Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje Slika zgoraj: Vecletne želje po novi športni dvorani so se uresnicile. V petek, 22. januarja, je bila v njej odigrana prva uradna tekma. Slika levo: V zacetku meseca je stekla redna potniška povezava z naše postaje v Predstrugah. Spoštovani bralci Našega kraja. Bojan Novak, urednik Za nami je prvi mesec novega leta. Po praznicnem zatišju se vedno zdi, da ja­nuar prinese pestro dogajanje. Tudi tok-rat ni bilo nic drugace, saj je v naši obcini kljub ustavljenemu javnemu življenju precej živahno. Že ob izteku novoletnih praznikov je koncno stekel potniški pro-met skozi našo obcino in tako smo po kar petdesetih letih spet dobili možnost, da se bodisi v kocevsko bodisi ljubljan­sko smer odpeljemo z vlakom. Uporab­niki pravijo, da je vožnja z novimi vla­ki udobna. S 1. februarjem se nekoliko spremeni vozni red, zato vas vabim, da si ga v glasilu ogledate. Manj prijetne novice so prišle iz obeh domov za starejše v obcini. Res dolge-mu obdobju brez okužb s covidom 19 so sledile prve okužbe in skupaj s civilno zašcito in obcino je Dom svete Terezi­je v novi športni dvorani vzpostavil t. i. rdeco cono. Razmere za delo so postale skrajno zahtevne, saj virus ni prizanašal nikomur – ne stanovalcem ne zaposle­nim. Vec o tem piše direktorica Sabina Lenarcic. V povezavi s podobnimi, predvsem zdravstvenimi, dogodki velja na glas razmišljati o vlogi prostovoljcev in o pripravljenosti kot prostovoljec prisko-citi na pomoc. V tej številki našega gla­sila boste lahko brali precej prispevkov, povezanih s to tematiko. Peter Koritnik gotovo spada v posebno kategorijo, saj je kar sedemdesetkrat daroval kri. Ob­can, ki ni želel biti imenovan, že nekaj casa pomaga kot prostovoljec v domu za ostarele, tudi v težkih razmerah rde- Naš kraj ce cone. Številni vozniki prostoferja svoj cas namenjajo tistim, ki sicer ne bi mogli oditi po opravkih. Med prostovoljce lahko štejemo tudi gasilce, ki tudi v zimskih mesecih po­magajo ob raznih nezgodah in nesre-cah. Pa clane Karitas in Rdecega križa, ki se v tem casu trudijo reševati stiske ljudi. Ce nekoliko natancneje pogleda-mo, lahko najdemo kar veliko ljudi, ki so pripravljeni opraviti prostovoljno delo za druge. A še vseeno mora vsak od nas razmisliti, ce je pripravljen priskociti na pomoc, ce se je pripravljen vkljuciti kot posameznik v delo za skupnost. Še po­sebej to velja za mlade, ki jih pogrešamo v veliko društvih. Najvecja nagrada pri prostovoljnem delu je notranji obcutek, da si nekomu pomagal. Ta pa je velikok-rat neprecenljiv in nujno potreben za nasmeh na obrazu. Veliko strani je v tokratni številki na­menjenih podjetništvu. Lahko si boste prebrali analizo podjetništva v naši ob­cini, podjetniki pa bodo našli kakšno koristno informacijo za nadaljnje delo. Objavljamo tudi pregled sprejetega ob­cinskega proracuna za leto 2021. Z veseljem vas lahko povabim k ogledu izdelkov dveh mladih umetnic, ki sta tokrat obogatili kulturne strani. Na šolskih straneh so mladi ustvarjalci pod mentorstvom izkušenejše novinar­ke pripravili vsakoletno prilogo Vrtiljak mladih, odlicne zapise pa so pripravili tudi na podružnicni šoli v Strugah. Tudi v novi rubriki Slovenija praznuje 30 let je sodelovalo nekaj obcanov. Tokrat z zapi­si svojih spominov na davni december 1990, ko se je zacela rojevati naša Slo- Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v cetrtek, 25. februarja. Rok za oddajo prispevkov je 16. februar 2021. venija. Tudi na tem mestu vabim vse bralce k sodelovanju tudi v naslednjih številkah. Starše majhnih otrok posebej opo­zarjam na objavljeni razpis za vpis otrok v vrtec. Vsi pa lahko v bogatem zgodo­vinskem prispevku Edija Zgonca spoz­namo pomembnega umetnika iz naše zgodovine, kiparja Staneta Keržica. To je nov prispevek clanov Turisticnega društva Dobrepolje k odkrivanju bogate zgodovine naših krajev. Kljub razvejani športni dejavno­sti v naši obcini zadnje mesece zaradi omejitvenih ukrepov ne moremo brati o športnih dogodkih. Številni športniki težko pricakujejo sprostitev ukrepov in nadaljevanje dejavnosti. So pa docaka­li svoj prvi trening in izvedeno tekmo v novi športni dvorani na Vidmu igralci in vodstvo clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje. Vsi udeleženi, na celu s predstavniki Nogometne zveze Sloveni­je, smo si bili enotni – nova dvorana je prava lepotica in omogoca odlicne po­goje za nadaljnji