stev. 165.
v Ljubljani, o soboto, dni 21. julijo 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26— „ 13— „ 6 50 ,, 2 20
za pol leta
za četrt leta „ za en mesec „
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20— za pol leta „ „ 10— 5— 170
P
za Četrt leta „ za «n mesec „
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm):
■ ■ •
13 h 11
za enkrat za dvakrat za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Cjpravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — .	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. ClpravniSkega telefona Stev. 188.
Voliuna reforma m Jugoslovani.
Piše dr. Ivan Susteršič.
V prvem članku označil in dokazal sem ojačenje narodnega zastopstva Jugoslovanov na podlagi volilne reforme.
To ojačenje je tako jasno in brezdvomno, da niti nasprotniki tega ne prerekajo. Vsaj ne spominjam se, da bi bilo v tem pogledu čuti ali čitati kak resen ugovor. Nasprotniki reforme so se vrgli na lokalno razdelitev mandatov in hočejo celo reformo podreti s hinavsko pretvezo, da jim narodna čast to veleva, ker koroški in štajerski Slovenci po predlogu ne dobe zadostnega zastopstva. Osobito je zares nečuvena krivica napram koroškim Slovencem, kojo zlorabljajo liberalni sovražniki ljudske pravice, da bi zanetili ogenj narodne nejevolje zoper celo reformo pod plaščem niirodne časti.
Ne bom se prepiral o narodni časti z ljudmi, ki so po lastnem pripoznanju za par tisočakov za ljubljansko gledališče prodali ves svoj narodni program in podpisali znano »nedolžno« pogodbo, kojo se še danes kljub vsem najnujnejšim pozivom branijo obelodaniti!
Skozi deset let je vse pošteno in v resnici ndrodno časopisje v najostreiših izrazih ožigosalo to jasno in priznano narodno izdajstvo in imenovalo vsakega posameznega voditelja liberalne stranke posebe, imenoma ndrodnega izdajalca. Pa tudi po shodih so nebrojnokrat isto storili različni govorniki, osobito neštetokrat tudi taki, ki jih ne ščiti nobena imuniteta, a nikdar se ni liberalec drznil radi tega pri sodišču iskati zadoščenja, če tudi se liberalna stranka ne more pritoževati, da so kranjska sodišča »klerikalna«.
Sicer pa nobene pravde v tem pogledu treba ni, prvič, ker sodišča niso poklicana soditi o politiki in drugič, ker je stvar itak za vso slovensko javnost že zdavna dokazana po lastnem pripoznanju liberalcev samih in po vsem njihovem političnem postopanju od leta 1895 naprej.
Povdarjam in pribijem to tukaj samo radi tega, ker mora po tem takem za vsacega, tudi
za najbolj zabitega tepca jasno biti, da narodna
čast pri teh ljudeh ne igra v resnici prav' no-
bone vloge. V resnici iščejo le v potu svojega
obraza častno pretvezo, da bi se mogli združiti z vsemi načelnimi sovražniki volilne pre-osnove, se S t e i n o m in M a 1 i k o m vred ter
v zvezi ž njimi strmoglaviti ljudsko pravico In zaprečiti splošno in enako volilno pravico.
Zgodovina in kretanje liberalne stranke v zadnjem desetletju jasno kaže, da je v bistvu birokratično-reakcionarna stranka in kot tako sovražna vsakemu demokratičnemu napredku! Iz svoje kože ta stranka ne more in le tako je razumljivo, da — če tudi se je novembra 1905 postavila na teoretično stališče splošne in enake voline pravice, jo vendar liberalna stranka praktično z vsemi sredstvi pobija, in sicer se sredstvi, ki so ljudstvu sovražni birokraciji od nekdaj prijala v boju zoper demokratično pro-bujenje ljudskih mas: s hinavsko zavratnostjo in sleparstvom tam, koder manjka moči, — sč surovo brutalnostjo tam, kjer se čuti dosti močna!
Liberalna stranka je zadnja, ki bi imela pravico, kritikovati narodne krivice pri razdelitvi novih mandatov, kajti ona se trudi v potu svojega obraza, vzdržati še veliko večje narodne krivice, ki tiče v sedanjih privilegijih v škodo Slovencem in to samo zaradi tega, ker sama živi le od volilnega privilegija takozvane »mestne kurije«. Kdor je tako nazadnjaški, da so mu ljubše vse kričeče krivice sedanjega volilnega reda, ljubši vnebovpijoči privilegiji, umetnih, na proti Slovanom naperjeni brez-sramni volilni geometriji slonečih kurij, nego očividni napredek v tiru nahajajoče se volilne reforme, — temu odrekam pravico, kritikovati nepravilnosti te reforme, kajti njegova kritika ni poštena, ker nima namena, predlogo zbolj-šati, temveč le edini zavratni smoter, pokopati načelo splošne in enake voline pravice in tako zaprečiti demokratični napredek ljudstva in države.
Liberalna stranka tedaj nima pravice do te kritike. Ce bi imela ta stranka kaj poguma in možatosti, potem bi odkrito rekla: Mi hočemo splošne in enake volilne pravice, ker živimo le ob privilegijih. Privilegij je predpogoj našega političnega življenja, tako kakor je veleposestniška stranka. Pravico imamo braniti
svoje življenje — zato nasprotujemo splošni in enaki volilni pravici. — Ce bi liberalci tako govorili, povedali bi to, kar v resnici mislijo. Njih besede bi bile sicer brutalne — a bile bi vsaj poštene, ker bi bile odkritosrčne. Toda liberalna stranka nima značaja iu poguma za tako pošteno in možato odkritosrčnost. Tresejo se ji hlače pred množico, ki razburjeno zahteva svoj pravico. Zato laže, da je za splošno in enako volilno pravico — pa le za tako, o kateri dobro ve, da je v sedanjem času neizvedljiva iri meni, da bode s to pretvezo prevarila množice. Toda politična zavednost in zrelost je dandanes preveč napredovala, da bi se ljudske mase dale na tak uprav pustolovski način oslepariti!
Vsak razsoden človek dandanes dobro ve, da je političen napredek mirnim potom brez revolucije, mogoč le po etapah, polagoma, korak za korakom.
Kje smo v posameznih deželah danes, na podlagi obstoječega volilnega reda, in kje bo-demo po reformi?
Na S t a j e r sk e m imamo danes 4 mandate, po reformi (na podlagi odsekovega sklepa), jih bodemo imeli sedem, to pomeni napredek za 75% — pa tudi po vladni predlogi je bil napredek za 50% (sedaj 4, potem 6 poslancev).
Na K o r o š k e m nimamo sedaj nobenega poslanca. Po predlogi dobimo enega, t. j. te-uut' na nuvo pridobljeno zastopstvo v celi kio-novini!
Vem, da se čuje iz Koroške glas, da ta mandat ni gotov. Po statistiki pa, ki je narejena Slovencem v škodo, kaže dotični volilni okraj 37.600 Slovencev in le 7.500 Nemcev! Ce pa Slovenci sami ne volijo Slovenca, temveč rajši Nemca — kakor zatrjujejo tudi z velikim veseljem najstrastnejši nemški nacionalci iz Koroške — potem, žal, sploh ni pomagati, kajti bistvo poštene volilne pravice je, da vsakdo voli kogar hoče. Stvar agitacije in sistematične organizacije, osobito tudi v socialni smeri, pa je, osigurati oni okraj za Slovenstvo in v ta namen bodemo morali vsi Slovenci, ki narodno čutimo, sodelovati in prispevati. Nikakor ne gre, da bi, kakor se je žal dogajalo doslej, ves trud in vse žrtve prepuščali koroškim Slovencem samim.
Na Goriškem imamo sedaj dva man-
data, po reformi bodemo imeli tri, kar pomenja napredek za 50%.
V	Trstu je razmerje enako kakor na Koroškem: po reformi dobimo poslanca, ki ga sedaj nimamo! Tedaj zopet cela kronovina, ki po reformi dobi šele slovensko zastopstvo.
V	Istri imamo sedaj enega samega poslanca, po reformi bodemo imeli tri, t. j. napredek za 200%.
In na K r a n j s k e m? Tu imamo sedaj 9 slovenskih poslancev, po reformi jih bode 11, kar pomenja napredek za 22%.
Iz predstoječega razvidi vsakdo, ki hoče videti ali ki ni popolnoma slep in top, da imajo relativno ravno izvenkranjske slovenske pokrajine največji dobiček od volilne reforme, večji, nego kranjska dežela.
Številke govore! Kcdo jih more ovreči?
Baš Kranjska ima relativno najmanjši dobiček — pokrajinski Slovenci relativno največji. To je objektivna resnica, koje nihče ovreči ne more, ker so dejstva jasna in obče znana.
S tem pa nikakor ne rečem, da so pokrajinski Slovenci dobili vse, kar jim gre. Podpišem iu desetkrat podčrtam, da so baš koroški Slovenci liudo prikrajšani in da ie tužni Ko-rotan najhujša rana na telesu volilne reforme, rana, ki nas vse hudo peče, rana, katere ne bodemo nikdar preboleli, dokler se vnebovpi-joča krivica ne popravi. A popravila se bode veliko ložje, ako se volilna reforma, ki ojači politično moč Jugoslovanov, izvede, nego brez nje. To mora razumevati vsak otrok.
Trditev pa, da bi bilo lahko drugače, »če bi se bilo za Koroščc več storilo«, je pri enih nevednost, pri drugih hudobija. Resnica je. da poslanci »Slovanske zveze« nismo opustili ničesar v prilog koroškim Slovencem, in kar se mene tiče, šel sem v tem pogledu uprav do skrajnosti. Moji priči sta princ Hohenlohe in nemški poslanec Lemisch, ki je to okolnost izrecno navajal v volilnem odseku. Zato tudi jaz lahko o njej govorim.
Ponudil sem po princu Hohenlohe Nemcem, naj se koroški mandati za dva pomnože, za jeden nemški in jeden slovenski, tako da bi Koroška imela 12 mandatov. Zares velikanska žrtev, osobito iz kranjskega stališča, ko bi bila potem veliko manjša Koroška dobila več po-
LIHEK.
Abstinent.)
Eden je agent za fajfe, drugi za zelene žajfe, ta cikorijo ponuja, Oni se z bonboni muja. Vsak po svoje agitira, Vsak po svoje krog havzira. Kdo za vodo je agent? Abstinent — abstinent.
Grd zločinec krog se klati, dušo ljudsko valja v blati, srečo rodovin podira, zdravje ruši, mir zavira. Pot njegova je med nami tlakana s krvjo, solzami. Alkohol je delinkvent, Rabelj zanj pa abstinent!
Alkohol nam predseduje, ob godovih nam goduje, ob kupčiji, ob sedminah, po gostilnah, po rodbinah, ob zibeli in ob grobi, v trudnem delu in v lenobi.
*) Ta lepa pesem, ki se lahko poljubno podaljša, se jc prvič pela na veselici društva »Abstinent« v Ljubljani. Društvo »Abstinent« rado postreže tudi z napevom s spremljevalcem klavirja.
Grd in krut ta prezident! Vrgel ga bo abstinent!
Vse zijalasto ga gleda, kot zverino, kot medveda, vse pošilja ga na mesec, ker mu manjka par kolesec. Cvetje s trnjem ga krtači, vse se mu poredno pači. Kdo je ta? Sapermentl Abstinent — abstinent!
Čudne so zmesi življenja, kos veselja, kos trpljenja; zmes modrosti in norosti, hudobije in kreposti. Dobro branimo, vživajmo, slabo, novo odštevajmo! Alkohol je minuend! Odštevavec abstinent!
Kar pritiplje v hlačah, suknji, gre po grlu, splava v luknji; žena mu doma prejoče, deca gladna, naga stoče. Vedno nove mačke zdravi, dokler smrt ga ne zadavi. S tem ne morem bit' kontent, in zato sem abstinent.
Kdor v politiki deluje, trezno le naj premišljuje, kadar se postava kuje, ktera naj vas osrečuje.
Dobrih nam veliko manjka, zmedenost je starih mamka. Pivec ni za parlament, tam naj dela abstinent!
Premoženje vse zapravil, neštevilno mačkov zdravil. Zdaj ko nič več d'narcev ni in na puf nič ne dobi. z vodo žejo si tolaži, alkohol grdo sovraži. Ce prej vodo pil bi šment, bil bogat bi abstinent.
S trudom se konča matura, brez skrbi potem se fura gor na Dunaj jus študirat, al' pa tud' filozofirat. Ali pridno kolokvira? Rajši litre prav podira. Zdavnaj bi bil žc suplent, če bi bil tud' abstinent.
Lepo delo smo končali, v boju smo se pokrepčali. Oskrbeli smo patente spet za nove abstinente. Vaših semen korenine so rešitev domovine. Lepo hvala! Kompliment vam sporoča abstinent!
Pismo Boltntuin Pepeta.
Gespud redehter!
Senkatnej m kdu reče, de hofpul-berar Fran-keta in ne-gau prjatu Bolču Pepe ništa deluna gmajnde-rota. Kermo drugmo
gmajnderote sa pa še kerkat kakšne smeti u glava padle? Nkol nubenmo!
Gmajnderotc Franketat sa pa prec, kokr je biu izvolen u gmajnderot, padle smeti u glava in se jc tud prec pr gmajderotzicng čez tu prtožu in čez tu gor držu. Jest mu dam čist proti! Sej tu res na gre, de b tlela iz tistmo vuzam, k že use sorte farbe špila in jc bi raz-škatlan, ket lcberalna stranka, pu Iblati smeti puberal in kršcnce matral, de morja iz tistem 3 in pu centcmctram dougm 29 in tri fer-klce centcmetra šrokm in 21 in en ohtlc cen-temetra gliibokni kištam pu štengah gor pa dol letat, k s stetn še lohka kašna bulezn nakopleja. Jest sm žc zdauni inislu na te smeti, de sc morja na kašna druga viža pu Iblan puberat in gmajnderot hofpulbcrar Fran-
slancev, nego izdatno večja Kranjska. A pripravljen sem bil prevzeti to odgovrnost napram svojej ožji domovini, ker smatram koroške Slovence popolnoma enakovredne kranjskim rojakom, nov slovenski mandat na Koroškem pa večje narodne važnosti nego katerikoli drug slovenski mandat. A Nemci so to mojo ponudbo, kakor je izrecno povdarjal poslanec Lemisch v volilnem odseku, kratkomalo odklonili.
Iz tega vsakdo razvidi, s kakim brezozir-nim nasiliem so Nemci odklanjali vsako, tudi najmanjšo koncesijo koroškim Slovencem; nasprotno pa, da sem ravno jaz bil pripravljen iti do skrajnosti, da priborim koroškim Slovencem še en mandat.
Sicer pa bodem o tem — osobito o pogajanjih z Gautschem in Bylandtom — pozneje v stanu obširneje poročati. Danes pribijem le dvoje: Jaz sem od vsega početka reklamiral za koroške Slovence najmanj dva mandata. To napram Bylandtu in Gautschu, to pozneje napram princu Hohenlohe in baronu Becku. Nikdar sc nisem za las premaknil od tega stališča.
Nasprotno pa naši kričavi liberalci, ki so tudi državni poslanci v dunajskem parlamentu, niso mazinca ganili za koroške Slovence. Omejili so se na to. pri Bylandtu. Hohenlohe-u in Becku beračiti za privilegovane .mestne' mandate. To je bilo vse njihovo »delo«. To je dokazana zgodovinska resnica.
In sedaj pobožno zavijajo oči radi »tužne-ga Korotana« in to naše narodno svetišče, za katero se niso nikdar brigali, ker so preveč opravka imeli se svojo izdajalsko domačo politiko, — naj bode sedaj sredstvo, da rešijo svoje beraške mandate, za katere se tresejo, ker vedo, da jih ogromna večina slovenskega ljudstva zaničuje. Strah jih je pred ljudstvom, ako dobi moč zato hinavsko izrabljajo sveta čutila, koia vzbuja beseda »tužni Korotan« v vsakem poštenm slovenskem srcu, da bi vkra-dli ljudstvu moč in tako rešili privilegovano cunjo svojih krivičnih mandatov.
Toda za danes zadosti o> tem. Preidem k drugemu perečemu poglavju:
Kočevski mandat in »kompenzacija«.
Le kratko, s par potezami zamorem danes o tem razpravljati, da ne zamudim pošte.
Iz vsega početka je bilo moje prepričanje, da nemškega mand. na Kranjskem ne smemo dopustiti za nobeno ceno, ker je za ves slovenski narod največjega pomena, ako imamo izključno slovensko zastopano deželo.
Še za Hohenlohea je stvar stala tako, da Nemci ne bi bili dobili zastopstva na Kranjskem.
Toda pozneje se je stvar obrnila. Nemci so z velikanskim nasiljem zahtevali ta mandat in ko so tudi krščanski socialci in konservativci izrekli, da ne morejo glasovati zoper to zahtevo, je bilo jasno, da se nemški mandat na Kranjskem zaprečiti ne da. Dosegljiva je bila le kompenzacija, za katero je bila vlada in za katero so bili tudi krščanski socialci in konservativci.
Tudi nacionalni Nemci so bili v principu za »kompenzacijo«, toda izrecno le na Kranjskem.
Jaz sem v teh razmerah kompenzacijo na Kranjskem odklonil in zahteval kompenzacijo na Koroškem ali na Štajerskem. To pa nisem storil iz lastnega nagiba, temveč ker je to bilo mnenje kluba.
keta m je te smeti, k jc ud nh u gmajnderot guvuru, naraunast iz jezika uzeu. Zatu se pa prou nč na čudin, de sa bli usi gmajnderoti ud teh smeti tku naudušen, de sa Franketata, k je tku pametna beseda zinu, naloži na rame in ga tulk cajta po zol naukul nusil, de sa se naveličal in ga spet na tla u smeti pu-stavl. K sa se ud tega martra mal uddehnil in spet k seb pršli. sa začel pa štederat, na kašna viža b zdej iz smetmi ukul hudil in Bolču Pepe jh je spet rešu iz soja kunštja in ofrajnam za gmajna s tem, de se je on sam punudu in ublegeru. de u 011 iz klubukam pu ush iblanskh kuhnah tiste smeti puberu in jh Preduvičuvm prešičm za futr nosu. Tu je ena tku pametna misu, de je u redna, de se na rotuž u kašna kamnitna tabla not useka. Du zdej ni mou nubedn ud teh smeti nubenga nuca, zdej uja pa Preduviče, čin rečt, negavm prešičm kulkr tulk zalegle in u mou tud Pre-duvič neki nuca ud sojga gmajderotarstva, k okr ga maja nahter druh.
Men je hedu žou, de glih pr te gmajde-rotzicng nistn biu zraun, ke punavad sin skori pr usak. Pa glih tekat sm biu že tku pukve-čen, de je biu ta zadn cajt, de sm ja mahnil ke preke špetal. Sej sm se mogu že tku ud sla-bust skori na usak bangar naslont, kokr dohtar Taučar tekat, k sa snejal demukrati u »Mestnmo dome« leberalna frzamlenga pu-
Moie osebno mnenje, s kojim sem bil osamljen, je namreč bilo, da je edino pravo, sprejeti kompenzacijo na Kranjskem in sicer v obliki druzega ljubljanskega mandata.
To moje mnenje sem zastopal tudi napram svojim tovarišem v »Slovanski zvezi«. Moji razlogi so:
I. Kočevski mandat je kranjska zadeva, torej more tudi kompenzacijo Kranjska dobiti. Kot vesten zastopnik kranjske dežele sploh po mojih mislih niti pravice nisem imel, prostovoljno odreči se tej kompenzaciji. 2. Je drugi ljubljanski mandat iz občeslovcnskega narod-nednega stališča večje vrednosti, nego sedmi štajerski mandat, ker je Ljubljana politično in kulturno središče vsega Slovenstva in ker je tu jedino resnično slovensko meščanstvo, ko.ie bi bilo mogoče na ta način politično ojačiti. 3. Je bila ta kompenzacija dosegljiva mirnim potoni, brez vsacega boja.
Le ledna sama kompenzacija bi bila politično še več vredna, nego kranjska, namreč koroška. Ta pa ie bila popolnoma izključena, ker so takoj formelno izjavili krščanski socialci kakor tudi konservativci, da zanjo ne morejo pod nobenim pogojeni glasovati.
To pa je bilo torej moje osebno mnenje, koje sem povdarjal vsakemu nasproti, odkrito, kakor je to dolžnost vestnega poslanca.
Toda ostal sem osamljen, podlegel sem napram mnenju tovarišev. V tem hipu je bila moja dolžnost, kot načelniku kluba, zastopati mnenje večine, in to sem storil s toliko odločnostjo in kakor uspeh kaže, tudi ne z nerodnostjo. da sem bil cilj uajstrastnejših napadov od strani narodnih nasprotnikov.
Uspeh ie bil na moji strani: pri koroškem smo sicer propali — v zmagali smo se štajerskim mandatom in lahko rečem, da samo vsled moje taktike. Drugače bi bili tudi tu propali. Meni ie bilo le z mazincem migniti in ne bi bilo potrebnih 26 glasov za reasumiranje Štajerske. Z vesljem bi se bili krščanski socialci ali konservativci odstranili — in potem bi bila kranjska kompenzacija narejena, ki bi, kakor rečeno in kar še enkrat odkrito povdar-jam, bolje odgovarjala mojim osebnim nazorom in skupnim političnim koristim slovenskega naroda.
A svest si, da nimam zastopati svojega osebnega mnenja, temveč mnenje kluba, sem napel vse svoje sile za štajerski mandat in sem ž njim tudi zmagal.
Brez baharije rečem — in vsak tovariš mora to potrditi — da bi se brez mene nikdar to ne bilo posrečilo!
Da sem pa tudi napram Nemcem ne samo enkrat, temveč obilokrat in napram vsakemu ki je hotel slišati, povdarjal, da sem osebno za kranjsko kompenzacijo, je pa imelo poseben uzrok. Ko sem se namreč odločno branil kranjske kompenzacije, se je naenkrat med Nemce zanesla vest, da se te kompenzacije samo zato branim, ker bi bil 12 slovenski kranjski mandat baje liberalen. Jaz sem v očigled svojemu osebnemu mnenju — naravnost osuprfjen od te trditve iu tie boin preiskoval, od katere strani se je ta sumnja zanesla med nemške poslance.
Naravno pa je, da sem sumnjo te strankarske sebičnosti odločno odklanjal in vsled tega tem pogosteje v privatnih pogovorih napram Nemcem iu drugim povdarjal. da sem osebno za kranjsko kompenzacijo, — da pa tu zastopani mnenje kluba in tudi javno mnenje.
tet tal. Kunii sm se pa tku pruleku ke du mesarskega nuista in se mal naslonu na enga ud tisth lintvernu, k iblanskm purgarjm jezike kažeja, že prleti za mana derehtar Je-lenču Luka in me začne naguvarjat, de b šu u negava drukarija, k ja je zdej u Špetausk gas kupu, u dinst, de b tam mašina behondlu in gleštu, k tku cvil, de sa že use babe iz sojm štantin tam na Ribjem in Sadnin plač preč pubeglne in de se je že tud plackumandant, k ma tam ukul iz babam za upraut, kedr ma glih cajt, prtožu, da na u za tisth reuneh tri-taužent in šeststu krone tega špetaklua pu-šlušu, ampak de mu morja geholt zbulšat al pa tista mašina obšofat.
Jest sm se branil in reku. de nej 111 da saj zdej gitiah, k vid, de sm vs falen in putef-tan in de je ta zadn cajt, de se grem mal u špetau pucajtat; pa je Ic še naprej tišu ke 11 mene in me ublebvou, de 111 u dobr plaču in de u na konc leta use ud mene, kar u nemu čez ustal.
Jest sm se začeu te ublub smejat in sin reku: »Gespud derehtar, če 111 sam tu ublubja za plača, kar u um ustal, u švoh zame in se um še bi sceru, kokr sni zdej sceran. Sej na uja mel u nhn drukari kcj za upraut, kliku pa čja, de b jm pol še kej ustal? Nej pumislja: dohtar Taučar, k sa se mu du zdej šmejhlal in mu tiegave frakšeslce za tlim nusil. ima soia
ki hoče, da bodi kompenzacija izven Kranjske. To mnenje sem zastopal tudi pri ministerskem predsedniku, ki je vsled tega oddal v odseku znano izjavo v prilog izvenkranjskim Slovencem.
To je moje delo! Za danes moram skle-niti. —_
Tedenski pregled.
