ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBL JANA
pco^HtaL Kiiurafair « I m!« teto L TS,—, t 30 «t. — OtflMBiM M 1
trgorvka Ib abrtM ojlin L t I JO, ogUM đninl L
V Trsta, t ntMla, 4»
1fS(» • Lito
itevilka 30 e«nt
Letnik Lili
EDINOST
UraduStr« in vprumlMvoi Tnt (3), ulic* S. Franc esc o d'Aasisl 30, T«-J«foa ll-SI. Dopisi oM — pošiljajo »»ključno urednlltru. ogl»*l. r»kU-In d«nr pn aprnvailtvn. Rokopisi — om mb|o. Ntirukbtu pitan m M »promajo. — Last, anloibn in tisk Tlaktra« «£dinost*i Podurodniitro ▼ Gorici t otica Gio—t Car duo ci it. 7, L n. — Talil »i 321, Glavni fes odgovorni uradnik: prof. Filip Pario.
P3$a|on|a
mt Francijo in Ameriko
v torek in sredo so poročali
vsi listi o odgovoru vlade Zedi« njenih držav na francoske predloge o sklenitvi nove arbitrarne pogodbe med obema državama, a katero bi Francija in Amerika |avuo pred vsem svetov izjavili, da se v nobenem slučaju ne bosta posluževali vojne za reševanje medsebojnih sporov. Gre torej, kot se vidi, zopet za ono « vojno proti vojni*, o kateri smo na tem mestu že ponovno pisali.
Vprašanje, na katero se nanaša omenjeni odgovor Zedinjenih držav, pa je stara že skoro eno leto. Že v mesecu juniju lanskega leta je francoski zunanji minister Briand poslal vladi Zedi-njenih držav noto, ki je vsebovala predlog, naj bi se sklenila mea Parizom in Washingrtonom pogodba, s katero bi se postavila vojna izven zakona. Previdni Briand je sprožil to vprašanje najprej pooom tiska in ko je videl, da je ameriško javno nine-nje njegovo pobudo simpatično sprejelo, se je odločil za ta korak v nadi, da je uspeh zagotovljen.
Mnogo Časa se o francoskem načrtu ni več govorilo in še le proti koncu lanskega leta in v začetku letošnjega je postalo vprašanje »opet aktualno. V Pariz je namreč prišel tedaj odgovor ameriške vlade. Washing-ton je izjavljal v tozadevni noti, da pozdravlja naj topleje- plcme-aito pobudo francoske vlade, da j>a se akcija mora razširiti na način, da bi Francija in Amerika predložili sklenitev pogodbe proti vojni V3em poglavitnim državam sveta. Pogodba, ki bi postavljala vojno kot sredstvo nacionalne politike izven zakona, bi torej ne podpisali samo Francija in Amerika, temveč vse velesile hkratu. Vojna bi se v tej pogodbi obsodila kot mednaroden zločin brez vsakega pridržka.
Na te predloge je odgovorila francoska vlada 20. januarja. V glavnem je bilo rečeno v tozadevni francoski noti, da Francija v načelu ni proti temu, da 'bi se akcija proti vojni razširila Še na drage države, vendar pa da bi se mogla pridružiti vladi Zodinjenih drŽav za skupen korak pri drugih vladah le pod pogojem, da se proglasi za nedovoljeno le napadalna vojna in ne vojna sploh, t. j. torej ne tudi brambne vojaške operacije. Ta omejitev da ji nalaga njen položaj kot članice Družbe narodov in njen položaj kot podpisnice locarnskib pogodb. Poleg tega j.^ bila sfprejeta lansko leto od p užbe narodov resolucija, ki izrecno obsoja le napadalno vojno, medtem ko ni izključeno, da bi morale članice ženevske ustanove nastopati v bodoče tudi z orožjem proti onim državam, ki bi v nasprotju s svojimi obvezami napadle kako drugo državo. Skratka: Francija more kot članica Družbe narodov skleniti le tako večstransko pogodbo, s katero bi se obsodila m proglasila za mednarodni zločin le napadalna vojna.
Nova ameriška nota se bavi ^koro izključno le z izpodbijanjem tega francoskega stališča. Državni tajnik zedinjenih drŽav g. Kellog pravi med drugim, da mu je nerazumljivo, kako bi Francija prišla v nasprotje s svojimi obvezami napram Družbi narodov, če bi se sklenila večstranska pogodim proti vojni sploh, medtem ko je pripravljena skleniti tako pogodbo v dveh, t j. samo med Francijo in Ameriko. Med tako pogodbo med dvema in med več državami pač ni nikake razlike v bistvu, temveč samo v stopnji. Zato vztraja Amerika pri svojem iredlogu, naj bi vladi Zedinje-nih drŽav in Francije pozvali skupno Se Italijo, Anglijo, Nemčijo in Japonsko, da bi sklenile pogodbo, s katero bi se obsodila vojna brez vsakega pridržka. Ko bi bila pogodba sklenjena med omenjenimi državami, bi se lahko pridružile tudi vse druge.
Ameriški odgovor ni bil v Franciji sprejet simpatično. Ker sta stališči obeh vlad nezdružljivi, so prišla pogajanja na mrtvo točko, tako da so izgledi na uspeh te akcije zelo borni. Tudi ta pogajanja nam nudijo
Oilsovor načelnika vlo
na interpelacijo fašistovskih poslancev o protiitalijanskili manifestacijah v Avstriji
M ka zanimanja
za sejo poslanske zbornice
RIM, 3. Pričakovanje za današnjo sejo poslanske zbornice je bilo nad vse živahno. 2e pred pričetkom seje so bile galerije natrpane, dvorane in dipl o matične lože (dobro ^zasedene. V prvi vrsti je bilo opaziti francoskega poslanika De Beaumar-chaisa, angleškega poslanika, poslanika Združenih držav, če-hoslovaškega ministra in mnogo drugih diplomatov. Par minut pred 16. uro so bili že skoro vsi poslanci navzoči, nakar so začeli prihajati člani vlade.
Točno ob 4. popoldne je predsednik zbornice on. Casertano otvoril sejo. Po otvoritvenih formalnostih se je vršilo glasovanje o raznih zakonskih osnutkih. Med tem je prispel v zbornico načelnik vlade on. Musso-lini, burno pozdravljan od nav-zsočnih.
Povzel je takoj besedo, da odgovori na interpelacijo poslancev on. Pellizzarija in tovarlSev glede protiitalijanskih manifestacij v Avstriji.
Mussoltoijev govor
Italija in Avstrija
Načelnik vlade je dejal:
«Moj odgovor, Časrtiti interpelira j oči tovariši, prihaja nekoliko pozno radi naslednjih razlogov: Pred vsem sem hotel citati ste-nograiično besedilo govorov, ki so bili izrečeni v avstrijskem nacionalnem svetu; hotel sem nadalje potom razgovora z našim dunajskim ministrom dobiti dopolnilne vesti glede govorov. Končno sem hotel da preteče dovolj veliko časovno razdobje, ki naj odvzame incidentu značaj prev like dramatičnosti. Hanibal ni še pred vratmi in tudi moiis. Seipel ne. Italija je danes velika država, politično enotna, narodno homogena, moralno kampaktna, socialno urejena kakor nobena druga država v Evropi, Italija je danes velik narod 50 milijonov ljudi, izmed katerih živi 42 milijonov na polotoku. Ti ljudje, skaljeni po fašizmu, imajo trdne živce, malo besed in so žilavi, Avstrija je to, kar je. Vprašal semi se celo, ali se sploh izplača odgovarjati. Gotovo je, da bi jaz ne bil polagal nobene važnosti na proti-italijansko in protifašistovsko govorniško vežbanje avstrijskega nacionalnega zbora, če bi ne bil posegel v razpravo kancelar, namreč načelnik avstrijske vlade, mož, ki je z mnogih vidikov eminenten. Govoril bom torej z največjo mirnostjo, a brez dvoumnosti — torej jasno, kakor je na^a navada. Dodajam takoj, da je to poslednjikrat, da bom govoril o tem vprašanju. Prihodnjikrat bom storil govoriti dejanjem. Je poglavje zgodovine, ki ga jaz ne pišem za Italijane, ki poznajo zgodovino, marveč za svet, ki je ne pozna ali pa jo je pozabil.
italijanska pomoč Avstriji
Plebiscit na Koroškem
Nameravam dokazati in bom dokazal, da avstrijska manifestacija ni opravičena in je radi tega izzivalna. Niti najmauj je ne upravičuje splošna politika, ki jo je vodila Italija od 1918 do 1928 napram avstrijski republiki. Ne upravičuje je politika, ki jo je izvedla fašisiovska vlada v bolcanski pokrajini, napram kateri postopa fašistovska vlada —- ker je ena izmed dva in devedesetih pokrajin kraljevine — ravnotako kakor napram vsem ostalim pokrajinam.
Če se jaz danes spomnim na mnoge dokaze prijateljstva, ,ki jih je izkazala Italija Avstriji od zaključka vojne 'do danes, ne delam tega zato, da bi Avstriji očital njeno nehvaležnost, marveč zato, da podam svetif enkrat za vselej dokaze-
Naše prijateljstvo napram A V*
nov dokaa, da je vojna proti
vojni najtežja, kot smo že rekli na tem mestu.
striji se je tekom desetih let razvijalo na podlagi treh smernic: prva je dobila izraza v manifestacijah — rekli bomo — socialnega in človečanskega značaja; nato se je začela še ne zaključena doba finančnih pomoči, ki jo je omogočilo zadržanje Italije; prišel je nato «inter-mezzo» eminentno politične narave, tekom katerega je nesebična opora Italije zelo pomagala Avstriji.
Na tej poslednji točki se nameravam zadržati. Na podlagi ČL 49 saintgermainske pogodbe se je moral vršiti v celovškem okr&žju plebiscit. Ta plebiscit se je vršil meseca oktobra 1920 pod vodstvom italijanskega princa don Li vi ja Borghese-a. V gotovem trenutku je postal pritisk več ali manj regularnih jugoslo-venskih elementov zelo hud. Avstrija je prosila Italijo za pomoč, kakor izpričuje naslednja bnzojavka, poslana od markiza Della Torretta: «Tukajšnje zunanje ministrstvo (avstrijsko) mi nujno sporoča, da je na podlagi točnih informacij izvedelo, da so Jugoslovani poslal^ v bližino Jesenic nove pehotne in topničarsike polke. V teh prilikah avstrijska vlada živo prosi, da bj se odtegnitev nadih čet zakasnil a.»
In to se je ugodilo. Izid: plebiscita je bil ugoden za Avstrijo. Dne 14. oktobra 1920 je markiz Della Torreta tako-le brzojavil: «Gospod Renner (tedanji kancelar) Vam sporoča izid plebiscita in me prosi, da tolmačim kr. vladi izraze hvaležnosti za dano oooro, ki je zagotovila svobodo gkusovanja itd....»
Eno leto za tem je priSio na površje vprašanje Burgenlanda. Po dogovoru v Benetkah je kancelar Schobent tako-le brzo j«.vil tedanjemu zunanjemu ministrstvu: «Ko zapuščam italijansko zemljo, z veseljem ponavljam Vaši ekscelenci svojo prisrčno zahvalo itd....»
Na sit op fašistovskega režima ni izpremenil te smernice nesebičnega prijateljstva v postopanju napram Avstriji. Navajanje kronike teh poslednjih Sest let bi bilo predolgo. Dejal bom* samo, da se je Še pred dvema tednoma avstrijski poslanik v Rimu prišel k meni ponovno zahvalit v imenu mons. Seipel-a radi izredno naklonjenega zadržanja Italije v dveh vprašanjih, ki prav posebno zanimafca Avstrijo: vojaška kontrola in novo obnovitveno posojilo. Lahko s zgodi, da bo treba — v času, ki je potreben za perfekcio niranje novega avstrijskega posojila — Čakati na neobhodno potrebno privoljenje Italije.
Obljube prejšnjih vlad in fašistovska vlada
Po desetih letih takšne politike, ki se je včasih konkretizirala v pravih dogovorih, stojimo sedaj pred manifestacijo, ki so jo interpelirajoči poslanci čisto pravilno definirali kot «nedo«. pustno poseganje v notranjo zakonodajo naše države».
Zakaj v resnici kakšno mednarodno vprašanje radi male drugorodne manjšine v Poadiž-ju ne obstoja. Ta manjšina je predvsem docela brezpomembna spričo kompaktne mase štiridesetih milijonov Italijanov kraljevine in je brezpomembna tudi napram mnogim milijonom Nemcev, ki so prišli pod druge države. Če bi kakšno takšno vprašanje obstojalo, bi se našlo v kakšni mirovni pogodbi ali diplomatični konvenciji. Vsi napori za ustvaritev onega, kai* ne obstoja, so radi tega popolnoma nepotrebni in nezmiselni. Pomenijo zaganjati se v skalo.
Avstrijski govorniiki naglaša-jK>, da obstojajo obljube, zagotovila s strani vlad, ki so bole pred fašistovisko vlado. Ne izključujem!; možno pa je, da se so oni, ki so jih dali, pozneje skesali spričo pretiranega tolmačenja gotovih obljub.
Vsekakor se fašistovska Vlada — čeprav je dokazala, da po-
godbe vestno »pošrtiuje in izvršuje — ne smatra vezane od več ali manj nejasnih ali ustmenih zagotovil mož, zastopajo-čiih sisteme in vlade, ki jih je faši-stovjska revolucija neizprosno premagala.
