Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica žt. 6, II. nadstropje. — Uradne ure za stranke bo od 10. do 12 dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . ; .	sprejemajo.	:	’
NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10-40, polletna K 5'20, četrtletna K 2-60, mesečna K —'90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14 —.	: : :
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
Stev. 853.
•* •
»ZAKJA* izhaja v Ljubljani ' vsako" sredo’ «:	in	soboto.	;;j
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev.’6, II. nudi atrofije, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. dih :::	poldne in od 4. do 7. zvečer.	::j
Inseratl: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :« in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ ■ Reklamacije lista so poštnine proste. .................-"i.
V Ljubljani, v soboto dne 11. julija 1914.
Leto IV.
Policijski režim na Hrvaškem.
Zagreb, 7. julija.
Na Hrvaškem smo imeli komisariat; ali ta je, kakor je znano vsemu svetu, že davno odpravljen. Zdaj imamo ustavnega bana, ustavno vlado, sabor, vse, kar na zunaj predstavlja ustavnost. Ali blagor mu, kdor more verjeti, da imamo res normalne razmere v deželi! Sarajevski atentat, ki je tem bolj zagoneten, čim več poročajo budimpeštanski in dunajski listi o »rezultatih« preiskave, ni sicer s svojimi posledicami pojasnil vseh razmer v Bosni in Hercegovini, pač pa je nekoliko obsijal razne prilike ne le onkraj Save, ampak tudi v naši deželi.
Kar se tiče atentata samega, se nam zdi, da bo imela šele poznejša zgodovina nalogo in možnost, da posveti za kulise, za katerimi se je pripravila ta krvava drama in da razkrije njene prave tendence. Kar pripovedujejo telegrami o izpovedbah napadalcev samih, o povestih prič in o bajkah »dobro poučenih« modrijanov, ki so že pred tedni »vedeli« za nameravani atentat, jim pripisujemo toliko vrednosti, kolikor jih zaslužijo; ta vrednost pa je po našem mnenju zelo majhna in je tudi tedaj ne bi smatrali za večjo, če se ne bi vsak dan preklicevalo, kar se je dan poprej poročalo. Mi se nismo za oficielno Petrovo in Pašičevo Srbijo nikdar čez mero navduševali in nimamo povoda, da bi se ogrevali za tiste elemente, ki sovražijo in preganjajo naše srbske sodruge. Ali to ne more hiti razlog, da bi zapeli slavo onim elementom, ki so kar prvi hip poizkusili podtakniti atentat Srbom sploh in ki bi ob ognju sarajevske tragedije radi zavreli svojo politično juho. Če jc bil umor Franca Ferdinanda in njegove soproge sad zarote, je prav lahko mogoče, da bodo šele rodovi za nami izvedeli, kdo je imel pravzaprav niti v rokah in v čigavem interesu je umrla prestolonasledniška dvojica. Na vsak način je ozadje zelo temno in pozabiti se ne sme, da so se tudi drugod že izvršili atentati s provokatoričnimi nameni in v interesu reakcije.
Toda vse to je za sedaj zagrnjeno še z gostim pajčolanom in resnica koraka včasi zelo počasno. Tem sumljivejši so tisti, ki ca že prvo minuto hoteli vedeti vse in so v svoji bestialni
l>a<U<w4i raeglasilt atentat za delo'SrbOVI 1^ 56
pravi za delo vsega srbskega naroda. V Za grebu so v to piščalko zapiskali frankovci.
Da je tolpa političnih pustolovcev porabila priliko, ni nič čudnega. Kulturen človek je nekoliko presenečen, ako opaža orgije bestialnosti, ki jih je brezvestna drhal uprizorila v saboru; ali kdor pozna to desperadorsko družbo, ne pričakuje od nje nič drugega. Ce se Ivica Frank dere v zbornici in kriči podpredsedniku »morilec« v obraz, ne pomeni to prav nič; »tat, goljuf, lopov« so navadni agitatorski izrazi te sodrge in če hoče kdo izmed teh pustih kričačev sploh še doseči efekt, misli sam, da ne gre ceneje kakor z »morilcem«.
Tudi poizkušani pogromi se popolnoma vjetnajo s starimi navadami frankovskih črno-sotnikov. Zagreb je že večkrat videl take »demonstracije«, pri katerih je hotela pest imeti besedo; odkar je socialna demokracija organi zirana, so jo sicer patriotični razgrajači še vse
izkupili, ali čez par let pozabijo na batine, pa se zopci tnomnijo na svojo priljubljeno taktiko.
Topot je bilo naravnost nemogoče, da bi bili premagali izkušnjavo. Ko so se lani »urejevale« hrvaške razmere, so se ponesr«čile vse frankovske intrige. Do vlade niso mogli pri volitvah niso mogli doseči znatnega uspeha, s političnimi kupčijami so imeli smolo. Njihove otročarije v saboru niso napravile nobenega vtiska. Pogreznili so se popolnoma v brezpo-membnost.
Naenkrat je prišla vest o atentatu. In poročilo je dejajo.: Napadalec je Srb. — Kaj je moglo biti lepšega za frankovsko srce? Le obrniti je bilo treba stavek: »Srb je morilec«, pa ga prenesti v množino: »Srbi so morilci« in efekt je dosežen. V dušah jih je skelelo, ko so morali gledati, kako leto za letom kopni blazno, od podlih političnih špekulantov zasejano sovraštvo med Hrvati in Srbi, ki je slabelo ene in druge; škripali so z zob.ini, ko so opazovali zmagovito napredovanje ideje narodnega edinstva. Zdaj je atentat napravil razpoloženje, v katerem je bilo upati, da bo mogoče nerazsodne ljudi razdražiti proti Srbom.
Volk menja dlako, ali podlost v frankovski duši' .ostane vedno enaka. Čim se je pokazala prilika za veliko lopovščino, so jo lopovi morali izrabiti. V saboru so uprizorili s svojo protisrb-sko gonjo nekoliko brezprimerno smrdljivih škandalov, kakršnih bi se sramovali najzani-krnejši žganjarji. Po mestu so poizkusili organizirane napade na Srbe in na vse, ki ne trobijo v njih rog.
Vse to je z ozirom na tolovajski značaj nič vrednih avanturistov popolnoma logično. Se le tukaj se pričenja nekaj, kar bolj čudno osvetljuje naše »normalne razmere«. Frankovci aranžirajo navadne razbojniške napade; policija pa zapira — socialiste. Frankovci »demonstrirajo« z gorjačami in revolverji; policija pa prepoveduje socialistom shode. Moč frankov
cev, teh prijateljev vaših klerikalcev, ni velika; nekoliko sodrge se dobi v vsakem mestu, torej tudi v Zagrebu. Ali s to gardo ne bi nikjer veliko opravili, če ne bi posredovala policija na tak čuden način, da aretira tiste, ki se ne dajo pretepati od frankovskih razbojnikov.
Demonstracije pijanih »patriotov« niso bile v resnici niti senca tega, kar poročajo nekateri zunanji listi, po katerih bi človek mislil, da je bil ves Zagreb izpremenjen v krvavo bojišče. Frankovska drhal je bila prav tolika, da je mogla na posameznih točkah, kjer je bilo slučajno malo nasprotnikov, nekoliko zdivjati. Potem so lopovi sami razpošiljali telegrame v Budimpešto in na Dunaj, kakor da je bilo skoraj vse zagrebško prebivalstvo v njihovem taboru. Res-pa je, da se jim tudi ona posamezna rokovnjaška dejanja, pri katerih je prišlo do spopadov, ne bi bila niti za poizkus posrečila, da jih ni protežirala policija.