Prvi slovenski , protialkoholni kongres je bii nepričakovano številno obiskan. Prišli so zastopniki iz cele Slovenije. Zanimiva, stvarna in nepretirana predavanja so prepričala tudi marsikaterega neabstinenta, da alkohol škoduje bolj ali manj in da ni možno drugače za-treti grdega, vse uničujočega pijančevanja, kakor če se uspešno širi abstinenca. Pri, tem shodu so se razpršili razni predsodki, ki. jih je imel ta ali oni z ozirom na abstinenco. Najbolj prepričevalno je vplivala pač beseda obeh zdravnikov — predavateljev, — dr. Dolšaka in dr. Robida, ki sta znanstveno in stvarno brez pristranosti povedala, kaj je soditi o abstinenci, kaj o alkoholu in kako učinkuje, alkohol na človeški organizem.
Vsi govorniki so častno rešili svoja vprašanja. Omenjamo še posebej zanimivo predavanje abstinenta prof. E. Jarca, ki je govoril o alkoholu in inteligenci ter spretno vodil vse obravnave. — Veselica, ki je sledila zborovanju na večer v veliki, dvorani hotela »Union«, je bila za društvo »Abstinent« častna. Dvorana ie bila napolnjena.
V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu- so zaključili prvo šolsko leto z lepo sklepno slovesnostjo. Uspehi so vsestransko povoljni. — Pri Grmekovi slavnosti v Sori so se zopet enkrat združili Brcetovi in učiteljevi pristaši. Govo-ranco je spustil bivši sorski župnik, ki je vzbujal tudi skomine po lepi fari. S svojim obnašanjem v pozni noči se junak ni proslavil. — Orglarsko šolo v Liubljani ie letos zapustilo sedem gojencev, ki so dobili spričalo sposobnosti.
Država San Salvador v Srednji Ameriki je napovedala voisko Guatemali. V boju ic bila guatenialska armada poražena. Guatemalci so imeli 2.800 mrtvih in 3900 ranjenih. Med mirovnim pogaianjem so bili še enkrat tepeui.
Na shod, ki so ga sklicali socialni demo-kratje pretečeno nedeljo v Ljubljani, sta prišla tudi dr. Tavčar in dr. Triller. da sta čula nekaj primernih lekcii. Kristan je omenjal z ogorčenjem. da se še danes dobe ljudje, — kakor n. pr. naši liberalci — ki se protivijo volilni reformi, dasi bomo Slovenci vsled nje volili 24 poslancev, namesto sedanjih 15. Ožigosal je politiko liberalcev, ki prete zavreti tek volilne reforme, ker je zanje nevarna, — kot pretvezo pa navajajo »izdane« koroške Slovence. Povdarjal je pravilno, »kar se je dalo. se je doseglo«. Očital je dalje govornik liberalcem nedelavnost, češ. delavnost vaša ie v tem, da si v »Narodu« privoščite kakega kapelana. Seveda Kristanu tudi ni všeč delavnost >kle-rikalcev« ter si jih rad malo privošči. K sklepu je očital liberalcem nedoslednost. Vsak dan pripovedujejo ljudem kaj druzega. »Ako ste za volilno reformo«, je naglašal, »dajte jo tam, kjer imate moč: v mestnem zboru ljubljanskem!« Končal ie s tem, da je razkrinkal »Narod«, ki je tako lažnjivo poročal o razbitem shodu v »Mestnem domu« ter ima tako lastne pristaše za norce.
Dr. Triller je dobil besedo ter se je hotel nekako prikupiti soc. demokratom. Udaril je na strunici, ki io edino zna brenkati; zapela je: »Klerikalizem je sovražnik«. Nato sta se Triller in Kristan prerekala, kdo je več storil zoper klerikalce, ali liberalci ali soc. demokratje.
Dr. Tavčarjev nastop je bil sila skromen, vendar pa ni delal takih poklonov demokratom, kot dr. Triller. Povdarjal je, da je samo za tako volilno reformo, ki daje Slovanom dvetretjinsko večino; kako bi se to izvedlo, ni pojasnil. Resolucija za splošno in enako volilno pravico ie bila nato skoraj soglasno sprejeta. —
Snubitev dveh liberalnih veljakov, — ki
drukarija in jm u zdej začeu fige kazat, k 11111 čja u zele hodet. Ce se uja tli zdej na kle-rekalna plat vržt, jm tud na 11 nč nucal, k maja tud soja drukariia. Kua pa čja pol! Ce uja pa tli pudrukari Hribarju na rotuž u zele hodet in mu zgaga delat, nej se pa kar prprauja, de jm u urat zaviti, ket kašnmo pur-mane.«
»Pepe. ti s mende na mežganeh pukve-čen, ke tku kratk misleš,« sa m reki na tu gespud derehtar. »Ta nar preh t puvem, de jest nistn nuben derehter. E ene parkat b bili scer že lohka, pa sa se gespudi, k sa nad nam. useli premislel in sa kašnga druzga za derehtarja gor pustavl. Pa tu je men use glih. Kar se pa dela za moja drukarija am tiče, s uma znal pa žc drgač pumagat kokr ti misleš. Nam, k uma pr drukari onštelan se tku nati treba več za puvišajne plač ulečt in situast stresat, k uma že pr drukari soja ušenica pu-žel; druh nas pa znaja rad mt in s nej putna-gaja kokr veja in znaja: če na morja drgač, nej pa tud kokšn kšeft začneja, kokr sina ga tni. Kokr uma pa pusti gespude zavle plač prgmah in ih nauma ztneri sekeral, nas uja pa tud preči pr deželnm udbore rajš mel in nam uja šli na roka in tku s uma pu-magal in naprej pršli, de sami nauma vedi kuku in kdaj. Na ta viža b biu use dobr, sam tista frdamana pudrukmašina. k stna ja kpil,
tta se pač le z velikim premagovanjem ponižala med delavske stanove, — se torej ni obnesla.
Parlament. »Slovanska zveza« je soglasno pritrdila kompromisu, po katerem bodo v Istri in na Goriškem imeli Slovenci in Italijani enako zastopstvo, namreč vsaka stranka po tri poslance v vsaki deželi.
Odsek za volilno reformo je odložil razpravo o Tirolski ter se je zedinil glede mandatov v Šleziji, kjer dobe Nemci 9, Cehi 3, Poljaki tudi 3 poslance. Na vrsto je prišla Češka. Zahteva čeških Nemcev, ki hočejo 3 nove mandate, je bila odklonjena; pogajanja so se v četrtek nadaljevala. Oskar Gabršček, ki je prisiljen prišel na Dunaj, da zasede Planta-novo mesto v odseku, je tako znan, vpliven in delaven poslanec, da so tovariši povpraševali, kdo je ta človek. Prebral je svoj »lekci-jon«, pa jo ie takoj zopet odkuril v svoj za-večaj. Slovani izgube tako v odseku en glas.
Zbornica je odobrila trgovsko pogodbo s Švico ter razpravljala o podržavljenju sever, železnice. - Odsek za volilno reformo je končal delo za dežele, kjer so udeleženi Jugoslo-\ani. Poslanec dr. Šusteršič je v četrtkovem članku popisovat, kako važen činitelj pri postanku volilne reforme je bila »Slovanska zveza«,, v tem, ko jo je liberalna strančica le ovirala. Očitanje, da »Zveza« ni več dosegla, imenuje naravnost idijotsko abotnost in premišljeno hudobijo.
V varšavskem okraju in po Rtisko-Polj-skem se širi agrarna stavka. Delo na polju počiva.— V nekaterih ruskih krajih se je pokazala sibirska kuga, ki napada živino in ljudi.
Dolgove umrlega Pavleta Lozarja, ki jih je nagromadjl s poneverjenjern pri »Glasbeni Matici« namerava poravnati polagoma 35 njegovih prijateljev. Pastirski list goriškega škofa ima tole vsebino: Organizacija, šola. zakon. S krepkimi besedami kliče vladikTt ljudstvu v spomin preteče nevarnosti takozvane svobodne šole in civilnega zakona ter opominja k obrambi. — Beneški Slovenec dr. A. Pelizzo ie imenovan za padovanskega nadškofa. — Ljubljanska plinarna je prišla v slovenske roke. — Pri dopolnilni volitvi na Sp. Štajerskem je bil izvoljen za državnega poslanca nadsvetnik Voušek z 2518 glasovi; oddanih je bilo 2679 glasov. — Ljubljanskemu županu je poslalo kršč. soc. delavstvo pismo, ki ga v njem poživlja, da pove na javnem ljudskem shodu, kaj je z volilno reformo za ljubljanski občinski svet.
Novo železnico Jesenice-Gorica-Trst so otvorili v četrtek točno po sporedu kolikor moč sijajno. Sprejem nadvojvode Fran Ferdinanda je bil nad vse presrčen, doneli so nui v pozdrav živahni »Zivio«-klici. Zfeieznico in otvoritvena vlaka je blagoslovil nadškof dr. Sede.i ob navzočnosti ljubljanskega knezo-škofa in druge duhovščine. Povabljeni so bili razvrščeni v tri razrede. Okrog 3. ure jc od-drdral dvorni vlak, za njim pa »vlak z drugimi povabljenimi gosti.
Jesenice, kakor tudi drugi' kraji ob po- . stajah, so kazali slovensko lice. It tovarna jeseniška je delala zmedo. Vse- postaje so bile bogato okrašene z zelenjem, s cesarskimi in narodnimi zastavami. Prelep ie bii sprejem na Bledu, kjer je pozdravilo nadvojvodo do 100 malih šolskih otrok v narodni noši. Da so se korenjaški Bohinjci poitavili, ni treba po . pisovati. Pozdrav na Goriškem ni bil tako animiran.
Godovi prihodiijbga tedna:
Nedelja, 22. julija: Marija Magdalena, Te- . ofil; ponedeljek, 23.: Apolinat, Liborij; torek; 24..: Kristina, Roman;: sreda,. 25.: Jakob. K,rit-štof; četrtek, 2.6.: Ana, Vatens; petek,«27,: Pantaleon, Natalija;, sobota,. 28,: Viktor, 'tlo-cencij.
Zahtevajte ..Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca1,, na kolodvorih!
nam dfcla prglfctuee... Ldje pranja, dt;je_ soje,; cajte na ne Noe ajnladtige druku, de ž ninii tiste: zvali. na soja barka puvabu in- de zatu.; tkiu cvil in: škriple iz zubmi. Viš. P^jje, za ta. mašina b Rti rad tebe udinal, de b '-a. gleštu iji> ja tistga frdamanga cvelejna ndvadu.«
»No. če ni druge nesreče, s uma, že kok. pumagal in ji gofla zamaši, de. na u diHala tacga špektaklna; če na u šlu drgač. ji uma pa še tisth pet zob, k jh ma. vn puruval. Satn tulk putrplejna nej maja iz maaa. de se um u špetal mal pucajtu. Kedr um vn pršou, uma pa naprej guvurl; ta cajt ne? pa tista mašina pridu iz iakulažauba šmirajau. pa trepetlinfla.i-šter nej ji kam napopaia. pa, ji u mat udlegl.-
Gesptid derehtar je bim iz mojm svetam putulažn in cefridn in me .ie pustu de sm pu-čas naprej preke špetal Rreulov. Nistn pa še prlezu čist čez mesarsk must, že zašlišm en špetakl vn iz Birhale itr umes dohtar Taučar. juva štima, k je upo«: »Roža pstite prgmah! Jest sm buržoa, al pu dumače: mestna srajca in 11111 tud zmeri mestna srajca ustou, če sm prou soje cajte pu Pulanskh hribeh na Gurenj-skem buše pasu. Tu s zamerkite iu me nkar zmeri na dražte, če ne um enkrat iz kožt: skoču. pol ute pa mel!«
K sm tg slišu. sm mal bi hitr stopu preke Birhale. k sm biu ferbčn, kua iz dohtar Tau-čarjarn tam pučneja, de je tku hud, K pridm
I. priloga 165. itev. „Slouenca" dne 21. julija 1906.
Koroške novice.
k Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand se je nuidil zadnjič, ko se peljal k otvoritvi železnice na Jesenice, dalje časa na postaji Glinska vas. Govoril je večinoma s postajenačelnikom gospodom J. Rudersdor-ferjem, kateremu je tudi podaril v spomin prsno iglo z briljanti. Med pogovorom je zapazil skladiščnega služabnika Pabašnika, kateri je nosil pripete svetinje in odlikovanja še od vojaških let. Pobašnjk je bil leta 1866 v vojski pri Kraljevem Gradcu ter je dobil takrat tudi srebrno hrabrostno medaljo. .Prestolonaslednik ga je poklical k sebi ter mu je podaril 50 kron radi njegove hrabrosti kakor tudi zvestega službovanja.
k Duhovniške vestL Novoiiastavtjeni bodo čč. gg. novomašniki. in sioer.: Kanol Mayer-hofer kot kaplan v št. Lenartu v Labudski dolini; Valentin Wank kot kaplan v Meisel-dnig; Viljem Vester kot kaplan v Lipo pr.i Sachsenburgu; Danici VVintschnig kot kaplan v Šmarjah v Labudskj dolini. — Kot prefekta v knezoškofijskem deškem semenišču »Marijanišče« sta nastavljena čč. gg. bogo-slovca: semen iški duhoven UJrik .Hafner in dijakon Avgust Ogertschnig.
k Duhovne vaje bodo v »Mariiauišču« od 27. do 31. avgusta. Vodil jih bo č. g. o. Franc Boisl iz družbe Jezusove.
k Političen shod priredi „Katol. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v nedeljo, dne 29. t m. pop. ob 3. uri v gostilni g. Leitgeba v Dobu. Poroča g. dež. poslanec Grafenauer.
k Shod zaupnikov koroških Slovencev bo na dan sv. Ane v četrtek dne 26. julija t. 1. popoldne ob pol treh v Celovcu v dvorani gostilne „Buchenwald'". Dnevni red: Razgovor in sklepanje o nadaljnem po-stopanjn v zadevi volilne reforme in zaradi udeležitve na tretjem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani.
k Grozna smrt..Pretečem torek ponoči je bil v \\ eissensteinu na Zgornjem Koroškem povožen od fovornega vlaka železniški čuvaj Vidman. Telo je bilo strašno razmesarjeno. Glava jc bila do polovice odrezana in desna noga popolnoma odtrgana.
k Samoumor. Dne 19. t. m. ponoči je v Beljaku za strojno tovarno skočila pod vlak vdova orožniškega stražmojstra Sch\vings-haknel. Glava je bila od telesa popolnoma odtrgana. Samoumor ie izvršila baje radi srčne hibe. 'Od hišnice, kjer je stanovala, se je pismena iposlovila.
k ^Odlikovanje. Gospodu Alojziju Dreotu. Ijudskožolskemu učitelju v Doberlovesi, je bila podeljena od koroške deželne vlade častna medalja za štiridesetletno zvesto službovanje.
k Žile na levi roki si je prereza! pekovski pomočnik Jakob Mair v Celovcu s samo-umorilnim namenom radi dolgov. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer je včeraj umrl.
k Št. Jakob v Rožu. V nedeljo, dne 22. t. m. popoldne napravi celovški b e-?r a š k i klub izlet v Št. Jakob v Rožu in prinese šentjakobski slovenski šoli svojih nabranih 51.133 beličev. Vabi se na obilno vde-ležbo. Prišli bodejo tudi Kranjci črez Roščico.
k Ustanovni občni zbor »Slov. kat. ljud. •društva« se je vršil zadnjo nedeljo, dne 15. t. m. v Vovbrah pri Velikovcu ob nenavadno veliki udeležbi. Navzočih je bilo do 150 mož in mladeničev ter nekaj žen. Domači g. provizor dr. Jetrnejc je razložil pravila in namen pre-potrebnega društva. Nato je g. dr. J. Brejc zelo poljudno govoril o pomenu izobrazbe in združevanja. Vse se združuje in organizira, tako mora tudi kmet iskati pomoči v združevanju. Kmet mora postati samozavesten in samostojen, potem šele bodo drugi čislali in vpošto^-ali ta najvažnejši stan. Vsi navzoči so spretnega govornika poslušali s takim zanima-
njem, da skoraj nisi videl nobenega z očmi treniti. V odbor so se izvolili sposobni in trdni Slovenci. Pristopilo je nad 70 članov.
k Poštni urad v Podrožčici ostane tudi po otvoritvi nove proge.
k »Freie Stimmen« prigovarjajo nemškim staršem, da naj ne pustijo svojim sinovom, da postanejo duhovniki, češ, da sc v »Marijani-šču« in bogoslovju poslovenijo. Kdo se ne smeja?
k Silna vročina jc nastala po precej mrzlem in deževnem vremenu. V senti štejemo 29 stopinj R. Na nekaterih šolah vsled tega po-pcildne ni pouka.
Jtnlerske novice.
š Velika narodna slavnost pri Sv. Ilju v Slovenskih Goricah. V nedeljo 5. avgusta se vrši v obmejnem Št. Ilju svečanost, za katero je že sedaj veliko zanimanje v vseh narodnih krogih spodnjestajerskih. Kakor znano, so si Slovenci po težkih bojih priborili Št. Iljsko občino, katera je jako važna postojanka ob meji. Ker so naši narodnjaki imeli dozdaj skoraj izključno le tužne, mlačne, nevesele dni, zaželeli so si enkrat v krogu bratov in sestra ter so-mištjenfkov pošteno se razveseljevati. Svojo udeležbo k silavnosti je javilo že-več bratskih društev, tako n. pr. Celjski Sokol, Murski Sokol, Katoliško izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru, tamburaši od Sv. Petra pri Mariboru, kmečko bralno druš-tvo v Jare-mrfi, itd. Sodelovala bode pri slavnosti dobro-znana narodna godba od Sv. Andraža v Slov. Goricah. Istotako pričakujemo, da prihiti k nam še več naših društev in korporacij iz zelene Štajerske .pričakujemo tudi brate Kranjce in z Korotaria. Upamo, da se vdeleže naše slovesnosti tudi slovenski vseučitiščniki. Posebno so dobro došli pevski zbori; naj 5.avgu-sta zaori v Št. Ilju pesem slovenska, naj nje glas zaori tja do Spielfelda In čez Muro, da bo nasprotnik videl, da šentiljski Slovenci nismo osamljeni, ampak da stoje za nami tisoči in tisoči rodnih bratov, pripravljenih nam v sili priskočiti na pomoč. Pripravljalni slavnostni odbor se trudi, da bode slavnost vsacega udeleženca kar se razvedrila in zabave tiče, povsem. zadovoljil. Naš slovenski Šentilj bomo primerno okrasili vrla naša narodna dekleta pa bodo posebno presenetile vse naše ljube goste. Torej na veselo svidenje vsi bratje in sestre naše, prihitite k nam vsi. ki čutite z nami, vsi. ki vam obstanek slovenskega ljudstva ob meji pri Spielfeldu je na srcu, vse torej 5. avgusta v Št. llj v Slovenskih Goricah. Posebna vabila sc ne bodo razpošiljala.
š Iz Hrastnika. Nekako dve leti je neprestano razsajala pri nas vročinska bolezen, ki je zahtevala tudi precej žrtev. Še-le ko so postavili pet barak (last rudečega križa) je bilo mogoče polagoma omejiti vedno se dalje razširjajočo bolezen. Sednj upamo, da že lahko mirno spimo, ker število bolnikov se je skrčilo na enega, tako da že podirajo barake.
š Gauturnerfest v Ptuju. Iz Ptuja se nam« poroča: Dne 14., 15. in 16. julija so imeli v Ptuju nemški telovadci iz različnih krajev svoj »Gauturnerfest«. Mestni očetje s svojim Orni-gom na čelu so seveda vse storili, da bi slavnost velikansko uspela, t. j., da bi se v najin-tenzivnejših barvah pokazal umetni nemški značaj Ptuja; a imeli so precej smole, ker je dež, ki jc že prej oviral pripravljalna dela (zlasti na keju). celo soboto in tudi v nedeljo motil program. Še le v nedeljo popoldne so začeli heilati po mestu, zlasti potem, ko je župan Cr-nig iz dna svoje nemške duše pozdravil prispele turnerje in jim v tisoč let nemškem Ptuju zaklical: heil! — Poslanec VVastian je na to imel na glavnem trgu v senci samih trankfur-taric slavnostni govor, v katerem je premle-val študentovske fraze o nemški kulturi in trdi uničujoči germanski pesti, imenoval zlasti turnerje pionirje nemštva in končno pozval vse navzoče, naj složno delujejo proti svojim sovražnikom, tako da bo nemški orel kmalu raz-
not, pa vidni, de je usc skp nč in de suejal de-imikraji dohtar Taučarja in Trilarja sam neki utečeja in fopaja zavle tiste vuliune refurme jirsmse ton kar ubemt in naprej preke Špela! kubacat. Pa člouk, če ni namenen, de b kam pršou, pa na pride in zatu tud jest nism pršou u špetau, ampak u »Union« h tistmo Krese, k sa ga prštimal abstinenti. De sm na terii grese narajmu en regemnt sojeh prjatlu, k se puznama še ud Figabirta in ud Kulotira-tarja na plač, se tku zastop. Sam, de sa na tem Krese mel moj prjatli voda namest vina pred saba na miz. muj perjatu Zane, k sam ga tud tamle zamerku. se je tku klavrn držu, kokr de b mou voda že tud u štefletneh. Men je blu pa nazadne že tise glih, kua m uia dal na tistmu grese za pit. zatu k jest sm ga mou za tist dan že soj prejon pud kapa.
Tku sina en cajt sedel in puslušal tiste pridge ud same' pijače., je Zane nazadne tku žejen ratu, de sa mu začele kar sline cedit ptt pijač in de jc začeu mene puprašvat. ki se gre prouzaprou u Kampužu kevdr. Jest sm mu sevede rad ustregli in ga u keudr pelu, pusebn k jc začel žc tud mene neki pu grle zgačkat. Drug gresarji sa se pa naprej ud p.iačc pugu-varjal. Ke sma enkrat pršli u keudr, se je začeu prec drgačn ževlejne za žaneta in je biu u keudre tku aufgelekt, de je pugervu ud su-daške muske. de more gespud žepana Hri-
barja himna zašpiiat. K ja pa muska ni tla za-špilat, mi sma pa zavle tega začel aufbegerat, nam kapelmajstr iz straham, de b kakšn rau-fajne vn na pršou puve, de je Hribarjuva himna pr stidašk musk prepuvedana.
K se jm je pa škoda zdel tku lep štiklc, ket je Hribarjuva himna, preč vržt, sa pa ime prebekslal, tku de se prau zdej temo štiklc Kampužu marš in če črna, de nam tega za-špilaja. K nam je nazadne use glih Hribar al pa Kampuž, sam dc je lepa viža, sma holt zašafal dc nej nam Kampužu marš zašpilaja in sma bli zraun bi židane vole, kokr de b Re-dcckctuv marš puslušal.
De na puzabm, nej jm zdela preke kouc šc puvem, de je začeu Bolču Pepe zdej nhne caj-tnge, k jm prauma »Sluvenc«, pu štarijah ukiil premetavat, k je sprevidu, de se mu druh na pesteja in de ga prec pred rihta cehteraja. Dr-gač prau, de mu je ena figa zatu, če ga caj-tnge peglaja in skuz zube vlečeja, sam tu ga gifta, ke pol tu ldjc bereja.
Uni, gespud redehter, nej s pa nkar nč iz tega na streja, sej veja, dc je Pepe ena mora, kcdr ga začne ugajnat, pa tud na psti, da b ga vudena skušnava, k ji prauja abstinenca zape-lala in pretentala, kokr je zavle tega veseu, čc ga tud pu glidh trga,
nhn ta narbulš prjatu
Boltatu Pepe iz Kudeiuga.
prostiral svoje kremplje od sinje Adrije do Severnega morja. Nato zatuli vsa množica večkrat heil! turnerji pa zapojo izdajalsko »Wacht am Rhcin«. Ako si ta ali prihodnji dan šel po ptujskih ulicah, bi gotovo mislil, da so divji Huroni ali Culukafri prišli na Ptuj, ako bi ne vedel, da Nemci tod heilajo. Res, silno slab utis so napravili nemški turnerji na Ptuju, tako da so se končno že pošteni Nemci sami sramovali svojih natrkanih heilo-bratcev: po ulicah se je zibala roko v roki pijana druhal, ki se je s svojim tuljenjem agnoscirala za pristne Germane, iz vsake luknje in krčme si slišal le heil in »Wacht am Rhein«, Bismarcklied, same izdajalske pesmi. Predrzno so izzivali Slovence, kateri pa jih niso motili pri njih pristno nemški zabavi. Splošno ogorčenje je zbujal prizor, ko so se mladi, nedorasli nemški fanta-lini roko v roki z tu mericami, komaj šoli cd-rastlimi dekleti, gugali skoz mesto; to je bil naravnost škandal! Res prava nemška omika!
š Celjsko veteransko društvo praznuje začetkom avgusta t. 1. 25Ietnico svojega obstoja. Nemški časniki slave to veteransko društvo kot važen faktor nemško-nacionalne organizacije v Celju. Ne sramujejo se torej celjski veterani prav nič biti »heilovci« in jim je vojaška nepristranost deveta briga. Kaj pa ljubljanski veteranci, ki se v svoji neodpust-Ijivj visoki nepristranosti tako krčevito drže svojega »Habt acht!«