Ker so razumeli, da ni mogoče stopiti na diplomatično polje, 4n sam mons- Seipel ni hotel kreniti na to polje, skužajo sedaj prenesti vprašanje na poli-tično^sentimentalino polje in govorijo o sistemu tiranstva, o trpinčenih bratih, o ljudeh, ki jih davi barbarska fašistovslka diktatura. Prej kot neresnično, je to v največji meri smešno. Mi nismo učenci Avstrije, ki je tekom enega stoletja polnila pol Evrope s krvniki, napolnila ječe z muičeaiiki in dvigala neprespano vešala. Fašistovska nasilja so iznajdbe slabih fantazij. Od dveh samih tujerodcev, 'ki so bili konfinirani, je bil eden skoro nemudoma izpudčen na svobodo, drugemu pa je bila kaizen znižana in bi bil tudi izpuščen na svobodo, če bi se ne bila v inozemstvu začela kampanja.
Država, ki hoče, da jo drugi spoštujejo, ne dopušča takšnih inozemskih vmešavanj. Demokratični republikanec Fuller, guverner Massachussetfcsa v a-meriSkih Združenih državah, nam je v tem pogledu dal vzgiled, ki je povzročil mnogo hrupa. Individuva, o katerih govorim, nista bila poslana v tan-finacijo ker sta Nemca, marveč zato, ker sta bila proti fašista, torej protirevoluciomanca. Dokumenti fašistovsikega barbarstva se skrčijo na to dejstvo. In nič drugega ni.
NemSki listi v Poadižju
ta nemftkf državni nameščenci
Kolb sam je nekaj govoril o nekakšnem «pritisku*, ne da bi bil kaj določnejšega povedal, a tudi ta pritisk proti jeziku, običajem in krajevnim tradicijam ne obstoja. DejStfrvo je, da se de danes, po šestih leitih fašistovskega režima, tiska v botoaniski pofcrajfni nič manj kot petnajst listov v ThemSkem jeziku; političnih Časnitkiov, gospodarskih, verskih, literarnih in šolskih listov.
Ker se je naša velikodušnost slabo tolmačila, opozarjam poslednji/krat: 6e se bo nadaLje«va-la protiitaJijanska propaganda onkraj Brennera, bo uaoda vseh teh publikacij v tujem jeziku zapečatena. Ustavljene bodo.
Kar se tiče pritiska na tuje-rodce, je dobro vedeti in sporočiti, da je v Bolcanu še nič manj k6t 376 tujerodnih nameščencev in 684 v pokrajini. Ker se vse to ne upošteva, bodlo vsi ti elementi v kratkem postavljeni pred razpotje: ali premestitev v druge pokrajine kraljevine, ali pa bodo odpuščani in nadomeščeni.
izjavljam z mimo vestjo, da se ni izvršilo nobeno preganja* nje napram tujerodcem haićanske poikrajine, tudi zato ne, ker je t i sit o prebivalstvo, večinoma kmetiško, mirno in disciplinirano, sprejema režim, ne posluša govoričenj z one strani Brennera in ne zahteva drugega, nego da je puščeno v miru.
Nedavna, docela spontana brzojavka, ki jo je več kot petdeset hotelirjev bolcanske pokrajine poslalo dunajskim listom v svrho zanikanja laži, dokazuje to, kar trdim Isto dokazujejo brzojavki iz Briksena, iz Bruni-ca in resolucija tujerodnih črnih srajc poadiške legije.
Tujerodni elementi Poadižja se ne morejo smatrati za tuje italijanskemu organizmu, ker imajo iste pravice kakor vsi drugi državljani velike sindikalne korporacijske organizacije države. Od hotelirjev do trgovcev, od rokodelcev do kmetov — vsi se udeležujejo življenja velike nacionalne organizacije. Režim je s bratsko dušo stopil temu prebivalstvu nasproti. Tfpično dejstvo to dokazuje: vojni pohabljenci in Invalidi bivše avstrijske vojske, so Slani naše nacionalne
organizacije in prejemajo prav takšne vojne pokojnine kakor pohabljenci in invalida italijanske vojske. Isto enako sitno postopanje sino uvedli glede bivših avstrijskih vojnih sirot. Ali ni to globoko kr&čamski čin, o krščanski socialci z one strani Brennera.?
Šole
in javna dela
v bolcanski pokrajini
Mar je to fašistovsko barbarstvo? Ali pa Obstoja v tem, da smo, po načelih naše revolucije, tudi v bolcanski pokrajini odpravili občinske svete, kakor se je to zgodilo v ostalih 91 pokraj inah kraljevine? Ali pa morda v dejstvu, da smo spravili .200 otroik revnih nemških družin na obale Tirensikega morja, da si tam okrepijo zdravje?
Da ne obstoja ^nikak pritisk fašistovske vlade, dokazujejo prav jasno naslednje Številke: italijanskih otrošikih vrtcev je 55 in obiskuje jih 3500 otrok; italijanske ijudska^šole imajo 780 razredov, ki jih obiskuje približno 12.200 otrok; italijanske vfšje srednje šole, katerih je 12 javroih in 7 zasebnih, obiskuje 1150 učencev. Pa je Še eno bolj značilno š&evilko: italijanskih tečajev za odrasle je 193 s 3835 slušatelji, kateri s simpatično in hvalevredno voljo čutijo potrebo, da se nauče jezćk svoje nove /domovine, ker so pač postali za vedno italijanski državljani. Lahko trdim, da nova generacija bolcanske pokrajine razume italijanščino in jo govori.
Sedaj bi lahko kdo vprašal če ni nagil>ov mednarodne narave in ne nagibov posebne vrste, ka'ko naj se razlaga ta nepričakovana manifesrtaoija avstrijskega nacionalnega zbor i in kancelarja Seipel-a?
Predvsem manifestacija ni nepričakovana, marveč je vrhunec kajmspa-nje, ki se vrši Že leta in leta, od konca vojne dalje, in se je poostrila odkar je bila
Sitamovljena bolcamska pokrajina. Resnica je, da germajiizem vpije, ker čuti, da je pred trdno voljo in Vztrajmiin .sisteniatizr mocm fašistovske Italije igra izgubljena. In tudi nem&ki gila-sovi ugftednih pisateljev in časnikarjev prihajajo že jiavno do te ugotovitve.
Narod, ki se množi in raste paremapolmi prav lahko svoje obmejne cone. Tu je treba proglasiti, da Italija ni prišla je-mat, temveč je prinesla mogočen prispevek civilfeacije v bol-cansiko pokrajino. Italija je tam započela orjaška dela, potrošila je stotine milijonov. Italija je, ki izvršuje sedaj elektrifikacijo proge Bolcan-Brenner, kar bo zelo koristilo mednarodnemu prometu. Za potrčimo električno energijo se gradita dve napravi, ena od 40, druga od 270, tisoč konjskih sil, od katerih bo lahko 195 tisoč izrabila zasebna industrija. Skmpni stroški: 100 milijonov; zaposleni delavci: 5000.
Zanimivo, je, da so se pri teh delih našli rimski novci iz prvih stoletij imperija.
Baš pod fašistovskini režimom se je zgradila ogromna tovarna Montecatini pri Me ranu, čije proizvodi gredo do Indije in na Japonsko Baš fašistovska Italija je začela z izsu-ševanjem adižke doline in je privedla tja prve skupine kolo-nov iz starih pokrajin. Baš faši-stovsiki režim je pred dvema mesecema dal 11 milijonov kmetijskim blagajnam pokrajine in je s tem rešil revščine tisoče nemških kmetov. Baš faši-stovski režim je rešil s potrebnimi predujmi meransJco hranilnico. NadaJjni milijoni se u-porabijo za goadove, za ceste, za reke. Ta vneta in civilizacijska delavnost Italije prihaja najbolj do izraza v BoJoanu, kjer se gradijo vladna palača, veličastna skupina hid za državne nameščence, nova postaja, otroški vrtec, balilski dom, šolsko poslopje in spomenik zmage, ki se bo odkril 24. maja na nad vse svečan način.
Idealni pomen te silne delavnosti režima v novi pokrajini so razumeli onkraj Brenaiera. Skrajni elementi pangermaniz-ma obupno vpijejo, da bi galvanizirali že rešeno vprašanje. Na drugi strani Brennera čutijo, da bodo čez nekaj let v bol-
F. S3M0KEC - ŽI3ER11A
Trst, Via Cesare Battisti 20, tel. 3341 pQid in Sika vsakovrstno perilo, čisti kemlčnoin barva obleke
caniski pokrajini preostali elementi nemškega pokolenja ponosni, da so državljani veliike fašistovske domovine in jih bo mogoče spoznati samo po priimkih, če jih bodo ohranili. To se zgodi, ker spada v logični- in neizbežni red stvari, red, ki je določen po vrhovih hribov, po teku rek, po prerokovanjih Danteja in Maz&inija, po žrtvovanju mučenikov, po krvi, ki so jo prelila tekom treh le,t bridke vojne cela italijanska pokolenja.
Ali bo morda sedaj primerno pobijajti nekatere izmed mnogih neslanosti, ki so se tiskale onstran Brennera v teh dneh? Kaj nas brigajo igre s papirjem, ki se vršijo v drugih deželah? Fašizem ni izvoeno blago. Če se hOfČe Evropa vedno huje okuže-va>ti z boleznijo, od katere širna mi ozdravili, nas to dela samo še bolj čuječe, ko se z vsakim orožjem branimo pred najbolj razširjeno kugo.
Družba narodov? Ženeva? Prazni upi! Če bi se ženevski zbor sipustil v labirint takozvanih manjšin, bi ne našel več izhoda: tisti, ki so danes tožite-liji, bi se lahko pri tiral i na zatožno klop. Kaj tedaj?
Gas je, da se pove, in morda bo to poslednji krat, da je sleherna manifestacija onstran Brennera nepotrebna in škodljiva. Čas je, da se pove, da nimajo neslani govori, odvratna podtikanja in podle Žalitve drugega rezultata nego to, da pospešijo sukljaje fašistovskega vijaka in odpirajo brezno med so-sedhiimi narodi.
Kaj se dogaja onstran Brennera
Protestna zborovanja v Ino mosta in na Dunaju
V kolikor je v naši moči, hočemo biti prijatelji germanskega sveta, čigar lastnosti poznamo in čigar prispevek k civilizaciji človeštva cenimo; to pa pod pogojem, da se o naši varnosti, namreč o varnosti 42. milijonov Italijanov, nikoli in niti od daleč ne razpravlja. Da gre res za našo varnost in ne morda za šolska vprašanja, dokazuje to, kar se onstran Brennera dogaja po že sloviti seji nacionalnega sveta.
ProtiiUilijanska kampanja je še vedno v polnem razmahu. Za piondeljok, 5. t. m., je sklican v Inom ost shod v svrho «protesta proti fašistovskim nesramnostim in tlačenju Nem-cerv». Shod so sklicali socialisti, kai' dokazuje, da vprašanje po-adižkih Nemcev služi samo kot pretveza za uganja nje opoaicijei. Drugo veliko zborovanje, sklicano za 6. t. m. na Dunaju, je bilo s težavo odgodeno do Neki tirolski list piše: «Ne samo tlačenje Nemcev, ki so podvrženi Italiji, marveč tudi obstoj meje na Brenoineru nasprotuje sedanjemu ravnovesju v osrednji Evropi«, še hujši je neki govor, ki je bil izrečen pretekli večer v občinskem s/vetu v Inomostu, s katerim se* opozarjajo bodoča neniška pokolenja, naj se «borijo za to, da se bosta južni in severni del Tirolske od Kufsteina do Salor-nla spet združila v celoto«.
Italija na Brenneru
Velike manifestacije v zbornici od zaključku govora
To je brutalna odkritosrčnost ki se je ne bojimo. Z isto odkritosrčnostjo pa mi sporočamo Tirolcem, Avstrijcem in vsemm svetu, da čurva na Brtonneru m svojimi Živimi in mrtvimi vsa Italija.*
Ob koncu govora so poslanci priredili velike ovacije. Peli so «Giovinecszo» in himno «Piave»s
u
•EDINOST«
V Trstu, dne 4. marca 1128.
RIM, 3. «Giornale d'ltalia» je edini večerni list, ki prinaša na uvodnem mestu kratek komentar k govoru, katerega je imel danes popoldne načelnik vlade v poslanski zbornici, dočim prinašajo ostali večerni listi govor načelnika vlade brez slehernega komentarja.