To nagnenje za »radikalne« frankovce je pri naši protiradikalni policiji že staro. Ali razumljivo je. Navidezno je med državno oblastjo in skrajno opozicijo največji prepad; v resnici gre vladajoči sistem za tem, da prepreči vsako solidno politično delo na Hrvaškem, zlasti vsako okrepčan je jugoslovanske solidarnosti; in za tem gre tudi frankovstvo. Tako si podajajo neenaki bratci roke. »Čista hrvaška in katoliška stranka«, ki je v resnici le majhna, usmiljenja vredna strančica, rohni in se premetava v divjem radikalizmu, in policija, ki je plačana, da skrbi za red in mir, pazi, da ne dobi ta »radikalizem« zasluženih batin.
Za nedeljo je socialno demokratična stran ka sklicala javen shod na vrt »Kola«, da protestira proti frankovskemu rokovnjaštvu. Policijski šef je prepovedal ta shod. Hotel je nam reč... varovati socialiste! Gospod Mraovič je dejal, da bi jih frankovci utegnili napasti, in tega njegova ljubezen do rdečkarjev nikakor ne bi mogla dopustiti, zato — prepoveduje socialistični shod! Seveda je bil ta policijski strah popolnoma nepotreben, zakaj socialistične mase bi se bile tudi brez policijske pomoči znale braniti peščice tolovajev, ne glede na to, da zleze frankovcem itak srce v hlače, kadar so nasprotniki v večini. Po našem mnenju je za policijo itak žalostno izpričevalo, če se moraf za prepovedi posluževati takih argumentov. To je menda spoznal tudi njen šef, pa ie zadn.iL. hip iznaSe! dmgo pfCf VSžTT; T^epovedaI jc sliod, češ, da bodo ob tistem času po cerkvah in tem-pelnih službe božje za prestolonaslednika in njegovo soprogo. Najbrže je prezrl, da se rekviem in parastos ne čita na vrtu restavracije »Kola«.
Med Vseučiliščnim trgom, kjer je ta restavracija in Ilico, pa je Frankopanska ulica in tukaj je v Aleksičevi gostilni prostora za dobrih tisoč ljudi. Ker je policija zaprla trg, se je delavstvo zbralo v omenjeni gostilni in jo napolnilo do zadnjega kota. In tako se je shod vršit kljub Mraovičevi prepovedi, slišal poročilo so-druga Bukšega in sodruga Demetroviča ter sprejel resolucijo, ki je bila pripravljena za shod v »Kolu«.
S to blamažo bi bila policija lahko zaključila svoje srednjeveško inkvizitorsko poslovanje v stvari, v kateri se mora, hočeš nočeš, bolj-inbolj pogrezati v blato. Ali njena ura je navita, pa se ne more ustaviti. Z eno lopovščino je začela in zdaj se poslužuje vsak hip nove, da bi zakrila prvo.
Po frankovski »demonstraciji« v »Narodni Kavarni« je policija na zvijačen način aretirala sodruga Bornemisso, očitajoča mu, da je tam hujskal, medtem ko v resnici ni zagrešil nič drugega, kakor da si ni dal razbiti lobanje od frankovskega tolovaja. Šef policije Mraovič in ufcM^jk Bedekovič sta hotela na vsak način od Borno^sse izsiliti izjavo, da so bili »demonstranti« napfrd^im jz kavarne; ker ga ni bilo mogoče izvabiti v-^j^ko gnusno laž, ga je Mraovič obsodil »zaradi hujskanja« na 14 dni zapora in na deset let izgona. AiiS-i^n še ni bila policijska maščevalnost gotova.	so	spra-
vili sodr. Bornemisso v samotno Celico in tja so nenadoma vtaknili neznanega človeka, nedvomno preoblečenega policista, ki je Bornemisso v spanju-pretepel! Značilno je, da vse-gavedna policija še do današnjega dne ni mogla najti tistega »jetnika«, katerega je bila zaprla v njegovo celico.
Ko je prišel iz zapora, je bil Bornemissa tako bolan, da je moral leči v posteljo. Proti postopanju policije je vložil pritožbo na vlado. Ta seveda še ni rešena, ali policija si je izmislila nov satanski trik: Dala je aretirati sodruga Bornemiso in Juraja Demetroviča kot — Jukičeva sokrivca! Pred dvemi leti je Jukič izvršil svoj atentat na Čuvaja, pred dvemi leti se je vršila preiskava, ki ni prezrla nobene slamce, ki ni pustila pri miru nikogar, če ga je mogla le nekoliko osumiti; pred dvemi leti je bila izrečena obsodba — Demetroviča in Bor-nemisse se ni doteknila niti senca. Kdo ne bi razumel, da je to dosperadorska igra policije, ki je blizu na tem, da izgubi glavo in ne ve, kako bi odvrnila pozornost od svojih hudodelstev?
Policija je izvršila z velikanskim aparatom hišne preiskave v uredništvu in upravništvu »Slobodne Riječi«, v lokalih organizacij, v stanovanjih sodr. Demetroviča, njegove matere,
Bornemisse itd. Seveda ni nikjer nič našla. Ali Demetrovič in Bornemissa sta še vedno v zaporu. Zaslišana še nista, ali v zaporu stal Take oblike dobiva policijsko uradovanje na Hrvaškem, na ta pota zahaja tudi že justica. To so naše »normalne razmere«. Ali mogotci in njih zakotni pomagači se utegnejo zelo urezati; prej nego mislijo, lahko žanjejo vihar, kjer sejejo veter. Zakaj to, kar se zdaj godi, so vprašanja delavstva, vprašanja socialne demokracije, in s to se gospodje, ko najbrže hrepene po kakšnem novem komisariatu, ne bodo šalili in igrali kakor s srednješolci. Socialna demokracija je pripravljena na vse. V nepremišljenosti se ne bo dala izvabiti, ali za klofute tudi ne bo nastavljala obrazov.
Sodbe nemSkih in bolgarskih socialistov o sarajevskem , atentatu.
»Vorwiirts« glavno glasilo socialno demokratične stranke v Nemčiji, je pisal o priliki atentata na prestolonaslednika sledeče:
Brezmiselno in nekoristno se niam zdi to delo. Ali kako je bilo mogoče?
Podrobnosti še nimamo, da bi lehko izrekli definitivno sodbo, ali da bi nagibe morilcev lehko pojasnili. Smrtnonosni atentat pa odmeva kakor strahoten opomin avstro-ogrski vladi.
Srbski fanatiki, mladi nezreli nacionalisti so atentatorji. Franc Ferdinand je padel kakor žrtev avstrijsko-ogrske balkanske in narodnostne politike.
)i imeli vladajoči krogi v Avstriji toliko moči in uvidevnosti, da opuste oni napačni sistem! in da omogočijo primerno življenje vsem na«, rodom v demokratični državi. A tem narodom, taterim se je nacionalna zavest tako mogočnOi in hitro razvila, se zdi Avstrija v sedanji obliki nemogoča. Njihove težnje in cilji niso danes, da dosežejo v Avstriji svoje nacionalne ideale* temveč da izvojujejo proti Avstriji svojo nacionalno samostojnost. Streli, ki so pobili presto« lonaslednika, so zadeli tudi vero v nadaljni obstoj te stare, prepostarne države.
In če je tako, če je odkril ta atentat Evropi strahotno krizo, v kateri je ta država, raztr« gana in razsekana v vseh svojih delih z neena« kimi težnjami, v kateri ni ničesar skupnega, razen že oslabljenih sredstev zatiranja, tedaj je strašni sarajevski atentat tudi za nas resen opomin. Naša malekostna politika je vedno vezala usodo našega naroda z usodo Avstrije. Zveza z Avstrijo je podlaga za vso našo vnanja politiko. Ali ta zveza se pokazuje vedno bolj za izvor slabosti nego za izvor ojačenja. Avstrijski problem preti vedno bolj, da postanel nevarnost za svetovni mir. Da ne postane ta nevarnost strahotna resnica, moramo delovati z vso močjo, da pridemo do prijateljskega sporazuma s Francosko in Angleško. Avstrijsko nevarnost je mogoče preprečiti le s sporazu-« mom zapadne Evrope.