š Iz Griž pri Celju se nam piše: Znani Narodov dopisnik iz naše tare, ki pripada seveda učiteljskemu stanu, najpodleje napada našega g. župnika Krančiča in ga dela odgovornim za vse, kar se v fari zgodi. Da svet spozna laž-njivost tega človeka, pojasnimo po natančnih poizvedbah sledeče: Župnijski hlevi so se stavili postavnim potom, kakor se to dela tudi v drugih župnijah, ako jc taka stavba potrebna. Nadzorovalo je vse okrajno glavarstvo. — Rodbina Schiitz je res prestopila k protestantski veri v zadnjem času, omeniti pa je. da so že poprej odpadle tri hčere, ki so vzele protestantske može. — V cerkev tudi od te rodbine nikoli ni kateri prišel. — Ob času birme se je ponesrečil tesar Kačnik vsled lastne predrznosti, pa mu je g. župnik resno odsvetoval tako velikansko drevo postavljati, a ga niso hoteli poslušati/Grda laž pa je, kakor vse drugo tudi to. da je župnik naročil, da se mora ponesrečeni tihoma spraviti v shrambo za mrliče, temveč župnik ni ničesar naročil. Milostnega knezoškofa smo pa sprejeli tako, kakor se spodobi za takega gospoda.
š Zlatomašnikov šteje škofovina mariborska petnajst. To so gospodje: Lorenčič v Radgoni, Bosina v Kozjem, gimnazijski ravnatelj Vouk v. Nazar.ii, Selič v Kostrivnici, stolni prošt prelat Herg v Mariboru, Fras v Kamnici, kan. dekan Hajšek v Slovenji Bistrici, Kragl na Polji, Mraz v Selnici, župnik Šibal na Te-har.ii, Petan v Slovenji Bistrici. Izmed imeno-Vancev so trije gospodje še v dejanjski službi: Msgr. Herg. Hajšek in Šiba!. Številu zlatomašnikov se letos pridruži veleč. gosp. Ivan Krušič, šolski svetnik v Celju. Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah prebiva č. g. Repič, duhovnik škofovine tržaške; on bo pa 20. sept. slavil zlato mašo.
š Duhovska vest. Župnijo pri Sv. Martinu blizu Vurberka je dobil č. g. Anton L a j n š i c, kaplan v Žalcu.
š O brežiški policiji je interpeliral državni poslanec dr. Korošec dne 17. t. m. ministra za notranje zadeve. »Slovenski Gospodar« od včeraj prinaša interpelacijo doslovno. Zal, da je zaradi pomanjkanja prostora ne moremo v celoti ponatisniti, ker je zelo zanimiva. Da pa izve naše čitateljstvo, kako vzornim ljudem je prepuščena skrb za javni red in mir v onih Brežicah, kojih gospodarji so sami netn-škutarski odpadniki, navedemo iz interpelacije najzanimivejše. Pravi se, da »brežiška policija, katere člani bi delali čast vsaki zbirki zločincev, divja nekaznovano zoper vse, kar po slovenskem diši in sicer pod zaščito c. kr. okrajnega glavarja v Brežicah.« Potem navaja interpelant interesanten seznamek kazni policajev: Višji policaj in tajnik Karol Schallon je bil sodno kaznovan že sedemkrat: dvakrat zaradi pretepa, štirikrat zaradi častikrajc in enkrat zaradi pretepanja v službi. Neka posebnost tega moža je, da rad zapira Slovence, a jih proti položitvi kavcij izpušča. O teh denarnih kavcijah se po navadi nič več ne izve. Policaj Žerjav je bil sodno kaznovan že osem krat zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, enkrat zaradi tatvine (! lep policaj!), enkrat zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine in štirikrat zaradi pretepa. — Zadnji policaj Narat pa ima kot začetnik samo štir kazni in sicer po eno zaradi častikraje in hudobne poškodbe tuje lastnine, dve pa zaradi pretepa. — Res, zavidanja vredni so Brežičan kojih telesno varnost ščitilo taki pretepači in katerih lastnino varuje zastran tatvine kazno vani policaj! Kaj takega je samo še na Tur škem mogoče!
š V Savinji utonil je dne 17. t. m. enajstletni Oskar Teichmann. Kopal sc je namreč s svojimi tovariši v bližini železniškega mostu ua Bregu pri Celju in zašel v močne valove, ki so ga odnesli. Parkrat sc ic sicer vzdignil nad vodo in obupno klical na pomoč, a njegovi tovariši so bili tako prestrašeni, da si niso vedeli pomagati. Šc lc neki v bližini stoječ vojak ie čez nekaj časa zapazil, kaj se jc zgodilo in jc skočil za fantom. A prepozno, ker ga valovi niso več pustili na površje, da bi ga našel. Doslej trupla še niso našli, odnesla ga je Savinja.
š Iz Konjic. Gospod deželnosodni svetnik dr. Globočnik odšel je na Koroško iskat boljšega zdravja. — Večtedenski dopust je dobil g. dr. Ratej, c. kr. komisar, in v trenotku je g c. kr. okrajni glavar brez pomočnika. — Gospod nadučitelj Serajnik na Prihovi ic stopil v
stalni pokoj, in se je preselil v Konjice, kjer si e zunaj trga bil postavil čedno vilo. — Delavci pri rudniku v Zrečah so si oskrbeli novo zastavo. Isto je na cerkvišču v Konjicah blagoslovil veleč. gosp. dekan Hrastelj, a v cerkvi imel je primerno pridigo in popeval sveto mašo. — Naši tržani gojijo željo, da bi doseda-n;i »trg« v dog!edium času postal »mesto« Konjice.
š Sejmska sprememba. Letni sejm v Žalcu je preložen od 15. marca na 13. junija.
š Promociji. Jutri bo na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava odvetniški kandidat v Celju, g. Ernest K a 1 a n. — Včeraj pa je bil istotam promoviran doktorjem prava odvetniški kandidat g. Anton Gosak iz Loč.
š Iz sodne službe. Oficijal pri sodišču v Radgoni, Karol Konrad je postal višji oficijal ter je prestavljen k sodišču v Cmurek.
š Iz Ljubnega na Gor. Štajerskem. Ant. Burger, ki je proti koncu meseca maja 1. v občinskem zaporu v Dossavicu napadel, vrat zabodel in težke poškodoval občinskega redarja Heinzela, je stal 18. t. m. pred tukajš-nim okrožnim sodiščem. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. — Burger je večji del življenja presedel po ječah. Ravno dan pred napadom na Heinzela je prišel iz karlovske jetnišnice, kamor se sedaj vrne.
SEDMI SLOVENSKI ŠTAJERSKI MANDAT V NEVARNOSTI.
Nemški štajerski poslanci so včeraj sklenili, da hočejo napeti vse moči za odstranitev sedmega slovenskega mandata na Spod. Štajerskem Če pa tega ne dosežejo, hočejo predlagati, da se ustanovi tretji spodnještajerski mestni mandat, če tudi ta ni mogoč, zahtevajo tretji mestni mandat na Zgor. Štajerskem. Za pomnožitev mandatov v Gradcu pa nastopijo le, če odklonijo vse ostale predloge. Sklenili so, da se prično pogajati glede odstranitve 7. štajerskega slov. mandata s konservativci in kršč. socialci, kakor tudi glede ostalih predlogov. Hoffmann \Vellenhof in Wastian sta naznanila navedene sklepe min. predsedniku Becku in mu predložila tudi načrt o novi porazdelitvi volilnih okrajev. Beck je izjavil, da vlada ne nasprotuje, čc ustanove novi mandat na Štajerskem; a poslancem prepusti vlada, da sami v odseku skrbe za večino. Sklepu vlada ne bi nasprotovala. Wa-stian je tudi naznanil, da če propade v odseku, naznani minoritetni predlog.
NAMERAVA VSTAJA V EGIPTU.
„DaiIy Mail" poroča iz Aleksandrije, da je dobil višji angleški poveljnik v Aleksandriji ukaz, naj da važnejše egipčanske posadke v Egiptu in Sudamu preiskati po častnikih strokovnjakih, ki naj mu poročajo o njih stanju. Generalni stab in vojna uprava v Kairi delata z vso silo. Upajo, da pomnože v najkrajšem času angleške čete tako, da panislamski agitatorji ne bodo mogli nahujskati k vstaji egipčanskih felaških vojaških čet.
ROOSEWELT NE BO VEC KANDIDIRAL,
Iz Ne\v Jorka poročajo, da je pisal predsednik Rosevelt načelniku »Republikanskega kluba« v Ne\v Jorku, da namerava 1. 1909. zapustiti »Belo hišo« (palača predsednika »Zedi-njenih držav«) in da nc kandidira več za predsednika.
DELAVSKE DEMONSTRACIJE V TEMEŠVARU.
Več sto stavkajočih delavcev je demonstriralo pred tvornico klobukov, ker ravnateljstvo ni ugodilo delavskim zahtevam. Nastopila je vsa temešvarska policija. Med demonstracijo se jc zgrudil neki delavec na tla, ker ga je zadel mrtvoud. Delavci so mislili, da ga jc pobila policija in so pričeli metati kamne proti policiji. Na tvornici so pobita vsa okna. Demonstrante so razgnali vojaki.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
»Daily Telegraph« poroča iz Honkona, da postaja nemirno prebivalstvo v južnih kitajskih pokrajinah. Agitacija proti inozemcem je vedno bolj nevarna.. Napadajo Evropce, ne da kaznujejo krivcev. Kitajske oblasti so popolnoma nesposobne, da varujejo Evropce, ki morajo iskati varstva pri zastopnikih vele-vlastij.
JAPONSKA NASILSTVA NA KOREJI.
Marki Ito ima veliko dela, da brzda la-komne japonske naseljence na Koreji. Japonski naseljenci sc polaščajo samolastno in s silo tujega premoženja in posestva. Korejci zato zdaj smrtno sovražijo Japonce, dasi so bili še pred kratkim prepriljubljeni med njimi. Korejce pa tudi draži strogo in ošabno japonsko orožništvo. Korejskega cesarja straži japonska policija. Cesar je ločen od svoje rodbine, ki jo tudi straži japonska policija.
EGIPČANSKI MOHAMEDANCI PROTI KRISTJANOM.
V Senofi, Zgornji Egipt, so napadli mo-hamedanci kristjane. Krvožcljna mohamedan-ska svojat je pretepala kristjane. Oplenili so jim tudi trgovine. Krivce so sicer zaprli, a jih zopet izpustili, češ. da so bili pijani.
Kupujte
narodni l^olel^!
Jeseniške nouice.
j Tovarna je bila odeta z zastavami in zastavicami, pa niti ene deželne ni bilo vmes. To pa samo zato, ker je deželna kranjska zastava tudi slovenska. Hrastovih vejic aodba in rudarji niso bili primorani nositi, tovarna je odjenjala in naročila nositi smrekove vejice. »Gliick auf!« je vpilo le polovico delavcev oblečenih v rudarje. Nekateri mislijo, da morajo slepo ubogati vse, kar jim ukazujejo predstojniki, četudi jim ukažejo, česar nimajo pravice ukazovati. Zavedni so molčali.
j Občinski odborniki so kakor izgubljene ovce hodili pri slavnosti okrog. Zupan dr. Kogoj bi jih bil moral zbrati skupaj. Ne vemo, zakaj se ni menil zanje. Eni so mu zamerili to.
j Nova železnica se splošnemu prometu odpre v pondeljek, dne 23. t. m. Vlaki na Ru-dolfovi železnici od Trbiža do Ljubljane prihajajo in odhajajo kakor dosedaj le z malimi spremembami. Največja sprememba je pri večernem vlaku, ki gre s Trbiža proti Ljubljani ob 5. uri 42 minut popoldne. Na Jesenice pride ob 6. uri 42 minut, pa odide ob 7. uri 18 minut, torej stoji na Jesenicah 36 minut. Dovclj časa za večerjo.
j Brzovlak s Trsta in Gorice bo čez Jesenice vozil na Trbiž dokler se ne otvori še proga Jesenice-Celovec skozi karavanški predor. —
j Tatovi se oglašajo. Delavci, pazite, ko na plačilni dan dobite plačilo. F a teden je nekdo delavcu ukradel vse, kar je zaslužil zadnji mesec, pri drugem denarja ni dobil, mu je pa ukradel pipo in škarje.
j Naša politika je počivala ob pripravah za otvoritev bohinjske železnice. V premirju je postal dr. Kogoj župan. Zanimivo je, kako je vlada postopala pri tem. Ker to ni samo krajevnega pomena, marveč se vsaka občina lahko kaj nauči zraven, hočemo povedati prihodnjič zgodovino, kako smo prišli do župana.
j Nepozabljiv dan ostane za Jesenice 19. julij 1906. Toliko najodličnejših gostov ne bo kmalu več pri nas. Jesenice so jih dostojno sprejele. 13i!e so vse v zastavah. Ze na predvečer je mrgolelo ljudstva po ulicah in cestah. Gledali so, kako so okiašene ulice in ceste in kako krasno ie dekoriran kolodvor. Nu dan otvoritve nove železnice pa je prišlo od vseh strani ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev, da je bila pred kolodvorom vedno gnječa. Toda na slavnostni prostor nihče ni smel brez vstopnice. Mnogo ljudi je šlo na bližnji hrib, s katerega so gledali doli, mnogo jih je pa plezalo čez ograje, da so prišli bližje in kaj več videli.
j Prestolonaslednik je bil silno prijazen in ljubezniv. Fodnačelniku katoliškega delavskega društva Krivcu, ki je namestoval načelnika, je rekel: »Obžalujem, da ne morem z vami slovenski govoriti.« Povprašal ga je o razvoju društva in pohvalil zastavo. Župnika Koširja je vprašal, če prihaja v njegovo župnijo kaj hujskačev. župnika Zabukovca pa, ali je župnija kaj težavna. Ravno nasproti šotoru, kjer je nadvojvoda stal med blagoslovom in kjer mu je deželni predsednik Schwarz predstavljal odličnjake, je stalo gasilno društvo z Jesenic in Hrušice z zastavo ter katoliško delavsko društvo z zastavo. Slovensko komando gasilcev so čuli nadvojvoda in ministri in generali in vsa nemška gospoda. V rudarje oblečeni delavci so stali najbolj oddaljeni, poleg njih Sokoli in šolarji, ki so nemške klice rudarjev »Gliick auf!« zadušili s slovenskimi živio-klici tako, da pri šotorju nad-vojvodovem ni bilo drugega slišati, nego slovenski živio. Delavska godba je zaigrala cesarsko himno, ko je stopil nadvojvoda v vlak. Ob igranju godbe in gromovitih živio-klicih se je nadvojvoda odpeljal. Bil je v zadnjem vozu, kakor nadškof goriški in ljubljanski.
j Društva so po odhodu nadvojvodovem skupno odkorakala. Pred kolodvorom jim je igrala delavska godba slovensko koračnico in se jim slednjič pridružila še sama.
idrijske nouice.
i Sobotni »Slovenčevi« dopisi« zelo bodejo naše naprednjake. A mesto da bi stvarno na nje odgovorili, napadajo na ostudni način kateheta Osvvalda, češ, on edini dopisuje v »Slovenca«. Sodijo preveč sami po sebi našo stranko. Pri demokratih je edini zmožen kaj pisati Kristan, pri naprednjakih Novak in pri nas le Os\vald pa nobeden drugi. Umrli »Jed-nakopravnosti« nismo nikoli prisodili kaj brihtnosti, vendar je nazadnje sama izpoznala, da imajo klerikalci več dopisovalcev. Le gospod Juljče se je tako zagrizel v svojo misel: »Jaz sam pri naši stranki. Os\vald edini med katoličani.« In ker ve, da mu glede znanja in dušnega obzorja niti do kolen nc seže, se pa zaletuje v njega, kakor priklenjen pes v človeka, če se mu bliža. Kar je liberalnih psovk, stresa na kateheta in ponavlja stvari, o katerih sam ni prepričan .— Nekateri prijatelji so gospodu Os\valdu pravili, kaj »Slov. Narod« od zadnje sobote o njem piše. a Os\vald je mirno odgovoril: »Slov. Naroda« ne pogledam, tudi če bi dobil izrezek dopisa o meni, ga ne preberem, ker že naprej vem, kaj bodo pisali. Saj poznam zmožnosti dopisnikove. Ce pa imajo kaj stvarnega proti meni, znajo za moje predstojnike. Tja naj me naznanijo, in tam se bom predstojnikom in tožiteljem zagovarjal, in lahko pristavim — ne slabo. Samo tega naj moji nasprotniki ne pričakujejo, da bom na njih psovanja odgovarjal.«
i Ena oseba vzdržuje stranke, menijo na-prednjaki. Pred leti so obetali pevovodju katoliške delavske družbe lepe dohodke, ako tam petje opusti in pristopi na njihovo stran. Načelnik katoliške družbe jc rekel pevovodju, da lahko prevzame pouk kjerkoli hoče, da bo le vse v redu, kakor do sedaj. Saj tudi kot
ljudski učitelj daje posebne ure, a nič ne vpraša, h kateri stranki pripada oče šolarjev. Ne tako naprednjaki. Popolnoma mora opustiti pri katoličanih, ker tako uničijo pevski zbor. Kako so se varali naprednjaki, kaže skušnja sedanjih dni. Da kaj petja skup spravijo liberalci, morajo realci na pomoč, a zbor katoliške družbe samostojen nastopa in v kakem številu!
i Ganglnov pouk v cerkvenem petju poveličuje »Narod«. No, o tej točki je bolje, da molči. »Slovenec« je kritikoval dejanje Gangl-novo začetkoma, ko se je proti svojemu kolegu tako nekolegijalno obnašal, da je prevzel petje zato. če je oni eno uro zamudil. Drugič smo ga prijeli, ko ie on v »Učit. Tov.« pozival učitelje organiste, naj opuste orgljanje. Ker nas sedaj »Narod« pozivlje, oziroma Os\valda prijemlje, kakor da bi bil edini on zagrešil dopise, povejmo še v tretje, da Gangl kot cerkveni organist bi ne dobil v orgljarski šoli reda zadostno. Ce je pri koncertih naučil par narodnih in je bil zato od dekana in nadzornika pohvaljen, mu radi priznamo tak uspeh. A cerkveno petje in orgljanje, posebno še pre-ludiranje, to tirja pač še nekaj več. In o tem smo pri Ganglnu pisali. Ponavljamo še enkrat, pisali smo, ko smo bili izzvani.
i O volilki, ki je ravnatelju dala pooblastilo, ker je njen brat v realki, piše »Narod«, da je to laž. Ona ne simpatizira z našo stranko: ker ni bilo imena navedenega, ne vemo, katero volilko dopisnik misli. Vemo pa to, da kadar nas kateri kaj potrebuje in uslug išče od naše stranke, takrat prav gorko simpatizira z našo stranko. Mogoče, ko so sedaj dobrote pričakovali od nasprotne strani, so bile tudi simpatije tam. Ker vemo, da je neljubo ravnatelju in dotični, ako se več o tem piše, naj zadostuje.
i O regulaciji Nikave je pisal večkrat »Naprej«. Zakaj ne primete Kristana, naj jo zopet Osvald zasuje? Obetate še več enakih dopisov, kakor je bil zadnji. Prav! »Jednakoprav-nost« je zaspala, ker so se ljudje naveličali vednih psovk. Le posnemajte jo v tem oziru, tem preje bodo siti čitatelji taccga beriva. Poznamo akademično izobraženega moža — je liberalec ne gre nikoli v cerkev — a »Naroda« ne pogleda. Sam pove vzrok: Ker »SI. Narod« predebelo laže. Le še vi v njegovem tiru!
i Računov se boje še vedno. Dne 19. julija je vabil župan Šepetavec na shod volilce prvega razreda, posebno tiste volilce, ki žele kritikovati račune preteklih let. In res je do-šlo nekaj predrznežev, ki so želeli govoriti o gospodarstvu in računih. Kakor znano, tedaj ni prišel nobeden do besede, češ. da bode imel priliko govoriti javno pred sodiščem, ker je Dragotin Lapajne vložil tožbo. Povedalo se je že tedaj, da jc tožba vložena samo, da bi se ne govorilo pred volitvami o nesrečnem letu 1902, ozirojna njega računih. Da tudi pred sodiščem ne bo govora o računih, smo bili prepričani, kakor tudi, da sodnijska razprava kljub županovi obljubi ne bo pred volitvami. Izpolnilo se je oboje. Obravnava je bila razpisana šele za 17. julij, pred obravnavo pa je prišlo do poravnave. Drugače tudi ni moglo biti, ker Dragotin ni tožil radi očitanja, da so računi zmedeni in nepravilni, ampak je postavil svojo osebo v ospredje ter tožil, kakor bi se bila naravnost njemu očitala kaka malver-zacija, česar pa nihče ni storil. Tako zopet ni Dragotin pojasnil, kar bi bil dolžan pojasniti že davno. Zna se vedno dobro izviti.
i Pameten sklep. »Nimamo prižnic, ne spovednic, ne zakramentov«, je stalo na oklicu naprednjakov ob volitvi tretjega razreda. Pod tem geslom in oklicem je bil predlagan za kandidata Ivan Mohorič, čegar sin ima ustanovo rajnega škofa Wolfa, hudega kleri-" kalca torej. Kakor pravijo, ne pripusti več oče, da bi sin še nadalje študiral s pomočjo klerikalnega denarja, ampak je sklenil vrniti VVolfovo ustanovo in že dvignjeni denar. To je moško!
i Slovenski značaj realke. Odlok, s katerim je bilo dovoljeno, da se razširi nižja realka v višjo, je v toliko zanimiv in velevažen, ker se dovoljuje slovenski jezik kot učni. V odloku stoji: »Obenem je dobil c. kr. deželni šolski svet pravico, da, če se zakoniti pogoji izpolnijo, dovoli otvoritev višjih razredov. Dalje je Njegova prevzvišenost odobrila ustanovno listino, kakor tudi predloženi učni načrt, tega pa z izpremembo, da se vpelje slovenski učni jezik le za tiste posamezne učne predmete višje realke, za katere so aprobi-rane, v slovenskem jeziku že spisane učne knjige, oziroma šele tedaj, ko se take knjige spišejo. Sicer se je načeloma pripoznalo, da proti slovenskemu učnemu jeziku ni nobene zapreke.« — V spominu nam je še, kako se je razbobnalo v svet, da bo idrijska realka slovenska, ta prosvetni namen novega zavoda naj bi odtehtal žrtve, ki jih prinese občina, to je prebivalstvo, kateremu je zlasti sedanja uprava kaj malo simpatična. Leta potekajo, a vedno manj predmetov se uči v slovenskem jeziku. Izgovor je lahak: nimamo učnih knjig. Šesto leto že teče in profesorski zbor, ki je javno zaznamoval kot svojo nalogo, da oskrbi nove učne knjige, katremu se jc izplačevala postavna vsota za par tedenskih ur, ta zbor je spal, mesto delal; danes stojimo pred žalostnim dejstvom, da se na slovenski realki v Idriji poučuje v šestem razredu edinole slovenščina v slovenščini. Toda sodimo milejše; morda piše idrijsko profesorsko osobje izvirna dela, za kar je treba več časa; v tem slučaju pa tudi opravičeno zahtevamo samostojna dela, boljša kot bi bili prevodi, ki jih dogotove srednješolski profesorji v stroki, ki jim jc znana, vendar lahko v enem letu! — Smatra naj se to ne kot zlobno napadanje, nerednosti nam silijo pero v roke, gre nam za stvar!
LoSke nouice.
1 Nov župan. Za župana v Škoiji Loki je zopet s 13 proti 6. glasovi izvoljen dosedanji župan notar Niko Lenček. Mož je sicer liberalnega mišljenja, a zmeren in nepristranski v županovanju.
I Mestna godba se snuje v Škofji Loki.
I Majdičevo hišo in trgovino z deželnimi pridelki na Trati je kupil g. Anton Kalan, posestnik na Suhi, naš somišljenik.
I S črešnje je padel stari cerkovnik Luka na Planici in se nevarno poškodoval.
1 Novo mašo je obhajal zadnjo nedeljo g. J. Langerholz v Stari Loki. Pridigoval jc njegov rojak Gašper Porenta iz škof. zavodov. Bilo je kaj slovesno!
1 Na oklicih sta gosp. Anton Gaber, cand. phil. in hišni posestnik v Škofji Loki in gdč. Antonija Jesenko, učiteljica na Bukovici.
DS3DO
Umetni led iT
narejen iz najčistejše stu-denčnice iz tovarne za led I. kranjske eksportne pivovarne in tovarne za slad Teodor Frtthlich na Vrhniki.
Prodaja od 2. junija 1906.
Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Prijave in naročila sprejema zaloga pive Frtthlich v Slomškovi ulici 27
Telefon št. 13.
OCDEI
BODO
Svarilo.
Slavno občinstvo se opozarja, da g Franc Ks. Casper, trgovec s pohištvom v Ljubljani, Soteska štev. 8, ni opravičen sprejemati tapetniških in dekoracijskih del ter istih izvrševati.
Vsakdo se opozarja na to, da ne bo imel pozneje kakih nepričakovanih posledic.
S spoštovanjem
i6oo 3-2 Tapetniški in dekoracijski _mojstri ljubljanski.
Sv. Petra cesta 27
J. Ložar
2461 52—32
Sv. Petra cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj I Natančno delo I Nizke oenel —
wwv