Na podlagi Mussolinijevega jovora ugotavlja omenjeni list, dc je italijanska politika vedno hotela in bi še nadalje hotela vzdrževati z Avstrijo in italijanskimi državljani nemške narodnosti v Poadižju prijateljske od-noiaje. To svojo dobro voljo lahko dokaže z neovrgljivimi dokazi.-Le malo velikih držav bi mogrfo dokazati tako dobro voljo za prijateljske odnošaje napram drugoroflnim manjšinam in napram državami, ki so bile ob svojem času njihove sovražnice. Toda tudi to prijateljstvo ima svoje meje. V povračilo zanj zahteva Italija, Če žc ne hvaležnosti, pa vsaj natančno razumevanje njegove pozitivne vrednosti in radi tega strogo korektnost s strani Avstrije in tiho zvestobo s strani nemške narodne manjšine v Poadižju. Po Ugotovitvi, da nemška narodna manjšina glede te svoje zvestobe na splošno ni vredna nika-kega očitka, nadaljuje list:
Mednarodni položaj Avstrije | je tak, da potrebuje neprestano in posebno pomoč Italije. Italija bi lahko v bodoče z večjo pre-
vidnostjo m skopoetjto odmerjala to evo jo pomoč, katero je do-slej; tako razsipno in n* brez neposrednih lastnih Žrtev razdeljevala. Nemttka narodna manjšina v Poadižju uživa Se vedno privilegije, <ki jih nimajo ostale pokrajine kraljevine, saj je bilo nemško uradniStvo pu-Sčeno na rodni grudi. Ta privilegij bo v bodoče mogoče ukinjen, in nadomeščen s predpisi zakona, ki velja za vse ostalo ozemlje kraljevine. Italija ima Se vedno dovolj možnosti, da lahko irvaja v Poadižju ta zakon s 6e večjo strogostjo, ne da bi pri tem zagrešila kako nezakonitost. Radi tega naj; si agitatorji onstran meje vzamejo k srciu Mussolinijev opomin.
«Toda on. Mussolini je hotel,» se zaključuje Članek, «vzfouditi v nemSkem narodu tudi širSi in jasnejši čut za realnost. Čuvati se je treba, da se ne odpre med obema sosednima narodoma globok prepad. Med njima obstoja mnogo skupnih interesov, pred katerih važnostjo postaja vpraša«je Poadižja naravnost brezpomembno. Zato ne sme ne ena ne druga stranka dopustiti, da se odvrača od teh interesov pozornost obeh narodov potom umetnih agitacij, ki so tako dobrodošle nepoklicanim tretjim. Želeli bi si, da bi spravile v pravi tok Mussolini je ve be-sede vse odgovorne in neodgovorne tokove, Jci gredo trdovratno za tem, da povzročijo raz" dor med nem&kim in italijanskim narodom.»	/
Žalni sprevod po rimskih ulicah
Truplo maluld grmada 'Staza izp&siaviiaa* v cerkvi Sante Narte tegli ćtageii
KIM, 3. Današnji sprevod, ki se je razvil po rimskih ulicah in trf?lh? od spomenika neznanega vojaka do cerkve S. Maria degli Az^eli, je bil najbolj izrazit dokaa žalosti Italije rtidi izgu.-be svojega vojskovodje Arcnan-da Diaza. Do 8.30 zjulraj je bilo ljudstvu še dovoljeno, da se približa krsti in pokloni zemeljskim ostankom maršala Italije, potem so se pričele poslednje priprave za sprevod.
2e prej, kmalu po 8. uri, se je pričelo zbirati na trgu Venezia vojaštvo. Nato so pričeli prihajati odposlanci iz posameznih pokrajin in mest, nacionalne in patriotične organizacije. Ob 930 so dospeli člani vlade in državni podtajniki, zastopništvo mosta Rima in predstavniki vojske. Bile so zastopane an^le^kt-i, francoska in belgijska armada. Francijo je zastopal maršal Pe-tain. Zbrali so se poslaniki inozemskih vlad. Kmalu nato sta prispela vojvoda Aostski in vojvoda Turinski. Za njima se je pripeljal načelnik vlade v spremstvu državnega podtajnika on. Giuiiie, nato on. Turali s fciani vodstva fašistovske stranke, zastopniki senata in poslan* ske zbornice in končno kralj s svojim spremstvom.
Po kratki vojaški ceremoniji prod krsto se je pričel razvijati sprevod. Na čelu so bile vojaške in mornariške čete. Sprevod je kienil po uiici Nazionale v cerkev, ki je bila vsa v črnini.
V cerkev je prispela okrog 10.20 kraljica s svojim spremstvom. Med tem se je zbralo na d^sni .'-■rani cerkve ob fašistov-sfcih praporih okrog 15.000 fcaši-stov. Kmalu po 11. uri je prispel sprevod. Nad rimskim nebom so ki ožila letala in zrakoplovi. Krsto, ki so jo ves čas nosili "častniki, so prenesli v cerkev, kjer so jo položili na topovsko lafeto. Vladar, princi in oblasti so posedle pripravljene tribune. Truplo je blagoslovil inons. Pa-nizzardi. Ceremonija je trajala 15 minut.
»t
Giornale ditalia"
o pisanja jugoslavenskih listov pavGuom smrti maršala Diaza
RIM, 3. «Giornale d'Etalia* priobčuje poročilo svetega zagrebškega poročevalca o pisanju hrvatskih in slovenskih listov povodom smrti maršala Armanda Diaza. Glasom tega poročila so dodali jugoeloven-cki listi k vesti o smrti maršala Italije samo kratke in suhoparne žlvljenjepisne podatke. Edino izjemo v tem pogledu so napravile «Novosti», ki so podčrtale zasluge umrlega za reorganizacijo italijanske armade po ko-barižkem porazu. Drugi listi pa eo v nasprotju z resnico trdili, da se je po nastopu fažizma vojvoda zmage odtegnil političnemu življenju. Ta trditev, vi rimski list, nazorno priča o resnosti nekih novinarjev. Naj-
bolj strupeno pa j« poro&io
"Jutarnjega Usta«, ki ai hne4 obzira do veliftastra smrti velikega vojakovo^©, bo je dejal, da je Diaz zares vpel}al nekoliko reda med raesprftene In na Piavi -spet zbrane čete, toda na srečo, da je prihfctek* v poslednjem hipu na pomoč 6 francoskih in 5 angleških diviji. Ko bo se pričele, pravi glasom poročila rimskega lista omenjeni zagrebški dnevnik, avstrijske Cejte po lasi ni volji umikati, tedaj je Diaz pričel z ofenzivo. Tako je bil ustvarjen oni sloviti Vittorio Veneto, radi katerega je bil Diaz leta 1921. imenovan asa vojvodo zmage, leta 1925. pa skupno s svojim manj srečnim prednikom Cadomo sa maršala.
K temu poročilu dodaja rimski list sledeči kratki komentar: «Pni občujemo ta komentar zagrebškega lista pa Mudi je v nasprotju z onimi, ki so jib priobčili časopisi vse Evrope, samo da še enkrat vzamemo na znanje agresivni in strupeni duh jugoslovanskega tiska m političnega sveta, ki ga ta tisk predstavlja in ki se ne ustavlja niti pred veljčastvom smrti in navdušenim priznanjem Evrope. Takih glasov ni mogal dati nihče drugi kot neposredni dedič cesarske Avstrije, ki je bila razbita in uničena radi zmage italijanskega orožja.»
RIM, 3. Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša med drugimi naslednje ukaze in odloke:
1)	Kr. ukaz z dne 16. februarja 1928., s katerim se pravno prb-znava 24 fa^istovsikih pokrajinskih trgovinskih udruženj, med katerimi je tudi udruženje s sedežem v Gorici;
2)	ministrsko naredbo z dne 3. marca 1928., s katero se znižujeta normalna eskomptna in obrestna mera na predujme pri zavodu «Banca d'Italia* od 7 na 6V2%3 pričenši s 5. marca 1928.
Anglija in Egipt
Ch a mberlainov predlog o medsebojnem sporazumu zavrnjen
LONDON, 3. Tukajšnji politični krogi se v veliki meri zanimajo za odnošaje med Anglijo in Egiptom. Danes je treščila med nje vest, da je egiptovski ministrski predsednik Sarraut paša baje izjavil višjemu britanskemu komisarju lordu Lloyctu, da je vlada enodušno sklenila, da se ne sprejme načrt o sporazumu med obema državama, kot ga je predložil sir Austin Chamberlain. Izdelano bo še točno poročilo o razlogih, ki so privedli egiptovsko vlado do tega sklepa, in to poročilo bo nato izročeno lordu Lloydu.
V Kairi se je med tem razširila vest, da bo Sarraut paša podal demisijo radi kritik, glasom katerih se mu očita, da je dosegel premalo koncesij s strani Anglije. Obe te vesti sta postali za Ivondon naravnost seraacio-1 nalni.
Bnfta mi Alu vefin ii «ozidji
v Jugoslaviji
Poslanski klub SDK sa bo isral razprav o dr I s na — računu
BEOGRAD, 3. Današnje sejo
narodne skupščine, ki je trajala skoro nepretrgoma od 10. do 23. ure, se je udele&il po tridnevni odsotnosti prvič spet poslanski klub KDK. Pred prehodom na dnevni red je podal Pribićević v imenu svojega kluba dekla-dacijo, v kateri povdarja, da je klub KDK na svoji v^erajtotfi seji, sklenil: 1) da zahteva takojšnji odstop predsednika nar-rodme skupščine, 2) da odgovori na nekvalificirane napade vla4u ne večine na oba predsednika KDK, posebno pa s odrom na dejjstvo, da so bili ti incidenti izzvani s strani članov vlade, s tem da zapusti narodno »kup-&£vno. Z oziicHTi na celokupni politirrvi položaj in na interese naroda ter države pa je issvršj-tev teh sfciepov odgodena in je vodstvo KDK pooblaščeno, da določi čas za njihovo iavrfftefv in s posebnim pa-«glasom na narod napove najostrejšo borbo proti vladi in režimu. 3) Ker je vladna večina s kršitvijo poslovnika pričala proračunsko rssfpravo na način, ki bije v o-braz. najprimitivnejšenru parlamentarizmu, klub KDK ne bo sodeloval pri1 proračunski debati, Uvze&n£i ra^ravo o finančne m zakonu. Iver naiaga tako neipraviino spaejeui proračun p*«£&nj&iin pokrajinam, ki predstavljajo dve tretjaai države, miUjsrde novife težjih, krivičnih in neenak m bremen, se te pokr&jiue ne bodo smatrale cd/vezane po tt^n proračunu, dokler se na popravi v smislu ®a-uitk m*hxe*r KDK.
Po PnbAćevićevem govam je poslanec KDK dr. Gri»o0otK> pnsdU^ai ivvotiiav 15~Eianake paftenmztame aukete, ki aaj iuvnSl nef«Sstramko preiskavo o tncldfntili v narodni akupfc&i-ni tak stavi primerne predloga sa zaSčiUo pravic skupine ta poslancev. Predsednik, dr. Peric je prisnak da so obtoabe s sttvsi KDK upravičene in isjavil, da Je pohval k redu tudi pttdtneš* na-nistra KociĆa. Po govoru radi-kalakega poslanca Kobaaiee je vladna večina ta pi edkog odklonila.
Pbslanee KDK dr. Sutej je
{H-edlagul izvolitev 7-Claneike aukeie, ki	ugotovi neko-
rekuiosti jH-i oudaji velikitk goar dnih ikomp4«ksov v Bosni. V svojem wiurne«rB govoru je poslanec izAesel mtiogo slučajev zk^rabe in korupcije ter pri tem ugotavljal, da je bila država o-škodovaaia za več sto milijonov dinarjev. Govorili so za njim še nekateri drugi člani koalicije. Končnk> pa je vladna večina s pristankom ministra za Sume in iu<dmike sprejela predlog ter izvolila 21 -Članski odbor, v katerem so proporc ionetoo zastopane vss stranke.
Se le ob 19. uri se je pričelo nadaljevanje proračunske debate. Z otzirom na svoje včerajšnje sklepe je KDK pred pričet-kom raaprave zapustila skupščino. Vladna večina je po govorih zemijoradnikov proračun ministrstva za vere sprejela. Prihodnja seja bo v pondeljek in je na dnevnem redu pnora-dmt notranjega ministrstva.
Sprememba v jugoslovanski vladi
BEOGRAD, 3. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se dosedanji minister za izenačenje zakonov dr. Ilija Sumenković o<2reSi svojih dolžnosti in imenuje za ministra brez portfelja ter zastopnika, zunanjega ministra. Dolžnosti za ministra za izenačenje zakonov bo začasno prevzel minister za javila dela Pera Marković. S 1. aprila se ministrstvo za izenačenje zakonov ukine.
Za gospodarski l izvo) Albanije
TIRANA, 2. Tu je bila 28. februarja podpisana med albansko vlado in italijansko družbo za gospodarski razvoj Albanije pogodba za dovolitev moratorija glede posojila, ki ga je družba dovolila albanski vladi v letu 1925.
Drobne vesti
Visok most
Na severnem Švedskem se namerava zgraditi črez reko Aan-germaneff most, ki bo največja tehnična umetnina te vrste v Evropi. Most bo dolg! £68 m in se bo vzpenjal 45 m nad gladino reke. Stroški so se preračunali na 1,380.000 Švedskih kron.
Tedenski pregled
Trst, 3. marca 1928.
ITALIJA
Ko se je preteklo soboto zvečer nenadoma razširila vest, da je bil italijanski poslanik na Dunaju comm. A ur iti brzojavno poevan v Rim, ye izgledalo, da se je napetost v odnoSajih med Italijo ini Avstrijo že tako povečala, da je bilo pričakovati pre-klnjeoja diplomat, odmofiajev med obema državama. Šele dan nato ali pravzaprav v ponedeljek smo doznali, da je bil poslanik Auriti possvan v Rim le zato, da poroča načelniku vlade o dogodkih, kot so se razvijali na Dtunaju in v Avstriji sploh. V ponjdeljek je bil comm. Auriti pri Mussolini ju. Listi pa, ki so prvotno poročali, da bo ministrski predsmintk odgovoril na govor ave£ri>*kega kanclerja dr. Seipia v poslanski zbornici v torek ali sredo, so se takrat zmotili. V poslanski zbornici je predsednik Casertano v torek naznanil, da bo g. Mussolini v zadevi avstrijske kampanje za poadidke Nemce govoril v soboto. S to zadevo so se bavili listi skoro ves teden, le zadnje dmi je bila spričo nekega drugega dogodka potisnjenavozadje. Posnemali so komentarje ino-zenuskih listov, predvsem dunajskih, sami pa so dostavljali, da se italijansfca politika v Poadižju ne bo spremenila.