»Narod«, glasilo bolgarskih socialnih demo« kratov piše o sarajevskem atentatu:
V Sarajevu je bil umorjen nadvojvoda Franc Ferdinand, avstrijski prestolonaslednik. Morilca, dva mladeniča, Srba, sta zaprta. Ali sta ta dva mladeniča izvršila atentat iz lastnih nagibov ali je atentat rezultat zarote — to se šele odkrije. Ali dejstvo, da se je izvršil umor v Sarajevu in od otrok te zemlje, ki je trideset-letja pod nasilstvom brezobzirne vlade, pojasnjuje povode tega umora. Naše žolte časopisje in naši patriotje, ki pričakujejo, da dobe od Avstrije ono, kar so bili izgubili vsled svoje nespameti, konštatirajo z zadovoljstvom, da sta morilca Srba, češ, vidite, kakšni razbojniki so; ti Srbi! Kakor da v tej družbi naših patriotov in takozvunih žunalistov ni morilev, da jel umor vladarjev in prestolonaslednikov srbska specialiteta!
. čeprav so talčo oslro počili ti streli, pa Jih bodo vendar koma} slišali oni, ki bi jih morgli slišati. Malo je upanja, da
Iz stranke.
Izvrševalni odbor iugoslov. sov. demokratične stranke v Trstu se je konstituiral na svoj? prvi seji v petek 3. t. m. tako:
Predsednik: Ivan Regnet; tajnik: Josip, P e t e j a n; blagajničar: Vinko K e r m o 1 j ; odbornika: Josip Kopač in Ignac Mihevc Kot zastopnik jugoslovanske socialno demokratične stranke na Dunaju je bil imenovan sodrug Melhijor Čohal v Zagorju.
Vsa pisma tičoča se izvrševalnega odbora naj se odslej pošilja na naslov: Izvrševalni odbor Jugoslovanske socialno demokratične stran* ke v Trstu ulica Madonnlna 15 (Delavski dom). Denarne pošiljatve pa na naslov: Vinko Ker* molj, uradnik v Trstu ulica Solitario št. 2,
11. nadstropje. Na nakaznici naj se pa navede, komu je denar namenjen.
Seja širšega izvrševalnega odbora, na katero so vabljeni vsi člani, se vrši v nedeljo
12. t. m. ob 10 dopoldne v Delavskem domu v Trstu.
Vse deželne organizacije jugoslov. socialno dem. stranke prosi izvrševalni odbor, da mu pošljejo do 15. avgusta t. 1. natančno poročilo o stanju članov, blagajn, agitacije, kakor tudi glede števila in krajev posamenzih krajevnih in okrajnih organizacij in njihovih članov. Novi izvrševalni odbor se nadeja, da bodo sodrugi uvaževali potrebo tega dela in izvršili nalogo imševaloega odbora*
Ne more reči: Ne!
Eno uro iToboto n. bučen smeh! NedeIJa ,2*
3 dejanja polna zdravega dovtipa.	Ponedeljek	is.	9
M soboto in nedeljo
vojaška sodba.
Politični pregled.
—§ 14 in veterajnarske sablje. Grofa
Stiirgkh a ne zapusti humor tudi v najresnejših časih. V četrtek je ta grobokop Avstrije izdal na podlagi § 14 odredbo, ki dovoljuje nositi veterajnarjem sablje. Grof Stiirgkh smatra torej veterajnarske sablje za tako važno reč, da ne more čakati zasedanja državnega zbora, kjer bi imeli poslanci priliko utemeljevati »nujnost« veterajnarskih zahtev. Z najnovejšo absolutistično odredbo pa so dobili veterajnarji še druge časti. Veterajnarski novi »zakon« pravi: Vs^ veterajnarska društva se združijo V 'c. kr. zbor vojnikov, društva, ki ne pristopajo zboru, se ne smejo več imenovati vojna društva; v teku šestih mesecev morajo izpre-meniti svoje ime, drugače jih vlada razpusti. Društva, združena v c. kr. zboru vojnikov, pridejo pod policijsko nadzorstvo. To so dolžnosti. Privilegiji so naslednji: Samo člani teh društev smejo nositi uniformo,, kadar nastopijo javno, se smejo oborožiti z bridko sabljo, ustanavljati smejo bolniške in pogrebne blagajne, v vojaških bolnišnicah dobe ambulato-rično zdravniško pomoč in ob času vojne tvorijo posebne Črnovojniške kompanije. Takšen je;torej zakon, ki je tako nujen, da gospod Stiirgkh ne utegne čakati državnega zbora. tVljada utemeljuje nujnost zakona tudi s tem, rda »zahteva razvoj političnih razmer v zadnjih letih tesno zvezo vseh patriotičnih elementov«. »Patriotični elementi« so namreč veterajnarji. »tesna zveza« je pa policijsko nadzorstvo. Za Avstrijo bi bilo pa na vsak način boljše, da vstopi grof Stiirgkh čimprel med ve-terajnarje in se okrasi s sabljo in pusti vse Vladne posle pri miru.
— Skupna ministrska konferenca. V torek }e bila na Dunaju skupna ministrska konferenca, ki se je posvetovala o odredbah glede notranje uprave v Bosni in Hercegovini. Obenem se je bavil ministrski svet s prihodnjim skupnim proračunom. Tega posvetovanja sta se udeležila tudi šef generalnega štaba in mornariški poveljnik, da sta pojasnjevala nekatera tehnična vprašanja. Kar se tiče odredb glede notranje uprave v Bosni in Hercegovini, so te odredbe seveda — saj smo v Avstriji — zgolj policijske. Pomnožili bodo državno policijo, ob mejah bo najstrožja kontrola, srednješolska mladina dobi uniformo — potem pa bo mirna Bosna.
— Avstrija in Srbija. Avstrijska vlada bo zahtevala od srbske vlade, da preišče, če vodijo niti zarote proti prestolonasledniku v Srbijo in da v tem slučaju ostro kaznuje krivce in -tia izda Srbija odredbe, s pomočjo katerih se odpravijo nezdrave razmere, ki kale odnoSaJe med obema državama.
= »Strahote v Bosni«. Belgrajska »Tribuna« piše pod naslovom »Strahote v Bosni«: Begunci pripovedujejo, da je bojazen, da si poišče prebivalstvo olajšavo v splošni revoluciji, popolnoma upravičena. K temu pride še okoliščina. da je nastopila po mestih splošna trgovska stagnacija, da narašča brezposelnost in da prihaja nevarnost lakote vedno bližje.
= Protiavstrijski bojkot v Srbiji. List
»Balkan« poroča, da so pričeli srbski trgovci in .srbsko potujoče občinstvo proti Avstriji bojkot s tem. da ne uporabljajo več parnikov »Donavske paroplovne družbe«. S tem se hočejo maščevati nad nasilstvi. ki so jih pretrpeli zadnji teden Srbi v Avstriji. List pravi: »Ta začetek je dober; bojkot se mora pa raztegniti na vse, kar prihaja iz Avstro-Ogrske. »Politika« poživlja srbsko občinstvo, naj ne obiskuje zdravilišča in letovišča v Avstriji in na Ogrskem. kjer bi jih le preganjali. — To so sadovi klerikalno-militarističnega hujskanja proti Srbiji.