razvoj športa. Podobno odlicne pogoje za zunanjo vadbo ponu­ja tudi naša dobrepoljska narava. V ŠD Dobrepolje so izkoristili sneg in obdob­je hladnega vremena za tek na smuceh. Tudi sicer pa številne poti skozi našo lepo naravo ponujajo odlicne pogoje za sprehode in tek. Mogoce se tega prema-lo zavedamo. Izkoristimo to, bodimo ak­tivni in tako poskrbimo za svoje zdravje. Še naprej spoštujmo ukrepe za zaje­zitev širjenja virusa in bodimo odgo­vorni! Prijetno branje vam želim. ¦ Moja Slovenija Spoštovane obcanke in obcani! Praznicni cas je za nami. Upam, da ste ga lepo preživeli in da ste si vzeli cas za svoje najbližje. Nekateri smo se na žalost tudi v tem casu, že od 26. decembra naprej, morali veliko ukvarjati s koronavirusom, ker je prav tem casu z vso mocjo udaril v obeh naših socialnih zavodih. Tako smo že na praznik sv. Štefana oziroma dan samo­stojnosti ob pomoci civilne zašcite in gasilcev vzpostavili rdeco cono v novi športni dvorani. S tem je dvorana že ta­koj na zacetku, takoj ko je bila v njej na­mešcena oprema, doživela prvo dejanje svojega poslanstva in ponudila zavetje našim obcankam in obcanom, ki so tak-rat preživljali res težke trenutke. Kar veliko jih je ob tem izgubilo boj z boleznijo. Vsem svojcem ob tem izrekam iskreno sožalje. V naši obcini se je število okužb v de­cembru, posebej po božicu, res zelo po­vecalo. Predvsem na racun veliko okužb v obeh domovih. Predvidevam pa, da tudi med drugim prebivalstvom, vendar tega ne vem, ker obcina s temi podatki ni sez­nanjena. Sicer smo vladi predlagali, da bi o tem obvešcali župana ali poveljnika CZ, da bi se sploh znali usmerjati, da bi sploh vedeli, kje in od kod se virus širi, vendar naš predlog ni bil sprejet. Tako nam ne ostane drugega kot upoštevati splošna navodila in priporocila. Koliko ta priporocila in navodila, ki nam jih vsak dan sporocajo strokovnjaki in vlada ter so objavljena v vseh medijih in praktic­no na vsakem koraku, upoštevamo, pa ve vsak sam zase. Nedavno sem glede tega slišal v radijski oddaji komentar v smis­lu, »da si Slovenci že od Martina Krpana naprej štejemo v veliko vrlino lastnost, da ne spoštujemo oblasti«. Upam, da odslej športne dvorane ne bo nikoli vec treba uporabiti za kaj podobnega, da bo nudila zavetje samo tistim, ki se radi ukvarjate s športom in zunaj v naravi ne najdete dovolj mož­nosti za gibanje. Izgradnja dvorane je bila prakticno koncana 23. decembra, ko je bila opravljena primopredaja tudi vgrajene opreme, s cimer je bila izpolnje­na zahteva inšpekcijskih služb, da lahko dvorana zacne obratovati, ko bo v njej oprema. Zdaj je treba pac urediti še nekaj formalnosti, da bo tudi vse drugo (kot re­cemo pogovorno: papirologija) urejeno tako, kot je treba. Tako je zdaj možno, da dvorana ob omejitvenih pogojih NIJZ-ja lahko zacne obratovati tudi za športne dejavnosti. O gradnji športne dvorane bom vec napisal v eni od naslednjih šte­vilk casopisa, da bodo vsem razvidne vse številke o tem projektu. Decembra je obcinski svet sprejel tudi proracun za leto 2021. Pri tem proracunu je pomembno poudariti, da je predvsem usmerjen v zbliževanje dveh številk. Realne zmožnosti naših prihodkov in odhodkov. To pa pomeni, da bo v nas­lednjih letih naložb manj oziroma bodo te morale biti manjše ter bolj ali manj le tiste nujne (vzdrževanje in obnove), pa tudi marsikateri nadstandard bo treba znižati. Za naložbe nam bo po popla-cilu zakonsko predpisanih izdatkov in poplacilu sprejetih obveznosti namrec ostalo le še nekaj sto tisoc evrov. Med te bo vsekakor uvršcena obnova ambulante na Vidmu, s cimer smo dejansko že zace­ li. Vse ostalo pa bo odvisno od možnosti pridobivanja zunanjih sredstev, pri ce-mer pa je problem, da jih je treba najprej poravnati iz svojega, šele potem je mož-no racunati na povracilo iz državnega ali evropskega proracuna. V tem primeru pa bomo naleteli na težave z likvidnostjo obcinskih financ. Za konec pa naj vas pomirim še glede županove place, o kateri nekateri širijo govorice, da sem si jo povišal za 1000 €. To vsekakor ne drži. Niti za en evro. Lepo vas pozdravljam in povabim, da si veckrat ogledate obcinsko spletno stran in objavljene novice. Igor Ahacevcic, župan Predstavitev proracuna Obcine Dobrepolje za leto 2021 Obcinski svet je na decembrski redni seji sprejel predlog proracuna obcine za leto 2021. Tokrat vam proracun predstavljam po bilanci prihodkov in odhodkov ter po programski klasifikaciji. Bojan Novak I. SPLOŠNI DEL A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO NAZIV POSTAVKE ZNESEK (v evrih) I. S K U P A J P R I H O D K I (70 + 71 + 72 + 73 + 74 + 78) 4.752.418 TEKOCI PRIHODKI (70 + 71) 3.714.663 70 DAVCNI PRIHODKI (700 + 703 + 704 + 706) 3.159.040 700 Davki na dohodek in dobicek 2.810.300 703 Davki na premoženje 260.740 704 Domaci davki na blago in storitve 88.000 706 Drugi davki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI (710 + 711 + 712 + 713 + 714) 555.623 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 387.621 711 Takse in pristojbine 3000 712 Globe in druge denarne kazni 26.