati manjše županije. Tako dobomo več nadžupanov, odbornikov, skupščin; — uradniki m služab-' niki bodo na več mestih razpostavljeni, širili omiko in puščali svoje denarje; — opravila se bodo ložej, hitrej in bolj redno opravljala — ljudem ne bode treba daljnih potoy delati, časa in denarjev tratiti. Naše geslo je tudi pri županijah: decentralizacija, ne vsega na enem kupu!
Zakaj da se pa za županije potegujemo, je to le: Kajsi je takih reči, ki so silno potrebne, pa jih posamne občine napraviti ne morejo, timvečje treba, da se sile združijo. Postavimo: Treba je, da so ceste lepe povsod okoli; treba je, da so ljudje in premoženje varni pred neporedneži povsod okoli. To se bode le dognalo, ako se več sosednjih občin v ta namen združi, kakor so se ne-ktere pametne občine same od sebe v resnici tudi že združile. Treba bode staviti kako višo šolo za kmetijstvo, obertnijo, rokodelstvo itd. . . ali pa kasarno za nasta-novanje vojakov, ali kako bolnišnico itd.; za te in take stavbe je treba zedinjenih moči. Treba bode v naših terdih časih napraviti kako družbo v podporo ubogim gospodarjem, kmetom :n rokodelcem; tudi k temu namenu se mora združiti več posam-nih občin.
Zdaj stojč občine pod deželnim odborom, on jih nadgleduje, on jim pravde rešuje, itd. . . Ali deželni odbor je v poglavitnem
Besednik.
Prijazna beseda vsem Slovencem. *)
„No plašimo, kakor uam tujci godejo!"
Veselja kipi mi srce; radosti igra mi solzica v očen, ko se le okoli sebe ozrem in vidim toliko število zbranih dpmoljubov, vrlih sinov matere Slave. Neka čudna, ne-popisljiva moč prešinja mi ude, ako pomislim, da ste navzeti od slovenskega duha tukaj se zbrali. Nihče vas ni z gorjačo sem prignal, ampak Vašemu srčnemu nagonu ste se udali, ki Vas je z neko magnetično močjo v to narodno zavetje vlekel in tudi . pripeljal. Pozdravljeni mi tedaj bodite, bratje slovenski! Živo sezimo si v roke in pri-sezimo slovesno današnji večer: „Ostati vrli sinovi naše majke Slave!“
Velika suša je bila še pred malo leti na slovenskem polju; vse je bilo velo in v
*) Govorjena v Podragi na Ipavskem, ki pa velja y»m Slovencem.	Vredn.
trdem dušnem spanju. Zdaj pa, hvala Bogu! je nebeška rosica vse nekako pomočila in oživila, zavedamo se čedalje bolj svoje narodnosti in svojih pravic. Nastopila je nam milejša doba; zmirej krepkeje vzdiguje se duh slovenski ter trka brez odloga na duri vsacega Slovenca. Ali, žalibog! nahajajo se vendar še Slovenci, ki prezirajo mili materni glas ter nočejo niti slišati niti vedeti od narodnosti svoje. Kakšno srce morajo vendar taki imeti, ki se še za svojo lastno lastno mater malo ali celo nič ne zmenijo — dd, jo še celo z nogami teptajo!?
Veliko in lepo je že sicer število slovenskih domoljubov, ali lahko bi bilo zdaj še veče, še znamenitejše! Potruditi se moramo tedaj in dolžnost vsacega vrlega Slovenca je: „Zaspane buditi, zgubljenih iskati, dvomljivcem prav svetovati, vsem pa srčnost vdihovati in si tako zmirej več src za našo reč pridobivljati. Dandanes je že dosti taeih naprav, čitavnic, kterih namen je narodno zavest buditi in omiko med narodom širiti. Dosti že imamo teh in drugih ustanov, — dasiravno bi jih bilo še več želeti — ki kaj vspešno za nax-odovo omiko delajo. Imamo društvo sv. Mohorja, ktero marsikak biser med naš narod spravi. Ono namreč nam
deli sprelepe podučivne knjige, ktere veliko veliko k narodni omiki pripomorejo, ker jih narod rad in pazljivo prebira. Ali dragi! žalostno je pri nas, ker se še nobeden ni našel,, da bi se v to društvo zapisal in za 4—5 knjig en sam goldinarček na leto na oltar domoljubja položili Menim pa, da ni nobenemu nemogoče, dasiravno so slaba leta, en goldinarček na leto si pri duhanu ali tobaku, ali pri kaki drugi reči prihraniti! Lepo bi bilo slišati in videti, ako bi se vsaj nekteri izmed vas v to društvo zapisali!
Zopet druga naprava, ki jej je posebna naloga podučivne in druge mikavne knjige med narod širiti in omiko pospeševati, je „Matica11. Ona je še le zdaj pričela svojo delavnost ter pričakujemo ravno od nje in društva sv. Mohora potrebne dušne hrane. Kaj menite? Ali je res nemogoče enemu ali drugemu na leto dva goldinarja prihraniti, in ju Matici poslati? Jaz mislim, da tudi v Matico bi se lahko marsikteri z letnim doneskom od dveh goldinarjev vpisal.
Vsakemu je Stvarnik domoljubje kaj globoko v srce zasadil, ki bi imelo z velikim plamenom proti nebu švigati. Domo-in rodoljuben človek je pa tisti, kojemu je mar
mestu, v njem sedč gospode, ki deželo malo ali celO nip ne poznajo, gospodje, ki še deželnih jezikov ne znajo. Ali bi ne bilo bolje ročnejšj in pametnejši, da ta opravila opralja Županija, ki stpluje vsred posamnih občin in v kterej sedijo možje, ktere so občine same za svoje županijske odbornike izvolile.