= Iz Albanije prihajajo mračna poročila. Knez je spoznal, da je postal njegov položaj nevzdržljiv in se resno pripravlja na odhod. Njegova soproga je že odšla z otroci iz Drača, baje zato, ker je v Draču zelo »nezdravo« podnebje. To bi bil knez tudi že Iehko preje vedel.	i	.
Iz domačih krajev.
— Novo posojilo ljubljanske mestne občine.
Na torkovi seji je sklenil ljubljanski obč. svet, da najame mestna občina novo posojilo v znesku 1 miljon kron. Novo pojosllo se porabi za kanalizacijo, za zgradbo novih mostov ter za zgradbo tržnih lop. Za zgradbo kanalov zbiralnikov je bilo dovoljenega kredita 500.000 K. Izvršiti pa so se morala tudi druga dela. Napraviti se je moral kanal iz tobačne tovarne \ruradaščico, kakor tudi kanalizacija v karlovškem predmestju, tako da so stroški narastli na 811.000 kron. Onstran Gradaščice, v trnovskem predmestju, bo tudi treba izpeljati kanalizacijo, da se ne bo onesnaževala Ljubljanica, kar bo veljalo 53.000 kron. Z mostove je bilo dovoljenega kredita 185.846 K, veljali pa bodo 338.000 K. Naprava tržnih lop je proračunana v prvi polovici na 95.000 K, v drugi polovici nad 100.000 K. V javnosti se pojavljajo že tudi glasovi za napravo kopališča ob krakovskem nabrežju, ki bi veljalo po proračunu stavbnega urada 160.000 kron. Vsa ta dela bi veljala skupno po proračunu stavbnega urada 914.654 K.
— V ljubljanskem občinskem svetu je podal sodrug Etbin Kristan nujni predlog, da se izdela za mestne paznike in delavce službena pragmatika in da se jim določi za čezurno delo posebna odškodnina. Predlog je sprejel občinski svet soglasno.
— Mestni pogrebni zavod. Na seji ljubljanskega občinskega sveta je poročal župan dr. Tavčar o dosedanjih uspehih pogajanja med občino In podjetnikom Doberletom in Turkom. Z Doberletom je že sklenila mestna občina kupno pogodbo. Za 100.000 K je prevzela občina Doberletovo podjetje. Zupan je predlagal, da naj prične občina že s 1. avgustom z lastnim pogrebnim zavodom. Predlog so sprejeli občinski odborniki soglasno. Dalje je predlagal župan, naj ga pooblasti občinski svet, da nadaljuje s pogajanji s pogrebnima podjetnikoma Turkom v Ljubljani in Rojino v Šiški. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno. Dalje tudi predlog, da najame občina pri deželni banki 100.000 K posojila kot obratni kapital za mestni pogrebni zavod. Vodstvo mestnega pogrebnega zavoda prevzame mestni računski revident gospod Danilo Šaplja.
— Občinski predstojnik v Spodnji šiški. Bivši župan v Spodnji Šiški g. Seidl je postal občinski predstojnik za Spodnjo Šiško.
— Mesečni shod »Svobode« za podružnico Glince se vrši danes točno ob 8. zveč. v »Ameriki« na Glincah. Dnevni red važen. Polna ude-ležba potrebna.
— Tako se ne privabljajo tujci. Sodrug nam piše: Pretečno nedeljo sem napravil izlet v Metliko. Ker sem bil žejen, sem šel v gostilno pri »Solncu«. Vino, ki so mi ga prinesli, je bilo pa tako, da so mi vstajali kar lasje po-. konci, ko sem ga pil. Ampak še vse bolj so se ml naježili lasje, ko sem moral plačati za to »božjo kapljico« 72 vinarjev za pol litra. Kar ni mi šlo v glavo, da v tem vinorodnem kraju zahtevajo za liter najslabejšega vina 1 K 44 v. To je naravnost nesramno odiranje^ in vse so-druge svarimo, da ne hodijo pokušati vina v Metliko. Ko sem se vračal, sem pa izvedel, da se je neki metliški gostilničar izrazil napram železničarju, ko se je ta pritožil nad previsoko ceno za jed, takole: Smo prej živeli brez vas, pa bomo vnaprej tudi! S takimi ljubeznivostmi in s tako visokimi cenami za pijače in jedila pač ne bodo privabili metliški gostilničarji tujcev. Gospodje gostilničarji naj nekoliko razlikujejo med oderuštvom in poštenimi cenami.
— Stavka pomožnega delavstva v celjski »Zvezni tiskarni« še sedaj ni končana. Kam privede ta trdovratnost, bolje rečeno trma, našega Jožeta, res ne vemo. Mož, ki je za vse podjetje, ki ga hoče reševati, tako vnet, ne vidi, kaj trpi za borih 7 K tedenskega priboljška tiskarna. No, pa vsaj iz njegovega žepa to ne gre in to je poglavitno. Javnost slovenska, merodajni faktorji, zganite se, ali se vam oči še niso odprle? Skrajni čas je, da uvidite, da tako ravnanje Jožetovo ni in ne more biti ne v korist podjetja še manj v korist stranki. Ali nima nihče poguma, da mu pove, kar mu gre? O blažena korajža, kako si velika. V torek so
pripeljali v tiskarno 3 dekleta, stavkokazke, katere je prejšnji večer lovil do pozne ure po Gaberjih šef, pardon desna roka Smrtnikova, ter zaradi prevelikih zmožnosti splošno znani knjigovez Perc. Ta mož, ki je imel zadnja leta vse najgrše priimke za Jožeta in je bil njegov smrtni sovražnik, klečeplazi sedaj za njim in hoče s svojo puhlo glavo ter s stavkokazi, katerim seveda obljublja mastne plače, reševati celo zadevo. Skrbi naj raje za knjigoveznico, ki je, kakor iz zanesljivega vira vemo, pod njegovim koinandiranjem vedno pasivna ter v škodo tiskarni, če je temu gospodu interes tiskarne toli na srcu, naj odstopi od svoje plače nekaj pomožnemu osobju, saj je isto gotovo vredno poštene mezde, ker je gledalo vedno na korist podjetja, pa ne tako kakor ta nabiralec stavkokazov, le navidezno in hinavsko, v resnici pa mu je podjetje deveta briga, kar je še zmiraj dovolj jasno pokazal. To revše ubogo, naj se pomiri, pa pusti pomožno delavstvo popolnoma pri miru in skrbi raje za se. Pomožno delavstvo bo drugače govorilo s tem gospodom vse bolj jasno. Delavstvo je složno in ostane složno pa če si ta gospod na lovu za stavkokazi zbrusi obe peti. Capito?
— V celjski »Zvezni tiskarni« so odpovedali tudi vsemu tehničnemu osobju. Doslej je dobilo vodstvo 3 stavkokaze. Živio! Kljub temu počiva vse delo v tiskarni in jo bodo zaprli. Tiskarniško vodstvo je pustilo, da je prišlo do stavke zaradi beraških sedem kron. Toliko bi namreč moralo plačevati vodstvo po novem tarifu pomožnemu delavstvu več na teden. Sedem kron za pomožnega delavca je preveč, ampak visoke dijete ravnatelju niso nikomur na poti. Štajerski liberalci so res Iehko ponosni na to podjetje. Takšna je dejanska ljubezen slovenskih liberalcev do slovenskega delavstva.
Vojaške koncerte priredi znani prvovrstni kinematograf »Ideal« v Ljubljani v soboto 11. in
nedeljo 12. pri predstavah ob pol 9. zvečer. Predvajala se bode krasna veseloigra v 3 delih »Ona ne more reči ne« in senzacionalna dve-dejanska -drama »Strojni kotli«. Vsaki petek specijalni večer z vojaškim koncertom. Kdor se hoče dobro zabavati, naj poseti to prvovrstno podjetje!