V sredo zvečer je med 20. in 21. uro radi influeince, ki se ji je pridružila še pljučnica, umri marfial Armando Diaz. Vest o njegovi smrti, ki so jo prinesli v četrtek zjutraj visi listi, je težko pretresla vso italijansko javnost. Naslednjega dne je Imel načelnik vlade v poslanski zbornici spominski govor, v katerem je poveličeval maršala Dissa kot izvojevatelja italijanske zmage, kot človeka, ki je poenal le svojo dolžnost, in kot fašista, ki je rodil v prvih Časih fsftstovskega režima italijansko vojno ministrstvo. Delo poslanske zbornice je bilo v četrtek v znak žalosti prekinjeno ki tudi za današnjo sejo zbornice sta bila napovedana le govora načelnika vlade in prosvetnega ministra Fedeleja. Truplo mar-feaia Diaza je bilo izpostavljeno tekom včerajšnjega dne ob grobu neznanega vojaka, danes pa ima biti prepeljano v cerkev Baota Maria degli Angeli, kjer bo čec tri dni tudi pokopano.
Vojvoda zmage in maršal Italije Armando Diaz je bil Napo-letanec in vse svoje življenje vojak. Boril se je že v Trip o litaniji za časa ttalijansko-turške vojne, v svetovni vojni pa je sodeloval najprej v generalnem fttabu generala Cadorne, nato je« bil poveljnik enega armadne-ga zbora tretje italijanske armade. Po italijanskem umiku do Piave je Diaz prevzel vodstvo vse italijanske vojske, ki jo Je po temeljitih pripravah privede 1 končno do zmage pri Viitoriu Venetu. Po končani vojni je bil vojvoda zmage leta 1922. imenovan za vojnega ministra. A je kmalu pričel bolehati. Radi bolezni se je umaknil » javnega življenja; kralj ga je ob tej priliki imenoval sa maršala Italije.
Vest o smrti maršala Diaza je napravila globok vtis tudi na moeemstvo. Njegovega pogreba se bo udeležil francoski maršal Petam z zastopstvom francoske armade. Rimski listi so zabeležili vest o udeležbi maršala Pe-taina pri pogrebu maršala Italije Armanda Diaza z zadoščenjem, češ da vojno bratstvo med Italijo in Francijo še ni pozabljeno.
Kot smo že prej omenili, je bilo zasedanje poslanske zbornice v znak žalovanja prekinjeno. To zasedanje se je, kot smo napovedali, pričelo v pondeljek. Na svoji prvi seji se je bavila poslanska zbornica z interpelacijo poslanca Gaija glede meše-tarstva pri svobodnih poklicih. Kot znano, je vlada započela akcijo proti posredovalcem, ki so pridobivali raznim odvetnikom, zdravnikom in drugim klijente ter so pri tem trpeli ljudje, slasti pa ubožnejši sloji veliko škodo. Kljub nastojanjem vlade, da bi zatrla to zlo, pa posredovanje med občinstvom in pro-fesionisti še ni ponehalo in ba£ na to se je nanašala omenjena interpelacija. V pondeljek je bila v poslanski zbornici pročitana tudi interpelacja poslanca Pelizzarija in drugih glede avstrijske kampanje za poadi&ke Nemce, na katera bo, kot smo dejali, Mussolini odgovoril na danaSnji seji zbornice. V torek pa se je na Monftecitoriju pričela razprava o proračunu mini-
strstva za nacionalno prosveto-K debati so se priglasili štirje govorniki, ki so v glavnem poudarjali potrebo, da se vzgaja Italijanska mladina v docela fa-šistovskem duhu. Za danes pa je napovedal rimski list «Tri-buna» poleg Mussolini j evega govora tudi poročilo ministra za nacionalno proeveto Fedeleja S tem poročilom bi se imela zaključiti razprava o tem proračunu.
INOZEMSTVO
V Beogradu se je tekom tega tedna spet pričelo zasedanje jugoslovanske narodne skupščine, ki je bilo radi vladne krize prekinjeno. Po sestavi nove vlade se je borba med opozicijo in vladno večino silno poostrila. 2e na prvi seji narodne skupščine, ki se je vršila v sredo, je prišlo do viharnih prerelianj med poslanci kmetsko-demo-kratske koalicije in vladne večine. Rezultat teh prerekanj je bil, da je vladna večina prepovedala Radiću udeležiti se treh naslednjih sej narodne skupščine. Z Radićem pa se je u-maknil iz skupščinske dvorane tudi ves klub kmetsko-demokratske koalicije. Ta dogodek sam na sebi bi še ne bil tako pomemben, če ne bi se pojavila v vrstah tega kluba misel na obstrukcijo. Poslanski klub KDK je imel včeraj ves dan sejo, sklepal o svojem postopanju glede narodne skupščine še ni, a večina poslancev se še vedno zavzema za to, da bi klub do nadaljnjega zapustil skupščino in bi poslanci započeli veliko akcijo med narodom.
Narodna skupščina se je med tem bavila z raznimi interpelacijami, z zakonskim načrtom o prehrani pasivnih krajev in s proračunom ministrstva za pravosodje. Poslednja dva sta bila odobrena.
Včeraj je odpotoval iz Beogra^-da zunanji minister dr. Marin-kević. Pred »vojim odhodom je izjavil novinarjem, da potuje v Ženevo na zdravljenje, da se njegovo potovanje ne bo nanašalo na politiko, da pa bo v Ženevi vseeno posetil nekaj ministrov drugih držav. Dva dni pred njegovim odhodom so priobčili jugoslovenski listi ve^t, da se bo v Ženevi vršila konferenca Male antante, na kateri bodo zunanji ministri cehosio-vašike, Jugoslavije in Kom unije govorili o monoštrski aferi, o položaju, ki je nastal pu sklenitvi francosko - jugoslovanske prijateljske pogodbe, c posetu avstrijskega svefcnegu. kanclerja dr. Seipia v Pragi in c razgovorih, ki jih je imel romunski zunanji minister Titule^u z Mussolinijem, Briandom, Stre,-semannom in drugimi evropskimi državniki. Dr. Marinko vi ć pa se bo glasom vesti iz Jugoslavije razen s tema dvema se-
stal tudi s francoskim zvina« njim ministrom Briandom.
Delovanje jugoslovenske in bolgarske diplomacije glede u-blaženja napetosti odnošaje^ med obema državama, je ostalo doslej neuspešno. Jugosloven^ ska meja napram Bolgarski js Se vedno zaprta in bolgarska vlada, s svoje strani ni ukrenila Še ničesar, kar bi onemogočile revolucionarne nastope makedonskih komitov v Jugoslaviji. Vendar pa položaj ni tako te&ak. Bolgarski vojni minister Vlkov je podal uredniku nekega sofijskega lista izjave, iz katerih sledi, da zapretje meje ne pomeni nikake nevarnosti in da obstoja ta nevarnost le v domišljiji inozemskega tiska. V ostalem kažejo te izjave velik optimizem, ker jminister niti zda-leka ne veruje, da bi mogla Jugoslavija izvajati kakih težjih posledic.
Sedaj, tik preti zasedanjem sveta Družbe narodov, je romunska vlada poslala madžarski vladi noto, ki vsebuje predlog o rešitvi vprašanja madžarskih optantov na Homunskem. Glasom tega predloga je Itornu-nija pripravljena odške lovati Madžare, ki prebivajo na njenem ozemlju, ki so po romunski agrarni reformi izgubili velik del svojih posestev. Odškodnina pa bi se plačala z repara-cij#ikimi dajatvami, ki jih bo Kom unija od 1. 1930. do 1943. dobivala od Madžarske. Ker pa cenijo Madžari škodo, ki so jo utrpeli njihovi rojaki na Romunskem, na 300 milijonov kron v zlatu m ker bi zna&ala romunska odškodnina glasom menjenoga predloga komaj 10 milijonov zlatih kron, madžarska vlada predloga bržkone ne bo sprejela. Že sedaj se mu u-pira ves madžarski tisk. Madžarska bo bržkone ostala po'i »vojem stališču, da mora to vprašanje rediti meSano rouviui-sko-madžarsko razsodišče, ne pa svet Družbe narodov, ki se je s tn zadevo že večkrat bavil in je razsodil v pridi Romuniji.
Medtem se &e vedno nadaljujejo pogajanja med Francijo in Združenimi državami za sikloni-tev pogodbe o trajnem miru, k! naj bi jo sprejele tudi drugo velesile. V tem tednu je bila objavljena vsebina note umeri-SJvega državnega tajnika Kel-log^ga, ki je bila poslana v Pariz. V tej noti zavrača KeHogg francoske pomisleke o vsestranskem izvajanju te pogodbe, ker se čuti Francija vezano na Družbo narodov, na lokarn.^ko iti druge pogodbe. V Franciji te poslednje note niso sprejeli z zadovoljstvom. Nekateri listi ao dejali, da se morejo pogajanja v položaju, ki je nastal po objav! te note, sicer še nadaljevati, da pa ni izgleda, da bi se kdaj ugodno zaključila.
DNEVNE VEST
ZatfalĐica pa marleto Diazo v sreloi
Včeraj se je vršila v tukajšnji stolni cerkvi slovesna maša zadušnica po pokojnem maržalu Ar man d u Diaza. Žalnega obreda so se udeležili zastopnikj vseh civilnih in voja^kili oblaste v v Trstu, zastopniki številnih ustanov, društev in drugih organizacij ter velika množica občinstva.
Pred cerkvijo so bili razvrščeni oddelki 151. in lb2. polka brigade Sassari, 12. polka brigade «Casale», 5. ženijskega polka ter 58. in 59. legije milice. Ob vhodu v cerkev so stražili mestni stražniki v paradni opremi.
Mašo je daroval tržaško-kopr-ski škof dr. Fogar ob asistenci vsega kapitlja. Sredi cerkve je bil postavljen velik katafalk, ki je bil opremljen z vojaškimi znaki. Krsta je bila ovita s tro-bojnico. Ob strani stražili sta bila dva svežnja pušk in zastave čete julijskih prostovoljcev, društva mater in vdov v vojni padlih, društva pohabljencev in bojevnikov.
Proslava spomina maršala Diaza na trgorlnaki aniferd.
Povodom smrti Nj. E. maršala Armanda Diaza je rektor tukajšnje trgovinske univerze prof. Julij Morpurgo poslal vdovi vojvodinji Sari Diaz sožalno brzojavko. Pred-■inočnjim pa je prof. Pasini imel v veliki* dvorani univerze, kjer so se zbrali vsi dijaki in člani akade-mičnega »veta, spominski govor, v katerem je opisal življenje in delo velikega vojskovodje, ki je do-vedel Italijo do velike zmage.
Rojstva, smrti ln poroke v Tzstm
dne 2. marca 1928.
Bojani: 7;
mrtvi: 15;
poroke: nobena.
Is našega ura da
Kraški krčmar. Ni zakona, ki L i prepovedoval tujejczlčne nnclpise, seveda mora i>iti tudi ituii>;i»ski in sicer na prvem lii'^ftu z enakimi črkami kakor slovenski. Kakor vidke, tista zahteva nima nobeno pravne podlage.
J. Kutioif - št. Vid: Pre*!M. vite se osebno z onim proviz-oričn in« potrdilom na «Banca d'ltaliai', in sicer na oni podružnici kjer ste vplačali posojilo, pa Vam bo izročen original, ki leži pripravljon.
Glede vojne rekvizicije pa bi posredovali, ako nam pošljete tozadevne listine, ki t>i nam slu/ilc v glavnem kot pooblastilo, pa. bi dobili tudi pozicijsko številko.
Jo«. i.apajii8 - fiterjo: Proučili smo VaSo stvar ter ugotovili, da ima zavarovalnica proti agrarnim nezgodam popolnoma prav. Kot dnevničar imate pravico do odškodnine za vso ono dobo, dokler niste klinično zdrav (kar ste menda prejel); potem pa pri tiče pokojnina ako ostane preko 15 odstotkov dela nezmožnosti. Zdi se, da ▼ VaSem slučaju tega ni!
JJa bi imel poškodovanec pravico do pokojnine, bi morala, po konu, ostati noga negibna (anhi loza; ali nad štiri cm. skrajšana.
Vsekakor ako mislite, da je bila Vaša invalidnost podcenjevana, ©-stane le ena motnost: proti sklepu civilna tožba.
AL rd. Vrabec - Trst: Za Vas se
ne da ničesar ukreniti, voina pokojnina pri tiče samo italijanskih državljanom s polnim pravom al J onim. ki 90 dobili državljanstvo glasom mirovnih pogodb, pa so vsekakor vložili tozadevno prošnjo pred 16. dec. 1921. leta.
BS. a T^ Dne 10. t. m. je bila pozvana zdravniška komisija v Trstu, da Vas pokliče na zdravniško ugotovitev radi poslabšanja.
F. K. Idersko. Shematičen izkaz voda goriške pokrajine je Ml ob-* javljen v uradnem listu (Gazzetta Ufficiale), št. 114. dne 17. maja
X listu, dne 4. marca 1928.