Dalje bi te županije preyzele vsa opravila, ki sojih do zdaj okrajni uradi opravljali, blizo tako, kakor jtf v večih mestih. Županije bi bile perva stopinja za vso politično in sodno napravo. Župan ima nekaj izučenih uradnikov, pisarjev in hlapcev in dela vse, kar delajo okrajni predstojniki na kmetih. Koliko bi se prihranilo denarja; koliko sitnost menj bi imele občine, kterim so izročena ravpo najpustejša in najsitpejša opravila; in birokraciji bi bila glava odsekana. Slednjič bi bile županije prava šola za poi-litičpe zadeve. Vsaka dolina in okrajna šteje gotovo nekpj mož, ki imajo lepa in velika posestva, ki so v šolo hodili in so pripravljeni govoriti in delati za srečo in blagor cele okolice in dežele. Kar hoče pa človek apatij, tega se mora učiti in vaditi; in ravno to bi se. naj lože godilp v župani jsjkih zborih in zraven bi pa še ljudje svoje može bolj poznali in vedeli, koga imajo za poslanca izvoliti in poslati v deželni ali der-Žavnj zbor in ravno te volitve za deželni zbor bi vodila županija.
Vsa ta opravila bi pa opravljal n adžit-part (Obef&spaun, Gauvorstand itd.) s skupščino in odborom, kterim bi se toliko uradnikom m služabnikov pridalo, kolikor jih je treba. — Se imamo o samoupravi precej povedati; 1— zatorej moramo svoje misli o deželiy skupini in deržavi še za prihodnji članek prihraniti.
Avstrijmsko cesorstvo.
Kar, se, je že dolgo govorilo in, snovalo, zgodile se je! Ilervaški dvorski kancelar g. Ma^manie je dobil sjovo in dvorski svetnik g. Žigrovič Pretoški; desna njegova roka, ie v pokoj djan. Imenovan pa je podmaršal baron Kuševič za začasnega predstojnika ali voditelja hervaške kancelarije. Mažura-pič se je, že 3. L m. pri svojih uradnikih poslovil in koj drugi dam nastopi je Kuše-V.ič; syojo novo službo.
TO je p aj važnejša novica, ki jte na vsako stfgn pomenljiva in nam kaže, da se nišo samo zmenile Osebo, nego da se je tudi sistema. Na mesto Mažuraničevo ni stopil škof Strosnjajer, kakor, bi bili heryaški narodnjaci in Vsi Slovani radi imeli, ampak general Kuševič, ki je, kakor se piše, tud j niadja-
za narod in domoviijo; koji duševno in matte-rijalno ntet&Oovljena domačk društva podpira. Domoljubje, ako se reči sorte, da je pravo, mora ste tudi djavno kakor tako kazati. Kdor jttvnte tie kaže domoljubja, kaže ravno s tem, da nitna pravega. „Na njih sadu jiji bote spoznali!11 Da pa predeleč v to reč ne zajdetn, Httfiem Vam, dovolite mi, dragi domorodci, drugo stran pokazati, ktere naj Vam bode jasno, kako da so imamo dandanes rtdšega milega jtezika poprijeti in se ga ttČiti, da bo prav in nam V štečo ih.blagor.
Dragi domorodci! jezik, kterega nam je, Stvarnik dal,, povzdiguje nas nad mutaste živali; jezik še le stori, da smo ljudje ne pa živina; Ako se hočemo tedaj nad neumno živine povzdigniti, mora naša prva skrb biti; da jezik, kterega narti, jte Stvarnik dal, in v kterem SO ham ljuba mlati pti zibelki peli, spoštujemo, ga olikujemo in na vedno višo stopinjo povzdigujemo, dokler da doseže svoj cilj id kontec. Ako pa mi svoj jtezik zanemarjamo in zaničujemo, zaničujemo istega, ki nam ga je dal — Stvarnika samega. Vprašam Vas tedaj: ali ni taka pred nekimi leti bila, ko se je reklo, da še ljudje nismo?
bn rtes, sužnji smo bili tujih narodov; ječali smo pod težo tujega jarma; plesali smo;
— 342 —
ron, če tudi ne tako napet, kakor so grofje Pejačevič, Jankovič, Erdody itd.
Trojedina kraljevina dobila je tedaj tudi svojega Haller-a, ki bode začasno upravljal dvorsko kancelarijo in najberže tudi tako delal, kakor sedmigraški Haller, da se združenje z Ogersko obnovi, — a potem z Bogom hervaška kancelarija, namestnija, sedmerica in kakor se že tem ustanovam pravi!