parna žaga
Degbcn9bi
•mm Ljubijao« »mm
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje« 969 12
OPEE1BM
se odda za več let v najem z vso pripravo, ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofen). Kdor jo želi vzeti v najeni, oziroma kupiti, naj se zglasi do 1. septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, pošta Trebnje.	1689 10 -2
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerijah. 2510 19
Tovarna za stole
Franceta Švigeljno
na Brega, d. Borovnica, Kranjsko |j
6 (26-5)	izdeluje 2526 26—11 n
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Uustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ii poniitiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 balzam 52-29
le z zeleno znamko „redovnica*.
Btaroalavno neprekoano
proti slabemu prebavljanju, krčem v Želodcu, koliki, katarn, prsnim boleinim,
influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenlo ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamadkom K 5'— franko.
Thierryj«vo oentifolijako morilo, povsod znano kot not* plua ultra
proti vsem he ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom io steklinam vseh vrst. Cena: 8 lončka K 8 HO se poSlje le proti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroAara s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franke. V za-logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
	Z
CT»	
? m	
==	
r'- 1 tt> cr	
	
v C®	
„ 3	
ift. (0 '	
3	
	CO
0»	
cn	
M ' n	
r*	SO
o- 2» i^ji
S" =i
-» OO
posestvo
na
v zdravilišču Rimske Toplice, želez, postaja južne železnice, 2 hiši s stanovanji z gospodarskimi poslopji, se prodasta za ceno 16.000 kron.
Več povč Josip Urban, Rimske Toplice.	1495 3—3
c-S
«J ar fl
n S, os. n< & M to G
SoS?
n
"o'oŠ I-O
it**
M rž o
a g S o
O« >5' o
T
g S!
o «
<75 N>.<
1 S
to JT 7
<0
IU §
p
K"
n
tre
N <
1 O
3
a
•a n
2.3
a>
TJ S ■j
i* a o
»8
to N T3 p
tu 1
-	W
(3	g;
O
<	W
p	re
® S a S
3«
»g.
B re T ®
5 c
10 30 B o
t ° < »2. a 5
CL 03 s.- U
3	O
= < g-
o 5< !T
E. šfi 5
u bj <£. A
3 S: 3" ff
•• cr —: ■
3 M »2T
? -O 3 O S n K • ffl rx R>
s <« n t
rl< :
t*-: l 'IV
■■ rr ^
m c/)
< o-<
3« S 2.
»•o -O
H" -t C & &
G. Q- ro n> < 3
o<- ro M
§ a." <
is s s
3 —"a s
«—I. ro ■ —• l/i
3	»
< rt) o
T)
o o<3 rt> o
<
cr re xr
o
u)'T3 ST o
u>
U «
tr n
3 ~ < =
O S. o
< < < S
<0 rt) n • _ - N
r
e'
Z	s
hii	ca
ti	£
?	"
fi>	a
__	* v
^	S-
(D	!£?
a	3
«<	L
CD
•5 3
o
»p £
-1 »
O f-
ai «
-t vT
rt-"
to IX On
CD
v/
u
II. priloga 165. itew. »Slovenca" dne 21. Julija 1906.
Zopet razbit liberalni shod.
Vse sile napenjajo liberalci, da bi v Ljubljani mogli dobiti vsaj eno javno zaupnico in kratko izjavico, ki bi odobravala njihovo stališče v zadevi volilne reforme. A vse je zastonj. Tudi sinočnji poizkus, za katerega so delali z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, se je ponesrečil.
Vsi policaji, vsi liberalni dijaki in Predo-vičevi hlapci, katerim jc dal Predovič pred shodom 16 litrov vina, ljubljanski »Sokoli« pa tudi predvčerajšnji sestanek z magistratnim uradnikom Jančigajem, niso mogli rešiti liberalcev poraza. V imenu liberalcev je pošiljal okolu znani birt s cementiranimi krugeljcami postrežčke, naj gostilničarji pridejo na shod za liberalce — pa vse nič ni pomagalo. Razbito liberalno ladjo ni bilo mogoče več rešiti.
Liberalci so včeraj zopet dosegli le to. da se je pokazalo, da v takozvani »svoji« Ljubljani ne morejo spraviti skupaj javnega ljudskega shoda niti odkrito, pa tudi ne zahrbtno. Z vsem terorizmom svoje klike, ki bi rada brez kontrole gospodovala Ljubljani, so liberalci včeraj zvečer zopet podlegli. Odeli so si povrh še hinavsko krinko, da »se gre za koroške in štajerske Slovence«, a v Ljubljani, kjer to leno kliko dobro poznajo, ljudem liberalna zagotovila nikakor ne gredo v glavo. Saj vedo, kaj so vredne Tavčarjeve fraze, ki resno ni storil na Dunaju niti koraka v prilog izvenkranjskim Slovencem.
Pred »Mestnim domom«.
.lavni shod liberalcev so za pol 9. uro zvečer napovedali lepaki, a ob iS. uri so bile obe duri »Mestnega doma« že zaprte. Pred »Mestnim domom« je bilo zbranega ljudstva za tri dvorane »Mestnega doma«. Ljudje so klicali: »Kje je javni shod?«, »Bojite se javnega shoda!«, »Delavstvo hočete oslepariti!« Pred vratmi ob ledenici se je zbral liberalni štab: radi svojih projektov prismojeni Cham, Bolčev Pepe in nekaj najetih provokaterjev.
Ob veliki množici, ki se jc zbrala pred »Mestnim domom« in je še vedno naraščala, se je takoj videlo, da je »absolutna liberalna moč« v Ljubljani — zginila.
Liberalci so včeraj s posebnimi letaki in v »Narodu« na uvodnem mestu pozivali svoje somišljenike, naj se polnoštevilno udeleže shoda, toda, ko so liberalci prihajali, so se jim delavske množice posmehovale in klicale: »Ali so to vsi?«
Policija za liberalno stranko. — Delavske množice prodero v dvorano.
Pred vrata »Mestnega doma« pri ledenici sta se vstopila dva kordona policajev, ki so
tudi sicer opravljali službo liberalnih »rediteljev«. Skozi ta dva kordona je semtertje kak liberalec, smel, delavec pa ne. To je ljudi nepopisno ogorčilo. Načrt liberalcev je bil, le svoje pristaše pri stranskih vratih spuščati skozi.Množica je viharno protestirala in klicala: »Ali si ne upate imeti javnega ljudskega shoda; skličite shod po S 2.!« »Advokatska stranka, pa ne zna sklicati shodov!« Liberalci so stali bledi kot zid, ker so videli, kako se časi v Ljubljani s hitrimi koraki spreminjajo.
Neki naš somišljenik je apeliral na šefa mestne policije dr. Zamika, naj ščiti zboro-valni zakon, ter je protestiral proti temu, da se množice ne pusti na »javni ljudski shod«. Dr. Zamiku niti na misel ni prišlo ščititi zbo-rovalni zakon, ampak otresel sc je svoje dolžnosti z besedami: »Apelujte na deželno vlado, ako vas ne puste notri!« ter pristavil, kar se je policijskemu šefu zdelo posebno važno: »Ali ste pristaš narodno-napredne stranke?« Dobil je odgovor: »Ne, in sramoval bi se. ako bi bil.« Šef mestne policije: »Potem ste sumljivi.« Ta sumljivi človek je bil pa včeraj prvikrat na političnem shodu! Proti takemu možu je šef policije nastopil ua opisani način, a večnega študenta Cliama o katerem bi dr. Zarnik lahko vedel, da je znan hujskač, sc je pa pustilo skakati pred policaji.
Tako postopanje je l.iudi vedno bolj razburjalo. Ljudje so stopili k vladnemu policijskemu svetniku Wratschku in zahtevali, da se jih pusti na javni ljudski shod, ker je javni ljudski shod naznanjen. Gospod policijski svetnik sc je sam osebno prepričal o protizakonitem postopanju liberalcev in pristavil, da so vsled tega reditelji za ves nered odgovorni. Napram zastopnikom delavstva se je gospod svetnik izjavil, da smatra postopanje »rediteljev« za preklic javnega shoda!
Pri vratih reševalnega društva ie stal dr. \Vindischer in spuščal Sokole skozi ta vrata v dvorano. Delavci so temu odločno protestirali in zahtevali tudi zase vstop, a dr. Win-diseher jih je kar kratko zavrnil. Ko pa je prišel Sokol iz »Katoliške tiskarne«, mu je dr. Windischer namignil ,nekaj zašepetal v uho in ga spustil skozi ta vrata, češ, »To jc naš reditelj in ima skrbeti za red v dvorani«. Delavci pa temu niso hoteli posebno verjeti in so napravili pred vrati močan kordon ter nikogar več spustili skozi ta vrata. Tudi pri vratih gasilnega društva sc je spuščalo v »Mestni dom« ljudi, ki nimajo ničesar opraviti pri gasilnem društvu. Ko je hotel neki naš somišljenik tudi skozi ta vrata, mu je policaj, ki je bil skrit za vrati, stopil nasproti in mu zaprl vrata. Tako je postopala mestna policija.
Ljudi so taki prizori tako ogorčili, da so pričeli policiji žvižgati. Culi so se burni klici: »To jc policija stranke!«
Mi hočemo državno policijo! Kaj dela policija razliko med zborovalci! To ni njena naloga!
Ljudje so odločno zahtevali, da se jih pusti notri. Policaji so se pa spustili med ljudi in so jih hoteli razganjati proč od vrat. Ljud-
stvo je kričalo: »Ako se nas ne pusti na shod, tudi noben liberalec več ne bo prišel notri!« Šef policije dr. Zamik je izjavljal, da ima nalogo (!), da se shod v redu vrši, kakor bi zato ne smela policija puščati neliberalcev na shod! Take naloge so morda na mestu za politične strankarje, za policijo pa ne!
Predno niso prišli Predovičevi hlapci, noben delavec ni dobil vhoda. Predovičeve hlapce, ki so imeli volovske žile ie policija mirno pustila skozi svoj kordon. To je vzbudilo viharne »Fej !«-klice.
Pred vrata proti finančni direkciji sta prišla 2li minut čez S. uro dr. Tavčar in tržni nadzornik Bleivveis. Ko je Bleivveis dr. Tavčarju nliudno naznanil, da je šišenski in ljubljanski »Sokol«, da so liberalni dijaki že v dvorani, tedaj je dr. Tavčar velel Bleivveisu odpreti vrata. Samozavestno kot portir je segel Bleivveis v žep in odklenil vrata. Dr. Tavčar je še komandiral tam navzočim rediteljem, da pred vsem ne smejo pustiti v dvorano Štefeta in mladega Gostinčarja, kakor, da tiči »klerikalni zmaj« edino le v Štefetu in mlademu Go-stinčarju. Ljudske množice pa so pritiskale sedaj proti obetu vratom. Mimo liberalnih rediteljev so se vsipale delavske množice na shod. Prve vrste so vzele seboj Jožefa Gostinčarja, kateremu je »Narod« tudi pretil, da ne bo prišel na shod, v ozadju sta zbirala naše može Gostinčar ml. in Štefe. Ko so bile delavske množice žc na shodu in tvorile ondi veliko sigurno večino, sta pristopila k liberalnim rediteljem še Gostinčar ml. iu Štefe. Liberalni reditelji, na čelu jim mesar Cerne, katerega pri določanju cen za živino kmetom posebno priporočamo, so jih ustavili. Štete je od policije zahteval, naj mu preskrbi pogovor s policijskim svetnikom \Vratschkom, ker hoče, da sc da zborovalnemu zakonu veljava, a policija jc izjavljala, da je gori gnječa in da g. svetnika ne more dobiti. Štete je opetovano zahteval, da sc ščitijo določila zborovalnega zakona, a pri policiii brez vspeha. Proti takemu tolmačenju »javnih ljudskih shodov« in postopanju policije se poda na primerno mesto pritožba.
Nakrat liberalci pogreše Štefeta pred vratmi. Nekdo jim pove. da je Štefeta videl na shodu in da ie ondi preoblečen z brado! Med liberalnimi reditelji nastane zmešnjava. Ta vest o Štefetovi bradi ie učinkovala kot bomba. Mesar Cerne .ie preplašen tekal okolu iu iskal Štefeta z brado, a v dvorano ni mogel, ker so jo do zadnjega kotička zastavile množice. Tako liberalni »reditelji« niso vedeli, ali je Štefe na shodu, ali ni. V svoji duševni revščini so menda računih s tem, da je delavstvo tako tnalo politično zrelo, kakor so sami in da samostojno ne more nastopati. Shod iih je poučil o nasprotnem, kjer jim ui pomagala niti uljudnost Ftbina Kristana napram liberalnim izdajalcem ljudskih koristi.
Ko so delavske množice prodirale proti uhodti, ie policija klicala našim: »Glejte, da izginete, saj ie že polno!« L.iudie so ogorčeno in upravičeno klicali: »Kaj ima policija pred shodom!« Na pritožbo jc dr. Zamik pomigal z ramami in rekel: »Jaz ne moreni pomagati.«
Na zopetni ugovor je pa šef policije rekel: »Vi ste na Vašem shodu tudi našega (!) poročevalca »vun vrgli!« Torej smatra dr. Zamik policijo identično z liberalno stranko! Neki stražnik sc jc delavcem izgovarjal, da ne more drugače, ker so tako dirigirani. Pred zborovanjem ie policija pri vhodu našim jemala palice, liberalcem iih pa deloma puščala. Pred »Mestnim Domom« ie bilo 36 policajev, pred Hribarjevo hišo je stražilo 18policajev v banki »Slaviji« skrito dragoceno volilno reformo ljubljanskega župana.
Dr. Zarnik .ic bil v vedni zvezi z liberalnim odborom na odru in ie dobival od tam navodila.
V dvorani.
Kakšen prizor smo videli na odru! V sredi je stala široka postava dr. Tavčarjeva, ki jc gledala nocoj silno plašno iu bojazljivo. Tiste zaničl.iive poteze, ki jih je imel doslej, kadar je gledal na delavstvo, so mu minile, in zdelo se je, kot bi prosil milosti. Na eni strani ga je varovala četa »Sokolov«, ki jih neprestani porazi na shodih še niso izpametovali, na drugi strani pa ga jc stražila četa Predovičevih hlapcev. Ta telesna straža Tavčarjeva jc povzročila nebrojdovtipov. Ljudje so klicali Pre-dovičevim hlapcem: »Kakšne svinje pa danes stražite? Tavčar je vendar spoznal, kam spada!« itd. Svinjskim hlapcem so delali tovar-šijo različni liberalni študentje, ves mestni magistrat in corpore, banka »Slavija«. Med »Sokolom« je disciplina pač opešala, kajti starosta dr. Ravnikar .ie manjkal v tej dični družbi, mnogo drugih Sokolov .ic pa izostalo, deloma, ke sc že sramujejo hoditi v žerjavico po kostanj za liberalce deloma, ker se boje delavskih pesti. Manjkalo pa ic Hribarja, ki jo je izpred Mestnega doma domov ves bled popihal, ker sc ni upal v dvorano.
Spodaj v dvorani je pa bila velika masa delavstva, ki si je skozi policijski kordon iu mimo strankarskih portirjev priborila vhod. Bila jc velika večina krščanskih socialcev, mnogo socialnih demokratov, vmes pa so bili pomešani kot špiccljni liberalni advokatje, njih pisarji, razni uradniki. Ti so imeli najbrže namen, ovaditi delavce, ki bi storili v hrupu kak prestopek. Tudi nekaj agentov provocateur-jev jc bilo vmes, ki naj bi dražilo, da bi mogli potem tožiti.
Otvoritev shoda.
Dr. Tavčar otvori shod kot sklicatelj in član izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke. (Klici: Kie jc načelnik Hribar? Hribar naj nastopi!) Vrišč. ki jc nastal že za prvimi besedami dr. Tavčarjevimi, ga jc še bolj preplašil in začel je delati globoke poklone so-
cialni demokraciji. Začel jc zopet snubiti: Občudoval sem zadnjo nedeljo, kako lepo ste zborovali. Želim, da bi se tudi danes vršilo vse mirno, strogo po postavi (Kršč. klici: Postavo ste prelomili vi, ki nas niste pustili na javni shod!) Obljubi, da bo vsaka stranka smela govoriti. Dr. Tavčar predlaga za predsednika dr. Trillerja.
Boj za predsedstvo se začne.
Burni ugovori slede temu predlogu. Slišijo se klici: Kocmur bodi predsednik! Kršč. socialci predlagajo Kosa. Liberalci dvigajo roke in klobuke za Trillerja, iu ta meni nič tebi nič zasede predsedniško mesto. Glasni ugovori zadone po dvorani! Dol ž njim! Proti-glasovan.ie! Tri lic r nima večine!
Vkljub protestu velike večine pa hoče vsiljeni predsednik voditi shod. Izkuša govoriti, a ne more, in da kar besedo dr. Tavčarju. Nadaljujejo se ves čas klici: Protiglasovanje! Triller ni izvoljen za predsednika.
Dr. Tavčar — tarčar.
Ko hoče dr. Tavčar govoriti, zagrtne burni klici po dvorani. Vse vpije vprek in kliče dr. Tavčarju v spomin vse njegove grehe. Slišijo se iz hrupa klici: Ne bo nič moke! Zakaj doma spiš? Dežmanove grabijo, fej Tavčar! Proč s Tavčarjem, pereat Tavčar! Proč z lenobo! Neki socialni demokrat med splošnim smehom: Tavčar, pokaži svojo moč!
Množica spodaj na trgu je napeto sledila dogodkom v dvorani, ko je izvedela, zakaj se gre, je vpila gor: Vun ga vrzite! Dol čez okno nam vrzite Tavčarja!
Kakor kuhan rak je stal dr. Tavčar na odru in izktišal govoriti, a ni se razumelo nič, ker so zborovavci neprenehoma zahtevali volitev predsedstva. Le bližje stoječi so vjeli nekaj besed Tavčarjevega govora. Govoril je tako mirno in boječe, da sc je prav videlo, kako se mu hlače tresejo.
Dr. Tavčar govori nekaj o volilni reformi v odseku. »Požrešnost klerikalcev«... Burni klici: Vi ste požrešnež! Vi hočete požreti ljudstvu volilno pravico! Dr. Tavčar: »V najvažnejšem trenotku, ko se odločuje osoda štajerskih in koroških Slovencev«... klici: Vi ste jih izdali! Zakaj sc ne potegujete zanje na Dunaju? Hinavci! Izdajalci! Dol z liberalci! Dr. Tavčar: ... naj se današnji shod mirno izvrši.
Ker ni mogoče govoriti, sklene generalni štab na odru, da pošlje »parlamenterja« k sovražnim strankam. To službo ie opravljal magistratih uradnik Govekar, ki ic prišel k socialnemu demokratu Kristanu ter mu dejal: »Tok pejd no gor, da boš mir naredil!«
Socialni demokrat za liberalno predsedstvo.
Kristan je šel na oder in delavci so utihnili. Apeliral .ie na socialne demokrate: Nismo prišli shoda razbit, ampak hočemo poslušati nasprotnike in potem precizirati svoje staro, znano stališče. Slovesno konstatiram, da nismo prišli na ljubo ne liberalcem, ne klerikalcem, ampak smo tu kot socialni demokratje. Poživljam somišljenike, da so mirni, ne prevzamemo nobene odgovornosti, če se shod razbije. Sicer se bodo jutri te moje besede tolmačile z drugega stališča. Obžalujem, da sc ni dal protipredlog na glasovanje (klici: Večina jc naša!), vendar akceptirani predsedstvo za to. da se shod vrši. (Burni ugovori pri kršč. socialistih in socialnih demokratih: Delavci imamo večino! Nc damo se goljufati! Delavec mora predsedovati! Zivio Kos! Gostinčar ima besedo! Delavca gor! Dol z liberalci.) Hrup in vrišč traja dobro četrt ure, tako, da ie vsak govor nemogoč.
Liberalci proti krščanskim socialcem.
Oglasi se k besedi tovariš Jož. Gostinčar. (Klici: Gostinčar naj govori! Za liberalce Tavčar, za socialne demokrate Kristan, za nas mora govoriti Gostinčar!) Dolgo odmevajo po dvorani klici: Gostinčar mora govoriti!
Gostinčar se prerije na oder. Dr. Triller pa mu pokaže stol ter mu zagrozi: »Tu na tem stolu boste sedeli, in če ne boste mirno sedeli, vas bom z lastno roko vrgel skozi okno!« Sreča za dr. Trillerja, da v šumu ni bilo slišati z odra teh besedi, kajti zbudila bi bila vihar, ki bi bil utegnil Trillerja odvesti po tisti poti, ki io ic zapretil Gostinčarju!
Gostinčar odgovori mirno: »Niste moj inštruktor. Jaz vas tožim zaradi osebne svobode iu nevarne grožnje. To je vaša liberalna svoboda!« Gostinčarja obstopijo od vseh strani liberalni Sokoli in svinjski hlapci.
Tavčar jeclja dalje.
Tačas je izktišal dr. Tavčar nadaljevati svoj govor. Zopet sc razumejo le pretrgane besede: »Volilna reforma je za nas kvarna ... Volilna reforma pleše okoli zlatega teleta... Nemci hočejo imeti hegemonijo nad Slovani . . .niso se ozirali na Korošce, dasi so Korošcem dali mandat... Klerikalci hočejo liberalcem vzeti vse mandate.« Silen vrišč preglasi vsako besedo. Dr. Tavčar: »Vem, da vas ne bom prepričal, tudi če bi govoril kakor sveti Janez Zlatousti. Pa nc odneham. Jaz si bom žc s potrpljenjem nebesa zaslužil.« (Buren smeh: Glejte ga klerikalca!)
Dr. Tavčar: »Torej ali mi boste pustili svobodno besedo?«
Klic: »Svobodo smo občudovali spodaj pri policiji!«
Dr. Tavčar: »'Tistega vun, ki jc govoril o policiji!« Buriti klici: Nobenega vun! Nobenega delavca nc boste vrgli vun! Vrzite Tavčarja vun! Dr. Tavčar kaže tje, odkoder je padel medklic, Predovič daje svojim hlapcem znamenja z ruto in svinjski hlapci si sučejo rokave ter udero pod vodstvom poštnega uradnika Cuša tje, kakor bi hoteli pre-šiče klati. Liberalci so imeli volovske žile, pod hlačami skrite palice in v robcih zavite kamne.
Delavci sc vstopijo v trdno verigo s sklenjenimi komolci in začne se prerivanje proti odru in boj s Predovičevimi hlapci. Pod silnim pritiskom je oder kar hreščal in škripal. Nekaj najsilnejših liberalcev so delavci vrgli vun, med njimi jc priletel pred vrata tudi Pre-dovičev hlapec.
Imel jc smolo, kajti tudi nekateri liberalci ga niso poznali in so tolkli po njem. On pa je kričal: Mene pustite, saj sem Predovičev! Klici: Ravno zato jih boš dobil. Vrgli so ga vun.
Pred vratmi ga je pa videl šef mestne policiji dr. Zarnik, ki bolje razloči, kdo jc zanesljiv liberalec in kdo ne, in pregovarja svinjskega hlapca, naj gre nazaj na shod. Predovičev hlapec pa zdiline: »Saj so me ravno vun vrgli! »Tako?« reče šef mestne policije zamišljeno, — »potem pa le doli pojdite!«
V dvorani je pa Predovič z roko mahal svojim hlapcem ter jim dajal korajžo. Klici: Svinjski priganjači! Pojdite svinje past, saj o volilni reformi nič ne razumete!
Boj za besedo. — Dežmanove grablje.
Dr. Triller zvoni ves čas, da mu kar pot s čela li.ic iu pije kozarec za kozarcem vode. Delavci mu kličejo: »Lep predsednik, ki sam z zvoncem obstruira! Gostinčar ima besedo! Volimo predsednika! Protiglasovanje! Proč z liberalci!
Dr. Tavčar sc pa napenja, da bi prodrl s svojim glasom skozi šum. A ravno najbližji razumejo s težavo nekaj nerazločnih besed:
»Ali jc devet milijonov Nemcev več, kakor petnajst milijonov Slovanov? ... Matematično sc da dokazati, da je 24 več kakor 15, a v politiki je včasih drugače... Nemške stranke z lakoto gledajo na Kranjsko deželo. Kočevcem so dali mandat, ko drugod ne dajo manjšinam zastopstva« ...
Ko spozna zbor, da govori Tavčar o Nemcih, nastane nepopisen hrup. Vse vpije vprek: Vzrok ste vi! Vi ste dali Nemcem pomen v kranjski deželi! Z Nemci ste zvezani! Doli zvezo! Fej Tavčar! Proč Dežmanove grablje! Doli izdajalec! Škandal! Živela volilna pravica! Hinavci obstruirate proti delavskemu ljudstvu! Živci dr. Šustešič! V deželnem zboru vun z volilno reformo! Muzikante dol! Vmes pa kriče zopet: Predsedstva ni! Dol s Trillerjem! Volimo predsedstvo! Gostinčar ima besedo!
Dr. Triller zvoni in vliva vodo v se. Klici: Mrtvaški zvon zvoni liberalni stranki. Dr. Triller: Mir! Mir! Mir! Zvoni na vso moč.
j _ Strašni hrup zapre dr. Tavčarju sapo. i udi hrup nekoliko preneha, a dr. Tavčarju sc sapa nc povrne. Klici: Ali imate pavzo? Smeh. Nc zna naprej! Kje je Hribar? Hribar sc jc ustrašil ljudske sodbe! Hribar se je ustrašil Gostinčarja! Liberalizem crka! Živela volilna reforma! Zivio dr. Šusteršič! In zopet: Gostinčar ima besedo. Volimo predsedstvo! Doli s Trillerjem!
Tavčar obnemore iu se vda v svojo bridko usodo.
Dr. Tavčar ic opešal. Glas mu je ohripel, sopcl jc kakor kovaški meh in moker je bil, da ic kar puhtelo iz njega. Hrum po dvorani je naraščal in nevarnost se jc bližala, da se vsiljeno predsedstvo ne preseli doli ali pa celo tja po poti. ki io jc dr. Triller obljubil delavskemu zastopniku — skozi okno med črno množico, ki jc spremljala zborovanje s svojimi opazkami.
Dr. Tavčar zdihne proti dr. Trillerju: »S soc. demokrati sc še da govoriti, s krščanskimi socialci pa ne!« Cez nekaj časa pa jc de.ial:
»Ne bomo več sklicevali javnega shoda, ampak le sestanek za svoje somišljenike. Izjaviti se moramo.«
Tačas je neki liberalec zaklical Gostinčarju: Poglejte, kako so vaši sirovi! S tem sc nič ne doseže! Gostinčar nato: Jaz sem se pravilno k besedi oglasil, zakaj me niste pustili?«
Da bi prišli do rednega zborovanja, je policijski nadsvetnik Wratschko interveniral pri Trillerju. naj da besedo Gostinčarju. Dr. Triller pa odgovori: Nc! ker potem bodo naši upili!
Liberalci torej nikakor niso hoteli spošto-\ ati zborovalnega zakona iu slišati glasu delavstva.
To, iu pa svinjski hlapci Predovičevi je bil vzrok, da je postalo zborovanje nemogoče.
IV. 'Tavčar jc moker kakor polita miš prilezel k nadsvetniku \Vratschkotu ter ga jc prosil, naj shod zaključi, kar jc ta tudi storil.
Zagromeli so viharni klici: Zivio dr. Šusteršič! Živela splošna in enaka volilna pravica! Proč z izdajalci ljudstva!
Liberalci, katerih .ie vse skupaj bilo na shodu samo poln oder iu kakih štiri vrste pred odrom, so bili poraženi.
Ko jc policija spraznila dvorano, jc gro-melo dalje: Zivio dr. Šusteršič!
Par liberalcev palme Gostinčarja z odra med Predovičeve hlapce, ki so ga prijeli in surovo suvali.
Po shodu.
Liberalni generalni štab sc pa ui upal iz dvorane. Na trgu jc stala ogromna množica, ki jc klicala: Živela volilna pravica! Doli s trakarijo! Nekemu liberalcu so delavci vzeli
mesarski nož. V dvorani so delavci polomili nekaterim liberalcem palice in jih vrgli skozi okno na cesto. Množica spodaj ie klicala: »Ven s frakarijo! Liberalce vrzite doli! Tavčarja nam doli vrzite!«
Šef policije dr. Zarnik je izganjal v civilni obleki s slamnikom na glavi ljudi in sam praznil v taki obleki dvorano. Ker se nc more zahtevati od vsakega človeka da bi poznal v ci-
vilni obleki policijskega šefa, bi bilo prišlo lahko do čudnih prizorov in le taktnosti mas se je bilo zahvaliti da ni prišlo do spopada med maso in policijskim šefom, ki je v eni osebi združeval liberalno rediteljstvo in policijo. Ce bi se bil kdo ustavil liberalnemu strankarju, bi bil potem lahko tožen radi razžaljenja načelnika policije! Dr. Zarnik je sam po shodu podil zborovalce čez ozke stopnjice, kjer je, nastala strašna gnječa. Sploh se je opazovalo, da naša mestna policija ne zna niti prazniti dvoran. Šla je praznit dvorano k oknom namestu pri vratih, tako, da ie nastala po krivdi policije jako nevarna gnječa.