•EDINOST*
III.
1927. z ukazom, da mora biti iz večen v vseh občinah pokrajine na Županski tabli («Albo pretorio«) •kozi dobo tridesetih dni. Interesi-ranci eo mogli v roku Šestih mesecev (to je do 17. novembra 1927) Vložiti pri civilno - tehničnem uradu (Ge-nio civile) v Gorici upor, ako ee je kdo čutil prikrajšanega s tem, da se je njegova voda vpisala med javne vode.
Po sedanjem italijanskem vod-Ilem zakonu pa ni skoraj nobena voda več zasebna, ampak «o skoro vse javne vode.
Za zasebne vode je sedaj mogoče smatrati le še podzemeljsko vodo zemljišča, vodo nabrano od padcev snega in dežja, ter vode nahajajoče se v ceveh in kanalih napravljenih od lastnika za lastne privatne namene.
Vse vode in vodice, potoki, potočki in studenci, ki so med seboj v zvezi in morejo biti za javne koristi uporabljene, so na podlagi i-lalijanske^a zakona javne vode.
Toliko v splošnem. Om bo razglašen definitivni izkaz, ter bo v njem zapopadena tudi Vaša voda in bi hotel izpodbijati ta vpis, boste mogli to le sodnim potem to je z rekurzom na sodni dvor za javne vode (Tribunalo delle acque pubhliclie) v Benetkah. Za podrobnosti stopite na poduredništvo v Gorici via Carducci, 7/1.
Tajništvo.
ŽITNI TRG.
Na italijanskih trgih so ostale cene plenice v preteklem tednu fieizpremenjene. Tendenca je trdna. Mlini uporabljajo v pretežni večini le ameriško žito. Domača pšenica notira L 138—140 odhodna postaja, Manitoba št. 2 L. 149—150, Aianitoba št. 3 L. 139—140, ruska mehka 77/73 L. 141—142 franko vagon Benetke. Prva pošiljatev argentinske pšenice za Trst dospe s Cosuliclievim pa mikom «T«esaj> earotkoni aprila. Značilno je dejstvo, da zahtevajo tržaški trgovci za argentinsko blago iz omenjenega parnika L 140 brez vreč franko Trst in stane isto «cif» sh 223, kar bi znašalo z vsemi carinskimi in Izkrcevalnimi stroški vred komaj L. 133. Zopet nov dokaz, da ne morejo mlini iz Julijske Krajine radi zgrešene nakupovalne politike u-epešno konkurirati z mlini iz notranjosti države.
Koruza zaznamuje za vse mesece čvrsto tendenco. Foxani iz parnika «Celio» stane L. 95—98 brez vreč. isti za mesece mar, april, maj L 95, Iaplatska rumena koruza za junij, julij, avgust L 85 i/ idruge roke. Prva je približno 3 !iry dražja. V krogih ra£e podeželske trjrovine prevladuje spkr^no prepričanje. da bo laplctska koruza iz nove žetve potlačila visoke zahteve Rumunije. K temu naziranjn, ki je bržkone brez vsake prave podlage, je treba pripomniti sledeče: Obdonavske države ne kažejo kljub nižjim argentinskim ponudjmm ni-kake volje do popuščanja	i*
enostavnega razloca, ker tamkaj primanjkuje blag«. Ar^entirske cene za maj in junij silijo stalno navzgor, iz Česar se da sklepati, da se že večina letine nahaja v trdnih rohah. Tudi niso izgledi glede letine več tako optimistični, kajti najnovejša poročila govore o b7H milijonih q, kar bi bilo pri-LMžno isto kot lani. Oves je zelo Pvr«t. V IVstu se opaža splošno pomanjkanje blaga. Ce£ki ove* za takojšnji tovor se ceni na č K 177 —178 tranzit Trst. Cene riža so v primeri s prejšnjim tednom napredovale za 2 liri na stotu in se glase na I. 147—152 -- franko Trst. Krufiia meša je ps~i L 171—173 franko furlanski mlin neizpreme-njena, koruzni zdrob stane L 118 —119 fr&nko skladišče ali postaja Trsi. Zanimanje za otrobe je mJai> no. Govori se o cenah 72—75, toda lastniki so pripravljeni k popuščanju.
Tržaško jirlzivno sodi^de.
Oprostitev.
ObdoAžea krivega pričanja v pravdi A. Štrukelja, zidarskega mojstra v Ozcijanu. proti Franu in Rozaliii Rusjan, je bil g. Anton Trampuž. sodni oficijal v Gorici, «ine novembra 1S28 obsojen pred goriškim sodiščem pogojno na 6 mesecev zapora. Proti tej razsodbi je p. Trampuž vložil priziv na višje sodišče v Trstu, pred katerim se je včeraj zjutraj vršila tozadevna
razprava. Višji sodni dvor je razveljavil prvotno obsodbo in je po govoru državnega, pravdnika. ki je eam predlagal oprostilno razsodbo, ker obtoženec ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja, — popolnoma oprostil Trampula vsake krivde. Trampuža sta zagovarjala odvetnika dr. Zennaro iz Trsta in dr. Vin-ci iz Gorice.
iz tržaškega življenja
Nenadna smrt na ulici
Predpreteklo noč okoli 2. ure so ljudje našli v ulirf Spiro Xydias v bližini kavarne «rEdison» na tleh dostojno oblečenega moškega kakih 60 let. ki ni kazal nikake-ga znamenja življenja. Ker se neznanec, ki ni imel nobene vidne poškodbe, kljub prizadevanju nav-zočnih ni zavedel, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešihae postaje, ki je pa za mogel samo ugotoviti, da je nesrečnik Se izdihnil; zadela ga je srčna kap.
Pri mrtvecu niso našli nikakih osebnih listin, zato sprva ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetnosti. Popoldne pa je prišla v mrtvašnico mestne bolnišnice, kamor je bilo med tem prepeljano truplo, neka ženska, k5 je spoznala v mrtvecu 65-letnega pomorskega strojnika Ivana Mazzullija, stanujoče-ga v uKci C. Battisti št. 8.
Ugotovilo se je, da je Mazzullija dohitela smrt. ko se je ob pozni uri vračal domov.
Obesiti se j« hotel, ker g« mati hI pastUa v kino!
Že sam naslov pove, da v tem slučaju ne gre za navaden samomorilni poskus, temveč za nepremišljeno dejanje otroka.
Njega žalostni junak je komaj trinajstletni Scipijon Z., stanujoč v nfici S. Michele. Včeraj popoldne je paglavec hotel v kino, česar mu pa mati ni dovolila, za kar je brez dvoma imela svoje vzroke. Ker ga ni mog^a »lepa pripraviti do tega, da bi jo ubofral, fra je sezruha. in mu skrila čevlje, tako da ni mogel iz hiše. To pa se je zdelo trmastemu paglavcu preveč; menil je, da ima radi tega, ker ne more v kino dovolj vzroka, da kr&tkonnak> — konča z življenjem. Podal se je v sobo. si napravil iz močnega rr*>tino-za zanjko, jo privezal h kljuki pri oknu, vtaknil vanjo glavo in počepnil tako da se mu te zanika zadrgnila okrog vratu. K sreči je pravočasno prihitela v sobo njegove mati, ki je nagio prerezala, motvoz in na ta način redila mJečnozobega samomorilnega kandidata iz nevarnega položaja. Nato je reva vsa prestrašena poklicala na pomoč ljudi, ki so poskrbeli, da je pribite 1 na lice mesta zdravnik rezilne postaje. Ta je dal prepeljati paglavca, ki je kazal prve znake zaduženja, v mestno bolnišnico, kjer si jc kmalu popolnoma opomogel, tako da se je mogel kmalu potem vrniti domov, kjer mu je — upamo — zapela leskovka, katere je brez dvoma zelo potreben.
Ussii z goriškega
GoHške mestne vesti
Ako nisi še pokusil
testenin Pekatete (makaronov, špagetov IUL). kupi Jih * Zanesljivo prave dobiš v Ms k® zavojih m gornjo raamks So tovrstna nsdoseina Jed-
POSLANO4)
Z A H V A L A
Zavarovalnici L'UNION tor 0. Augustu Ranniku v Gorici, Via Barzoitini 2, za hitro cenitev in izplačilo odškodnine sa moje pogorelo poslopje in premičnine. priporočati moram vsakemu to zavarovalnico.
DANIJEL CIGO J 258	Val. Sabljo 54
*) Za članke pod tem naslov®« odklanja mrdmitvo vsako odgovornost
HALI O GLASB
VRTNAR, poroč«n, s hčerko, »če službe. Rebula Franc, Vel. Dol 70 p. Komen
227
KOZA, bela, breia 4)4 meseca, se proda - - -	Greta,
radi odhoda, Vicolo Fortunato Novak.
245
KOLO, prvovrstne znamke, prodam radi odpol»Tvanja ca polovično ceno. Trst, Via Mać ornima 34, mlekarna_ 242
ČEVLJARNfCA, dobro vpaljana, ne proda radi bolezni. Mantoni 18.	243
AVTOMOBIL «Ford*, skoraj nov, se proda za L 5C0C.— Garaža Via Ginlla 68.
244
SOBA s hrano se odda, Rufgero Mar.ua 24/UI, vrata M.	347
POROČNA soba, mr.sivna, zelo motna, s psiho ali umivalnikom 1700.—, mahagonijeva, topolova 1800.—. Posamezne postelje IbU.— Tiirk, Cesare Battisti 12. Pozor na 5tevilko.	_249
VELIKONOČNE razglednice, Šolske in pisarniške potrebščine, na drobno in debelo, se dobijo v veliki izberi ▼ knjigarni — papirnici Stoka, v Trstu, Via Milano 37.	232
l IZSEL^EJfd, ki potujete v Ameriko, pomnite, da dobite vse aafnovafie sloven-
Ve romane, &i«vnice, masne in aruge knjife v knjigarni Stoka v Trstu, Via
»Ui.no 37______233
VSA KNJIGOVEŠKA dela, od najfinejših do najpreprostejših, izvršuje v lastni k*-T»govcznict kniifnmi Stoka, Trat, Via
Milano 37.	___________234
VEĆ velikih oleandrov na prodaj ▼ Se-
iani_SS____235
POSTELJA s* odda delavcu. Via Molino
a Vento 44	______236
ŠOBI za urad se oddata v Via Torre bian-ca 41, polnadstrv vrata 4. Od 1 do 2 pop.
237
V miii&azsko uniforma se je oblačil
Na trgu <cCavour» »o te dni aretirali nekega Leopolda Ambrosi-ja, starega 19 let, pristojnega v Vrtojbo, svanuiočega ▼ BUjani. Oblačil je namreč milič&rsko obleko, čeprav ni imel zato nobenega dovo-ljeaija. Hkratu se bo moral zagovarjati tudi radi te^a. da je ob priliki aretacije hete! z denarjem podkupiti iavne organe, Češ, naj ga puste na svobodo.
Ponarejeni itotaki
Te dni je neki trgov«c Marussi naznanil oblastru, da je našed med svojim iT kastranim denarjem Miri bankovce po 100 lir, o katerih se je izkazalo, da so ponarejeni. Bankovci so bili nato uničeni, oblastva pa so začela stikati za onim, ki je b£ tako — prijazen, da jih je pustil trgovcu
Podoben slučaj se je zgodil nekemu goriškemu vrtnarju. Tudi ta je našel — pa v steklenici — tri bankovca banke «d'Italia» po 100 hr. ki so bili tudi ponarejeni.
PRILIKA. Steklena omara, orehova, salon bombu se prodata na Opčinah, Villa
Forti.____238
KROMPIR, ogrski, po L 35.— kvintalf B.
terjal, Campo Bel ve dere 3_239
ZEMLJIŠČAV Rojanu, pripravna za trlo-re*o in vrtnarstvo, se prodajo, Opčine 285__240
MEBLIRANA «oba se odda. Via Stop-pani, 5-11, desno, blizu ljudskega vri s.
24T
DEKUCA, 15 do 16 letna, poštena, prijazna in pridna se sprejme takoj. Sprejme se tudi učenec. Zadnik Josip, pekarn* _ Trnovo, TL Bistrica	229
PRVOVRSTNA SEMENA za vrt. travnik iu njivo dobite le pri tvrdki «Vlncafea-ria» v Gorici, Piazza Vittoria 4. — Zahtevajte ceniki Ušaj, lastnik.
ZALOGA papirja. Uvoz in izvec na vsa kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. DoHinar, Via Ugo Pokmio 5, Trst._ 217
KURJU OvESA
z mazilom
FARMAOA SPONZA, Tret V iT« S Piero 10 Pazite b« ponaredbe — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L S.—.
P O D LISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(29)
Pajčevina
Roman t Štirih dalih Iz ruščine prevedel L V.
— V meji koči ne smejo ifrirati, to aem Jim strogo zabr-nil. Zbirajo se v pricictku, ki
lem ga prepustil hčeri in njenemu možu. Sicer pa dela kovač samo za prevaro; denarja ima vedno dovolj, odkod, ne ve se. Zdaj ne spoštujejo niti nedelje več, ampak praznujejo soboto kakor Judje; za svoje zio delo izfeira tak čas, ko je malo ljudstva doma, zakaj utegnila bi mu slaba presti. Dva ali trikrat je dobil kamen v glavo; silno ga sovražijo za vse gor j t;, ki ga je zasejal v družinah. Strašno je, če kdo odstopa od Kristove vere; v tisti hiši je potem pravcati pekel.