Veliko veliko hudfega in nepostavnega je doživelav „trojedina11 kraljevina za časov Bacha, Smerlinga in pervega kancelarja Ma-žuraniča, ki je na kratko reči plesal, kakor mu je Smerling godel in je v svojih zadregah nayždol in navzgor le toliko hudega dopri-našal, kolikor se mu je zdelo potreba, da bi na njegovo mesto kak drug ne prišel, ki bi še slabše delal. Tako je n. pr. vzel županij-skim skupščinam disciplinarno oblast nad uradniki ter jo izročil nadžupanom samim; narodnjaci so bili odpravljeni in z drugimi možmi nadomeščeni in edini neodvisni list „Pozor11 zatertl Delal pa ie na vso moč, da bi Ilervatje po zgledu Seumigračanov svoje poslance v deržavni zbor na Dunaj poslali. Ni se zgodilo. »Smerling je šel, IVtažuranič pa je le ostal ter potem večidel vse svoje prepovedi preklical ter tako vsaj nekoliko s,voj,o dobro voljo nazpanil. Ali zaupanje se mu vendar ni povernilo in vse je tiščalo na to, da bi prej ko mogoče odstopil, kar se je pa še le zdaj zgodilo. Vendar je pa to še veče gorjte od pervega, — ali nobena nesreča brez sreče! Zdaj ko je samostojnost trojedine kraljevine v veliki veliki nevarnosti,, naj bo tu resen opomin vsem pravim domoljubom, da »e združijo in kot en mož stojte proti vsem napadom! V kratkem bodo gotovo tudi novi nadžupani izvoljeni. Zbor pa se Ulične 12 t. m, Sfcroamajer je odšel za nekaj dni v Benetke, pa pride pred zborom spet nazaj. —
Na Ogerskem so volitve pred durmi. Madjarom raste čedalje bolj greben, ker jim gre tudi zastran trojedine kraljevine vse po volji in je že na tisto belb listino ime Kuševič zapisano, kar dobro vedte, kaj to pomenja. Veseli nas pa, da tudi Slovaki, Serbi in Husini rok križem ne deržte in da
Zvedelo se ie tudi zdaj število „regaljr atov". ali poslancev, ki jih krona voli, za sedmmraški zbor. Vseh skupaj je 189, med kterimi jo Sak'sov20 (Izmed 170.000 saksiških prebivavcev), Romunov 34 (izmed 1.200.000 auš), vsi drugi (135) pa so sami Madjari (izmed 500.000 duš!). Iz tega se že lahko naprej vgane, kaj in kako se bo na Ko-loškem zboru godilo. Nad unijo ali združenjem nj skorej nič dvomiti. Vpraša se le,
kaKoii sp nam drugi godli, tako dolgo, dokler se nismo začeli zavedati narodnosti svoje. Zdaj se pa izpod tujega jama že vidoma izmuzujemo, da, našim nasprptnikom in, sta-rim, prenapetim birokratom že prihaja hudfi, in rujejo si laste od prevelike jeze, ker se zbujamo in zavedamo svojih pravie, ter se naša reč lepo razcveta in nam slave venec spleta! — Ne bom opisoval nadalje jeze, srdito^i, oholosti, i. t. d. naših starih pro-tiVnikov, kajti besedi bi mi zmanjkovala, akp bi Hotel tako neukretno, nespametno, peslano, zopernarpvno poletje in rogoviljenje bolj na tanko zaznamovati. Kdor se zoper • natoro vzdiguje, vzdiguje se zoper samega sebe ter si samemu sebi jamo koplje! In saj je tudi to zoper- zdravo pamet; da naši protivniki tako z nami ravnajo in nas v narodnem razvoju zavirajo. Logično je, da imamo enake pravice, ker imamo enaka bremena. Zd-per zdravo pamet, abotno je tedaj, kar le-ti z nami počenjajo ! A vendar se jih ne bojimo, in se jih ne bomo nikdar bali, naj počenjajo, kar hočejo! Spraviti pa moramo naš jezik v uradnije, šole, županije i. t. d., naj velja kar rado! To nam gre po vsej pravici! Za, gotovil nas. je tudi novi deržavrir minister Belcredi, da hoče, prej ko mogoče, cesarsko
ali bodo Madjari tudi hotli Romane za 4. narod spoznati in vpisati?
Tudi na Dunaju se je med volivci 9. vo-litnega okraja velik hrup vnel, kterega moža naj bi za poslanca izvolili. Povedali smo, da je Schuselka že v drugič govoril, pa brez dobrega vspeha, tretjič pa jim je poslal pismo, v kterem naznanja, da jih noče več moledovati za poslanstvo. To je bilo veselje v Izraelu, hočemo reči med centralisti ! Hitro se oglasita dva doktorja, Hoffer in Kopp, ter razlagata svoja programa ster-meči množici volivcev. Naši bravci nam pa gotovo ne bodo zamerili, ako jim ne podamo tega centralističnega „ričeta“, te zmesi dunajskih politiških modrijanov^ ki nam zopet kaže, da se Dunajčani niso nič naučili, pa tudi nič pozabili; da nočejo porazumljenja z narodi, ampak da le vedno v nemški rog trobijo in na vsa usta kričijo: „Was ist des Deutscben Vaterland?“ Samo po sebi se razume, da je to Kurandu, *) stari in novi „Presse4 kaj zelo po volji in da ploskajo, kar morejo, da je Schuselka s svojo federalistično politiko ob zaupanje prišel in da Dunaj nič več zanj ne mara. Ha, kličejo ti vitezi, ministerstvo naj gleda, kaj pride če Slovencem prej po njih želji stori, kakor Dunajčanom! Mi smo pervi, mi smo mil itd. Tu bi le te politiške velikane, ki si sami primke, kakor „politische Eunuchen", dajejo brez vse zamere opomnili, da se mi Slovenci vedno deržimo zlatega pravila „Enaka bremena, enake pravice !u in „kar nočeš, da bi ti drugi storili, tega ne stori tudi ti drugimw, — z eno besedo: mi liočemo popolno ravnopravnost v vseh rečeh, ne pa nadvlado in privilegija, kakor vi. Naj bi vas pa že skorej pamet srečala!
Dežele notranje-avstryanske.