Posebno dr. Triller se ni upal premakniti iz dvorane. K tresočemu »predsedniku« jc stopil svinjski trgovec Predovič, ki je vajen prizorov smrtne groze in je rekel Trillerju: »Pojdi z menoj!« Predovič je korakal naprej, za njim Triller in za Trillerjem svinjski hlapci ... Na hodniku so se pa morali ustaviti vsled gnječe in so čakali rešenja Tavčar, Triller, Predovič, Kozak. Bolčev Pepe. Delavci so pred njimi upili: Živela splošna in enaka volilna pravica. Fe.i Tavčar! Zivio dr. Susteršič!
Dr. Trillerju so ti klici tako zveneli po ušesih, da se je najprej ozrl okolu sebe, če je dovolj policajev blizu in potem je upil na delavce »Barabe ste!« Delavci: »Kdo je baraba? Neki soc. demokrat zavpije: »Ce smo mi barabe ste vi svinje!« Liberalci takoj skočijo k njemu in vprašujejo, kako mu je ime, da bi ga tožili. Delavci upijejo: »Ce sme olikan doktor reči delavcu baraba, sme tudi »neolikan« delavec reči liberalnemu dohtarju svinja!«
Na trgu so se zopet in zopet čuli slava-klici volilni reformi. Liberalci so vrgli par žabic, ki so vzbudile mnogo smeha, ker so skakale, kaor liberalci s shoda. Etbin Kristan je pozival soc. demokrate, Štefe pa krščanske socialcc naj se mirno razidejo. Ljudstvo je klicalo: »To jc bil zadnji javni ljudski shod liberalcev v Ljubljani« ter se potem mirno razhajalo. Ob polnoči je policija še vedno stražila Tavčarjevo hišo.
Shod je napravil po vsej Ljubljani velik titisek. Tudi Ljubljana uvideva, da ljudstvo ne pusti norčevati sc iz svojih pravic in uvideva kako malo resnosti imajo pri vsej zadevi liberalci, ki z različnimi lažmi hočejo le prikriti svojo ničvrednost in svojo — korupcijo.
Ljudstvo ne odneha ampak stopa naprej z zmagoslavnim klicem:
»Živela splošna in enaka volilna pra-v ica!«
DRŽAVNI ZBOR.
V	včerajšnji seji jc novoizvoljeni štajerski drž. poslanec dr. Voušek zaprisegel. Bartoli in Hinterhuber naznanita, da odstopita iz odseka za volilno preosnovo. Vlada je umaknila predlogo o prispevku k skupnim izdatkom. Poslancu Elderschu izrečejo grajo, ker je rekel svoj čas Malikti »vsenemška opica.«
Dr. Korošec je interpeliral z ozirom na jezikovne razmere pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in o poštnih zadevah na Štajerskem.
Wastian vpraša naučnega ministra kaj namerava storiti zaradi neverjetno proti Nemcem hujskajočega nastopa ljubljanskega kne-zoškoia dr. Jegliča ob obisku v Dragi po izjavah, govorih in po odredbah. Divjak Wa-stian prosi, naj se grozno preganjanim kočev-cem dovoli samoobsebi umevno zakonito varstvo, da ne bodo vnevarnosti nemške šole na Kočevskem. Justični minister Klein je odgovoril na Berksovo in Koroščevo interpelacijo zaradi aretacij dne 9. majnika 1905 in na Koroščevo interpelacijo, ker jc imenovan za ce-nitelia posetnik Winkler, ki ne stanuje v zgornjem radgonskem sodnijskem okraju.
Zbornica odkloni Schonererjev nujni predlog, naj odpravijo 30 odlokov po S 14, in prične nato prvo branje predloge o podržav-ljenju Severne železnice, ki se odkaže železniškemu odseku. Brez razprave zbornica odobri nato zakon o krošnjarstvu, kakor ga je izpremenila gosposka zbornica. Nujno sprejme zbornica nekaj izprememb glede odvetnikov.
Zbornica odobri nato nujnim potom tretji zakonski načrt o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov tako, kakor ga je izpremenila gosposka zbornica. Zbornica pozivlje vlado, naj vpliva na vladarja, da krona določi kvoto po predlogih avstrijske kvotne deputa-cije. V odsek za volilno preosnovo izvolijo Concija (Italijan), namesto Hinterhuberja (nemška ljudska stranka) hueterja in namesto Oaberščka, Srba Vujatovica. Ko so zaključili sejo. zakliče kršč. soc. Heilinger: Živela volilna pravica! Prihodnjo sejo naznanijo pismenim potoni.
Dela za volilno reformo.
Po daljši debati so sklenili včeraj načelniki klubov, da bodi včerajšnja seja drž. zbora zadnja pted poletnimi počitnicami. Danes zboruje odsek za volilno reformo celi dan.
V	nedeljo izdela vlada nove predloge o porazdelitvi mandatov, v ponedeljek se pa vrši zadnja seja odseka za volilno preosnovo, v kateri upajo, da rešijo porazdelitev mandatov. Zbornice Beck ni odgodil, ker noče, da bi se zavlekla razprava v odseku za volilno reformo. Državni zbor torej ni odgoden, marveč ne bo imel sej nekaj tednov. Prihodnjo državnozborsko scio nameravajo sklicati dne 4. septembra.
Nemci delujejo zdai v zadnjem trenutku na vso moč, da odstranijo razloček med slovanskim in germansko-italijanskim blokom. Gre se za dva nova nemška mandata. Nemci milo tožijo, kako so bili do zdaj »popustljivi«.
Ministrski predsednik Beck jc rekel, da hoče delati na znižanje razločka med obema blokoma.
Sodijo, da zniža danes odsek razloček med obema blokoma na 2 poslanca.
Včeraj dopoldne so imeli Mladočehi sejo, v kateri so dosegli sporazumljenje med Mladočehi in češkimi agrarci. Agrarci dobe 42 mandatov.
Sodijo, da namerava vlada prepustiti spo-razumljejnje Cehom iu Nemcem samim. — Vztraja pa na tem, da odsek že danes (sobota) sklepa o Češki, Moravski in Tirolski. Ministrski predsednik je opozarjal včeraj vse poslance, s katerimi je govoril na veliko odgovornost, ki zadene one poslance, kateri bi zaradi malenkosti poizkušali strmoglaviti volilno preosnovo.
Mladočeški klub je sklenil včeraj, da ostane v perinanenci. Brzojavno so pozvali na Dunaj vse poslance, ki so že odpotovali.
Cehi so izjavili, da zahtevajo, naj ostane razloček treh poslancev med slovanskim in nemško-romanskim blokom.
Na Dunaj je bil brzojavno pozvan včeraj železniški minister dr. Derschatta, ki se je udeležil otvoritve bohinjske železnice. Der-schatto so pozvali, da posreduje glede volilne reforme.
Ministrski predsednik baron Beck odpotuje v poudeljek zvečer v Išl, da poroča cesarju o izidu zasedanja in kako so napredovala dela odseka za volilno preosnovo. Nato odpotuje ministrski predsednik na počitnice v Innichen na Tirolskem.
Po krščansko-socialnih poročilih bo stavljen glede razločka med obema blokoma posredovalni predlog, proti kateremu bodo pač glasovali češko-nemški poslanci, a bodo pustili, da jih preglasujejo.
ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLILNO PRAVICO.
Na Dunaju sta bila včeraj dva velika so-cialnodetnokratiška shoda.
Po včerajšnjih poročilih so delavci na Severnem Češkem strašno razburjeni. Jutri se vrši v Pragi odločilno posvetovanje socialno-demokraških zaupnikov. Socialni demokrati izjavljajo, da nočejo več čakati na znamenje dunajskega strankinega vodstva. Ce danes odsek za volilno preosnovo ne reši porazdelitve mandatov, pripravljajo na Severnem Češkem za ponedeljek splošno politično stavko.
VOJSKA V OSREDNJI AMERIKI.
Iz San Salvadorja poročajo: Kljub dogovoru z Guatemalo prodirajo sovražniki. Pri Matapiji in Platani so bili novi boji, v katerih je zmagala san salvadorska armada. Guate-malske čete stoje zdaj pri Tuljepi. Guatemal-skega predsednika Cabrero dolže .da ravnajo nečloveško z jetniki. Guatemalski vojaki so razsekali v kosce nekega uglednega meščana v San Salvadoru.
Oluoriieu nove železnice. Včerajšnji dan u Trstu.
Ob 10. uri dopoldne je peljal Lloydov par-nik goste ob obali jadranskega morja do Pirana, Grado in Miramare. V prostorni jedilnici jc bil pripravljen zajutrk pri katerem je napil predsednik Lloyda gostom in izražal veselje, da je Trst dobil novo zvezo. Odgovarjal jc minister Derschatta in potem si še izprosil besede načelnik generalnega štabafem. baron Beck. naj on kot zastopnik orožne sile avstrijske se spominja 401etnice bitke pri Visu, kjer je naša mornarica pokazala, kaj premore. Ob polu 2. so bili izletniki zopet v Trstu. Ob 4. je bil določen odhod. A preden se visoka gospoda povsod poslovi in njena prtljaga spravi na pravo mesto in zopet premenjajo vozovi, je takoj pol ure zamude. Za kranjske izletnike je bilo zelo neljubo, ker so potoma zvedeli, da ni nič preskrbljeno, kako naj iz Jesenic potujejo. Brzojavilo sc je iz Gorice na postajevod.io v Jesenicah, naj počaka tovorni vlak, kateremu se priklopi osobni voz, a odgovor dojde v Sv. Lucijo: Nocoj oni vlak niti ne pojde v Ljubljano. Zopet sc brzojavi, ni li mogoče takoj pri prihodu odpeljati z malini vlakom v Ljubljano. V Podbrdo pride odgovor, da sc dva vagona pripravita in bode vsakemu gostu vlak na postaji vstavil, kjer želi izstopiti. Kako jc nad 20 izletnikov razveselila ta novica, si lahko mislimo. Kaj hočejo početi na Jesenicah kakih pet ur po noči. Prav hvaležni so bili vsi g. postajenačelniku in uradniku, ki jc spremljal posebni vlak do Ljubljane, kamor je došcl ravno ob polu 12. po noči.
Zahvala nadvojvodova.
Nadvojvoda sc je glavarju Detelu zahvalil, da je ljudstvo tako navdušeno pozdravljalo dvorni vlak. Tudi na goriški postaji sc je to opazilo do postaje Opčina. Od tam naprej bilo je pa vse mrzlo do Trsta. To hladnost je nadvojvoda neki očitno grajal. Neki višji uradnik jc opomnil našemu poročevalcu: »Es hat sehr verstininit an holier Stehle diese Kalte und un-patriotisehe Teilnamslosigkeit.
Kranjska gora. Prisrčen je bil pozdrav ob prihodu prestolonaslednika Fran Ferdinanda na kranjskogorskem kolodvoru. K pozdravu sc je zbralo mnogo občinstva, med njimi c. kr. uradniki v uniformi, duhovščina, šolska mladina z učiteljstvom, gasilno in veteransko društvo z zastavo. Prihajajoči dvorni vlak je nmogobrojno ljudstvo navdušeno pozdravljalo, sosebno šolska mladina z vihrajočimi slovenskimi trobojnicami in živio-klici. Nadvojvoda se jc veselega obraza in ginjenega srca zahvaljeval občinstvu, najprvo in prvikrat pozdravljen na slovenski zemlji. Osobito je z roko kazal zadovoljstvo ob prizoru šolske mladine, ki je tako navdušeno pozdravljala svojega bodočega cesarja. Iz lastnega prepričanja sc jc lahko izrazil na Jesenicah v ponos vsemu slovenskemu rodu: »To je zvesto ljudstvo.« Da se je res tako prisrčen pa naroden pozdrav mogel tako veličastno
vršiti, gre hvala zavednim Kranjskogorcem in gospodu postajenačelniku Kendu, ki se ne boji kazati čustva za cesarja in domovino!
Zlntonrašnl pM Janez Rozman. 1858 - 1908.
Vsi ga poznamo. Ni da bi pisali njegov življenjepis. Deset številk in sedem imen — to sc pozabi, njegovo življenje pa je živo in govori z velikimi besedami v vsako dušo.
Veliko ju mladih generacij, katerim je on vsadil krepko kal dobrega življenja v rahlo grudo nežnih src. Veliko je mladih generacij, ki jim je on bil izvrsten vodja iu učitelj in ki so tako nadaljevanje njegovega lastnega plo-dovitega življenja. Ze kot petindvajsetleten duhovnik — ves poln mladostnega ognja in krepkega zdravja - je nastopil svojo službo kot katehet v Kočevju, kjer je tudi deloval štiri leta. Pod njegovo skrbno roko se je mladina krasno razcvetevala: kjer je bilo treba, je žalil, tukaj je oprl mlado drevesce, tam vzravnal, tu zopet obrezal. In isto delo je nadaljeval potem v Ljubljani skoro dvajset let kot katehet in šolski vodja. Vse svoje velike, mlade sile je žrtvoval mladini in nebo je pri-lilo svojega blagoslova :sedanji prelat mora imeti veselo zavest nezapravljenega življenja, ker se delo nekdanjega kateheta Rozmana v rodovih bogato obrestuje.
Ob začetku njegovega delovanja je še vela po prijaznih kranjskih holmih mrzla sapa ledenega janzenizma. Pretirana, vse uničujoča strogost njegova jc begala tolažbe potrebna srca. A z Rozmanom jc prišlo pomladno solnce kakor apostoli ljubezni in usmiljenja je oznanjal milost in odpuščanje, pred njegovim toplini pogledom se je tajal led strahu in duševnega nemira. Apostolj milosti je delil sto-tisočiin odpuščanje v spovednici, stotisoč se ie vračalo potolaženih in pomirjenih vsled njegovih dobrohotnih besed. Nešteto bolnikov je spremil z varno roko do bregov večnih rek in njegove krepke besede na prižnici so vdano sprejemala žejna srca. Njegove radodarne roke so obdarovale nešteto siromakov in utrnile mnogo grenko solzo, ki jo je iztisnila skrb zacelilo mnogotero rano ki jo je usekalo gorje.
In še sedaj je on tak med nami. Kamor stopi njegova krepka postava tu kjer se za-
blišče njegovi srebrni lasje, tja pride blagoslovili sreča in zašije solnce radosti. To je vrhovni vodja naše Vincencijeve družbe.
Bilo je to pred dobrimi desetimi leti, ko je bilo naše d"ruštvčno življenje še v tesnih povojih in ko so bili zelo redki zlasti tisti, ki bi razumeli delavsko vprašanje. Janez Rozman tedaj že več kot šestdesetletni starček, je dobro razumel to, česar niso mogli umeti mnogi mlajši duhovi. Sprejel je predsedstvo »Katol. društva za delavke«, in da je jubilant dober predsednik, priča živahno gibanje tega društva.
Krasno prenovljena cerkev sv. Jakoba je spomenik njegovega življenja in mnoga pota do farne cerkve in do župnišča, ki so jih utrle trudne noge trpinov, govore o njem..
Dobil je obilo častnih naslovov, zablestel mu jc na prsih zaslužni križec, sivo glavo mu diči sv. mitra.
Njegovo življenje je lepše nego dragoceni prstan in lepa mitra in vsi ponosni križci.
Tako stoji on pred nami otroki kakor gorki velikan, temno pokrit s srebernim snegom in ožarjen z zarjo zahajajočega življenja.
Naj bi ga dolgo ožarjala večerna zar.ia!
+ Poraz »Narodovcev«. Iz Starega trga pri Poljanah sc nam piše: Na »Narodovo« notico z dne 16. t. m. odgovarjamo, da se je vršila, kakor smo brzojavno žfc naznanili, županska volitev dne 17. t. m. v starotrški občini na Belokranjskem. Sijajno je pogorel znani »Narodovec« Peter Majerle vkljub vsej njegovi zvijačnosti; tudi njegov drug Fugina, jc kot pristen »Narodovec« ravno tako propadel. Niti občinska svetovalca nista. Govoriti o kaki »napredni stranki« v poljanski dolini jc tako bedasto, kakor nositi vodo v Kolpo, kdor ondotne razmere le količkaj pozna. Imenovana možica hočeta z lažnjivim »Narodom« delati res za »Narodove« laži; a nimata nobene prave zaslombe, kakor je baš ta volitev pokazala. Druzega »Na rodova a« pa ni v celi poljanski dolini. Zupanom .ie bil izvoljen kmet 1'anjan. V tem oziru pa ima res »Narod« prav, pišoč, da sc jc »začelo svitati tam do Kolpe.« Da, kmetje sc dramijo in ne gredo več na lini
Majcrletu in Fugini. To je pa najmanjša zasluga »Narodovih« buteljnov. Konečno pa le še dodamo da bodemo res priobčili »dolg dopis« iz teh krajev o tej volitvi, kar pa ne bo všeč razni gospodi v Črnomlju, odkoder je bržkone tudi izšla omenjena notica.
Liberalni poslanec Oskar Gabršček pri delu. V včerajšnji seji državnega zbora je predsednik javno razglasil, da član vol. odseka Oskar Gabršček zgubi svoj mandat v odseku, ker je zaporedoma od štirih sej odseka brez opravičenj a izostal! Namesto dičnega Oskarja se je potem takoj volil Srb V u j a t o v i č. — Komentara pač ni treba. Pač pa treba povdarjati, da je Gabrščkova malomarnost tem večja, ko je od njegovega glasu odvisna bila nemška večina ali manjšina v odseku. Nemške stranke imajo namreč same zase večino v odseku zoper vse druge stranke, če od poslednje le eden sam poslanec manjka. In ta e d i n i, ki je pomagal Nemcem do stalne večine v odseku, je bil dični reprezentant „liberalne misli" iz lepega Tolmina. Predsednik odseka, dr. P I o j , mu je menda trikrat brzojavi I , naj pride na Dunaj zvrševat svojo dolžnost — a dični Gabršček ni dal niti odgovora, še manj pa je seve prišel. No, sedaj mu sploh ne bo treba hodit, ker je iz odseka ven vržen. Tako liberalni poslanci zastopajo ljudstvo! Vse to pa vzornega liberalca ne bode prav nič motilo: V tolminskih hribih bo naprej vlekel dijete in — svoje volilce.
Župan Hribar je goriškim Slovencem brzojavno čestital, češ, da je njihova »edinost" dosegla vspeh v zadevi napisov na goriškem kolodvoru itd. Resnica pa je. da je to edino le uspeh odločnega nastopa poslancev „ Slovanske Zveza", osobito dr. Gregorčiča in dr. Šusterčiča — ter da dičnega Oskar Gabrščeka tedaj niti na Dunaju ni bilo, tako da »edinost" niti mogoča ni bila, če bi jo bil tudi vlč. g. dr. G r e g o r č i č želel in če bi tudi potrebna bila. „Slovanska Zveza" je tedaj to zadevo uredila popolnoma brez poslanca Hribarjeve baže in če bi bilo od poslednjega odvisno, bi se sploh ne bilo prav nič izpremenilo, ker dični Oskar je tako napolnjen liberalne lenobe, da ga prav nič ne „zgunca". Župan Hribar naj toraj štedi z brzojavkami, ki stanejo le denar za kojega ne strži druzega. nego zase in za svojo stranko — blamažo odnosno sramoto.
Krošnjarske doklade. Dež. poslanec Jaklič je prejel od deželnega odbora sledeče pismo: „Na vaše vprašanje z dne 9. maja letos odgovarja podpisani deželni odbor, da je deželna blagajna dobila nalog, povrniti krošnjarjem deželne doklade h kroš-njarskemu davku, kakor določa dežel, zbora sklep. Krošnjarjem se je v to svrho oglasili s krošnjarskimi knjižicami pri deželni blagajni ; tisti krošnjarji pa, katerim ne kaže hoditi v Ljubljano, lahko pošljejo svoje knjižice deželnemu odboru, ki bode knjižice po uradni porabi vrnil, denar pa poslal županstvu kroš-njarjevega stalnega stanovališča z naročilom, da se dotični znesek izroči upravičencu proti potrdilu. V Ljubljani, 16. julija 1906." — Krošnjarjem pač ne bo kazalo vsakemu po-sebe hoditi v Ljubljano. Najbolje bo pač, da v tem slučaju, da krošnjarji doma pri županu knjižice vlože, ki naj jih potem pošlje dež. blagajni v Ljubljano.
Našim rojakom ob otvoritvi nove železnice. Poživljamo naše slovenske rojake, da govore, ko bodo imeli posla z železniškimi uslužbenci in uradniki vedno le v slovenskem jeziku. Železniški uradniki, ki našega jezika ne umejo niso za nas in mi ne zanje. Posebno pa moramo zahtevati od vsakega Slovenca, da govori službeno tudi z načelniki tudi le slovenski. Kadarkoli pa bi se utegnila pripetiti od strani neslovanskega osobja kakršnakoli breztaktnost treba zahtevati pritožno knjigo, popisati kratko in točno ves prigodek in podpisati se. Pričakujemo od narodnega ponosa Slovencev, da nikdo ne bo delal malo častne izjeme
+ Volitve v Veprineu. Hrvaška stranka je propadla pri teli volitvah vsled nečuvenega postopanja komisije, ki .ie v III. razr. zavrgla ■10 hrvaških glasov, da jc dosegla 8 glasov italijanske večine, v drugem razredu pa je čr-
tala 7 hrvaških glasov, da so dobili Italijani 2 glasova večine. Vložen je seveda priziv.
+ Shod jugoslovanske oiniadine v Sofiji
bo uspe! brezdvomno povoljno. Sklicuje ga vseučiliško društvo »Napred«. V soboto 25. avgusta dospejo v Sofijo slovenski, hrvaški in srbski visokošolci, katere bodo pričakovali na srbsko-bolgarski meji bolgarski drugovi. Isti večer prirede skupni sestanek, da se medsebojno spoznajo in gredo potem zvečer ob pol IU. uri počakat na kolodvor rumunsko omla-dino. Grške ne bo. V nedeljo ob 10. uri dopoldne bo otvoril konferenco predsednik društva »Napred« Ivan M. Madžarov. V odboru bosta 2 Slovenca, dva Hrvata, dva Srba in dva Bolgara in Romuna. V nedeljo popoldne bodo reševali vprašanje o občnem mnenju balkanskih dijakov, kar se tiče balkanske konfederacije.
V	ponedeljek bodo razpravljali o formi in organizaciji balkanske visokošolske omladinske zveze. V torek se vdeleže vsi otvoritve II. jugoslovanske razstave. Gostom na čast bosta prirejena dva banketa.
—	Korni poveljnik Succovaty mora biti pri iredentarjih posebno priljubljen. Ko je v četrtek po dohodu dvornega vlaka v Trst se pripeljal k Volpichu, se je na cesti čulo par ostrih žvižgov. Nakrat se oglase gromoviti Zivio-klici, ki so predrzne žvižge iredentar-jev zadušili.
—	Predor, ki velja namesto 10.000 kron — štiri milijone kron je predor Bukovo na Goriškem. Prvotno ondi ni bil nameravan predor in so hoteli železnico speljati okolu višine ter so deloma že pričeli. Morali bi pa odplačati nekemu možu za hšico in druge stvari 10.000 K, a država tega trdovratno ni hotela ter je raje gradila predor, ki jo je vsled raznih nezgod stal štiri milijone kron. Kdor se vozi ondi mimo lahko iz železniškega voza opazi ono znamenito hišico.
—	Ogenj. Iz Sore se poroča: V vasi Dol so pogoreli štirim posestnikom hiše, gospodarska poslopja, kozolci, poljski pridelki. Prišle so požarne brambe iz Sore, Stare Loke, Škofje Loke in Pirnič. Zažgali so otroci.
—	Nova božjepotna cerkev na Zaplazu se je 10. julija pričela zidati. Načrte je prav lepo izdelal stavbenik Rudolf Treo v Ljubljani. Vsakdo iili hvali. Cerkev bo imela dva nova zvonika in ob vsaki strani kapelo. Prvotna kapelica ostane nespremenjena in je tudi med zidanjem za romarje vedno odprta. V njej se lahko mašuje ob vsaki uri. Zidarsko delo jc prevzel zidarski mojster Ignacij Spacapan v Novem mestu, slovenski rojak iz Renč pri Gorici. Pretečeni teden je delalo 13 zidarjev samih Slovencev. Ako pojde srečno, bode še letos cerkev pod streho. Kako bo zidanje napredovalo, bo »Slovenec« poročal, ker se za to cerkev zanimata vsa Dolenjska in Spodnje Štajerska.
—	Meteor. In Novega mesta se nam piše:
V	noči 17. t. m. ob 11 uri 38 minut se je svetlikal na severovzhodnem nebu (od nas videti ravno nad Trško goro) srednjevelik krasno zelenkasto blesteč meteor. Svetloba je trajala kakih šest sekund, zginila jc v smeri proti severu. Takoj za njim se je pokazalo več zvezdnatih utrinkov na istem mestu, eden zadnjih je švignil liki blisk žareč vodoravno proti južni strani.
Za uradnike važna predloga postala — zakon. Piše sc nam: Vštetjc enega dela akti-vitetne doklade v pokojnino je pozakonjeno! Pred štirimi leti sc jc na tretjem shodu državnih uradnikov izrekla na Dunaju želja, olajšati 40 let službujočim uradnikom prehod v pokoj s tem, da se všteje del aktivitetne doklade potoni samozavarovanja v pokojnino, da se s tem mlajšim uradnikom omogoči napredovanje v višji činovni razred. — Dotična predloga je od 24. maja t. 1. pričenši žc zakon. Za doslužne gospode jc to dragoceno darilo ki so je njim v korist žrtvovali na svoje stroške mlajši tovariši. V zahvalo bodo zdaj menda prvi vendar prosili za vpokojitev in — šli! To breme ki so jc uradniki nižjih činovnih razredov v prid starejšim nase naložili, ni malo! Prispevek k upokojnini ki ga imajo vplačevati, je za oženjene znaten iu zdaten in bi žc precej zalcgel pri družini enega ali druzega teh nižjih uradnikov! Ob času ko se je pokojnina plačevala le iz državne blagajne, takrat ni bilo moralične sile, stare uradnike s 40 leti službe v pokoj siliti, danes leže stvari drugače! Danes plačajo slehernemu dosluženemu pokojnino mlajši uradniki. Za to pa nc zahtevajo od njih ničesar druzega, nego to, da gredo v pokoj! Na deželi — t. j. v mestih z manj nego 10.000 prebivalci prejemal bo vpo-kojen uradnik cclo več kot v aktivni službi! Samo Dunajčanjc izgube okoli 200 kron — na leto pri vpokojitvi, a to je neznatna svota pri ccli pokojnini. Kakor se čuic, stoje stvari za uradnike ki so letos že doslužili 40 let, tako, da sc jih bo do 1. septembra t. 1. počakalo z upokojitvijo. Ce pa do tega časa sami prošenj za upokojitev nc vlože, sc jim pa bode naravnost od merodajne strani namignilo. Ker jc dokazano, da taki doslužcnci z upokojitvijo mnogo pridobe, pač ni značajno, čc zavirajo ali nameravajo ovirati še nadalje avancement mlajših uradnikov ki so se sebi v škodo zanje žrtvovali. Naj puste sedaj tudi mlajšim uživati košček boljšega kruha. Nekateri naivneži pa, ki se izgovarjajo, češ, saj iaz brez vojaških let še nimam 40 službenih let sc s tem opozarjajo, da se jim vojaška leta itak vštejejo. Kdor je neposredno pristopil, le treba je vložiti formalno prošnjo za vštetjc teh let. Potemtakem jc eden kot drug pri teh ugodnostih moralno prisiljen zapustiti svojo zaprašeno mizo in stol iu iti uživat zasluženi pokoj'
—	Trgovina s človeškim mesom. — Are-tovana je bila v Trstu neka 601etna ženska, ker je tožena, da se^bavi s trgovino z dekleti. Marija F., doma iz Črnega vrha v Istri, je bila brez službe, Naletela je na ulici na ono žensko ki jo je vprašala, bi li hotela iti služit v Videm. Marija je ponudbo sprejela. Dne 9. t. m. je Marija odšla iz Trsta. Šele ko je bila v Vidmu, je reva zvedela, da je namenjena za neko — tolerančno hišo. Ko je to zvedela, sc je že vozila v kočiji s kolodvora proti oni hiši. Hotela je skočiti iz kočije in pri tem se je ozrla nazaj. V tem je pa zagledala svojega zaročenca. Njemu je bila namreč povedala, da gre v službo v Videm. A on, ker se mu je to čudno zdelo, je šel skrivaj za njo z istim vlakom. To je bila njena rešitev. Seveda sta potem prišla skupaj nazaj v Trst, in tu prijavila dogodek na policiji. Policija je dala starko takoj aretovati ter jo je oddala c. kr. deželni sodniji. '