Prišlo mj je na misel, da bi ogledal tako zborovanje, zato sem. vpra&aJ Terentija, če bi bik) mogoče na skrivaj prisostvovati. Odgovoril mi je, da je mogoče in me pri vedel preko vrta k okneu, ki je bilo napol skrito za grmovjem. Tam sem se
pritajil in sem vse videl in slidal. Sektanti so bili očitno uverjeni, da jih ne bo nihče motil. Molili so molitev posebne vrste, nato je imel kovač pro-poved, v kateri je obsojal naša svačenifttvo. Nje-gro v govor je bil prepleten a stavki is svetega pisma in s	podlimi psovkami proti križu,
Materi Božji k svetnikom, da so me roke sasr-bele in sem se hotel vreči na taga podleža in mu raabiti glavo. Nisem pa hotei začeti tepala s nwr fciki, zato sem se zatajil in Uho edfcel, as da bi se dotaknil nUeka» ki mi ga je prinesel Terastij.
Do skrajnosti Jezen sena se ne potil po osstt proti Tur ovu. Moral £res Mus^jatako itmljh od mihajlovBke strani; kiomaj pa. aem priAel fm leskovega grmovja^ se mi je nudil	priBor» da sem obstal kakor pribit. Na sasti Jeste! Libennan, obrnjen s hrbtom proti meni; drial je aoko v boku in zoni Sij ivo zmerjal nekega rv****". ki J« kMal pred njim In ga nekaj prosil, kafc ntoeni mogel razumeti zaradi Nemčevegja vpitja. Pomisli, fltrfc, ko mu je oni revež hotel poljubiti «if», ga Je ta garje vi pes brcnil nekolekokrat* da ss Jt pocedila kri te nosa in ust.
— Tu lmaft, ruska svinja, lenuh, pAJaoaol
Nadaljnih ppovi nisem hotel Zgrabila me Je taka jeza, da sem Ml v poleg podleSa, mu prisolil nekaj kreftkih
SEMENSKI KROMPIR «ONE2DA», PRODAJA JAKOB VATOVEC, TRST, VIA TORRE BIANCA 19.	222
ZALOGA opeke, strešnikov, cementa, rame teleeame, kuhinjskih potrebirčia, semena, ovsa, krompirja, jestvin itd., zaloga mrtvatkih potrebščin. Cene zmerne.
Tvrdka Počkaj Fr., Kozina.	199
Šofer, išče služtoe. Naslov, 2erjai, Rozzol in Valle 672
228
SOBA, Čedna, se odda takoj ali po dogovoru. Cena nizka. Stuparich 14, vrata 11.
225
POZOR! Velika zaloga mrtvaikih potrebščin I, II, m razreda, raznovrstne rakve i. t. d. 25% ceneje kot povsod drujod. J. Saksida, Dornberg X_213
Novi dohodi Hm 29 mM po sudiUHh cioob
flirEconoailo fmmrn
. TRST, Piazza Ponterosso 5
Covercoat, močan 140 cm visok . L 22— Blago pristna volna, za taillear,
140 cm visoko.......24*—
Muiola, volnena.......12*50
Blago, fantazija, za ženske obtoke . 6 50
Zefir ...........1*S0
Poplin, za srajce....... 5*S0
Borgo (Istra) prvovrstno . . , . « 3*—
Madapolan 80 cm visok.....2*20
Pelle novo . . . - . • • , 3*90 Sstln, črn, dvoja« visokost od L 3 90 naprej Platno ,Madon«-, debeto 80 cm L 3*50
180 cm e nogavice
debelo, 150 cm posebno defeelo
dvojna peta OTororne
4*90
6-50 1-90 2 50 5*50
Velika izbera izdelanega belega in barva nega perila. 263 Primtrfajte cest, U ss pftpftčatt Ž
Hranilnica fa Posojilisica
v S«. Xnžb vrl Trstu
regiptr. zartmga z neorn. zavezo vabi na
relii letni glii M
ki se ho vršil Ane It. mama 1929, ob 11. ari,
T nrsdnih prostorih.
DNEVNI BED:
T. Čitanje fn odobritev zapisnika zadnjega ob&nega
t. Poročilo načeiirHHva in nad-zorniStva.
3.	Odobritev računskoga zaključka za leto 1927.
4.	VoHtev nafetaištva.
5.	Prememba pravil.
6.	SlnCajnoRti.
Ako bi bil občni zl>or nesklepčen, se bo vržil pol ure kasueje drugi, ki bo sklepal neglede na Stevtlo navzočr.ih člamov. 257	ODBOR.
AVTOMOBILSKA ŠOLA Trst, Via Coroneo 39
Od S. L m. vpisovanje za tečaj stane ad L 100l— naprej, z zajamčenim pateu-tem stana L 250.—, 6 hrano in stanovanjem L 350.—.
Poučuje ae v italijanskem, slovenskem, aamftkem in ogrskem jeziku.
Poseben tečaj za Pazin je začel 3.marca v gostilni .Cervo d'oro". V Buzetu od 3. do 6. marca v gostilni Fontana (238)
Prva tržaška tovarna muholovk
«TRAXON"
G. Mm 8 fielii
Via Tiziano Vecellio 2
BIVŠA državna drevesnica pri Rdeči hiši v Gorici ima na razpolago razne vrate cepljenih dreves, posebno jabolk« 3, 4-letne in jih prodaja prvo vrsto po L 2 in drugo po L 1.50.	177
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Madonna del Mare 19/IL__248
BABICA, avtorizirana, sprejema coeeče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
218
Zafctevefte vetfne orifliaalao stefcleaice 1
im.x-LnAjin-ruvwvy<*<*i*i*......................
uri
vsebuje kitiin9
ki Je dobro sredstvo proti IZPADANJU LAS In Cisti kri
mi
LASTNIK F. BOLAFFIO
vla atoisanl 42 (Si. Jahoft)
Oorica — Fieg«), Vls O. CirJacd »
JAJCA
ZA VALENJE
pristni k, UnporHranfk, veKkih, rnmenik. angleških KOKOŠI ORPINO-THON. - Prodaja po L 8-50 komad
F. Inocente, Postojna it. 224
Kokoli so knpUene na razstavi v Londona In vsa* t
ta slane L 280. Pošilja se tudi po poštnem povsatja.
NA OBROKI
■■ Oblaka, palotots, dalnl pla- 5 S SCI« tkanina, parila, platne, u I dainikl, flllsls, velnanl put- | m 1 o var, blngo valaur I- t. d. P S Znižane caae! Pogoji affodnl! mm Roma 3, II«. nadstropja
fbaflUa z 1 Csctet L O-SO
ki vsebuje OXYCHINOTHEIN
ki Vas obvsruje vsake boiezni boljše nego kinin.
Sksflaz IX Cacket
L. S- -
ZAHTEVAJTE Hi VSAKI ŠKATLI 0ZMČB0: STftBILtKENTI CHIBCOT - RllflRO
FeiogMKi d isu m Roth
so prvovrstni
navzlic temu veliko cenejši kot vsi drugi.
Zahtevajte ilustrirali cenik, da se prepričate, jusi Uša£, Gorica Piazza Vittoria 4
itopnik ROTH * Stattfutn.
LIlJgLIilKSki^ EiilEBSIMil mMh
PWSII}ŽF%lCil I IUSII!
Oiavmca m reserre om&rfiev 60,000.00© -Telei. 1-18. « 89
e^resftac noge m mzsoi krJžScaa po 4 Va 7», m (etoCffi raconiri n&jpofoQR€|e toaik mfic in pe deOov^a. - Prejema BINAUJE ro teH. raCan in jllB oM3jc po do^oro. lz?r§aie vse v MisCno stroho spadajoče posle.
panfilNKT: 6«nu, Brrt.Ht, Celje, CcniamclJ, Kranj.	MeUtftvM, Neti
SM, n««o neslo, »mj, Kuhe*, Sarajevo, Slo*r*Sčr««ec. spili. - ScienthA ens-
pozteara: C^sSka SMttaa.
NajprlklaMa zvezo z Iiigoslavif®.
CHoftaJna jc odprla od 9Vi - ix'/i m cd 14^ -1«
in ga e nogo brcnil v strnil. Mužlka sem <*vignii in gu. pokaral:
_Ttepecl Ali te ni «ram klecati pred oeottr
Šklm slepar jem. Samo pred Bogiom. in carjem, moraš upo0Qiti kolena.
Medtem se je Iibermaa d/vignil na noge- Ne-priCakorane eanfinice so ga spočetka oglušile. Njegova nesramjooM je bila taka velika, da ae je fte pripravijal na te pel k menoj* ker mi pa ni bilo do tala nem odtakočil ln pomeril nanj • pufiko.
" 6e tinnlr. pa te na meeta ustrelim, potepuh, ki al prišel eemka^ gpl in nA ae preobjedel nteni nkradben^a kruha! Kako nI drmeA ravnali n l|miatwn kakor m živino in ga brcati • katere ni «1 kupil s rarium denattfem.
Libarman je eicer podel, toda tudi ntrahope-Od alnhtt m je o<hrwkrtl Trmo* ne od Jem ■d Ji r"1^1 od dašeč, da me bo toftU.
—	Je te mnften ka| tak epa, — Je prtpoeosdl ___PetrarVL
—	Maj le ton. «e Je tolkal Vldrtl bemo, te
bMm to, da ei puflBa po&Ufr* no«e in pn Men Ruse; neeo tepa Imam po naatngi
bo priafliT k molku __ ki Jih tkCl te Jih odira. Ah, etrto, ne mo-
Tsni U povedatL kako me le bolelo t. sree in kako
me Je bilo sram zaradi nesrečnega mužtka, ki je ponižal pred to nem&ko sipuko in pokorno prenašal žalitve in udarce. Ne vem, kaj bi mu dal, kako bi ga prosil odpuščanje za me&asli&ano sr*-motenge, katero je moral prenesti po zaslugi nade družabne in vladne nemarnosti in neođpu&tljive ravnodušnosti, ki dopušča, da inoeemsici pa fte-peoci preplavljajo deželo, jo idsesavajo in bogate na škodo ljudstva, ki je vnaic. dan ubotnejfe in bran kruha.
—	Kako pa Je končal prfaoor n Libermanomt AH ai zvedel, kaj ga Je prosil oni revefcl — j« vprašal po kratkem molkn Valerijan Petrovlti.
—	Libenman? MtsUm, da Je razumel, da me njegova grožnja ni ustrašila, ker aem »vpil U o^irn, naj gre k vragu, sicer dobi strel v hrbe^ sicer pa naj napravi, kar hofia Kar sem o mu-šilcu zvedeli, je tudi Žalosten, bnemuje se Ivaq Patror ki Je po poklicu sodar. De lanšfceg« Ma Je Uvel še precej dobro, ker Je imel dela; psetefc. lesa poletja Je na njegonro nesrešo btorahnft % fiariotentahi požar ln bogatemu kolonist« Men-derfaAdu Je pc^orel kozolec žita. Po pričanju cmo. gib oCNidcev ©j požar povzročil naaehilkov d^ SaJk, ki je hud plj<m*ec hi kajterega ao videli spati na senu pod kaz-olcerii; vic ljub temu eo obdolžili Ivana Petrova, ki dela v naši tvornici mila
IV-
f trsta, Ona 4 marca l»2*.
po Vtpinkl doflnl.
TtoMomka družba za BeneMje M
pritoftila, ftefi. da neki necnani jutneži neprestano pokonfiujeje telefonsko Unijo, ki sre akoel Ajfto jfcieo, Žempae in Cniiče, » tem da jretoljajo in trte jo telefonsko žico. Zato eo bili pooblaščeni Umoft-n}l orožniki, naj strogo pazijo, da •e take stvari oe bodo več dogajale in da aaslede krivce. Orožniki bo prišli do prepričanja, da delajo omenjano ^kodo otroci, ki se kaj radi igrajo z lučanjem kamenja in podobnimi stvarmi, ki včasih povzročijo veliko škodo. Od naše strani pa opomin &tari&em, naj strogo prepovedo otrokom, da bi Še kaj takega delali — ter naj jim tudi razlože, kako Škodo delajo s tem in kako so vendarle stariSi največ r.a početje svojih otrok odgovorni.
Eolo — čegavo je?
Navajeni smo pisati pač večinoma. le o tem, kako je v Gorici komu kako kolo izgrinilo — toda končno jo prišel na vrsto tudi tak slučaj, da poročamo: našlo se je kolo — in vprašamo: kdo ga je pozabil? V veži banke «Venezia Giu-lia» v ulici Morelli 43 je neki bančni uradnik našel kolo, katerega D as'Tli k se išče.
Odprte lekarne
Danos, v nedeljo, dne 4. marca 19&8. bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: vos dan z nočno slulbo ve« prihodnji teden leknrna Giu-bich. Via RaJmtta st. 18.; do ene ■uro popoldne pa lekarni Liberi, Oorso Vittorio Einanuele dt. 39. in Cristofoletti, na Travniku St. 14.
SRPEK1CA PRI BOVCU Smrtna kosa.