Q V Otovem. (Spet o Nemcih kaj. Berači. Kervava sodba. Vreme.) Kakor se na Dunaju zdaj spet šopiri nemštvo, tako tudi tukaj v tiafli blrži. Nafiim Nemcem ni mar za enakopravnost in ustavnost, za porazumljenje in svoboda (3e nimajo vsega, pa nočejo nič! To je nemška logika in bistrounaje, po kterem smo mi Slovenci pravi telebani, ker se poganjamo za narodnost in jezik, za narodna učilišča in druga izobrazovališča, z eno besedo, da bi kaj več pravic radi imeli, nogo samo gučiti ali blebetati (kar tudi divjaki smejo), davke plačevati in podlaga biti tujčevi peti. Nam se koj rado očita, Če tirjamo svoje pravipe, da ne delamo vestno in ko kerščansko, da smo nepokojneži, itd. in vendar ne slišimo
*) »Ost. d. Post' Je celo Bacha nekako priporočal'
Vredn.
povelje vestno spolniti in vsem narodom enake pravico, ravnopravnost, podeliti. Tako že tirja v svoji okrožnici, ki jo je poglavarjem razposlal, naj vsak urad s Slovenci po slovenski uraduje in vsa dotičpa pisma po slovenski ali jaattoje rečeno: „V istem jeziku napravlja, kojega večin«- podložnih govori". Vsak urad bi moral tedaj po slovenski uradovati, ako hoče sloyenski kruhek jesti. Dopisujte tedaj, predragi mi srenjčani, že zdaj —- saj ni nič prezgodaj! — v urad-nije po slovenski, in uradi Vato morajo na slovenske vloge slovenski odgovarjati. Ne sramujte se svojega premilega' jezika tete v ponos si štejte: „Biti slovenske krviW'
Ne mislite, da ste kaj več — rečem brez zamtere — ako morda nekoliko nemško lomiti znate. Ne mislite, da bodo tudi vaši otroci gotovo priložnost imeli nemščine se učiti! To tiči v drugi moči. Misliti moramo tedaj ne le na sedanjost, ampak tudi na naše zanamce. Skrbeti moramo, da jirti bolje pošteljemo, kakor so pa naši predniki'nam postlali, in potem šte lte nam bodo' unkraj gomile, večni pokoj voščili.
Delajte tedaj in pišite vsestransko v domačem jeziku, kajti tudi veliko stroškov se bote znebili in blagostanje zppet pridobili!
v vsakdanjem življenju reči, da je ta pa ta rogovilež, ki svoje pravice tirja. Koliko bi jih bilo tacihl Pri Nemcih pa se vse to in še več na. belem dnevu počenja, in nikomur se nikdar in nikoli ne očita, da ne ravna vestno in po kerščansko, če se za nemštvo še tako silno poganja, in je tp dmgirp na škodo — kar vse je prav in dobro. Narobo-svet! Pa dosti od tega. — O vseli svetih so na (Jelovškem pokopališču blizo 3 vozove beračev zajeli ter jih v njilmve kraje gnali. Prav j,e Lilo ! — K. Osojnik „ ki j,e neki drugi ženski zardala,, obsojena je bila te dni k, sinerti, Obravnava je bila v slov, jeziku. — Vreme je vedno deževno. Dobro pa bi bilo, ko bi se že hotlor zjasniti.
I'a eeluvškc ilehanijc. (Porače in slovenščina). Iz Otoka se po jezeru lahko prepelješ na levi breg in tu rm veliki cesti stoji tarna vas Porače to je Podgradee, ker ravno pod starim gradom stoji. Naimo-drejši je pek da. sedeš v Celovcu na železni voz in v poli uro si v Poračali, kjer je drugai postaja, v cerkvi je tukaj vse po slovenski, akoravno bi bili nekteri že davno radi vse prenarediii na nemško plat, in veste zakaj V Tu imajo oo. benediktini malo erajščino, ktero je nemšk oakerbnik upravljal; tudi je tu par nemških kerčmarjev, in včasih šo kak gospod ali gospd tu sem v kop< l pride j glejte tem za ljubo naj se božja služba po nemško opravlja, vsi drugi farani pa — več kot 800 Slovenskih1 duš — naj v cerkvi zijale prodajajo! Se ve da ta ni obveljala in ostala je božja služba slovenska. Hvahi g. župniku, ki je zvest slovensk rodoljub! Ze nekaj let sem le kupuie vsako leto precej slovenskih bukev in j|U deli med šolsko mladino. Kar ga je pri svojem rodoljubnem delovanju motilo in močno' poklo, bilo jo to, da stari učitelj ni anal slovenski. Poslušajta: U cite lj ljudske šole pri slovenski fari ni znal slovenski, — taka se jd godikv ubogim Slovoncem! —
Pa vsaka sila. le do vremena, pravijo Her* vatje, in1 tudi ta rtč se je tu obernilh na bolje. Stari učitelj je- zameri in prišel mlad podbčitelj; ki je zmožen slovenskega jezika' m poln dobre volje. 0-i župnik Peter (.’aro in podučitelj g. Serajnik imata vsak za se „Slovenca1', kar je dobro, znardtjo, ker denarja človek daruj®! 1° take roči, ki jih rad ima in ljubi. Po pravici/torej smemo pričakovati, da se: bode iz slovenske šole' zatrosil slovenski duh tudi nved odraščeno ljudv. Mladina zna zdaj slovenski brati in pisati, stopi v djansko življenje, ih če j«' kdo prav vodi in oekorbljuje, gotovo tudi: še odraščena rada prebira pripravne bukve, liar torej gg. župnika in učenika prosimo, j«1 to, da knjižice družbo sv. Mohora med ljudi razposojajo, ljubezen do branja bude
Kako drago ste morali vendkr nemška pism'a, ki so Vam jih dozdaj narejkli, plačevati! Dandanes se pa tacih stroškov lahko znebite, kajti koliko Vas je že v vasi, ki slovenski razumete! Tudi se Vam je lahko po kanceKjah krivica godila, ker niste zasto-pili vi urada, urad pa Vas ne ! Vržite tedaj piškavo kopito na ogenj, dopisujte le v slovenskem, jeziku, ako hočete vsestransko svoje blagostanje pospešiti!
Obljubite mi, zbrani domorodci, da hočete ostati vrli sinovi slivenske matere; pri-sezite jpj slovesno, da Vas je volja v njenih stiskah in nadlogah ji na pomoč priskočiti ! V kri si zapišite geslo sledeče: „Prostati hočemo vse za Boga, dom, in cesarja!!“
Zapojem pa naj še končno:
Bog Živi moje domorodce!