—	Ameriške novice. V Clevelandu je ponesrečila gospa Marija Levstik, ko je hotela s petrolejem podnetiti ogenj. Petrolej se jeraz-lil po njej in vnel, da je bila takoj vsa v plamenu. Levstikova je drugi dan umrla. Poleg nje jc bila opečena tudi njena sestra in dva moška, vendar ne hudo. — V NVankeganu jc povozil vlak rojaka Alojzija Burja. — V Jak-inontu jc ponesrečil v tovarni Franc Vatovec, doma iz Gorenjih Ležeč na Krasu. — V Cum-berlandu (Wyo.) je ponesrečil Josip Jaklevič, doma iz Metlike na Dolenjskem.
Žalostni nasledek ob otvoritvi Bohinjske železnice. Savsko delavstvo je želelo, da vidi prestolonaslednika, ko so otvorili Bohinjsko železnico. A delavce pri Martinovkah so prisilili, da delajo. Bili so voljni, da delajo, a le, če jim priboljšajo nekaj krajcarjev, ker so slabo zaslužili pretečeni mesec. Odgovorili so: kdor ne dela, dobi obračun. Rečeno, storjeno! Drugi dan so odpustili pet delavcev, ki so pustili vse svoje moči v tvornici. Delavstvo je razburjeno.
—	Novo mašo bode pel v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 10. uri v kapiteljski cerkvi v Novem mestu č. g. Valerijau Učak, mašnik nem. vit. reda, rodom Novomeščan. Na mnoga leta!
—	Nova maša na Brezjah. V soboto 14. julija je pel na Brezjah novo mašo gosp. Jernej Pavlin. V nedeljo se je pa vršila slovesnost v domači farni cerkvi v Naklem. Novomašnik je abstinent.
—	Rooseveltova hči na Reki. Reka, 20. jul. Aelice Roosevelt z ženinom Long-vvorthom pride obiskat grofa Apponyija na Ogrsko in odtod pojde na Reko, v Cirkve-nico, kjer ostane nekaj dni, in v Carigrad.
—	Nesrečna smrt. Martin Cunder, posestnik iz Sp. Domžal je peljal včeraj drva skozi Šmarco, a ko je legel na voz, padel je vznak ter si tilnik prelomil. Prepeljejo ga na pokopališče v Domžale. Edini sin je menda v Ameriki.
—	Umrla je na Dunaju v torek 17. julija gospa Ivana Vončina, roj. Štirn iz Kranja, soproga pismonoševa, Pri pogrebu zadnji četrtek je bila poleg .Zvezde" zastopana tudi „ Straža", ki je poklonila svoji zvesti triletni članici lep venec v zadnji spomin. Pokojnico priporočamo posebno članom „Straže" v pobožno molitev, žalujoči rodbini pa izražamo iskreno sočutje! Pokoj-nica je zapustila svojemu soprogu 3 nedorasle otroke. Mir Gospodov njeni duši!
—	Na Suhoru je umrl dne 17. t. m. c. kr. vpokojeni cestar g. Peter Težak v starosti 75 let. Bil je od presv. cesarja odlikovan za 40letno zvesto službovanje z zlato kolajno; bil je tudi pevovodja skozi 24 let pri župni cerkvi sv. Jožefa. Značaja je bil blagega in pohlevnega. Svetila mu večna luč!
—	Gimnazijsbi ravnatelj brezverec. Ravnatelj goriške gimnazije v pok. Gross je izstopil iz katoliške vere in postal brezverec. In takemu možu je bila zaupana katoliška mladina !
—	Vojska na Daljnem Vzhodu. Prihodnje dni izide zadnji snopič tega zanimivega dela. Opozarjamo, da se dobi celotno delo za sedaj nevezano potem pa vezano. — Naroča se pri upravništvu „Dom in Sveta", Marijanišče, Ljubljana.
—	Opozarjamo na današnji oglas „Vinarskega iti gospodarskega društva" v Komnu, ki je pričelo redno poslovati.
—	Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju je dobila pristojbinske olajšave glede kolekov. Tako se bo sedaj pri tej posojilnici posojilo proti poroštvu dobilo čisto po ceni.
—	Umrla je v Mozirju dne 19. t. m. gospa Marija Hizelbcrger, tašča tamošnjega nadučitelja g. Praprotnika in mati dr. Ivana Hizelbcrger. Dobri slovenski materi blag spomin !
—	Služkinja in gospodar zgorela. V Gradcu je 19 let stara služkinja Marija Z a n g 1 prevrnila gorečo petrolejsko svetilko. Hipoma je bilo dekle v plamenih. Njen gospodar trgovec Karol H e r z o g ji je priskočil na pomoč, a tudi on jc bil kmalu ves v ognju in strahovito opečen. Služkinja in gospodar sta v bolnici vsled groznih opeklin umrla.
—	Smrt na potovanju. Eksporterja prašičev Jakoba Jakliča s Kočevskega je pri Hebu na Češkem v železniškem vozu zadela kap. Bil je takoj mrtev.
—	Imenovan je poštni oficija! g. Ivan J u n z v Ljubljani za poštnega kontrolorja v
Pulju. — Zadružni inštruktor v Gradcu gosp. okrajni komisar B I o d i g je imenovan za zadružnega inštruktorja za Primorsko in Kranjsko.
Ljubljanske novice.
lj Zlata maša ml. g. prelata Rozmana.
Občinski zastop v Godoviču je soglasno imenoval v svoji seji dne 3. t. m. milostljivega gospoda Janeza Rozmana prelata in župnika pri sv. Jakobu za izredne zasluge za svojo rodno občino ob priliki 501ctnice njegovega niašni-štva častnim članom. Tozadevno diplomo katero je prav lično izdelala Katoliška tiskarna se po deputaciji ondotnega občinskega zastopa vroči na dan slavnosti ml. g. jubilantu.
lj Streli na čast zlati maši prelata g. Rozmana. Naznanja se, da slavni mestni magistrat dovoli, da se bode jutri pred zlato mašo prelata Rozmana na Gradu streljalo.
— Musica saera. V mestni župni cerkvi sv. Jakoba. V nedeljo 22. t. m. (Sv. Marija M. spokor.) slovesno praznovanje zlate maše pre-častitega gospoda prelata Janez Rozmana. Ob 9. uri pri slovesnem vstopu jubilanta v cerkev, kakor tudi pri odhodu po končani službi božji se poje »Himna zlatomašniku« za mešan zbor in orkester po besedilu dr. Pečjaka zložil Fr. Gerbič. Po govoru ob pol 10. uri pon-tifikalna sv. maša: »Missa in honorem St. An-tonii de Padua« v D-duru za mešan zbor in orkester, zložil Maks Filke, graduale Dilexisti justitiam od Ant. Focrstera, ofertorij Filiac regiim od Bischoffa, na koncu po sv. maši »Te Deuni laudamus« A Foersterja.
lj Slavnost v Marijanišču Piše se nam: Vincencijeva družba je predvčeraj na god svojega zaščitnika sv. Vincencija Pavlan-skega priredila slavljencu, svojemu vrhovnemu predsedniku, lepo slovesnost. V kapeli se v obilnem številu zbero gospodje udje k slovesnim litanijam, katere ima jubilar v mitri ob asistenci preč. gg. kanonikov. V dvorani gojenci proizvajajo slavnosti primerne deklamacije, prepevajo pesmi, vprizore za petdesetletnico prikladno igro ter udarjajo na tamburice. Na to nastopi slavnostni govornik tako priljubljeni preč. g. Karol Heidrich ter mojstersko slika pravo krščansko ljubezen, ki obstoji v požrtvovalnosti, v zatajevanji in tako lepo odseva od slavljenca. Predsedniki raznih ljubljanskih podružnic mu najudaneje čestitajo, zunanje konferencije mu pa pismeno ali brzojavno izrekajo svoja voščila. Po shodu se zbere vsa ta odlična družba v obednici na prav domače, živahno razvedrilo. Velika pozornost je vzbudila napitnica g. prof. dr. Šorna, kj je v klasični latinščini in grščini napijal sv. Očetu. Podpredsednik Vincencijevih družb, odbornik dunajskega centralnega odbora, vitez Silvestro-vega reda g. Josip Nep. Roger se pa vznesenih, najizbranejih besedah spominja karitativnega presvitlega cesarja. K koncu gremo še v kapelo k večerni molitvi ter prejineno sv. blagoslov zlatomašnika. Veseli smo zapustili hišo, ki je izročena tako skrbnim rokam in čutečim srcem za ljubo mladino.
lj Iz letnega poročila trgovskega bolniškega in podpornega društva posnamemo sledeče: Društveno premoženje se je zmanjšalo v zadnjem upravnem letu za celili 8569 53 K od tega odpade samo na bolniški fond 7432 62 K izgube. Ker znašajo doneski članov ter darila in obresti kapitala bolniškega fonda 14.523 86 K se nam zdi tak primanjkljaj skoro nemogoče. Izdatki so seveda ogromni. Ti znašajo 21.956'48 K med temi zdravniški stroški 712817 K ter upravni v znesku 4496'18 K. Prepričani smo, da izvira ta primanjkljaj iz tega, ker gotovi člani društvo veliko po nepotrebnem izkoriščajo, vsled česar bi bila na mestu jako stroga kontrola. Tudi zdravniški in upravni stroški se nam zdijo nenavadno visoki. Ker izkazuje to društvo že več let večje ali manjše primanjkljaje bi bilo pač želeti, da se društveno delovanje tako uravna, da se tem izgubam izogne, sicer znamo doživeti, da društveno premoženje v dogled-nem času popolnoma izgine. Ker se pa sliši, da se delajo že sedaj načrti, kako se hoče razpolagati z društvenim premoženjem pri nekem menda ne baš srečnem podvzetju, opozarjamo že sedaj merodajne faktorje, da ne bodo pripustili engažirati društvenega kapitala v podjetje, ki je morda že v naprej pone-srečenai deja. Toliko v svarilo. Glede poslovanja pa je treba temeljite reforme.
lj Veliko vrtno veselico v Vodmatu pri »Majarončku« priredi jutri, v nedeljo, 22. t. tu., »Strokovno in podporno društvo tekstilnega delavstva za Kranjsko«, oziroma delavstvo ljubljanske predilnice. Kakor sc nam poroča, se odbor, ki jc pomnožen v svrho veselične priprave, jako živahno giblje, da pokaže i tekstilno delavstvo, da ne zaostaja vsaj v Ljubljani za drugimi strokami. Poskrbljeno bo cenjenim obiskovalcem za vse udobnosti. Postrežba bo dobra in cena pijači osobito jedilom primerna. Vstopnina k veselici jc za člane društva 20 h, za nečlane 30 h. Ker je dobiček namenjen v podporo bolnim društvenim članom, se najuljudneje priporoča odbor za obilno udeležbo. Veselica bo ob vsakem vremenu.
Jutri naj vsak, ki sc hoče res dobro in prijetno zabavati, pohiti na to veselico!
lj Nevihta in strela. Velik naliv smo imeli danes okolu devete ure v Ljubljani. Temni oblaki so nebo tako zakrili, da so po pisarnah morale goreti luči. Ponoči jc bil v Ljubljani silen vihar. Strela je udarila na Karlovski ccsti v hišo št. 30, ki je lastnina soproge dež. sod. svetnika Kavcnika. Stranke je prevzel silen
strah, vse jc bežalo iz postelj. Električne naprave v tej hiši je strela razrušila.
lj Koncert vojaške godbe j» danes v »Unionu«. Vstopnina 40 vin.
lj Poročil se je danes v trnovski cerkvi profesor obrtne šole g. inženir J a r o s I a v E 0 r s t e r z gdč. Gogala, hčerjo ranj-kega g notarja Gogala.
lj Iz blaznice na Studencu je včeraj pobegnil umobolni Franc Pctkovšek.
lj Jajca po štiri vinarje sta sinoči prodajala na trgu dva mlada fanta. Posestnica Frančiška Hrastarjeva iz Sela pri Mirni ju je bila naprosila, naj pazita na jajca ta čas, da gre ona na kolodvor, kjer ima opraviti. Komaj je pa kmetica odšla, sta pričela fantalina s kupčijo. Prodala sta hitro za 12 K jajc in nekaj litrov fižola. Ker so bila jajca poceni, se jc nabralo okrog fantov polno gospodinj. Ko sta pa zagledala, da prihaja kmetica, sta jo z celini skupičkom popihala. Mladima lumpoma je policija na sledu.
lj The Royal vio. To veliko kinemato-grafično podjetje, ki je sedaj gostovalo v Gradcu, bo priredilo od 27. t. iti dalje več predstav v veliki dvorani hotela „Union".
lj Poročil je danes dopoldne g. župnik Bračič s Štajerske pri Sv. Petru g. Hrenovo z g. dr. Emil Senekovičem, sinom g. gimnaz. ravnatelja Andr. Senekoviča.
lj Zlato žensko uro izdubila je v torek zjutraj na postaji v Dobrčpoljah gdč. Julija Zalo ka r, učiteljica, sedaj v Škocijanu pri Turjaku. Uro je imela v ročni sivkasti torbici, poleg tega pa še srednjo svoto denarja ter fotografijo umrlega prošta Kulavica. Pošteni najditelj se prosi, naj pošlje navedene predmete na gori omenjeni naslov ali pa odda pri bližnjem župnem uradu. Primerna nagrada je zagotovljena. Ker pa ni izključeno, da se je izvršila tatvina, ker je bila na kolodvoru radi sejtna velika množica ljudi, prosijo se trgovci z zlatnino, naj blagovole paziti, čc jim slučajno prinese kdo uro v nakup.
lj Umrl je g. Štefan Skala, umirov. strojevodja star 78 let v Florijanskih ulicah 31.
Razne stvari.
— Veliki požari na Ruskem. V mestu Syzran na Ruskem je bil včeraj strahovit požar. Ogenj še ni udušen in divja dalje. Okolu 35.000 ljudi je brez stanovanja in hrane. N a stotine ljudi je našlo smrt v plamenih. V Alatyrju, okraj Simbirsk, je pogorelo 600 hiš, med njimi poštno in bančno poslopje in samostan. 5000 ljudi jc v Alatyrju brez strehe.
-• 52 potresnih sunkov so čutili od nedelje do včeraj v Teksasu v Ameriki. 3000 prebivalcev broječe mesto Socorro je v razvalinah. Ljudstvo beži. V bližini mesta Socorro se nahaja neki ugasli ognjenik,
Velika povodenj na Japonskem. V srednji Japonski so velike povodnji. Hofuška okolica jc veliko jezero. Škodo cenijo na več milijonov jenov. V Macunspoti jc poplavljenih 4000 poslopij.
V grobu, ki si ga jc izkopal sam, si je prerezal 651etni badenski posestnik Stumroll žile. Odvedli so ga v bolnišnico. Okreval najbrže ne bo več .
»Ne tepite me, nisem jedel tri dni«, je za-klical neki približno 24!etni mož, ki so ga vrgli na tla in pretepali na Dunaju te dni, ker jc napadel, zabodel in iztrgal trafikantinji Rieger mošnjiček z 120 kronami.
Lep vzgojitelj! V Diiriiburgu so zaprli učitelja Mullerja, ki je priznal, da je zaprl v šoli, zvezal, zlorabil, zadavil in vrgel mrtvo 11 letno deklico v sušilnico.
Penajst dečkov je ranjenih v Barmcuu. Da vidijo bakljado prirejeno na čast nadškofu, so splezali na zid pokopališča, ki se je pa podrl.
Rokodelsko šolo za pohabljence so ustanovili v Charleroi v Belgiji. Šola ima dva oddelka. V enem poučujejo osebe, ki ne morejo stati, v drugih pododdelkih pa ostale pohabljence. Uče .iili rokodelstev, ki jih izvršujejo lahko doma. Zavod bo sam z izdelki pokrival stroške, približno letnih 40.000 kron.
Splošna stavka jc v zlatokopu Brad na Sedmograškem. Stavka 1200 delavcev.
14 delavcev je podsulo pri gradbi železniškega tira pri Trieuscu na Francoskem. Rešili šc niso nobenega.
Porotniki v Ljubim so vložiii na državni zbor prošnjo, naj bi namesto dosedanjih odškodnin dobili porotniki povrnjeno vožnjo za II. razred in 8 K odškodnine saj za vsak zamujeni dan.
Perzijskega šaha je zadel te dni večkrat lahni mrtvoud. Izkušajo ga pregovoriti, naj imenuje regenstvo pod prestolonaslednikovini vodstvom, sam naj pa odpotuje v Evropo, da sc odpočije.
Potopila se je gospa Stuchanek, njena služkinja in neka mala deklica; dva dečka so rešil v reki Ipajni na Moravskcni. Stucha-nekova je bila žena urednika »Wcltblatta« Ri-liarda Stuchaneka.
Ruska torpedov ka potopila drugo torpe-dovko. V Bjorkosundu jc potopila ruska tor-pedovka neko drugo rusko torpedovko s streli. Ladji sta pripadali brodovju, ki je vadilo v ostrem streljanju. Strel iz brzostrelnega 34 nnu topa jc zadel torpedovko, ki se jc potopila. Moštvo so rešili.
Pobegli Jud. Iz Drohobycza jo jc popihal jud iu špekulant z nafto Salomon Bloch. Krivonosec je ponaredil mcnjice v vrednosti približno 100.000 kron. Še jtidje sc v svojem časopisju jeze nanj.
Nameravan napad na italijanskega kralja. Rimska policija jc izvedela za nekega anarhista. kamnoseka iz Carrarc, ki mu jc ukazano,
Ua napade italijanskega kralja. Anarhist je izginil s štirimi tovariši iz Carrare. Dobili ga še niso.
Za kuhinjo ob petkih. V najnovejšem času rabijo mast iz kokosovih orehov za pripravljanje rib, peciva in močnatih jedi. V to edino in najbolje rabljiva je jedilna mast „Ceres", ker se v Ustju ob Labi v lastnem zavodu iztiska iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov in jc zavarovana pred vsako primesjo živalske masti, česar ni pri drugih masteh. Vsem prijateljem postnih jedi torej priporočamo fino jedilno mast „Ceres".
GENERAL STESELJ OBSOJEN NA SMRT?
P e t e r b u r g. Ruski listi poročajo, da je preiskovalna komisija o predaji P o r t A r t u rja dovršila svoj posel ter jc podala poročilo, ki pravi, da se kapitulacija Port Artnrja more kvalificirati kot zločinski čin, radi katerega je treba po zakonu, da bode general S t e -selj obsojen na smrt s streljanjem in mu odvzeta vsa odlikovanja, general Fock bo za 20 let izgnan, podkralj Aleksejev dobi carski ukor. To poročilo je izročeno carju, da ga odobri.
Telefonska in brzojavna poročila.
NOVI KOMPROMISNI PREDLOGI V
ODSEKU ZA VOLILNO REFORMO — ČEŠKA V ODSEKU REŠENA.
Dunaj, 21. julija. V današnji seji odseka za volilno reformo ie bil predložen nov kompromisni predlog po katerem bi se število poslancev zvišalo za 19, tako da bi bilo v novem državnem zboru 516 poslancev. Od 19 novih mandatov bi odpadlo na Češko 5 nemških, 3 češki, na Moravsko I nemški, 2 češka, na Galicijo 4 slovanski med temi 1 rusinski, na Tirolsko 2 nemška. I italijanski, ua Štajersko 1 nemški mandat. V današnji seji odseka za volilno preosnovo je bil v poimenskem glasovanju z 28 proti 19 glasovom sprejet kompromisni predlog po katerem se število poslancev na Češkem pomnoži ua 103 in od katerih dobe Cehi 75 in Nemci 55 poslancev. Nato je bila seja do tretje lire popoldne prekinjena.
ITALIJANSKI MANDATI.
Trst, 21. julija. »Piccolo« se trudi dokazati. da ni 19ti italijanski mandat v nasprot-stvu s kompromisom s Slovenci. Pravi, da je to le tirolska stvar: ker so na Tirolskem poskočili nemški mandati, morajo imeti tudi Italijani tam enega več. Namesto liberalnega Is-trana Bartolija so zato v odsek poslali tirolskega konservativca Concija, ker upajo, da bo on zato pridobil konservativne Nemce.
NAPAČEN ANARHIST ARETIRAN.
Rim. 21. julija. Aretirani Scopasso. sodni pisar, je nedolžen. Anarhist, ki ga iščejo, si je prilastil vse njegove generalije in tako preslepil policijo.
GENERALNA STAVKA V ŠVICI.
Z ii r i c h . 21. julija. Danes se skoro gotovo prične tu generalna stavka, ker je vojaštvo pri nekem shodu proti odredbi vojaške oblasti streljalo na dclavcc.
POLOŽAJ V PETERBURGU.
Pet rog rad. 21. julija. Po včerajšnji seji dume je vladalo veliko razburjenje zlasti v krogih, ki so na strani levice. Pretirane govorice so javljale, da je vlada že izdala energične odredbe, kakor razpust drme, zaplembe časopisov itd. Vso noč so prihajale čete iz Krasnega Sela in zvečer so se sestali poveljniki garde in drugih polkov, da se sporazumejo o razdelitvi čet, ako izbruhnejo nemiri.
Peterburg, 21. julija. V Peterhurg prihajajo vedno novi vojaški vlaki. Doslej je v Peterburgu 60.000 carju udanih čet. Uporni gardni polki so zaprti v Carskem Selu. Mnogo poslancev dume je pobegnilo iz Peterburga.
Zahvala.
Za mnoge izraze srčnega sočutja povodom prerane izgube našega očeta, gospoda
Henrik Badiura
kakor tudi za častm spremstvo ne-p jzabnega k večnemu počitku, osobito za vrl nastop ^Zagorskega Sokola", zagorskih obrtnikov in krasno petje zagorskega in litijskega zbora izrekam tem potom v imenu rodb ne vsem prijateljem in znancem svojim, kakor tudi omenjenim sl. korporacijam našo najtoplejšo zahvalo.
Zagorje, 19. julija 1906.
Rudolf Badiura
abs. trg. akademik.
Borzna poročila,
Ljubljani.
si morejo vsak dan zaslužiti gospodje in dame brez vsakega napora.
Vprašanja ustno ali pismeno le v nedeljo, ponedeljek in torek od 9— 11 dop., Gosposke ul. 15., part. na levo.
1H2B 3—1
,Kreditna banka1 v
Uradni kuril dunajsko borze
Koloibenl papirji.
t'/, majeva renta ......
L'/, srebrna renta.....
1'/, avstrijska kronska renta . t'/. • zlata renta . . . t'/, ogrska kronska , ... I'/. . zlata , . . . i*/, posojilo dežele Kranjske . l'/i*/. posojila mesta Spije t . . i V/. .	. Zader . .
t'/»*/• bosn -herc. žel. pos. 1902 . t'/, češka dež. banka k. o. . . i'/. . . , ž.o. . . I'/•*/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 1 V/, pošt. kom. k. o. i lo'/. pr. I1,,*/, zast. pisma Innerst. hr. . * V/. . . ogr. cen. dež. br. 1 V/. . „ , hip. banke. t1/.'/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. t1/,'/, obl. češke ind. banke . . !•/, prior. Trst-Poreč lok. . .
t'/, prior. dol. žel......
3'/. , Juž. žel. kup. '/.V, ■ • i1///, avstr. pos. za žel. p. o.
Brefike.
Srečke od 1. 1860'/.....
. . . 1864 ......
. Uzske .......
„ zem. kreditne I. emisije .
. . U- .
, ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . .
, turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, ...
Inomoške	, . . .
Krakovske	, ...
Ljubljanske	, ...
A.V8tr. rud. križa , ... Ogr. ,	, ...
Rudolfove	, ...
Salcburške	, ...
Dunajske kom. , ...
Dalnl«.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrsko , , ....
Zivnostenske .....
Premogokop v Mostu (Brtix) .
A.lpinsko montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyl.......
Trbovljske premog, družba . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družb« . . .
Valut«.
C. kr. cekin.......
20 franki.........
20 marko.........
Sovereigna........
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
<30 julija	1906.
Denir	BUgo
99 66	99-75
99 '0	99 70
99 65	99 86
117 80	11806
95 20	95-40
113 50	11370
99 20	10020
100-60	101*80
99 70	100 70
10040	101-40
99 50	10010
99 80	100-30
100 10	10110
106 30	106 3U
100 —	100 10
100 —	100 25
100-—	100-35
loo-—	101 —
100-60	101-60
99-90	
99 50	100 —
320 35	322 36
100-25	101 25
218 —	22b 60
27950	281 50
156 —	116 -
28S-	292 —
286 —	293 —
258-	266—
97 —	103-50
164 26	165 25
22-30	24-30
463 —	474—
78--	84—
87 —	92—
56-	61-60
49 13	61 10
29 95	Sl 95
58 —	63—
73 —	80—
»12 —	522 —
16805	169 06
670 76	671-75
1687-	1696-
664 60	665-60
804 —	805—
242-—	243—
686 —	689 —
572-—	673--
2720-—	2730—
666 —	567—
271 -	273—
683---	68o—
128 —	132—
11-34	11-38
19 12	19'15
23-46	23-64
23-97	24'0fi
117-375	117-575
96-60	96-70
250 55	251 50
4-84	B—
V lepem kraju na Dolenjskem se odda s 1 oktobrom t. 1. stara in znana
gostilna
na več let na račun ali pa tudi v najem.
Posebno pripravna je za penzijoniste z večjo družino.
Na razpolago so tudi vičii vrti in zemlja. Po asmla dajo i>>spod Štipko Jelene. nnd-učitelj na Dvoru pri Zuženbergu.	Ii45 5 — 3
Služba
lolO 4-2
organista in cerkovnika
se izprazni o sv. Mihaelu pri dekanijski cerkvi « Žužemberku.
Prednost imajo oni, ki umejo delovati v posojilniški pisarni.
Ponudbe na dekanijski urad v Žužemberku.
Takoj se odda
večja gostilna.
Več se poizve v pisarni pivovarne G. Auerjevih dedičev.	1616 3—2
Proda se
skoraj popolnoma nova
Raki
okusno prirejeni kakor tudi živi
se vsak dan dobe v restavraciji
pri „Zlati ribi"
Stritarjeva ulica št. 7.
Za pristna vina, za dobro in solidno postrežbo, spretno skrbi in se uljudno priporoča z vsem spoštovanjem 1411 5—6
Marija Rozman, restavraterka.
Graščina Breitenau (Zalog) oddaje za krajši ali daljši čas v najem s 1. ali 15. avgustom najvišjemu ponudniku SVOJ	1610 3-3
mlin in žago
pod gradom »Luknja« na Dolenjskem. — Voda je vedno dovolj močna za celo leto in je vse v dobrem stanu.
Pismene ponudbe naravnost na graščino Breitenau, p. Novo mesto.
Uelika trjouina
z manufakturnim in špecerijskim blagom ter železnino
v cvetočem stanju, se takoj p r o d a. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca" v Ljubljani.	ifi65 3-3
Proda se dobro ohranjen
klavir.
Več se izvč pri Nikolaju Loboda, organistu v Mekinjah, p. Kamnik
(Gorenjsko).	16 8 3-3
Hiša z delavnico
posebno pripravna za mizarje ali usnjarje
ob železnični postaji Poljčane tik nove elektrarne se proda ali pa da daje tudi v najem pod ugodnimi pogoji. Hiša je v modernem slogu zidana z dvemi stanovanji, bi bila jako pripravna tudi za rodbine v pokoji
Več se poizve pri posojilnici v Slovenski Bistrici.	1624 >.— i
Igld.
m^j	if>
otroška obleka
od 3 do 10 let, obstoječa iz
suknjiča za vesljoče, hlač in kape.
Angeško skladišče oblek
€>. IS • " B- ■ » 3»<4» w	,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Mladenič
19 let star, zmožen nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, išče primerne službe. — Vprašanja na upravništvo pod „Št. IOOc"._1606 1 -1
' "t.noTlJcno 1. 1$;;. Zapriseženi lorinljnki rcBfak.
Franjo Toman
podobar in pozlatar Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 1
se zahvaljuje prečastiti duhovščini za doslej mu izkazano naklonjenost ter se priporoča obenem v bodoče za vsakovrstno, lično, trpežno in ceneno Izdelovanje
a podobnrskih in pozlotarskih del ta
kakor so:
altarjl, tabernakeljnl, leče, podobe, okviri, krl-ževa pota, krstni kamni, sv. razpela, svečniki itd. v poljubnem slogu ali načrtu.
Stare predmete prenavlja tako, da so kakornovi.
V zalogi ima sv. razpela od 4 palce do 3 čevlje, na križu in brez križa, s stojalom tn brez stojala, pozlačena, slikana in i/, trdega lesa. — Cofi za svetil« nlce za spodaj in zgoraj dobi se od 8U kr do 8 gid , krof£lje zn vrvi pri svetilnlcnli In svečnikih, palice za okvire (Ooldleisten), slike itd. Vsa dela In prenavljanja Izgotovl zanesljivo, natančno In kar možno cen6.
1612 6 — 1
sprejme v delo takoj
Janez Sodja, kovaški mojster
na Boh. Bistrici« 1592 3-3
Globus
'čistilni eksIrakH
čisll bojjse kakor I
l vsako drugo koviusko čistilo!