V visoki starosti 93 let nas je v Četrtek na 1. marca zapustila in »e preselila v večnost vdova Josi-piua Trebfee. Obolela je na pljučnici. Pogreb se je vrSil ob veliki u-deležbi domaČih vaščanov v petek popoldne. Pokojnica je bila nekdaj pridna in delavna gospodinja, ki 4i je pridobila spoštovanje pri vseh občanih in okoličanih. Naj najde na onem svetu zasluženo plačilo! Njenim domačim ter njenim sorodnikom pa najiskrenejše soža-tjet
VIPAVA Kob , ki zbeži lastnika
Tudi pri nas v Vipavi niso kolesa več varna. Te dni je pustil iFranc Tomažič svoje kolo, vredno 700 lir, v veži hotela «Adrija»; Lo pa ga je hotel zopet zajahati, je zapazit, da mu ga je nekdo odpeljal. Preostajalo mu ni drugega, kot da je del peti k orožnikom in tatvino naznanil.
BRDA
JLojsko ln &marino - Vodnjak, «fr;> pa kaj pravijo fimartenoi In kako delajv in nedelajo ter naj delajo Brlci
Iz Brd nam prihaja malo dopisov. In morda se zato zdi, da Brda niso vredna naše pozornosti, da v JBrdih ni nič novega, da v Brdih teče vse žaljenje tako, kot se pre-* liva jo reke v morja, enolično, monotono in brez vsake spremembe. Pa ni tako! Brda so letos popolnoma drugačna kot so bila prejšnja leta, kajti — kdo se ne spominja lansko zgodnje jeseni, ko smo beležili v naši kroniki: «ToČa v Brdih« — «Zopet toča v Brdih* — /kar ni zadnjič pobila, je pobrala sedaj!» — in tako dalje. Potem je jeknil klic: «Pomoč Brdom 1» — In nato je prišlo — životarjenje Bri-cev, ki so ae potihnili v bedi in so skrili za avoje gorice, tako prijazne Ln poezije polne, tako gradniko-ve! Zato pa spregovorimo danes nekaj besed o njih!
Neko nedeljo popoldne, ko se je »olnce kopalo v Sočinih valovih — eem jo mahnil — tako se začenja-io potopisi in sprehodi, kaj ne? — v Brda. Ne boni popisoval sprehoda in vseh onih lepot, ki sem jih užival, ko sem hodil po briški zemlji Omenil bom pozneje le moj pogovor z nekaterimi ženskami ob nekem vodnjaku. Kojsko, ki leži na rebri kot bela ptica — j-> vasica ki je Že v-sa pozidana po vojni. Le na skrajnem koncu vasi zapa-tiS še nekaj barak, v katerih prebivajo ljudje — že skoro deset let po končani vojni. — Tudi nov vodnjak imajo Kojščani in seveda zato tudi dobro, wiravo pitno vodo. — Preko Gonjač se zavije ob gostilni Simčič aa vrh in od tam se ti razgrne pred očmi krasen razgled 'čez nizko gričevje globoko doli v furlansko ravnino. Nehote »e bpomniš ob tem pogledu na 8iavČenw) knjigo teUbogi UMin>, ki je izšla letos pri knjižni družini «Luč». Sele sedaj dojameš vso ono poezijo, ki je kot neizbrisen pečat
Etisnjeoa nanjo. Vasica Rnenje majhna. Od nje vodi pot v art-uo, ki je po pravici rečeno v vsakem ozira najbolj zanemarjena in zapuščena vas v Brdih. Na poti tz I menja do Smartnega sem v jLraju, ki g® domačini rove jo v 6/Uu, naletel na kopico Brik, mladih in starejših žensk ki so pri nekem lesenem koritu čakale na tvdo. V bližini pa so stale razvaline nekdaj zidanega vodnjaka.
«Bog daj en dober dan, BrikeU
fiegavo so me pogledale in skoro se mt je zdelo, da je neka mlada rd**Čelična kot breskev na dreve-fu sredi vinograda zavihala svoj nosek na kvišku.
«Bog ga daj U so odvrnile sta rej-Pa
«No kal pa delate tako v vrsti? čakale
Kot bi
•Saj skoraj Čakamo! Po vodo smo pridi*. Pa na moremo vse hkratu. Prevet počasi tefia. Pa je tudi muhasta — včasih priteče —. včasih pa ne priteče I»
«Pafi kot ionsko!» sem pripomni) «Muhaste so tudi tonske t ' In zopet je rdcftelttn* zavihala evo j noeetk in me oMnlla s lepim pogledom
aPa kaj nimate vode v fcnart-nem?»
»Seveda ne I Včaalh je bii tukaj
vodnjak pred vojno. V vojni »o ga porušili in še sedaj je zasut ter čaka odreditve. Celi naš gornji konec je brez vode. Zelo koristno delo bi napravila občinska uprava, ako bi popravila stari vodnjak, veliko časa bi nam prihranila — pa še več trpljenja.
Nato ml je pravila žena in vse druge, da so sedaj dobili v Koj-skem, kamor spada Šmartno, novega komisarja in se nadejajo, da bo dal stari vodnjak popraviti, ker da je — kot se vidi in sliši — dober gospod.
«Kako pa sicer še živite?*
«Tako veste, tako — bolj počasi! Pomanjkanje, mizerija, če pomislite, kako slabo letino smo imeli lani. Naša Brda so zanič! Ne vem, ali nas Bog tako tepe, ali kaj! Sa^ uia toča in same slabe letine. Že ve»č let nam trta ni dobro obrodila, koder pa je kazalo, da bo dala in bo v hiši kruha in Še kaj po vrhu,. pa nas je fce Bog na kak drug način udaril. Pomislite! Kmet, ki je pridelal prejšnja leta od 60 do V/0 lil vina, ga je letos pridelal od 3 do 6 hI. To je gola resnica! Kako lioče-te, da bo Čio vek na ta način V izobilju živel. Ne pomaga nič, kadar nas tepejo take nesreče.
«Pa še «freterne» ne dobivamo več!*
«cKaj pa je to «freterna»?» sem začudeno vprašal,
«To je bila prej neka ustanova, oziroma neka ženska je Šmartnu zapustila gotov znesek denarja, večjo svoto, od katere obresti so se vsako leto o Veliki noči razdelile med vse družine brez razlike v Smartnem. To je postala že prav stara navada pri nas. Vsak »mož je dobil štiri krone pred vojno. Te je potem prinesel domov svoji ženi, ki jih je porabila za velikonočne praznike. Sedaj po vojni pa smo f dobili «rfreterno» samo enkrat in J sicer 12 lir hkratu. Od tedaj pa ne verao nič, kaj je s <cfreterno», ki je bila tako lepa navada in na katero se tako lepo spominjamo.»
Pozdravil sem prijazne Ženske in nadaljeval pot proti Šmartnemu. Šmartno je veliko slabše pozidano ko Kojsko. Še veliko hi§ je podrtih in v razvalinah, ljudje pa stanujejo po lesenih barakah. Bo pač to z^«Iug-a pokojne stavbne zadruge «Cerg», ki je imela nalogo pozidati Šmartno.
Prav občutno so se tukaj pričeli ljudje izseljevati in prodajati svoja posestva. Veliko jih je odšlo / Ameriko, zlasti v Brazilijo. Tudi dekleta so se v veliki meri raztep-la po mestih, da si kot služkinje poiščejo zaslužka. Veliko jih je v Turinu in v Trstu. Kljub vsemu je največji v: rok izseljevanja dejstvo, da so ljrJje zgubili ono zaupanje v svojo f Juljo ln njeno rodovitnost ter so prišli do prepričanja, da jim zemlja <ie prinaša toliko, za kolikor je bilo vredno ono delo, ki so ga. porabi H za gojenje nje same. Predvsem to, potem pa ni v njih več one jeklene pridnosti, ki jih dičila prejšnje Čase, nimajo pre/ seboj jasnih ciljev, ne stalnih i načrtov. Nimajo več preračunjenoeti v svojem delu. Zgubili so sled za Ivodočnost. To pa so bolezni, ki bi se dale ozdraviti in ki se morajo. Tudi naši Briol morajo priti do prepričanja, da ne bodo našli v izseljevanju, pač pa v zemlji svojo gospodarsko rešitev, to v čemer so si deloma Vipavci, ki so bolehali na isti bolezni, že na. jasnem. Treba je le, da popolnoma obnove način gojenja svoje zemlje in pridelovanja njenih sadežev. Brda, krasna Brda, ki še daleč, daleC niso tako obdelana, kot bi morala biti, bd z lahkoto preživel,a in preiiranila vse one, ki so ostali doma in vse one, ki so odšli v svet, da si poiščejo kruha pod zemljo v rudniltu, ali v plavžih, aH na argentinskih farmah, kj«r delajo za druge — ne z-ase. Ako bi ostali doma na svoji lastni aemltf in le nekaj let pridno delali, obdelovali svojo rodovitno briško zemljo po mederni-b načelih poljedelstva, bi delali zase im sami bi želi vse sadove srvoje-«a dela. Za kaj so pripravna Brda? Za trto! — bo rekel Brle. Dobro, za trto, za močno briško vino. Vedno je bilo to in še bodo Brda najbottSi in najrodovitnejli vinorodni kraji gporiSke pokrajine, le da bodo — ko bo vinogradništvo gojeno z večtfo pridnostjo, s večjo ljubeznijo to z večjo pazljivostjo ln z večjo racljonainostjo — prinašata tudi večje dohodke in napravila Brica gospođa na svoji zemlji, ako jo ne bo prodal. Pa še mi drugo stvar so Brda. Za sadjerejot Predvsem za sadjerejo! Spominjam se, ko so ml rekn: V Brdih se je sadilo že dosti sadja, zlasti fte&pelj — pa ni uspelo to, ni prinašalo dovoljnih dohodkov ln se ni izplačalo. Zakaj ne? Zato ker se sadjereja ni pravilno gojila. Bric je posadil sadno drevo in se nI vot zmenil zanje, dokler ga ni bilo treba o-bratl in nabrano sadje prodati. TO pa ne sme biti! Sadno drevje se mora gojiti kot trto. Ako boi skrbel zanje, ako bod pasli nanje kot na trto celo leto, ako ga boš sadil v veliki množini — ln le enostavno
na provizacijof*
plevela, ga gnojil ML — M kako veselo jesen boi fenal, bo« vft-del» da U bo prineslo drevo vsi do: hodkov kot trta. Zato M btio umno pojenje sadjersje v Brdih sna is-med reiHtev danes zamotanega gospodarskega vprašanja. Zato, na dalo Brici in ns prodajali svojih domov in svoje zemlje, ki ste jih * žulji si gradili in so va« vinogradi in vaša zemlja pognojeni a vašim znojem. Ne bodHe taki kot nekdo izmed vas, ki je prodal lspe posestvo za 20.000 Ur. Še pred no pa ga je dal iz roke in Še prodno je bilo prepisano na kupca, je dobfl 25.000 vojne odškodnine zanje ter jih moral vseh 25.000 bs lastnih rok izročiti kupcu, ki je — ne da M zganil z roko Se tukaj easlutil 5000 lir. In je v interesu vas samih — kot je v interesu naše pokrajino ter v interesu cele države, ki kot se čuje iz javnega življenja polaga veliko važnost na razvoj narodnega gospodarstva, da se poprimete dela na svoji lastni zemlji in jo kot pridni delavci ne zapuščate. — Kaj bi še govoril, tako sem v duhu premišljeval, ko sem se spu&al iz prijaznih Brd proti Gorici.
O sadjereji v Gorah.
Oglejmo si malo gorske sadne nasade in hitro spoznamo, da nas čaka tu še mnogo — mnogo dela. Kaj nam pade hitro v oči? Pomanjkanje žlahtnega drevja. Tega je skoraj povsod v gorah prav malo. Dosti pa je seveda tepk in drugih manj vrednih hrušk, katerih sadeži sg ae svoj Čas uporabili pri kuhanju Žganja, a sedaj nimajo pravega pomena. Dosti tega drobnega sadja ni niti za mošt, kaj še za kupčijo. Po takem blagu ne vpraša nihče. In vendar je škoda, da gre v nič toliko blaga.
Tudi nezaupnosti je preveč med ljudstvom. Dostikrat se vidi po vaseh, da sosed ne zaupa sosedu, in to radi malenkosti, dostikrat rudi babjih kvant, kot bi se reklo prav po domače. Seveda je poreba te slabe predsodke odstraniti in vsak razumen kmetovalec bo treeno razmišljal o vsaki stvari, dokler ji ne pride do dna, da se ne bo godilo kot se dostikrat zgodi. Namreč ako predlaga kaj pametnega kak mlad fant ali mož, se navadno zaženejo proti njemu starejši, čei, kaj bo govoril on, ki ima še mleko za zobmi. Ti, ki niti nočejo razmišljati o predlogih mlajših, jo dostikrat pošteno zavozijo, ker tudi mlade glave večkrat precej veljajo.
Nekatere vrste sadja sicer niso pripravne za kupčijo, a zato so pa dobre za sušenje. Tudi posušeno sadje, seveda pravilno sušeno, se da spraviti v denar, a tudi doma se lahko izborno porabi. Pametno hribovke upoštevajo to ln posebno v poletnem času rade skuhajo suho sadje žejnim koscem in grabi-čem. To jih pohvali in ne stane denarja kot vse druge neumnosti o takih prilikah.
Poudariti^pa je treba, da vsak razumen kmetovalec, ki gleda v bodočnost, mora poskrbeti «a is-boljšanje svojih nasadov. Gledati mora, da bo sadil ne ničvredno drevje, ampak samo ono, ki mu bo donašalo dober sad, katerega bo lahkospravil na trg, v denar. Kako je bilo preteklo jesen hudo nekaterim kmetovalcem na Cerkljanskem, ker »o imeli le malo žlahtnega sadja! Toda stokanje ns pomaga tu nič, tepke ostanejo le tepke, tudi Če tih Človek zaliva s grenkimi solzami.