— Hippodroin Kabath se je.že nastanil v lastnem velikem šotoru v Lattermannovem drevoredu v Ljubljani ter nudi gledalcem kakor jahalcm zelo obilo zabave in smeha. Podjetje ostane tu samo kratek čas ter se obisk toplo priporoča.
2000 kovinarjev v stavki in 1800 izprtih.
Akcijske družbe, ki se rede od državnih subvencij'm Od mastntn prufitcrv, delavstvu še vse bolj brezsrčne kakor poedini podjetniki. Nič manj kakor 140 miljonov je dala naša država v kratkih letih subvencije akci-onarjem kapitalistom avstrijskih ladjedelnic in obeta se jim nov velikanski profit, ker so meščanski poslanci v delegacijah v Budimpešti dovolili zgradbo štirih naddridnotov. Od vsega tega bodo pa dobili delavci nekaj beraških drobtin.
Zakaj stavka 2000 kovinarjev v tržiški ■ladjedelnici in zakaj je 1800 izprtih?
Delavce v ladjedelnici »Cantiere Navale Triestino« v Tržiču na Goriškem je goljufalo podjetje venomer pri akordnem delu. Temu sleparstvu so hoteli delavci napraviti konec s tem, da so posamezni oddelki zahtevali od ravnateljstva pismene tarife za različna dela. Ravnateljstvo ni hotelo objaviti teh tarif, tajno, to seveda samo zaradi tega, da je delavce sleparilo kakor je hotelo. Razburjenost med delavstvom je pa še bolj narastla, ker je vodja ladjedelnice Tedeschi vedno le s praznimi obljubami in nekako zaničljivo delavcem vse
to odklanjal. Prišlo je do stavke med zabijači (Stemmer). Bilo jih je 200, ki so se poravnali in dobili tarif. Komaj pa je bila ta kategorija na delu. že so zastavkali zbijači (Stanzer). katerih je bilo 300. Ti so tudi zahtevali tarifne pogodbe. Obenem so Pa zastavkali pomagači angleških delovodij, ki so zahtevali mezde, kakr-
Za resnico.
\	Roman.
s * Spisal Jožef Lalebter. -(Dalje.)
Rakev so prinesli v mrtvaški voz baš, ko je t oblačnega neba jel naletavati vlažen sneg. »Torej, srečno pot!« je dejal Mikyška, hiteč nekam spred, kjer je imel sprevod voditi mladič s palmovim listom.
Sprevod se je premaknil. Duhovnika ni bilo, ker se je Soumar odrekel cerkvi. Pred rakvijo je korakala samo četa dijakov in navadnih delavcev in deklica v črnih krilih in črnem zavoju, nesoč na rdečebeli blazini železne verige in trnovo krono.
Ob vozu pa je korakalo nekoliko bivših soobsojencev Soumarjevih. Držali so trakove vencev, položenih na rakev. Precej za vozom je šel brat Soumarjev, prišedši z Dunaja, potem Bartoš z ženo in nekoliko imenitnejših oseb, med katerimi si videl Mikyško in advokata Mrazka. Mikyška se je namreč vrnil sem za rakev, bržko je spredaj uredil vse potrebno in ukazal, naj se sprevod premakne. On je bil tisti, ki je poskrbel za tisti zunanji sijaj in zadnjo čast Soumarjevo.
»Veste, doktore,« je pravil po poti advokatu Mr&zku, »naj si je Soumar zadnji čas še tako laviral, prej se je vendar silno boril za narodno misel. Naša dolžnost Jej da ga slavno-
stno pokopljemo. In potem boljše propagande ni za narodno delavstvo nego tak pogreb!«
Doktor Mržzek Je prikimal. Sprevod je šel po Žitni ulici proti Vinogradom; snežilo je gosto. Udeželilo se je mnogo Soumarjevih znancev: Kačerovskij, Ondraček, Ivan s Hanušem, tudi Jenšovsky z Otokarjem. Zadej jih je spremljala močna eskorta policajev na konjih. Ljudje, vznemirjeni vsled nedavnih izgredov, so tekali gledat, marsikdo, zlasti mladi ljudje, so se pridruževali pogrebu, dasi so jih vojaške straže semtertja razganjale. Za okni po ulicah so se prikazovala obličja, začudeno zroča na ta sprevod, ki je brez godbe in brez^ petja, brez križa in brez duhovnika nekako žalobno korakal v snežnem vrtinci proti OlŠanom.
Mikyška se je oziral ter se časi navdušeno nasmehnil. O priliki je zopet dejal Mr&zku:
»Veste, doktor, škoda, da policija ni do^ volila, da bi ga bili nesli vso pot. Veste, vrstili
bi se in baš oni, ki so bil z njim skupaj
zaprti! To bi bilo imponiralo! Seveda se ni dalo vse izpeljati.«
Večkrat se je ozrl i nazaj, kjer je med spremljevalci opazil naenkrat Ivana in flanuša. »Aha! Aha!« si je mislil sam pri sebi.
XLIV.
Ob treh je sprevod prišel do pokopališča. Pri vratih je nastala gnječa, a naposled so se vsi udeležnlci zdrenjali noter ter hiteli po glavnih in postranskih potih, da bi o pravem času prišli do Jame,
Pri šestem oddelku je mrtvaški voz obstal. K Jami je stopil duhovnik. Nekdo je vzkriknil: »Nič duhovnika!« Toda grob so vendar blagoslovili in potem je pristopil MikyŠka k rakvi.
Resnobno se je ozrl, nasmejal se s tožnim nasmehom ter izpregovoril nagrobni govor.
»Bratje, tovariši!« je začel. »Živimo v času, ki nam nalaga neko rezervo. Ne čudite se torej, da vam ne moram govoriti tako od srca, tako odkrito, kakor bi rad baš v tem času. Glejte, bratje, tu smo spremili do groba enega prvih navdušenih bojevnikov za misel, za katero se borim i jaz, za katero meni in vam goreče bije srce v prsih. Tu smo spremili k grobu bojevnika, ki-ni hotel internacionalnih, ampak narodne delavce, ki je šel v boi za državno pravo in za to sveto svojo misel trpel v ječi. On je bil, ki nam Je dal vzor, kako živeti in trpeti za domovino. Zato bratje, vam pravim: Ne marajte tistih glasov, ki vas vabijo v internacionalni tabor, ampak vedno se spominjajte njega, ki ga pokopavamo in ki vam je pokazal drug vlij. Mi moramo iti skupno z vsem narodom, mi moramo iti s temi, ki se bore za domovino, za nje svete pravice in pred vsem za državno pravo. Mi — mi, bratje, moramo vsi biti narodni, zavedni delavcL
V nekih krogih so se porodili glasovi, kličoči po svetovnih mislih in svetovnih teorijah. Jaz, tovarši, tudi nisem nemoderen človek. Tudi on, tu v rakvi, ni bil nemoderen človek. Toda, bratje, kaj so vse svetovne misli, vse teprjje, napram edipi, največji, najžarnejši rai-
šne imajo pri domačih delovodjih. To se pravi pravično razdelitev akordnega zaslužka, ne pa, da bi pobasali Angleži ves akordni zaslužek, kakor se je doslej godilo.