<on'Q>
»a-*

Vspored
VESELICE
povodom

zlate maše
milostlj. prelata in župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani
gospoda
Janeza Rozmana
v nedeljo, dnč 22. julija 1906, v veliki dvorani in na vrtu hotela „Union".



1.	Tučik:
2.	Mozart:
3.	A. Foerster:
4.	Parma:
5.	St. Premeri:
6.	Zaje:
7.	Narodna-Fcrjančič:
8.	Czibulka:
9.	Fr. Ferjančič:
10.	Gounod:
11.	Fr. Ferjančič:
12.	Offenbach:
13.	Narodna-Fcrjančič:
14.	Kral:
15.	Praprotnik-Ferjančič
16.	Kubišta:
17.	Hr. Volarič:
18.	Zaje:
19.	Donizctti:
20.	Eilcnbcrg:
Triglav, koračnica. Godba. Figarova svatba, overtura. Godba. Zlatomašniku. Petje. Pozdrav gorenjski, valček. Godba. Psalem prvi. (Uglasben za zlato mašo.) Petje.
Nikola Šubic, fantazija. Godba. Solnce čez hribe gre. Petje. Anica, gavota. Godba. Novi (šesti) venček narodnih pesmi.
Petje.
Faust, fantazija. Godba. Moj vrtec. Petje. Orfej, overtura. Godba. Rožmarin. Petje.
Lepotica iz Valencije, valček. Godba. Na vrtu. Pelje.
Slovenske pesmi, potpouri. Godba. Pogovor z domom. Petje. Večer na Savi, prizor. Godba. Lucia iz Lamermora, potpouri. Godba.
i*-.
o.
**
^ 'S
[V V

w
(orč>
S

Lov za srečo, polka hitra. Godba.
Godbene točke proizvaja orkester slavne društvene godbe, pevske pa ženski zbor kat. društva za delavke. Začetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 60 vin. za osebo.

v *
■ 9)
w K* 1KM
s- 'S
W
VTV
v
**
v
!a »1
m
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 Ia- Boxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
ldobavlja kot znano najboljše čevlje. _____--7	Pr' naročilih zadostuje pred. številka.
ss^"^^ Zunanja naročila proti povzetju. „Chick". Ceniki brezplačno in poštnine prosto. .Moderno". Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi -===^====:- Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi
podplati K 6 -	Nepriležni izdelki se zamenjajo. n p°dP'ati
Pred. štev. 720. Isti iz lakovme K 6 30.	*____Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z
močnimi podplati K ll'—,
Pred. štev. 553. Sabakid K. 10 50-„ , 567 Boxcalf K i v—* „ „ 610. Lakovina K 12 •
(1323 7'
iii4—47
Leopold Tratnik tU
Ljubljana, Sv. Pelra cesta 27
priporoča	4 ItŽŽlS
visokočastiti du- ^ jSBi^ hovščini in cer-kvenim predstoj-ništvom svo)o najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Velika zaloga elektr. sveti In klparaklh del.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-13
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
S
I
ca
t—,
ca
•3	• "e •
• • C	SJ > J
£ O	* 'm
N
?3 5 ia
b- « C — - "
P" •=• O)
«	fi M 5}
<<£ -O	M S a «<
n	t- g "S u
C3 —	CD S S *
CsS	o _ s -
K
Vino
rumeno) rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
Mnogo
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist zh slikana cerkvena okna
GRADEC, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROL A SCHIRMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentikl in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij : Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903.
575 12—9	Jan. Kobilica, župnik.
takih spričeval je znanih p n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.

Vožnja traja -pgp	__ lK _
dni 6 dni ^ P K^za po^J jn 2 najnovejši mi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliKansKjmi parnimi
ordo sedaj veliKi parnimi z8*12,0(
Pojasnila daje zastopnika Tr Čftll n|fl
hubljana J^loSsIff-uIicestv.28
Odhod iz Ijubljanc vsa^J ponedeleK.toreK in četrtek,^ tednu.
819 19—10
PCTCR OUIIN
c. kr. dvorni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z naj gostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar trocevke. lahke kot pero, odi. ri-sanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Manulicherjeve schon-auske risanice, kakor tudi AVeringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 1401 5—5
901 26-14 JJ
Denar naza]
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku
gld. 1-, gld 1-50. Sfekl. M posHulnlo 60 kr>
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufidorferstraBe štev. 3-44.
A. Kraczmer SlJg.,
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno galojt Kratkih klavir)«, mlgnonov in plar>«n
najbolj renomiranih Jfciin po rs^nižjih cenah. l're-igrani klavirji, solidno in stanovitno prenarojeni so vodno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-ter, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Duna|u; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ne popravljajo, obirajo In ltvr&uje ne porf-lajlanje r usnjem Htrokov-njaiko ln preskrhno ln tarudunavajo najoeuejie.
2178 52 -37
llIlItllllftllllllEJIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlilllflllVIllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllll
y


°y<if
*v*

t^ II
V y
* W v
■ 11M11M1111111T1111111111111111 ■ 11 ti 11M11111111111111111111111111111111111111111111111111! 111
STENSKE URE
ti bitjem podobno zvonu
jc zadnja novost" v Izdelav,in ju ur Te francoske miniatur-stenske lire so 7U cm dolge, omara, kakor kaie slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politlrana, z. umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol in ccle ure Olis je prijeten in iepodoneč, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10 -, z navadnim bitjem K 9 —. Isti ura z godbo, igra vsako uro najlepše ko račnice in plese, K IT— Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v Te stenske ure niso le zajamčene naminuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izde-iave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasla Roskopl-remnnt. ura K 5'—, pristna srebrna remont, ura K 10 —. Pošilja sc le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nikakega rizika. — Velik Ilustriran cenik o urah, verlilcnh, prstanih Itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2—27. 697 b 15 ll
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 13	F. H I T I
Pred fikofijo št. 20.
§0- Zunanja naročila se točno izvršujejo.
M «
OSREDNJA BANKA
'Vloge na knjižice in raiuii 4% in 4',%. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
CESKIH HRANILNIC,
__(Ustiedm banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 40/° in ',4°/„ upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"i„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost iu se smajo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000- -
Telegrami: „Sporobnnka". Deponiranje kavcij in vadij raznih vrst. Eskont menjic samo
denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno.

Jadranska banka v Trstu.
Vabilo na subskripcijo.
Izvrševaje sklep izvanrednega občnega zbora delničarjev z dne 6. maja tek. 1 in v smislu § 5. pravil, poviša Jadranska banka v Trstu svojo delniško glavnico
od K 1,000.000 na K 3,000.000.
Upravni svet, pooblaščen od obč. zbora, da določi način emisije novih delnic, je sklenil izdati za sedaj
2500 delnic po K 400-— i. j. K 1,000.000 nom.
* po kurzu al pari, t j. 500 kron »a delnico.
Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so opravičeni zahtevati na podlagi vsakih 3 starih delnic 2 delnici nove emisije ; manjše število starih delnic nego 3 ne pride v poštev. V svrho opcije morajo se naznaniti banki natančne številke starih delnic takoj pri izvršitvi do-tične pravice.
Ena tretjina delnic nove emisije, kakor tudi delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, neto jim na poolagi opcije pripada
Pri subskripciji novih delnic se mora plačati za vsako podpisano delnico K 100 kot prvi obrok in obenem kavcija, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu suhskribentu naznani. In sicer bode treba plačati ostali znesek, vpoštevaje s. č. položeno kavcijo, najkasneje do dne 15. septembra t. I.
Nove delnice partipicirajo na čistem dobičku za poslovno leto 1907.
Prijave na nove delnice sprejemajo se od I. do 15. avgusta t. I. in sicer:
V	Trstu: pri blagajni banke.
V	Ljubljani: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu in Spljetu.
V	Dubrovniku: pri Hrvat, vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šebeniku, Zadru in Spljetu.
V	Spljetu i pri Prvi pučki dalmatinski banki.
V	zagrebu: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici in Cirkvenici.
V	Su&aku: pri Banki i štedioni za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru.
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emis^e, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente.	1606 1—1
V Trstu, dne 15. julija 1906.
Jadranska banka.
(Strnnjfnlzzlejel)
Zarezane strešnike
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje ==
1297 12
Rudolf Omzy, LJubljana. I Zologa v Domžalah pri F. Pečniku.

O b j a v a.
»■••Mi liMMIl. ■Milil •••••II« ••■•••••■•••••••••■•••■•a
I StaDJ8 ^ 1906 ! 25; Kong'resnf trg	promet 30. junija j
= čez 12 milijonov kron. I st. 2, I. nadstr. ! 1906 čez 27 milj. K.
Lastna glavnica K 252.865*93.
fiajboljša in najsiguirnejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
4$
0
brez kakega odbitka, a sprejme vložnik od vsacib vloženih v 100 K čistih 4 K 50 h na leio.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Staqje vlog 30. junija 1906: K 12,485,874-93. Denarni promet r letu 1909: K 54,418.440 28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilntine poloinice na razpolago. V Ljubljani, dnž 30. junija 1906.
Josip Slika, knezoikolljskl kancelar, podpredsednik.
Odborntkli
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec \rSt.- Vidu nad Ljubljano. Anton Kobl,	Karol Kau.chegg,	Matija Kolar,	Ivan Krcgar,
pos. in irgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, iupnik pri D. M. v Poljn. »vet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Frantlftek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Oreg. Sllbar,
hišni pos. (n blag. L), po..	tovarnar.	tovarn, in pos v Ljublj.nl. iupnik n. Rudniku.
2646 30-30
Dr. Ivan Suaterilč,
predsednik
' IvJ. ioj. v *a
j tsfe. fJ a§± is	iJt *s>± L} *\ m ^
Mestna občina Radovljica prodaja stavbinski parceli, ležeči severno od sod-nljskega poslopja v Radovljici. Javna dražba za to prodajo se bode vršila na teh parcelah samih
dne 27. julija t. I. dopoldne ob 9. uri.
Izklicna cena 1682 K, in i704 K. Vadij 10 odstotkov izklicne cene. Dražbeni ; pogoji so na vpogled pri občinskem uradu.	,<*•
Mestno žnfanstvo Radovljica, dnč 18. julija 1005.	1623 3—1
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe »Cunard Line* to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderna opravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi ved pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silni načine nihče ne vabi.	1969 38
Podpisano naznanja, da je začelo
,,Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu
svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih ,,Švarovih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bode vedno za kraSki teran In bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Načelstvo: »Vinarskega in gospodarskega društva«
1621 5-1	vKomnu, 17. julija 1906.
Zidarji in
delavci
se takoj sprejmejo Pred škofijo št. 3/1 v Ljubljani. 1609 3-3
Urarskega vajenca
takoj sprejme 1613 3-2 Fr. P. Zajec, urar v Ljubljani.
Prodaja na debelo in drobno.
O O 3
N 81 a f¥
o 3
T 01 3
k
o
FIrnež
le Iz kranjskega lanenega olja
1619 100-1 prodaja
Hauptmann
v Ljubljani
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
P
H
S t 8 P
t-«
r
Is

te §
~ s
N. ®
o

to
I
P" w
^ OJ
A " R
Cf ca.
8
cv
j £
O C*
s
CQ
(X.
o
r*.
(Si
rti ►J?
o &>«
rs.
O ^
P
Č (t
P &
N.
"S P
O
a
1
Pj fr
S
Pj p
p, C
o*
ts. (t
N ?
o b
0> >
0	e p
1 o
("sl
rs. M. (fc
N. rs.
t*
•a o
£ CH
(6 V.
Pa
P
P Ni
rs. rt>
3 P
6}< o
ti o
O
^ i 3 I O
0
01
O
3 S
rs p
^ 'S
c*. o
3
P
?! P
fig.
3
S r-.
O	«"+■
3	p £ ^
r5. O
3	' P
rvl
2?
s	^
5
o
p
rs
CO
P
3 P
P
1
(t
O
p ^ p
p
N) P
3 «2.
cS. A
P
C-I. C'.
CS)
P
tO.
fN.
C6 O
p. o
rvi
O to
rs.