Živio skupno naj Slovenci!
NaStf-ttidf žm Bog sorodee,
Da prekrasni bodo zmage venoi l
— tft-
in ljudi z družbo sv. Mohora seznanijo. G. župnik ! storili ste za našo' reč že toliko, poprimite se tudi še tega, in dognali hote srečno blagonosno svoje delo! —
it. MnjcrHkres. — k. 4. t)OV. (Naš deželni p o gl a va r) bar. Mecsčry obiskoval je tudi nas Slovence in v malo dneh popotoval po vsem spodnjem Štajerskem. Bil je povsod slovesno sprejeman od posvetne in duhovne gospode in tudi vsi kmečki župani so bili poklicani, da so so mu predstavljali. Pri tej priliki jih je popraševal, kako se kaj godi kmetom in o čem da bi se imeli pritožiti. Župani tudi res niso molčali, ter so odkritosrčno razodeli, ktera bremena kmeta najbolj težijo. Davki so preveliki, kmečki pridelki pa nimajo nobene cene, tedaj vedno veča denarna stiska! Če se žo davki ne dajo pomanjšati, pa naj bi se vsaj pri tirjanju davkov kolikor mogočo milostljivo ravnalo. Druga pritožba je bila ta, da pred neštevilnimi tati in roparji ni ne posestvo ne življenje varno. Da se pa tatbinc tako strašno- množijo, prihaja od tod, ker se hudodelcem v zaporu predobro godi. Bolje se zanje skrbi' in boljšo brano dobivajo, kakor marsikteri reven kmetič, k teči si z Velikim trudom ltomej toliko pridela, da se pošteno preživi.
Pritožili so se tudi, posebno v Slov. Bistrici in v Ljutomeru, da je pravdosodje predrago. Okrajno sodnije, mesto da bi samo prevzele in zapisale ,malenkostne tožbe, ka-, kor jo to zaukazano po postavali, tega ne storijo, in tako je tožnik prisiljen, za vsako nialo stvar posluževati sc odvetnika in zatoženemu nakladati prevelikih stroškov.
Te in ša druge pritožbe razodoli so župani g. poglavarju,, ki jo obetal pomagati, itoliko in kjer mu bode mogpčc.
Na Nemškem so odstopili nekteri poslanci in bodo zdaj nove volitve; na Slovenskem pa imamo žalibože tako stanovitne poslance, da nobeden no misli na odstop, in vendar bi nikdo ne žaloval, če bi odložil pretežko breme poslanstva ta ali oni gospod, ki zastopa Te svoje osebntf misli, rte pa' naroda, ki ga jo izbral v nesrečnem času nevednosti in nezavednosti.
Oti Wove cerlcve na Štajerskem; A. V. (Nekaj o slovenščini). Marsikteri' si bo znabiti mislil; da v našo okolico „Slo-venec“ gotovo ne prihaja, ker se od tod do; sedaj še nihče v njem oglasil ni. Pa ni tako, tudi. pri nas ga najdeš, ljubi čitatelj, če ravno nam morebiti še le skoz drugo roko' dohaja. Tudi v naši fari so rodoljubni Slovenci, kteri si neutrudljivo prizadevajo podpirati našo ljubo mater Slavo. Kolikor je tudi'veselo, iskrene domorodne Slovence v okoliei imeti, toliko žalostnejši je povedati, da se ravno v naši fari največ takih slabih domoljubov najdb, kteri le v terdi nehiŠčini svojega zveličanja iščejo. Toda hvala lepa našemu' izgledViertra učitelju g. Jan. Zadav-šeku za njegovo prizadevanje' za slovenščino in njen napredek, kakor tudi za njegovo iz-verstno podučevanje iz drugih' predmetov. Ko bi tega no bHo,- bilo bi še slabši. Slišiš pa še tega pa tega pritoževati se : V naš!1 šoli' se otfoci le po slovenski uč'4, kaj je taka šola? Otrok se maternega jezika že v zibeli nauči, kaj ga jo treba še v šoli učiti!? — O abotni stariši l rad'bi vam kaj povedal, pa zdise mi, daje vse bob ob steno! ITvalJvlepa še našemu srenj skemu. s veto vavcu g. Felicijanu, kakor tudi sretijskemu uradniku g. Dobršeku za- njuna prizadevanjo za slovenščino v srenjskib rečeh. Kakor je slišati, se bodo/ skorej in sicer v vseh občinah, ktere g. Dobršek oskerbljuje, po slovenski uradovati začelo. Prosimo, naj se le kmalo zgodi! — Opomniti moram tudi pri tej priložnosti potnih napisov, kteri se tu nahajajo, izmed kterih enega tu v zgled postavim. Glasi se tako: „K t e ri u Ježe posestvo nima^pak vendar po poljski cesti v.oie/ij b.o 2 gld. štreifinge plačat mogn1'. (!!) Zvedel sem, daje ta napis naredil uek imeniten gospod, rojen Slovenec.