Kakor hitro pa je ravnateljstvo spoznalo resne namene delavcev, da delavci namreč odločno zahtevajo svoje pravice, se je hotelo sporazumno s paroplovno družbo »Avstro-Američana«, kot lastnico ladjedelnice, na sledeči način oprati:
Obema kategorijama delavcev je poslalo tole obvestilo:
Pomagačem angleških mojstrovi
V odgovor Vašim zahtevam Vam sledeče sporočamo:
1. Vodstvo ladjedelnice bo objavljalo v bodoče interesentom akordna dela.
2. Na zahtevo delavcev je vodstvo pripravljeno, da dovoli delavcem vpogled v akordne knjige.
3. Delavcem se bo izplačeval na račun akordnega dela predujem;
4. Ako se dogodi, da odpuste angleški mojstri delavce, je vodstvo pripravljeno, dotič-ne delavce sprejeti v delo.
5. Vsled tega, ker je vodstvo ravnokar delavcem zvišalo plače, je nemogoče zvijati minimalne plače za 38 v.
Razentega je vodstvo pripravljeno, da izplača delavcem saldo akorda po domenjeni dnevni plači.
Upamo tedaj, da bodo delavci s tem zadovoljni in jih vabimo na delo. to tembolj, da ne bodo druge kategorije zadržane pri delu.
Drugo pismo se glasi:
Delavskemu odboru zbijačev (Stanzer). •
V odgovor na Vaše pismo od 6. maja Vam sporočamo sledeče:
Ravnateljstvo Je pripravljeno, da Vam da pismene tarife za akordno delo. vendar pa je to nemogoče takoj, ker se mora poprej posvetovati predvsem z raznimi delavci, ker le na ta način nam je mogoče izdelati tarif.
Zatoraj Vas vabimo na delo. to tembolj, ker bi bili brez Vašega dela zadržani tudi drugi profesionisti.
Toraj to so pisma, ki jih je poslalo ravnateljstvo delavcem po mojstru ladjedelnice Tedeschiju, ki pa je spravil pisma lepo v žep in jih delavcem ni izročil. Ko bi bil Tedeschi obvestil delavce, bi skoraj gotovo ne prišlo do štrajka; ker pa Tedeschi svoje naloge ni izpolnil, je naraščalo med delavstvom vedno večje razburjenje. Gospod Tedeschi. videč med delavstvom to razburjenost, zaukaže s parno sireno ustaviti delo. Nato je zapustilo 3000 delavcev ladjedelnico.
Direkcija ladjedelnice je takoj poslala v Tržič tajnika delodajalske organizacije drja.
sko organizacijo in ravnateljstvom ladjedelnice. Obe stranki sta se pogajali. Zapisnik o teh pogajanjih se glasi: V Tržiču, 9. maja 1914. Da v bodoče ne pride med delavci in ravnateljstvom zopet do nerazporazumljenja, se sklene, da se da obema strankama en mesec časa. V te mčasu naj se izdela kolektivna pogodba med kovinarsko organizacijo in ravnateljstvom 'ladjedelnice. Nadalje se tudi konsta-tira, da je prišlo do delavskega gibanja le vsled nesporazumljenja.
Še istega dne je bil shod, na katerega je prišlo na tisoče delavcev. Shod je imel namen, da določi ali naj gredo delavci v ponedeljek delati ali ne. Po burnih debatah se je sklenilo, da gredo delavci na delo.
Kolektivna pogodba se je izdelala, in na shodu, ki je bil drugi dan na travniku »Avstro-Amerikane« pred ladjedelnico, je bila tudi soglasno sprejeta.
Po tem shodu so se sešli zastopniki delavcev z dr. Cimadorijem, zastopnikom ladjedelnice. Sklenilo se je. da se določi 8dnevni termin. da zainore ravnateljstvo pregledati od delavcev predlagane zahteve; nadalje se je sklenila da naj se pogajanja vrše vsak dan po zaključku dela.
9. junija Je kovinarsko tajništvo predložilo kolektivno pogodbo, ki se glasi:
1. Splošno povišanje plače onim delav-
sli? In zato moramo najprej izbojevati naš narodni boj in potem, bratje, če se bo komu hotelo naj premišljuje tudi o tistih drugih vsakovrstnih nravnih, socialnih in drugih vprašanjih.
Bratje! Naši očetje so se stoletja in stoletja borili in umirali za domovino. Torej dokažimo, da i mi vsi za ta naš narod, čeprav je majhen in stiskan, znamo umreti, da, bratje, umreti, baš tako kakor naši očetje, od kojih smo podedovali to najdragocenejšo dedščino, naš jezik, ki si ga ne damo izruvati od nikogar. Dokažimo, da znamo trpeti in umirati kakor on tukaj, kateremu bodi med nami nevenljiv spomin!«
Mikyška si je z rutico obrisal potno čelo. Nato je odstopil v globoki tišini od rakve. Oziral se je slovesno in zmagoslavno« kakor da nekoga išče. In baš v tem hipu je ^anuš Ivanu, ki je trpkim nasmehom posli«®! Mikyškin govor, rekel:
»Krokarji in vran* se vlačijo po gomilah padlih. Tu vidiš: Bodoči voditelj naroda!«
V tem Je n**aj ljudi prijelo vrvi in se pripravljalo, da spuste rakev v jamo. Bart°sje srdito godrnjal nekaj, in Soumarjev brat je s sklonjeno glavo gledal vse te priprave ter šiloma zadrževal solze v očeh. Potem pa, kakor bi »e bil nečesa spomnil je na|*0 narpdil križ na pokrovu rakve. Tudi Bartoševka je jokaje prekriževala pokrov, na katerem se je nabiral sneg, ki se le vsipal izpod neba.
Da^es petek 10.
Jutri soboto 11. Pejutržnjem nedeljo 12
tem ki imajo sedaj na uro 30 do 50 vin. na 51 do 70 vin. torej po 10. 8 in 6 vin. na uro več. To velja tudi za mlade delavce in sicer po
'4 vin. na uro več. Izjema je samo pri onih. ki imajo učno pogodbo.
2. Znižanje delavnega časa za pol ure in sicer tako, da se ob sobotah konča delo ob 4. popoldne.
3. Plače za čezurno delo: Prvi dve uri. to je od pol 5. do pol 7. naj se zviša za 25%, od pol sedmih do zjutraj pa na 75%. Za vsako nedeljsko delo pa naj velja 75% povišek.
K temu naj se všteje tudi vse tiste praznike. ki so v regulativu. Vsi nekvalificirani delavci. ki so zaposleni pri popravilih ob nedeljah, dobe. po 100% več plače.
Ves percentuelni poboljšek pade na dnevne plače in ne na akordne cene.
4. Nočni odmori naj se razdele na tri polovične ure in sicer od 6. do pol 7. zvečer, od pol 12. do 12. ponoči in od pol 7. do 7. zjutraj. Delavce, ki delajo ponoči, se na noben način ne sme klicati prej na delo, kakor ob pol 12. dopoldne.
.5. Za akordna dela naj izdela ravnateljstvo tarif, ki ga mora podpisati akordni mojster. Za akordna dela. ki nimajg cen. naj se delavcem izplača po 60% več tia dnevno plačo.
Za vsako akordno delo. ki traja dlje ko 6 tednov, naj izplača ravnateljstvo vsake 4 tedne 5% zaslužka.
Za akordna dela, ki se lehko zmerijo na metre ali določi na kose, se naj izplača zaslužek vsak teden: to velja tudi tam, kjer se lahko doseže procentualna mera.
Mo je akordno delo v soboto zgotovljeno, ■Se izplača zaslužek zanj prihodnjo soboto.
Mojstrom ali namestnikom naj se dovoli vsaj enkrat na teden vpogled v akordne knjige.
Ako delavec pri akordnem delu prej neha, ■preden je zgotovljeno, naj se mu izplača dnevna plača.
6. Tesarji naj pregledavajo odre, na katerih se dela, da konstatirajo, če je varnost delavcev zasigurana; tem naj se na njihovo dnevno plačo doda 60% poviška.