Nekateri so se že doli na delo. Iščejo zdravih mladik, z močnimi, dobro razraŠČenimi koreninami ter ne usadijo v svoj sadovnjak vsak Stor, ki so ga izkopali v goedu. Oni pač vedo. da iz drevesca s slabimi koreninami ne more nikdar zrasti ponosno deblo. In na pcmosno deblo bodo cepili samo vršiče takih dreves, katerih sadeži se dajo spra-vfti v denar.
Seveda preskrbijo drevescem tudi primerno lego in primerno posteljo. Zemljo jim lepo zrahljajo v gk>bmo ln Širino, tako da se mlado drevesce lahko prime in raz prede svoje korenine. Seveda ne pozabijo tudi na gnojenje.
Tako se upa, da v bodočnosti ne bodo rastla akoraj sama ničvredna drevesca po našdh gorah, ampak predvsem ona. ki dona^ajo dober sad. "Pameten kmetovalec ve, da tudi dreves lahko donaiejo dobre sadove, ki ste spravijo v denar tudi toec iganjekuhe. Zato pa tudi ve, da ns bo pobral vsakega cepiča, ki mu pride pod roko, ampak santo one, ki mu obetajo za bodoČ-nost Kahtno sadje, po katerem radi i*ovpra9uje$o kupci.
_ R. Hrast.
Lotaritsk« Številk*
fafrtfmit		S. mm		1M	1.
BARI	48	18	«	90	13
FIRENZ3E	43	7	88	06	71
MILANO	39	56'	31	8e	25
NAPOLI	£4	7	35	56	71
PALSBMO	66	71	34	19	»
ROMA	36	11	4	27	88
TORINO	47	13	9»	18	73
VBNEZIA	82	23	4E	31	50
sadje, ako ga bofl Čistil mrčesa,
BOUVO POROČILO
Amsterdam 758.50-764.50, 261.50-206.60, Francija 701-74.&, London 92.29-0^49, New York l&fiB -18.95, Španija 317.25-323.25, Svio* 363.75-365 75, Atene 24.8&-25J3, Berlin 440.36-455 JS, Bukarest 11.40-11.80, Praga 5608-56.32, Ogrska 928.25-884.25, Dunaj 264-270. Zagsab «3.17*-»JJH.
Uradna oeaa alata (2. HL) L 364.99; vojnoodftkodnittlas niče L 78.15.
Razne zanimivosti
Sovjetska vlada hoče ustvariti sovo Palestino v Sibiriji. «Pravda» je javila« da ae je Židom odetopil kos zemlje v vAodni Sibiriji, velik dva milijona in pol ha. Vlada je prepričana, da nastane na tem svetu tkbovska država a svojo lastno vlado, sodni jami, bankami, šolami, zabavišči in z zadrugami. Svet, ki se je odstopil Židom, je večji od Palestine in tako velik kol Belgija. V Moskvi so mnenja da bo glavno mesto nove sibirske Palestine, ki se bo imenovalo tudi Jeruzalem, mnogo bolje uspevalo ko stari Jeruzalem, ker ne bo v njem nobenih arabskih manjSin. Zemlja v novi Palestini je zelo rodovitna, pašniki so izborni in hriboviti del dežele je pokrit z mogočnim gozdovi. Tam se nahaja tudi mnogo kovin.
Plača ministrskega predsednika
Predsednik. Zedinjenib držav Severne Amerike stane svoje sodržavljane 80 centov na mi-to, t j. 48 dolarjev na uno in 422.180 dolarjev na leto (1 milijon 400 tisoč lir). 25.000 dolarjev dobiva za potnine, 102.000 dolarjev za zastopstvo, 96.000 dolarjev za plače osobju predsedniškega urada, 83.400 dolarjev za redarje v Beli hiši, 35-000 dolarjev za razne izdatke, 2800 dolarjev za tisk in dopisovanje in 5500 dolarjev za obleko in o-premo policije.
Najmlajši kritik
V	Londonu je gledališče, kamor imajo dostop edino le otroci. Neki ancrleSJU list je hotel biti skrajno dosleden in posrečilo se mu je dobiti za ocenjevanje otroških prireditev otroka kot kritika. Mlada deklica C oda, stara sedem let in pol, je prevzela to mesto. Seveda otrok ne piše svojih kritik sam, marveč prihaja k njemu od uredništva odposlana dama, ki izpra-šuje otroka po vtisih in ki si zapisuje otrokova pojasnila. Deklica Coda ima stalno plačo. Njene ocene se odlikujejo po svežosti in nepristranosti.
Odlikovane ženske
V	Moskvi je bilo te dni odlikovanih petdeset J&enak z redom rdeče zastave. Odlikovanja so se jim pripela o priliki desetletnice ustanovitve rdeče armade. Vzroke tega najvišjega odlikovanja v sovjetskf-Rusiji je navedla vlada: za odličmo delovanjem za revolucijo.
Zdravilo aa sufifoo
Po pet in tridesetih letih neumornega proučevanja se je posrečilo, kakor poročajo vesti iz Štipa, ruskemu učenjaku, živečemu v omenjenem mestu, zdravniku dr .ju Hyervic-u odkriti sirotko zoper jetiko, ki zamore ozdraviti v teku treh mesecev j etične bolnike tudi v zadnjem Stadiju bolezni. Zdravnik je ozdravil s svojim sredstvom *udi starejše osebe, g-lede katerih so bili vsi drugi zdravniki izgubili vsako upanje na izboljšanje oziroma okrevanje. Sredstvo se lahko uživa kot sirup, lahko se pa tudi vbrizgne bolniku pod kožo, kakršna je pač bolezen in ustroj bolnikovega telesa. Sredstvo, ki ga je krstil učenjak s «tusilag»-oni, je neškodljivo in ni strupeno.
Amori&ki dvoboj
V	Budimpešti se je ustrelil mediclnec Kari Meszlenyi. V poslovilnem pismu izjavlja, da je ftrtev ameri&kega dvoboja. On in njegov prijatelj sta se bila pred Šestimi meseci zaljubila v mlado damo in se končno zedinila za ameriški dvoboj. Pri tem je on» Kari Meezlenjri, potegnil črno kroglo. Se tri mesece bi lahko Se živel, toda to omejeno Življenje mu je tako oslabilo Živce, da ni mogel več strpeti. Samomorilec je brat tajnika knezo-nadCkofa in kardinala ogrskega.
Dsunotožjo mačka
One 1. julija 1927. se je prese-Itl vrtnar Hane Steinacherrer s svojo družino iz Oberweisa pri Ginundnu v Lambach na Gorenje Avstrijskem. V njegovi posesti je bil tudi sedem let stari maček. Ta maček je izginil dne 5. julija 1927. One 18- februarja tekočega lata je pa dobil Stein-acherrer is Qberweisa sporočilo, je doM maček dne 28. januarja r staro stanovanje svojega gospodarja. Maček je torej taval Sest mesecev in 22 dni okrog, preden je prišel v swj rojstni .kraj
Hoftandska vlada je sklenila o-teorttt čimprej radno zračno službo, ki naj združuje mesta na njeni posesti v Indiji Nova zračna M* hO spajala Batavio in Soura-
bayo, mesti na dveh koncih otoka lave. Daljava znala 800 km. Letalo bo preletelo to pot v šestih urah, medlem ko rabi sedaj železnica o-sstn ln štirideset ur. Potniki bodo imeli krasen razgled, saj bo letelo njihovo letalo nad pet ln štiridesetimi ognjeniki, od katerih deluje že velika večina.
Radio in Islam
Redko si je kdaj kaka iznajdba tako hitro priborila svet kakor radio. Da je pa poklican radio, izvrševati cerkvene obrede pri Moha-medoncih, kaj takega se vendar ni niti sanjalo največjim optimistom. Na neki novi mošeji v Nak-hodi v Indiji je postavljeno govorilo, ki bo nadomestilo tako zvanega muezina, osebo, ki kliče vernike ob določenem dnevnem času k molitvi. Kar je muezin prej vpil s stolpa mošeje, bo sedaj vpil aparat: «Bog je velik in mohamed je njegov prorok 1» Kako bodo sprejeli tamošnji prebivalci, ki so strogo verni, to novotarijo, se še ne ve, ker bo aparat začel delovati koma/ Crez kaka dva tedna.
Daleč šel po nevesto.
Pred nekaj meseci so tukajšnji kakor tudi inozemski listi prinesli vest, da se ni že dve leti vrnila nobena poroka v občini Carapor-erianu v toskanskl pokrajini, čeprav je v kraju cela vrsta lepih deklet. Te dneve je dobil campor-gianski podeštat pismo iz Mehike, v katerem ga prosi visok meksi-kanski državni uradnik, naj mu izbere nevesto med dekleti in naj mu poSlje njeno fotografijo.
Kobilor polet na severni teče}
V	Speciji se v tamkajšnji kraljevi lađiedelnici vrše zadnje priprave zrakoplova »Crtta di Milano», s katerim napravi general Nobile ekspedicijo na severni tečaj. Zrakoplov se bo dvignil zadnje dneve marca, da doseže Kingsbajr v aprilu. Moštvu bo dodeljena tudi Četa alpincev. Ekspedicije se udeleži tudi profesor Amelio Nobile, brat generala Nobile, ki poučuje na tehnični šoli v Bari-ju.
Lepa starost
V	Liskobu na Poljskem je umrl 2id Leib Feld. Dočakal je visoko starost 126 let. Bil je poročen ravno sto let in zapušča vdovo staro 119 let, in 16 otrok, od katerih ima najmlajši osemdeset let.
Gospodarstvo
SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v svojih zalogah:
Semena, vse vrste vrtnih, poljskih in zelenjadnth semen, dalje semena raznih trav in detelj.
Detelje: domačo ali triletno in lucerno ali večletno deteljo smo dali preiskati na rastlinsko preiz-kuševalni urad ter jamčimo, da je brez predenice in najboljše kakovosti.
Umetna gnojila: mešanica pripravljena za krompir in ostale rastline ter vse ostale vrste umetnih gnojil.
Kmetijske stroje in orodje: pluge, slamoreznice, mlečne posode, posnemalnike, transportne vrče za mleko ter čebelarsko orodje in potrebščine.
Močna krnila
Orehove tropine mlete, ribjo moko, ribje jetrno ^alo (namočeni z drob) mesna meka, suhe dro že in
klajno apno znamke (cNo&on». Ta krmila naročena iz Nemčije imajo razun tečnosti tudi zdravilno moč in se priporoča posebno za mlado pita. 1 no Živino.
Zgodnji krompir. Prijeli $mo ne-
koliko zgodnjega rdečega krompir* ja is Tirolske, kateregi obeh skladiščih. TristOu kmetijska đrvfba w u). Torrebianca 19 in Rafftnaria I Tel. U-99.
DAROVI
Gospod S. R. is Trsta daruje Lit.
10.— za «Šol s ko društvo**. — Iskrena hvala!
KROMPIR
avstrijski, za seme
belo in rumeno testenino
prodaja	200
po konkurenčnih cenah
Giovannl Bcscolo - Trst
Via Rossini IG
nmiTz 0

ZDRAVNIK
ordinira V TRSTU
V1& $.	23, II. B.
V*r-Tcn ka-vttmr Roma)
od 10. in pol predp. do 15
V
Cssn:
VNABREŽINI ordinira samo popolđn« od 14 «lo 18 (na IiiIrmd domu)

Dr. SARD0C
ZGB0Z0&AVN1K
•V T
V V vvV V V VTV
vv v
m s. ixnmo
imm zm*>(m stRft&N/umc
KA &JE3ELO
d □□□oaaDnncion HoaciDODDDnD ao □
■.j
d □
g
ooniCA Piazza della Vittoria *<v. 24
Ustinovlient I. 1863 - Tel. ini. Idđ
HajsforsJJfl tvrđRa v tel stroki.
Se toplo priporoča trgovcem, kramarjem ln kro&njarjem. Cene zmerne. <\9\) Mreiba (mm.
□MODnooonoaniioaonDoaDCJoaa

TOVAra&tlKS CEMEi
1 O
A
7 f
kovice, !H€fta&iil«e
m
satno pri
P2SL5SJ, r.asiftjj & z.
d. z o. z.
Trst, Via S. MicolS It.
Lastna aUladišča v prosti Jaki TOVARNA REMSeHČID - NEMČIJA
O CH5NA PIGATTi
Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI. BLEDICI in za OKREVANJE
LEKA^flA ZA^ETTI - TPST - Via Mazzlnl
(M
E. PECENCO - TRST
Via Mada vecchia 8 (za magistratom)
Stroji za Šivanje, vezenje in pl«tenj obrtnij<£ • PotrebSčine. - Napeljave s Vsakovrstna popravila. — Brezplačen pouk v vezenju
e, za dom in vaako motornim pogonom.
TrgofsSto-elifliia zadrugo
¥ Trstu
imaroH i« m
mnw hm.
Tla ni«no SI. ZO. prtUKfc <Te*al XXX efleftrc)
----------
*
ODrcstntc hranilne vloge po 5%
milult nakazna po* »godalni pogon u JaftotlavOo m ostale inozemske trge.
viote mm tetteci retm v MNAUU ter ji