P
^ Pj
03
O m Co 1 P

&} <3,
^ i5
a
M. r«.
O 02
s 0
0
S §
P
rs f. Ci.
£ P
P P
P
1
(X.
^
O
£
£
Ci
O
^
3 iS P

S
V
O
n.
Ni ^
P
(t 3
Pi. rs.
r »
s- *
O
1 O to
to. Ki
2
P
O
3 o
to rs.
k ^
^
d
rs.
^
Pa
tO ^
P
N Cf
c: 3
o to
r%
w
o
3 0< o
i O
o
01.
a
if'1'i "M;
J")
J
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1B70. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih 0 UStOHOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna touarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Fllllalka u Ljubljani, Dunajska cesta J3
nasproti topnlčarskl vojašnici
Telefon it 237	p"p°r°£a se	Telefon it. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike Itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste ln z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjlh Itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 30-16	poštnine prosto.
1191 177
»Ljubljanska kreditna banka v LJubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja tm vrste rent, tastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic.
Pronica« Izdaja k vsakemu irebanjn.
Akcijski kapital 1 2,000.090 -. Rezervni zaklad K 280.000 —.
Zamenjava in ekakomptnjc	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« aračke proti kurzal lapale kupone,	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcije.
M* Kskompt ftxa laka..o iM.nl.. tli	Jt* Bonna naroSMa.
Podruinioa v S P L J E T O.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vloine knjižic« proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet ■ čeki In nakaznicami.
Moderna, dobro ohranjena
vložena salonska miza, mal divan,
2 sliki, viseča ter stoječa svetika, zavese, se proda po nizki ceni.
Naslov pove upravništvo. 1595 3-3 ©©©©©©©©© ®
Na Gorenjskem se prod£ iz
proste roke nekoliko	n48 3
Najnižje cene.
Brez konkurence
Dobra kakovost.
zemljišča, i.Pe9, gozda
in I e p o POSlOpje,
pripravno za vsako obrt, tik gldvne ceste. Več povč upravništvo „Slovenca".
so naši izdelki ob resnično najnižjih cenah in v najpriležnejši obliki naši za|
— -------- ■ -------rgezpnn novi	.......• • • • — • - 1 1 ~-L—;
Dunaj-
ake želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljioe, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna »oda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49—25
Moški štifljetni, posebno močni gl. 310 čevlji na trakove, sposobni za naporno hojo . . čevlji na trakove, iz iz-
bornega box-usnja . . . polčevlji iz chrom-usnja ,, iz barv. platna, lahna poletna nošnja . . . čevlji na trakove iz Ia. cbevreau G.>odyear, šivani čewlji na trakove iz Ia. boxcalf Goodyjar, šivani .
3*40
4-75 3 —
105
6 25 6-25
Največja izbera vseh vrst otročjih čevljev najboljše kakovosti.
čevlji,
od enostavne do najelegantnejše izvršitve, ki so dosegli zbok svoje izborne kakovosti in nedosežne cene splošno priznanje. Priporočamo naslednje označene vrste:
specialiteta:
„Gootyear svetovno blago",
priznano najboljše v sedanjosti.
Damski štifljetni za vsakd. rabo čevlji na trakove ,
posebno trpežni ... čevlji na trakove iz
rjavega usnja, prav lahki čevlji na trakove iz izbomega bo.\-usn|a čevlji na gumbe, preizkušena kakovost . . . polčevlji na trakove,
močni........
salonski čevlji iz naj-beljše irhovine . . . polčevlji iz barv platna čevlji na trakove iz Ia. chevreau Goodyear šivani, zelo flni ....
gl.	3-
*
n	3 25
o	4-25
,	340
n	2 40
„	1-50
„	0 95
5'75
Ljubljana,
Stritarjeve ulice 9
9 komanditna družba,
Ljubljana,
Stritarjeve ulice 9.
803 9
Začasno naznanilo
v veliki dvorani Grand hotela „ UNION
The Royal Vio.
44
V Avstriji protokolirana tvrdka.
.
Ravnateljstvo: Oh. ScIHipbacIl.
1618 1
Z velikimi, spravedljivimi uspehi naposled v Gradcu Industriehalle.
Otvoritvena predstava
v petek, dne 27. julija, ob 81* uri zvečer,
Podružnice:
Praga < m«n|.lnlc.rai: Or.be. 25, Mal. stran, Moal. ulica 17, Žlikow Husova ollca 37. Brno, Veliki tre 10. B*d«>, Olavnl trg 4. Ceik% Lipi, C»ik. K.m.lca, ■or.Takl Z.mbcrK, Schinerfcva cula 3. Modllng, Pran Josipa trg 9. NotI JIJI., Črna cesta 8. PIim In Brlten.	*
Menjalnice na Dunaju:
I. Woltzelle 10, II. Tabor.lr.nc 4. III. Ungarga.se 64 (vogal Rennvega), IV Wle-dn«r Haopl.lra.st 12, V. Sch&nbrunneritrasse 88 a, VII. Marlahlferatra.se 7«, VIII. Lercbenlcldcrstrasac 132, IX. Al.rr.lra.se 32, X. Favorltcnstraase 59, XVIII. VSbrlsterstrssse 92, XXI. Hasptstrasst 12.
Menjalnična delniška družba 67 150-74
MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako kapital S 16,000.000. Bessr saklad S 7,000.000

Najkulantnejši
IT nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zasUvnlc, arečk, deviz, valut in denarja.
ir Zamenjava in eskomptiraiye
* izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Ottoman"-
ppW V VVlliCIiil ™ papir za svalčice in svalčične cevke se sam hvali in torej ne potrebuje reklame!
2265 52-39 II
p. «M
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
..Koroški model"
m*m*mmmmmmmmm+t**+
1036 30—23
(Strangfalzziegel).
Barva: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovnni v vseii kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzoia.
Ksr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "a£S Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. "%JR	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	jsjt Sprejmejo se zastopniki.
FAFF-ovi šivalni stroji
so imjt>olj&i za rodbinsko po**at>o.
SKT Šivajo, gotijo in pleto 128 ■
neprekosno za obrtne namene j šivajoč sem in tje (Txngellager). ;
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
^ Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Marija Sattner,
Zdravilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
===== v h r a |» i n i,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20-5
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19,
■e priporoča preč. duhovščini is
izdelovanja cerfivenifi $ para-mentov.
II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
□ 239 26
-39
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgifnih barvah, plnvljale, obha-Jllne bnrze, Stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in bitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.

FerdL Sekovanič, Bled
priporoča vsem tujcem, hribolazcem in izletnikom svojo izborno urejeno
g restavracijo 3
v najlepšem kraju Bleda. — Na razpolago je eleganten salon, krasen gostilniški vrt s kegljiščem, več zračnih verand.
Izborna, cena domača kuhinja, istrska in štajarska vina, kakor tudi priznano najboljše Koslerjevo dvojno marčno pivo.
Poletna stanovanja za rodbine, kakor tudi posamezne sobe so na razpolago.
1612 3-2
Sf
I I
K
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 000000000
svojo zemljiško posest na Friškovcu
mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. hss io-8	PIVOVARNA AUERa
M
^■. I
pmtelirali s
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In komptolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
76B 62—20.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Itaacil Žitnik.
Tisk »KatoliSke Tiskarne, v LJubljani.
III. priloga 165. itev. ,,Slovenca" dne 21. julija 1906
Carinski boj med Avstrijo in SrMjo.
(Izvirne poročilo »Slovencu«.)
13 e 1 K r a d . 15. julija.
Dunajski listi prinesli so inspirirano vest, da namerava Srbija pristati na zahteve dunajske vlade ter se pismeno obrniti nanjo, da sc zopet pripravi pot novim dogovorom.
Ker so me vesti vrlo zanimale, poizvedoval sem pri merodajnih prvih virih ter dognal, da so vse take in enake vesti izmišljene ter so imele edino namen potipati srbsko vlado za žilo. Zagotovilo se mi jc na najbolj merodaj-nem mestu, da srbska vlada ne bode niti za las več popustila ter ostane odločno pri tem, kar je odgovorila v svojem poslednjem odgovoru.
Tudi to je dokaz, da hoče srbska vlada vstrajati na odločenem stališču, ker še do danes ni odgovorila ter sploh ne namerava odgovoriti na zadnjo avstrijsko noto, v kateri so obširno navedeni motivi, ki so vodili avstrijsko vlado, da se ni zadovoljila z zadnjim definitivnim odgovorom srbske vlade.
To vladino obnašanje že samoobsebi de-mentira vesti, da namerava Srbija odnehati, ker je že itak pieveč popuščala brez vsake koristi.
Nasprotno bi sc dalo celo sklepati iz nekega senzacionalnega poročila, da je avstrijska vlada sedaj na tem, da začne odnehavati.
Kakor vam je znano, izjavil je grof Go-lucho\vski v delegaciji, da on ni silil Srbije, da mora kupiti Škodove topove. Vkljub temu pa celo v noti, ki se je dostavila srbski vladi šele po njegovem govoru, stavlja kot pogoj za trgovinski provizorij nakup Škodovih topov. Nenadoma pa sc je Goluchovvski okrcnil od te zahteve ter zvalil vso krivdo na avstrijskega poslanika v Belgradu, barona Czikana, češ, da jc dotično noto odposlal ta na svojo roko, brez pooblastila dunajske vlade.,
Ce razglasi Goluchovvski to izjavo tudi uradnim potoni, pade s tem glavni povod, da so se pogajanja razbila, zato bi se lahko — brez obojestranske škode — takoj nadaljevala ter povoljno končala.
Srbski poslanik na Dunaju in delegat za sklepanje trgovinske pogodbe, dr. Mihajlo Vu-iič, je dospel danes v Belgrad ter takoj obiskal ministerskega predsednika Pasiča. Razgovor sc jc sukal le o carinskem sporu ter jc trajal dolgo časa.
Na poziv vlade jc bil dr. Vujič danes navzoč pri ministerski seji; tudi v klubu radikalnih poslancev, pri katerih ima velik ugled kot izvrsten politik ter prvi srbski strokovnjak v finančnih ter gospodarskih zadevah, je predaval o tekočih razmerah. Dr. Vujič ni še iz-
gubil nadc, da je mogoče doseči častno sporazumljenje z Avstrijo, zato on živahno zagovarja to idejo, za katero pa še dosedaj ni pridobil mnogo pristašev. Ako prodre Vujič s svojimi razlogi, bi odstopil kabinet Nikole Pašiča, novo srbsko vlado pa bi sestavil iz starih radikalcev Vujič. V tem slučaju postal bi sedanji ministerski predsednik Pasič predsednik »Narodne skupštine.«
Vujičev kabinet imel bi samo nalogo urediti trgovske razmere z Avstrijo, a potem bi zopet odstopil v korist Pasiču.
Taka izprememba v tem času imela bi celo dobre posledice, zlasti zato ker bi prišli v po-štev tudi mladi radikalci, ki Vujiča ne smatrajo svojim protivnikom kakor Pasiča, če-gar kabinetu bi delali morda vsakojake ovire, da se maščujejo, ker jih jc pregnal od vladanja ter jih napravil za neodločujočo manjšino.
Če bi Pasič sedaj odstopil, pokazal bi s tem, da je spreten politik, ki zna uvaževati vsak trenotek, ki utegne donesti korist stranki
in državi iu končno tudi samemu sebi. » « »
Domača industrija doslej v Srbiji ui imela ugodnih tal, ker sc za njo ni kazalo ni-kake delavnosti. Sedaj šele — v započetem boju — uvideli so ob dvanajsti uri njeno veliko važnost ter jeli delati tudi na tem polju. Ministrstvo za obrt prosilo jc vse industrijsko razvite evropske države, tudi ogrsko vlado, da ji dado v upogled razne podatke, zakone ter naredbe v pospeševanje domače industrije.
Da se ložje organizirajo razni obrtni odseki po Srbiji, nameravajo predvsem reorganizirati sedanji »Privrcdni savet« v ministrstvu za domačo obrt; štel bi osemdeset članov ter bi postal pravi obrtni parlament, ki bi izdajal odloke v najvažnejših obrtnih vprašanjih.
Člani tega »saveta« postali bi najboljši srbski ekonomi, finančne kapacitete ter najboljši zastopniki poljedelstva, trgovine, industrije, rokodelstva, živinoreje, rudarstva, gozdarstva, živinoreje. Razdelili bi se v razne strokovne odseke, kojih načelniki bi tvorili stalni odbor tega obrtnega sveta.
Prvo delo njegovo bi bilo izgotoviti obrtni program, ki naj bi bil vsaki vladi za desetletja merilo in kažipot pri reševanju obrtnih vprašanj. Idejo za osnovanje tega osrednjega obrtnega sveta sprejmo vsi narodovi sloji z največjim veseljem; če izpolni svojo stavljeno si važno nalogo, hvaležni mu bodo še pozni rodovi. »Srpsko brodarsko društvo« sklene glede srbskega izvoza pogodbo s »Severno-nemškim Lloydom«. Posebno bi sc izvažalo prirejeno meso in druge užitne predmete po Donavi do Bolgarske, potem po železnici do Črnega morja, odtod pa bi prevažalo blago brodovje »Lloyda«, ki je pri pre-
voznih cenah dovolil žc velike koncesije, tako da bode izvoz navzlic daljavi vendarle do-našal koristi.
Nedavno so bili v Belgradu zastopniki angleških kapitalistov. Premotrivali so trgovske razmere ter odšli popolnoma zadovoljni obetajoč, da se osnuje v kratkem v Londonu poseben angleško-srbski sindikat z večjim kapitalom, ki bode podpiral srbska industrijska podjetja. To bi značilo preporod srbske male industrije, ki bi se na ta način pod ugodnimi pogoji s pomočjo velikega kapitala in z koncesijami od strani države, kmalu ojačila ter dvignila.
Angleška vlada kakor tudi angleško časopisje kažeta jako simpatično stališče napram Srbski. Ni dvoma, da jc to stališče Angleške veliko moralno zadoščenje za srbsko vlado in njeno carinsko politiko.
Novi srbski poslanik v Londonu, Miliče-vič, je bil kar najsrčneje sprejet ondi, kainor •od umora kralja Aleksandra dosedaj ni imel pristopa noben zastopnik Srbske. Miličevič je takoj po prihodu v London imel daljša posvetovanja z raznimi merodajniitii osebami; brez-dvoma se je tikal pogovor sedanje srbske vlade ter njenega postopanja v tekočih zadevah. Te dni sprejme Miličeviča v avdijenci kralj Edvard, takoj nato pa dospe v Belgrad novi angleški poslanik, katerega takoj po prihodu sprejme kralj Peter v posebni avdijenci ter je ravno vsled tega odložil svoje poto vanje. .
* * *
Kakor čujemo, jc v odsotnosti avstrijskega poslanika barona Czikana, poslaniški tajnik baron Louental obiskal ministerskega predsednika Pasiča ter protestiral, da se »Srpsko novinarsko udruženje« umešava v notranje zadeve monarhije. Seveda na ta protest ni mogel dobiti odgovora, saj Pasič ni predsednik časnikarske zveze, ki za svoje delovanje ni nikomur odgovorna ter ne stoji niti pod vladino kontrolo, nego le pod kontrolo svojih članov. To »vmešavanje v notranje zadeve monarhije« menda meni dunajska vlada dejstvo, da mažarski listi radi Srbije napadajo Avstrijo . . .
Tudi nekaj! . . .
Po vspešno končanih preizkušnjah topov in pušk v Kragujevcu, vrše se sedaj preizkusi z mitralezami, katere bi tudi izdelovali v srbski livarni topov. Srbska ima dve veliki tovarni, kjer se izdeluje brezdimni smodnik, v Obiličevu ter Stragorinci; ti dve tovarni zadostujeta, da zalagata s smodnikom celo srbsko armado.
Ostalo numicijo, osobito topove, morali bi naročati zunaj države. Za potrebno mno-
žino municije za eno baterijo zahtevajo: Er-hardt 100.000 frankov; Skoda 108.000 frankov; Krupp 119.600 frankov; Schneider 124.000 frankov. Na vsak način se sprejme Er-hardtova ponudba kot najcenejša.
Zdi se, da carinska vojna ne povzroča srbski vladi kdovekaj skrbi. To bi se dalo izvajati iz tega, da je vlada namesto da bi pod vtisom boja varčevala, še povišala "blizu do 2000 uradnikov ter s tem jako obremenila državni proračun. To je dalo časopisju povod, da jc ostro prijelo vlado, češ, kako pride do tega ravno sedaj, ko namerava od »Skupštine« zahtevati izvanredni kredit 12,000.000 frankov v pokritje škode, povzročene vsled carinskega boja.
Poleg nemških so tudi razni srbski listi v obširnih brzojavnih poročilih prinesli »Sio-venčeve« izvirne dopise o carinskem boju; med slednjimi je tudi Vcleugleden srbski list »Trgovinski Glasnik«, ki jc osobito o sedanjem carinskem vprašanju najbolje informiran srbski list.
»Slovenčeve« dopise navajajo kot vire čestokrat tudi: vladno glasilo »Samouprava«, glasilo narodne stranke »Srpska zastava«, ki mnogokrat ponatisne celotne članke; dalje trgovsko glasilo, gori omenjeni »Trgovski Glasnik«; glasilo radikalnih demokratov »Dnevni List«; glasilo makedonske emigracije »Makedonija«; glasilo napredne omladine »Pravda«; »Beogradske Novine«; »Novi Po-kret«; »Večernje Novosti«; »Branik«; »Zastava« in še več drugih.
Bolgarski listi mnogokrat zajemajo svoja najnovejša poročila iz »Slovenca«.
O zadnjem strahovitem porazu treh bolgarskih vojvod v Makedoniji prinesel je sofijski »Den« vest, navajajoč kot vir »Slovenca«, in glej, po preteku treh dni prinesli so tudi drugi listi uradno potrjeno vest o tem porazu.
* * *
Koncem tega dopisa naj omenjam še bolgarskega časopisja, ki šc vedno jako simpatično piše v prilog Srbski. Celo Srbom ne ravno prijazna »Večernja Pošta«, ki dobiva svoje inspiracije od vlade, piše: »Štejemo si v dolžnost uveriti svoje sosede, da jim hočemo pomagati z vsemi tehničnimi sredstvi, z vsem uplivom naše vlade ter z vso naravno iskrenostjo javnega mnenja. Tu se ne gre samo za sentimentalno čustvo, ki se zove »slovanska vzajemnost«, temveč za princip, ki je izredne politične važnosti za nas, — za princip, da morajo biti balkanske države gospodarji na Balkanu.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidraližne vidre in sesalke
Josip Weibl
J 8preitzer~ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrožje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpme križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specjjaliteta: valjlčnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 52—49	oporami brez vijakov.
HSsr Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
r_raznovrstnih voz
f m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 8
f H m £ n r Mn,,iie Tereziie cesta it. 6,
J . LJ CIII ^ a I ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
' Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
v	V	$
FR. SEVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov .\
tastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .•. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
GGHE3

t odpio&na ima t zalogi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, ka«ulo, pluviale, dalmatike, va-Inme, albe, koretelje, prte itd.
ipioh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdelnje ročno ln poSteno po najnlJSjl eenl bandera In vso drugo obleko.
Preč&stite gospode prosim, da 8e blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrrtk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejfco postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. NajodličnejSim spoštovanjatn se priporoča 2189 26—17
Ana Hofbauer,
imejiteljlca zaloge cerkvene obleke, orodja !n posode
v Ljubljani, Wolfove alloe 4.

nn meif ■ noiITDA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI
UbLlll9lin UnU^DA TRG v LJubljani, telef. št. 163. = priporoča
izborno pivo v sodcih in sfeklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 50-82

m
Abstinenčna o m o restavracija m
v Ljubljani,
m Sv. Petra cesta št. 27. mm
V prijetnih in snažnih prostorih se dobi dobra, okusna hrana, w kava, mrzle jedi in brezalkoholne pijače so vedno na razpolago.
Stalnim gostom na celo hrano se cene znižajo.	1533 6 -6
Na obilni obisk se priporoča
velespoštovanjem
Alojzija Tratnik.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. —— -O-
Na|stare]Sa sveiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let

upcue
priporoča velečastltl duhovščini ler slavnemu občinstva
zajamčeno pristne žebelno- vošCene sveče
za ccrkcv, pogrebe In procealjc,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
ko ji ic dobiva v steklenicah, ikatljah In ikaiih v poi|ubni velikosti ter poceni. Kupaje »e tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In »uho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In poiteno postrečl.
1657 52-48 h JO Bil J A fl A ,
Prešernove (Slonove) ulice 1.	Perlesova hiša.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učlllšče m uzsoleunllšte
za deklice.
1421 11
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku; v godbi: glasovir, gosli, cttre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dol, žel, postaja Straža-Toplice.
Akratorvrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno.
Zdraviliška uprava.
912 8—7


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—17
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in TodoFodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parnih! ,.Severonemškeja Lloyda"	iz
□ Bremena New-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. — Grosse. m—m JUBT Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-49
Edvard Tavčar-ju, u Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

Brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz
sadnega soka. "»4 io-3
Nareja jo G. P I C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono. m Naročila se izvršuieio točno no novzetiu. m
JOT Najcenejša vožnja v Ameriko. 1p|
R
L
»
E <
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
■Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na tfvoriSču).-
>
3
n i
IT
ti
118 52—38
I
g£S* Najcenejša vožnja v Ameriko. Tgfi
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
0000000000000000%
Najcenejša pot za zdaj!!


■ mM
O O O
o o o o
8 o o o o o o o o o o o o
o _
oooooooooooooooo
O 862 52—35	_______Q

§„RED=STAR=LINE"
Anvensa NewYork
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Phlladelplila.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Vorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
O
o o o o o o o o o
Pri nakupovanju
zzis u k n e n egazzz in manufakturnega =zz blaga =-
se opozarja na tvrdko
* *
HUGO IHLS
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62-13
Velika zaloga =
suknenih ostankov.
«	n	744 52 16
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 6t. 14
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
TBSZ&FS&SE* duhovniške obleki
Ii trpežaega In aalldnega blaga pa nizkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na havaloke v največji izberi po najniijiL cenah.
DobulUd uniform mtrljskefia drnatra ielesntSklb aridnlkov.
izgotovljene obleke,
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
MgTOHJ .
G\fHS

alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživaioče, vzbuja 'slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo	tVIII.)
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ialaz. postaja, zdravilna kspaliiia pri Karlavih varit
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih (Mcerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ia risom.
Zaloga pri Mlhaal Kastasr-|a in Pata' Lastnik-s ilabllanl
114 62—2

stanovanje,
obstoječe iz 2 sob in pritiklin, za mirno stranko (skupno 5 oseb) za november termin.
Prijavne ponudbe pod ,,trajno" na upravništvo „Slovenca".	1599 3—2
Yažno!
Z»
Važno!
in živinorGiGB.
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi&ne aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih I65b	vod iz soli za kopel. 62—27
Oblast?, koncos. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerija Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spirftus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —"40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni jprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —"40.
V.	Žalost in veselje. K ro5.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —'40.
VII.	Božja kazen, — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —-40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2-20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2-20.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida, — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K 2'20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delat, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenj« političnega agitatorja. K i'40, vezano K 2'2o.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K i'4o, vezano K 2'20.
X.	F tovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-Ijivosti. K i'4o, vezano K 2-20.
XI. Tugomer. — .Berite Novice*. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K 2'2o.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K — 50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K ri3-
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let. K —60.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —'6o.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K i*l3.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —'60.
XX.	Bogdanova mlada leta K —*6o XXI. Gangl. Pisanice. K —60.
XXII.-XIII. Leban. V domačem krogu. K n 3. XXIV. Savinjski glasi. K —-6o. XXV. Razne pesmi in povesti. K IM5. XXVI. Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska Črtica K IM5. XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20.
XXIX. Leban, .Vlilutin Oblokar. Povest. K (-13. Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —70. Kr{ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1804 do 1902, vezan po K 3'3o. Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 370. » n » '9°4 K 4'3°-
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Krfič, Angelček". Letnik XI. do XII. po K IM5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21*42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —'90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K — 05.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —-4j, vezano K —'65.
V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 43 v., vezan 65 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po
pošti 65 v., vezan 85 vin.
šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v„ trdo K no.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo Ki'—.
VIII.	Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil I'. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vek.. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo qo vin.
Zakrajšek, Oglenlca ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K 1*30, vezano K i^o.
Igrokazi:
Poezija:
Jurčič-Kersnik-Govekar, Rokovnjaži, Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —'85.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3" 10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —'90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pagliaru^i-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K r4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 170.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
Sienkiewic\, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic\, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K i0-30.
Sienkiewic{, Z ognjeni in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K 6-8o.
Sienkiewic{, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5*50, vezano K 7'6o.
Sienkiewic{, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2' 1 o, vezano v platno K 270.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1*50.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1*45.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2'2o.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K — 75, kartonirano K --95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5'35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre\ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170,
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1*30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'Qo.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K --82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —'40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K rjo.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K i-3o, trdo vezano K 1-50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 30, trdo vezano K i^o.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40.
Tomšič, Peter Rokodelčič. K —-50.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70.
Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K — '40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3-13. I^0	» » 313. n » 3 33-
Isto	III. „ vezan K 4-l3.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
M. .\fetjved, Poezije, broš. K 4- —, vezano K 5'2o. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1M5. Prešeren dr. France, Poezge. Uredil L. Pintar. K l'lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 3*33. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —"82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do 'II. stopnja, kartonirano a K 1*10.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Vlničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-qo. Bleiweis- Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K 1*30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Jemcršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino.
K rfio.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'6o, vezano K 3 85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K i'30, vezano K 1*50. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — -65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K i'8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000.
K 1 '40, trdo vezano K 1 -qo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2*20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i'8o. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2 20.
Schiveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih ncpoli-
tlških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3 90, vezano K 4"40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1-15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogl. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik, — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem
predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šalj ivi Jaka II, — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
POZOR AHERIKflNCl
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo mo&kih in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—14
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani 15J Tik znane Tišlerjeve gostilne. E)
Idealno hranilno StedStVO za nas gospo=
dinje je Geres-maščoba
iz portland-cementa In peska
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
(iz najfinejših kokusovih orehov).
Prvič so na ta način pripravljena mesna jedila mnogo cenejša kot pa z drugo maščobo in drugič se omogoči
omejitev porabe mesa
sploh, kajti z maščobo Ceres prirejena močnata jedila so prav lahko prebavna in prav okusna. Neki gospod, ki mu je otežaval želodec z maslom in svinjsko maššobo prirejen krof, je mogel brez težkoč prebaviti šest krofov s Ceres jedilno maščobo.
1320 6-4
St. 8228.
Razpis službe.
Deželni odbor razpisuje mesto provizoričnega deželnega živinozdravnika v Vipavi.
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K in sicer pripade od tega 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajno za sodni okraj Vipavski.
Prosilci za to službo pošljejo naj podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter o živinozdravmški usposobljenosti opremljene prošnje
do 15. avgusta 1906.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 7. julija 1906.
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otrokešportnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. ?66 5?-i3
/"•X /—* ,«./ '"V
rd&mmčL W
Rastlinski liker rastlinska $ri
•A-vv<srr/.<TA</.\*</.vW.<<T/-</.\* VV< \j>J L*'	*v-y.



mmmmmmmK)mmmm
<T /• <T /• <TA VV ,«7/. VV i V V < "••-/. "••—/. ,\V> '/".s■/-».\',>.\'. V".\-/l>'/-i>SS>
v—/.	</.\' </.V
mmmm
1450 1—4

sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo
odličnih lastnosti najboljša izdelka
tmitm