7. Določba za delavno obleko naj ostane; strošek za popravo obleke naj se tedensko izplača.
8. Delavce zaposljene na parnikih izven Tržiča, naj se uvrsti med parniške oficijale, ter Se jim plača ure od odhada do prihoda v Tržič.
9. Sistem, ki je veljal doslej, da so ostajali 'delavci na delu dolžni, naj se odpravi za vse kategorije.
10. Vsem delavcem naj bo dovoljeno, da prihajajo 4krat-na mesec po eno uro na teden na delo boli pozno,, izvzemši ponedeljek.
11. Dečki pod 16. letom so od nočnega 'dela izključeni in se jih mora prisiliti na obiskovanje obrtne šole.
12. Patruliranje žandarjev po ladjedelnici jnaj se opusti.
13. V slučaju, da se kdo ubije, naj se delavcem dovoli, da zapuste delo in naj se to naznani s parno sireno.
14. Ravnateljstvo naj vsak mesec odtrga Vsem delavcem zaslužek ene ure. Ta denar naj $e porabi za ponesrečene ali bolne delavce.
Dodatek:
Za voznike in v hlevih zaposlene delavce >iaj se določi tedenska plača 32 K.
Pri delavcih na mostovih naj se uvede 9-urno delo ob sedanji plači.
To pogodbo je predložila kovinarska organizacija ravnateljstvu. Zastopnik podjetja, dr. Cimadori, je izjavil 17. junija, da ima popolen mandat -m 4a se ravnateljstvo ne bo pogajalo na podlagi te pogodbe, ker sploh ne dovoli nikakršnega izboljšanja. Vsled te izjave so za-stavkaH delavci. O izidu stavke bomo poročali. Boj tržiških kovinarjev je boj delavske <>r_ ganizacije proti -organizaciji kapitalistov.
Socialni in strokovni pregled.
Slovenskim kovinarjem! Vsi stanovi, vsi razredi človeške družbe, razen enega, namreč kapitalistov, priznavajo dandanes brezpogojno eno geslo in to je: Boj za obstanek, boj za večji kos kruha. Ta boj pa postaja, od dne do dne težavnejši in posameznik je v tem boju kakor bilka na vodi, ki jo lehko odnese najrahlejši val. Zato pa gredo stanovi in razredi v ta boj skupno. Le združitev ljudi z enakimi težnjami m enakimi interesi zamore v tem boju doseči res kaj prida. Iz tega spoznanja so vzrastle tudi mednarodne delavske organizacije, med katerimi zavzema prvo mesto organizacija kovinarskih delavcev. Kovinarski delavci, ugro-ženi od mednarodnega kapitala, nastopajo v mednarodnih organizacijah v boju za izboljšanje svojega položaja. Kaj pomaga slovenskemu kovinarju, ki mora po svetu s trebuhom za ki uhom, oi gan^racija, ki se postavlja na zgolj narodno stalisce? Narodne organizacije niso iuc drugega nego pomoč podjetnikom pri izkoriščanju. Podjetniki se tudi organizirajo, a ne po narodnostih, temveč po interesih. Ker imajo vsi podjetniki — slovenski, nemški, italijanski ?amo en interes, namreč ta, da dajo svojim delavcem čim manj od svojega dobička da ostane njim tem več, zato se združujejo na mednarodni podlagi. Vsi so složni, Slovenci Nemci in Italijani, kadar je treba ogoljufati delavce. Delavci pa naj se cepijo v svojih organizacijah, delavci naj postavljajo na prvo mesto rešitev »milega« naroda? Ali ni to nezmi-sel? Ali ni nespameten delavec, ki kriči s praz-
Petek specijalni večer z dramo Sanje po opiju Soboto veseloigra „Ne more reči: ne!“
V
L
niin želodcem živio Slovenci? Kdaj so še doživeli slovenski delavci, da bi jim prišel ves narod na pomoč, kadar so jih podjetniki postavili na cesto in ko so bili brez cvenka? Kje so oni slovenski rodoljubi, ki bi ob času brez-strelie? Ce nimaš jesti, pa pogini... Kovinarji! Organizacija, mednarodna kovinarska organi-poselnosti dali slovenskemu delavcu kruha in zacija, je vaše zavetišče, je vaša pomočnica. Poglejte kovinarje v Nemčiji, ki so v mednarodni organizaciji, kakšne mezde imajo. Ker so združeni, so močni, ker ne poznajo pri boju za obstanek nobenega narodnostnega vprašanja, zaslužijo še enkrat toliko kakor vi. Organizacija jim je priborila večji kos kruha, krajši delovni čas, varnostne naprave v delavnicah. Vi, slovenski kovinarji, ste pa še needini zato pa imate nizke zaslužke, dolg delavni čas in vaše življenje v delavn. je vsak dan v nevarnosti. Kovinarji, ki ste že v mednarodni organizaciji, delujte z vso silo na to, da pridobite čim več tovarišev v našo organizacijo. V nedeljo 19. julija, na rdečo nedeljo slovenskih kovinarjev, vsi na noge, da podvojite število članov.
* Odsek za socialno zavarovanje je dovršil svoje delo. Zakonski načrt pride v jeseni v državni zbor. Za poročevalca v zbornici je določen dr. Krek.
* Iz pivovarniške stroke. Iz poročila pivovarniške zbornice posnemamo, da je v zadnjem letu ta industrija nazadovala. Upeljava deželnega davka na pivo, je podražila sirovine za 100%, kar je imelo za posledico, da je konsum piva padel za 20%. V zadnjem letu Je na severnem Češkem ustavilo 5 velikih pivovaren svoj obrat. Pri ostalih pivovarnah pa se je produkcija občutno omejila. Pa tudi gostilničarji in najemniki so zadolženi, in ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, kar seveda pomeni polom v pivovarski industriji. Od 1. 1909., ko je bila produkcija piva na Češkem najvišja, namreč čez 10 miljonov hektolitrov, pada produkcija od leta do leta, ne da bi bilo posebnega upanja na boljšo bodočnost. Posledica tega nazadovanja zadene v prvi vrsti češko delavstvo. Brez varstva, brez organizacije, stoje osamljeni pred to grozečo gospodarsko krizo. Zato je tem ljudem sedaj zelo težko pomagati. Prepozno so spoznali svojo napako, ki so jo napravili vsled svoje brezbrižnosti; sedaj se ne morejo več braniti. Toliko časa dokler je pivo-varnarjem šlo dobro, so delavstvo izkoriščali.
GORČEVfl
sedaj jih ne potrebujejo več, ne meneč se za njih bedo. — Pivovarniški delavci in sodarji! V organizacijo, dokler ni prepozno.
Odgovorni urednik: Ivan T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
l	u.	au
IZANOTF
‘•BOLEZNI.
-E-INKIRUft3ICNi -PORODNIŠNICA.
/ LJUBLJANA • KOMENBKEGAUL1CA- 4 \ f S£p-zDRffi^.pRmrajDR FR. DERGANC
Na obroke zlata verižica
©
za gospode in dame
60 gramov težka, K 140—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, piše naj takoj. R. LECHNER, Bre-clava (Lundenburg) 707, trgovina z zlatnino.
Ena ura za reklamo.
Kdor hoče elegantno in fino uro za gospode ali dame zastonj, naj piše takoj na tvrdko ur
Frr Schmidt,
Praga-V i n o lir a, d y'
Avstr, orožnotvorniška družba, Steyr,
Porok za najprijetnejšo vožnjo s kolesom ob času dopusta ali počitnicah je
_ tfllficccn/mrn
(orožno kolo) najboljše kolo monarhije
2TOILO
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalogi gratis in franko od zastopnikov Ivun Jax * slu, Ljubljana.
Najboljši so danes
to H mi
Prednost: lin tudi nazaj; pouk brezplačen.