To je žalostno! Naj bi se tudi v tem kaj na bolje obernilo!
it. rndoliskrgn okrilju. 29, okt.?(Tri
cerky.e.ue svečanosti). Nedelja, dan Gospodov je. S treh krajev odmeva strel, s Kamnegorice, z Brezij in od sv. Neže. To mora nekaj posebnega biti, si mislim in vzamem klobuk ter jo, ker mi je tod najbliže, mahnem na Brezje. Vreme je bilo tudi kaj prijazro, ljudje pa so vreli iž vseh krajev skupaj, da je bila nenavadno velika gnječa v in pri cerkvi. Obhajala pa seje tu Cerkvena slovesnost, ker so napravili tri nove zvo-t nove, ki so se datvos pervikrat oglasili in svoj namen spolnovati začeli. Ta cerkvica namreč je Že nekaj let sem zelo obiskovana, od bližnjih in daljnjih krajev prihajajo sem romarji rožno Devico Marijo častit in se jej priporočat. Ker tudi' cerkvice, ki je f>od-družriica Mošenske fare, obdariti nć pozabijo, nabralo so je s časom toliko denarja, da so dali letos tri nove zvonove vliti, ki so nam ravno danes pervikrat štečano in ubrano zapeli. PrkligoVal pa je Mošenški kaplan g. B. M. zunaj cerkve na nalašč za to pripravljenem odru, ker je bilo kr*og cerkve vfeliko vcČ ljudstva, kakor pa v cerkvi, ki je bila za toliko množico premajhna. Govoril nam je g. pridigar s prav' jederUb in krepko besedo od namena zVonov , ki nas kličejo k molitvi, nam naznanjajo nedelje in praznike, nas vabijo k službi božji, kličejo bližnjemu na pomoč, kedar nathreč gori, in nas opominjajo ob budi uri k molitvi in tudi, da se spominjamo vernih duš v vicah, itd. Vse je bilo prav lepo, tako da šeih sklenil, tebi, ljubi ^Slovenec11 to sporočiti, ti pa da naznaniš Vsemu svetu. — V bližnji Karnnigorici pa je bilo vpeljevanje novega župnika g. Beč'nik'a, zatorej so med drugim tudi „možnarji4* jokali, kakor'jb že tb' sploh navada pri taki svečanosti'. Pri 3V. Neži' bfizo TeržSčb pa so se blagoslavljali' novi oltarji. Tudi Pa jo bild gotbVd' dosti' ljudi irt primerna svečanost, ki' jo je stVbP vsej okolifci, bližnji ih daljhji, naznabjatU -u*-Drugikrat pa pišerti kaj drugega.
Dežele trojedine kraljevin«.
It. Vui-ti/.dlun. J. B. (Kako' je' kaj pri naš? Srčnost velja!) Nštš riafdd si je vedel lepih pravic pridobiti, kar nas njegova preteklost uči. Posebno mu je tb dobro- izteklo, ko je Bach slovo dobri. Vse učilnice, vse urade politiško in sbdnijbke, dobili smo v svoje roke in veselili' se svoje samostalnati, dokler nas ni g. Šmerliog na uzdo dobil' in krepko z nami ravnati: začel. Ali kaj pravim', ne na uzdi, marveč v kle-ščaii nas jo deržal tako krepko, dash nismo več" ganiti mogli brez njegove dobre voljo : Gorje mu; kdor se je predrzni! upirati se! Perkovao,: BtarčeVič, Kušlan, Jelačič R., Hcr-voič, Antolek, itd; so žive, ali žalostne priče njegove jezer Vrb tega' smo pa še živeli1 v neprestanem strahu; Kot Damoklo'Viheč visel je nad1 nami in nad našimi starodavnimi pravicami febrtiarskrpatent, kojemusmo se z Vsemi silami branili in, hvala Boga'! tudi ubranili.
Naš strah, Smerling, dobi tudi slovo, inž njim njegove pogubne naprave, njegpv patent ; njegova uzda se raztrga, klešče rar-drobijo; solnce zlato svobodice pum zopet priejje, zopet si oddahnemo po dolgotrajnem in hudem strahu. Razglas premilostljivega vladarja nas napolni s trdno nado na srečno pribodnjost. že smo se mislili v raju srečnih in zadovoljnih narodov avstrijanskih, ki ne segajo po pravicah svojih sosedov, marveč ki lo svoje hočejo in uranijp. Ali sreča je nestanovitna in zapeljiva, le prikazuje se, pa pobegne že poprej, nego jo človek vlovi. To mi danes jasno vidimo in se kesamo, da nismo bolj pazljivi bili, dokler nam je še ta sreča prijazna bila. IznebivŠi se enega neprijatelja ni dolgo trajalo, kar se nam pokaže drugi, ki nas prijazno v svojo mrežo vabi in zvito lovi, in ki nas bode gotovo v svojo pest spravil, ako ne bomo
složnejše svojega branili in svojih pravic se držali. Res je , da ne bi nam se trebalo bati neprijatelja, ako se ne bi naši ž njim družili; kakor je hrast tolažil mlada drevesa v basni „Sekira in šuma", dokler je bila sekira sama v človekovej roči, ali čuvši, da se je drevo se sekiro združilo, zavpil je: Joj, joj, poginili smo vsi!
Ne zameri, ljubi „Slovenec11, da ti v tako važnih časih basen navajam! Prišla mi je na misel, kadar sem premišljeval osodo našega naroda, koji bi lahko kaj veljave in upljiva imel med avstrijanskimi, posebno sfavjanskimi narodi. — Madjari sedaj zvonec nosijo, to vsi vidimo, in nenasiteni segajo po ptujih narodih in deželah, posebno po naši trojedini kraljevini in' njenem sinjem morju. Zgubili bi voljo in nado, se zato potezati, kedar ne bi videli, da se naši sami ž njimi družijo; ali jih je med nami, ki jim še pogum dajejo, ki jih v njihovem prevzetnem prizadevanju z vBemi silami podpirajo. Žalostno je le to, da se s takim ravnanjem uravnanje cele Avstrije zaderžuje, da se s tem le starokopitnežem na roko hodi in da se bo boj za svobodo in enakopravnost avstrijskih narodov za koje leto zopet z nova početi moral. Ne bojimo se mi, hvala Bogu, za naš narod; prihodnjost njegova je v božjih in njegovih rokah, ker je naša mladina, naša nada, narodno izobražena, čista od vsake ptujščine, navdušena za blagor svojega naroda. Pa tudi celi narod razun nekoliko pokvarjenih starokopitnežev, ljubi svoje in svobodo čez vse; ali vendar prave domorodce srce boli zavolj zgube zlatega časa, ki se trati, in zavolj težkega dela, ki nas še pri takih okolnostih čaka.
Nočem omenjati, kako nam je pri srcu, ko čitamo toliko kandidatov za naslednika našega dvor. kancelarja ki jih donašajo razni časopisi, vsaki po svojej želji. Ostudno je že to brati, ker se norca iz nas delajo; vendar pa lahko še pridejo časi, (Bog jih ne daj!) kedar bodo Hrvatje zopet dobri in mnogim mili, da le prelivajo kerv za ptujo srečo! Ko boš te vrstice, ljubi čitatelj, prebiral, bo naša osoda o tej zadevi brž to ne že rešena. *) Naj pa pride, kar in kdor hoče, mi ne obupamo, marveč pogumno gledamo v prihodnjost, ker vemo, da tudi Me-ternichi, Bachi, Šmerlingi padajo, narod pa, ki svoje brani, ostane in živi!
V ravno tem smislu, samo malo bolj ostro, piše „Domobranoru dopisnik iz Križevcev. „Že delj časa, pravi ta dopisnik, kažejo nam znamnja, da se unkraj Drave nekaj snuje in namerja proti nam Hervatom. Nijeden pa ne verjame, da bi mogel kdo izmed Križevčanov ali celo podban g. Zidarič nam protivne naklepe podpirati. Slišali smo, da so nekdaj naši podbani hrabro hranili naša prava; da bi bili pa namerjali izdati jih protivnikom našim, tega nismo nikdar niti brali niti slišali. Ce je pa vendar to res, obžalujemo serčno, da je mati Kri-ževčanka rodila tekega sina, in naznanjamo ob enem očitno, da po tej poti ne pojdemo; raji vidimo, da se vdere Kalnik s svojimi pečinami na glave naše in nas pokoplje, nego da izdamo domovino svojo.
Naj bo kancelar, kdor hoče, —* dežele naše ne bo speljal na krivo pot, razun če kuje s silo narod v verige; naša kancela-rija, znamnje narodne naše neodvisnosti, treba da je živa podoba narodne volje, ne more tedaj navskriž biti z narodom. Kdor je sovražnik naš, ne more biti vodja naš! Serčno želimo, da bi se to nesterpljivo, negotovo stanje kmalo kaj spremenilo in na bolje obernilo, ali verjemite mi, bilo kakor bilo, mi se iz naše poti premakniti ne damo. Naše inštitucije so nam svete; naša narodnost in ustavnost nam je čez vse; naj gredč Madjari svojo pot, puste pa naj druge v miru; mi ne borne v njih pravice segali — vsakemu svoje! pri nas je mir in sloga; če
* ) Res je.	Vredn.
— *44 —
bo pa treba, branili jih bomo z vso močjč, ki jo imamo, pa bomo tudi beržkone kmalu našli brate, ki so z nami enih misli, enega serca."
Drugo pismo, ki nam ga „Domobr." iz Siska podaja, obsodi in zaverže „madja-ronski program," ki je razkačil vsakega, ki se še ni prodal in še čuti v svojem sercu hvaležnost do slavnih prednikov, ki so her-vaški jezik govorili in nam tista prava zapustili, ktera je sedanji rod vedel ubraniti pod banom slavnega spomina, Josipom Jelačičem.
Najneugodnejši vtisek, pravi dopisnik, je pa storilo na tamošnjo inteligencijo to, kar se v najnovejšem času dogadja gledč na našo domovino, zlasti pa nas jezi nezvesto ravnanje prekodravskih naših ustavnih bratov in njihovih hervaško-slavonskih pomagačev. Kdaj bo neki naša domovina prosta azijaškega jarma! Kdaj bo nehalo hrepenenje po zvezi z ošabnimi in nepravičnimi Madjari, in tisto napeto hvalisanje „madjar-skih pravic", kakor da ne bi imela troje-dina kraljevina čisto nobenih pravic?
Lahko se kratkovidni in maloverni zapeljujejo, ali večna sramota in prokletstvo tem, ki imajo raji drug narod, nego svojega. To naj pomnijo vsi tisti, ki so pripravljeni bili madjaronski program g. Zidariča podpisati, Madjarora služiti ter tako vse s kervijo pridobljene pravice narodove vničiti. Če g. Zidarič ni bil zadovoljen s svojo službo, zakaj se jej pa ni odrekel in pobral se čez Dravo, da ne bi ga redili hervaški žulji? Podlage vsemu porazumljenju so nam deželne pravice trojedine kraljevine, in le, če se te pod-lage bodoči kancelar derži, našel bo pri narodu potrebne podpore, drugače ne! —
Vse tri pisma nam kažejo, da Hervatje krepko na noge stopajo, da jih skušnjave in nevarnosti nepripravljenih ne najdejo!
Razne novice.
*	V Žrebeljah na Cerkljanskem se nahaja, kakor poroča „U- G.“, lep marmor zelenkaste barve. Izvedenci terdijo, da bi se dale lepe reči iž njega narejati, kar bi ljudčm lahko lep zaslužek donašalo. Že pred 60 leti je dal baron Zois 3 mize iz ravno tega marmorja narediti. Poslal jih je na Dunaj, — Dunajčanje pa so jih obderžali zdse, in zdaj so neki v cesarskem dvoru. — Ali ceste bode treba prej še popraviti!
*	Po nekem poročilu misli g. P e n, kije spisal žaloigro „Propad Metula", zanaprej v Ljubljani kot dramaturg ali igropisec ostati, ker namerjajo v gledišču, kar je gotovo živa potreba, semtertje tudi slovenske igrokaze predstavljati. Serčnost velja!