Garancija deset let.
KrogllCan lok (Kugellagar).
V rabi jih je že 2 in pol milijona.
ZtiMi cenik, ki jt poltnlne prost.
Sip 1 m
9 •: ■ <
Stroi veze (Štiha) maši nogavice in perilo.
Jos. Peteline
= Ljubljana, =====
Sv. Petra nasip Si, 7 (za vodo, poleg gostilne pri fajmoštrii).
Stroji za vsako obrt In kolesa.
m
Novo! Grand Hippodrom Noblesse. Novo!
Dovoljujem se cenj. p. n. občinstvu naznaniti, da sem nastanil svoj prvovrstni hippodrom v
X^-\JL“bl3aa2Li, XjSitter2:^asXixn.ov djreTrored.
55- Otvoritev v nedeljo popoldne ot> S. url. ZJB
Vsak dan velika jahaška zabava za dame, gospode in otroke,
Pri koncertu ure trajajoča zabava za gledalec, ker se dogaja vedno kaj smešnega. ’S5Vč53a. grbdLba,	'	□=5e©ta,'srxa,xit-
KOLESA PRIZNANO NAJ; BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl .GOREČ
LJUBLJANA MARIJE TERE; ZIJE CESTA ŠT. 14 NOVI SVET NASPROTI K01IZEJ A - Z AH: TEVAJTEPRVI SlOV.CENitf BREZPLAČNO
»■•bo.	Po	rabi.
Tako čudežno-^premembo povzročajo
KOLA-DULC
najboljša naravna hrana za možgdta« in Sivce.
Razpoloženje, mišljenje, delovanje, kakor tudi vsak gibljej našega telesa je odvisen od možgan. Oslabljenje, glavobol, slabosti, onemoglost, slabost živcev, kakor tudi splošna slabost telesa, so znamenje nedostajanja življenjske sile. Hočete-li se trajno čutiti zdrave in sveže, z jasno glavo, zdravim razumom in dobrim spominom, hočete-li delo in vse žalosti smatrati za zabavo, uživajte Kola-Dulc. Ta pomladi in izboljša kri, d& tako zopet moč in življenje, ter vpliva na celo telo blagodejno. Kola-Dulc povzroča veselje do življenja In imoi k poklicu, povzroča tudi, da se človek čuti mladega, zdravega in delavnega, kar prinaša uspeha in srečo. — Ce uživate nekaj časa Kola-Dulc vsak dan, postanejo Vaši živci močnejši, vsaka slabost izgine, in vsled močnega učinka se boste čutili zdrave in močne. „Kola“ priporočajo zdravniki celega sveta in ga rabijo v bolnicah, kakor tudi v vseh zavodih za zdravljenje živcev.
Zahtevajte kola-DULC zastonjl
Zdaj se Vam ponuja ugodna priložnost za ojačenje živcev. Ne odlašajte in pišite mi dopisnico s svojim natančnim naslovom, na kar Vam pošljem z obratno pošto količino Kola-Dulc zastonj in poštnine prosto.
Ta doza je dovolj velika, torej zadošča, da se Vam po zaužitju olajša in da se morete sami prepričati o čudotvomi moči. — Ce Vam ugaja, lahko naročite potem več. Pišite pa takoj predno pozabite. Glavna zaloga: Hoiligengeist-Apothok«, Bu-dapesl VI., Abl. 416.
Vljudno vabi
Kornel Kabath.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici.
Štev. 2301/UL 1914
Razpis službe.
Pri podpisani je razpisana služba
^ strežnika-vratarja ^
katero je nastopiti s 1. septembrom 1914 in za katero se zahteva razun strokovne izobrazbe tudi znanje deželnih jezikov. K tej službi je spojeno stanovanje in kurjava v naravi.
Prošnje, s to zadevnimi zahtevami plače in opremljene z dokazi strežniške službe je vložiti vodstvu blagajne najpozneje do 81. julija 1914.
Nadaljna pojasnila se dobe ob navadnih uradnih urah v blagajniški pisarni.
Iz okrajne bolniške blagajne v Gorici,
dne 24. junija 1914.
Predsednik:
___________________________________________ Alfred	Calllnl	L	r.
 Okrajna bolniška blagajna v Gorici.
Štev. 262fl/IX 1914	VABILO
Podpisano vodstvo vabi delegate Članov blagajne In zastopnike delodajalcev na
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo 12. julija 1914 ob pol 11. zjutraj v dvorani blagajniških uradov (ulica Morelli štev. 16).
DNEVNI RED:
1. Citate in odobritev zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora z dne 21. dec. 1913.
3. Statistično in blagajniško poročilo za leto 1913.
4. Predložitev in odobritev računskega sklepa in izkaz premoženja za leto 1913.
5. Volitev nadzorovalnega odbora.
6. Volitev razsodišča.
7. Raznoterosti.
Za načelstvo okrajne bolniške blagajne v Gorici,
dne 1. julija 1914.
Predsednik: Alfred Callini 1. r
Opomba: Delodajalci so lahko zastopani — glasom § 29. blagajničnih pravil — po svojih z rednim pooblastilom pooblaščenimi uradniki. Toliko delegati članov kolikor zastopniki delodajalcev se moraio izkazati na občnem zboru z izkaznico.
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov doiasacespra Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Brez konkurence!	Solidna	postrežba.
------------------  Mafnižfe	ce«e.	----------------
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
čevljev
je v zalogi lastne tovarne
(Varstvena znamka.)
Cenejše vrste od K 150 naprej
.......................K	26-
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBU
□	D
|	Kmečko	delavska,	gospodarska	i
|	zadruga	v Dobravljah na Goriškem	|
□	r.	z. z o. z.	□
a	a
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g u žino dobrepa in naravnega vina svojih za- □ d družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega g g	vina se jamči.	g
g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g n nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, a
D	D
n	□
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDn
Naročajte in kupujte »Zarjo**!
Na izbiro pošilja tudi na deželo; Krasna |	krila, kostume, plašče,
OlUZ6 domače obleke, perilo mo--1	derce in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcsh in krstui čpravi.
«———— Solidna, tvrcUseu.  .................
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovralnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Pozor občinstvo!
Pozor stavbeniki!
Gostilna
Florljanska ulica štev. 6. ^ Pristra vina. Domača uhinja,
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje, Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta,
| Zaloga pohi- ( 1	|	Liubliana, IVia-
| štva in tapet- j (Pl f	Ul il lit j rije Terezija
j niškega blaga j	mizarstvo.	I c-11 (KolizeJ).
„________  :____________________  .„.i______________
S	i
| Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-1 dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic
\: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov
Ordinira
Zdravnik blagajne
Stanovanje
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Frančiškanska ul št. 2, II. nadstr.
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Turjaški trg št. 4
Dr. Robida Ivan
splošno zdravljenje
Dalmatinova ul, št. 3, pritličje
Edna posebnost
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Mestni trg št. 3, I. nadstropje
Frančiškanska ul. št 4, pritličje
očesne in ušesne bolezni
Dr. Demšar Jernej |8.1/jl0 3_5
kožne in spolne bolezni |
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le. v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli elan vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in pra2nikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Prešernova ulic št. 3, III. nadstr
Zdravnik = s== želodca
nonnnonDBBCDnnnnonBnnnncncncnnDnBnncimnBnnnonaoDnDDononBoaonDDonQOQt<BtpEa
BD BB	n	'-,1
q S	Pri nakup« različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko n
A. & E. Skaberne
=	Potniki =====
v severno In južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTR o AMERIK AN A
Trst-Newprk, Buenos Aires-Kio dc Janeiro
z riajnovejšitni brzoparniki z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim bozojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel^d.