*	One dni je v Kotmarivasi na Koroškem prederzen tat iz bučelnjaka, ki stoji tikoma hiš, panjove pobral, bučele pomoril in ves med odnesel. Ravno tako je hotel nek drug ali pa ravno tisti na Žihpoljah v župnikovem bučelnjaku narediti, ali nagnali so ga vendar še k sreči, da je moral pete odnesti.
*	Cirkniško jezero je pred 2 tednoma po hudem dežju nagloma narastlo. Pastirji so jo neki komej odtegnili. Prikazalo se je tudi veliko rib, ki jih zdaj pridno lovč.
*	V „Novicah" se pritožuje drug dopisnik iz Kamnika zoper ondanjega, da je Kamničane prehudo zgrabil, kar pa v resnici ne zaslužijo. Če tudi še ni čitavnice, kar je reB britko, vendar pa je bila 20. avg. t. 1. „beseda", pri kteri so se tudi tudi 4 slov. pesmi pele in se je zdaj ustanovilo pevsko društvo, ki bode, ako Bog da, tudi slov. pesmi prepevalo. — Ker smo tudi mi v našem listu pervi dopis omenili, radi vverstimo vanj tudi to pojasnilo, ki nam priča, da se jih res precej svoje slov. narodnosti zaveda. G. dopisniku pa, ki nas je zastran našega pristavka v posebnem listu prijel, povemo tukaj očitno, da nismo imeli namena s pri-
stavljenimi besedami nikogar razžaliti in da nas jako veseli slišati, da se šolski učeniki po narodu in postavah ravnajo. To mora s časom dober sad obroditi. Druzega nimamo pristaviti, razun želje, naj bi se res'kmalo tako zgodilo!
*	Glejte, Slovenci, spet enega šolskega prijatla in podpornika. Ta blagi gospod je pl. Lan g er, deželni kranjski poslanec in grajščinski pocestnik na Dolenskem. Pri šolskem izpraševanju v Stopičah je skorej vselej pričujoč in obdaruje pridne šolarčke s knjižicami in denarjem. V Prečini dela ravno tako. Tu ima tudi svilorejo, ki jo šolska mladina hodi skupno gledat in se je učit. Za šolo v Sent-Mihelu, ki je bila lani ustanovljena, oskerbel je vso notranjo šolsko napravo na svoje stroške. Tej fari je tudi on sam šolski ogleda. Koliko pa on in njegova blaga sopruga drugod dobrega storita, zapisano je gotovo vsakemu v hvaležnem sercu, pa tudi v bukvah življenja. Bog ga ohrani mnoga mnoga leta in zbudi mu veliko naslednikov!
*	(Tergatev v Istri.) Istrani se hvalijo, da so po toliko slabih letinah zopet imeli prilično obilno tergatev, a vino da bode še boljše od 1. 1834. Temu pa ni čuda, ker v Istri ni bilo dežja celih 8 mesecev (razun 2 ali 3 Škropcev, ki so pa komej prah na cesti pokrili). Vinokupci se zopet vračajo v Istro in kupujejo vedro po 10 do 14 gld.
*	31. oktobra je v varaždinskem predmestju 16 hiš pogorelo.
Duhovske zadeve.
Kcrška škofija. P. n. gosp: stolni dekan Peter A. Pichler je postal tudi predsednikov namestnik pri zakonski sodniji, tudi dobi naslov protektor škofij, bogosl. učilišča. P. n. gosp. stolni školast Jak. R e-bernik ostane zraven še tudi, kar je do-zdaj bil. P. n. gosp: dr. Val. Mil ar ostane šolski viši ogleda in gre tudi za vodja v bogosl. semenišče. P. n. gosp: Andr. Rasp o tnik je zraven svojih aozdajnih mest postal svetovavčev namestnik pri zakonski sodniji. P. n. gosp. Peter Funder obderži zanaprej svoje mesto pri zak. sodniji in je zraven tudi vodja knezošk. kancelije. P. n. gosp: dr. Jan Wilhelm je imenovan kanonik theologalis in bode začasno še učil ka-hetikoin pedagogiko. Gosp. Alojzi Rečičky ostane, kar je bil dozdaj, postal pa je še prosinodalni izpraševavec. Gosp: Jož. Hue-ber je izvoljen vicevodja v bogosl. semenišču in pridigar pri glavni fari, — in gosp. Venceslav Uršič namestuje 1. kateheta na c. k. normalki. —v Za provizorja gresta gg. Cepič Franc v Svabek in Juri Traven v Sent-Jurje na Žili. Umeri je gosp: Adam W i 1 h e 1 m e r oskerblj. kaplan v Steuerbergu. R. I. P.!
Loterija.
Terati 80 S3 A3 15	8*.
Prihodnje srečkanje je 18. novembra 1866.
DUNAJSKA BOKSA 4. novembra.
Dolžna pisma za odvezo zemljišč«
(po	too gia.)	Denar. Blago.	
6 V, doljno -avstrij. 6 n češka	’’ - “	83— 87.60	84— 88.50
6 « moravska	-	78—	lo-
5 d štajerska	-	85.76	se 50
6 „ kranjska	-	84.-	88—
5 « koroška		84—	88 -
6 a primorska	-	84—	88. -
5 « hervažka in slavonska		71.60	73 60
5 « ogerska	.	06 75	07.50
Danajska borsa 7. novembra 1865.
Bankine akcije ,	,	.	.	770
Kreditne „	.	,	•	.	. 169.10
1860 derž. poaoj .	,	.	84.66
London	,	.	.		. . 108.60
Novi zlati .	.	•		. . 6.26
Srebro	•	. 107.60
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodatvom R. Bertachinger-ja.