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 29.148 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720 + 721 + 722) 185.141 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 145.030 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 40.111 73 PREJETE DONACIJE (730 + 731) 100 730 Prejete donacije iz domacih virov 100 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740 + 741) 852.514 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 632.514 741 Prejeta sredstva iz državnega proracuna iz sredstev proracuna Evropske unije 220.000 II. S K U P A J O D H O D K I (40 + 41 + 42 + 43) 5.416.390 40 TEKOCI ODHODKI (400 + 401 + 402 + 403 + 409) 1.380.041 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 319.685 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 52.930 402 Izdatki za blago in storitve 906.226 403 Placila domacih obresti 27.000 409 Rezerve 74.200 41 TEKOCI TRANSFERI (410 + 411 + 412 + 413) 1.781.953 410 Subvencije 120.500 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.050.330 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 120.110 413 Drugi tekoci domaci transferi 491.013 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.110.565 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.110.565 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431 + 432) 143.830 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 139.400 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 4430 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) –663.972 C. RACUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 723.672 500 Domace zadolževanje 723.672 55 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 264.200 550 Odplacila domacega dolga 264.200 IX. POVECANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RACUNIH (III. + VI. + X.) = (I. + IV. + VII.) – (II. + V. + VIII.) –204.500 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. – VIII.) 459.472 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. – IX.) 663.972 STANJE SREDSTEV NA RACUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 0 PROGRAMSKA KLASIFIKACIJA: KONTO NAZIV POSTAVKE ZNESEK (v evrih) 01 POLITICNI SISTEM 103.008 0101 Politicni sistem 103.008 01019001 Dejavnost obcinskega sveta 18.110 01019003 Dejavnost župana in podžupana 84.898 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 6309 0202 Urejanje na podrocju fiskalne politike 1300 0203 Fiskalni nadzor (dejavnost nadzornega odbora) 5009 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 20.800 0403 Druge skupne administrativne službe 20.800 04039001 Obvešcanje domace in tuje javnosti 10.100 04039002 Izvedba protokolarnih dogodkov 6500 04039003 Razpolaganje in upravljanje z obcinskim premoženjem 4200 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 508.182 0601 Delovanje na podrocju lokalne samouprave ter koordinacija vladne in lokalne ravni 15.071 06019001 Priprava strokovnih podlag s podrocja lokalne samouprave ter strokovna pomoc lokalnim organom in službam 10.000 06019003 Povezovanje lokalnih skupnosti 5071 0603 Dejavnost obcinske uprave 493.111 06039001 Administracija obcinske uprave 476.111 06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje obcinske uprave 17.000 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 199.600 0703 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami 199.600 07039001 Pripravljenost sistema za zašcito, reševanje in pomoc 17.600 07039002 Delovanje sistema za zašcito, reševanje in pomoc 182.000 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 1000 0802 Policijska in kriminalisticna dejavnost (prometna varnost) 1000 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 82.030 1102 Program reforme kmetijstva in ribištva 41.200 11029001 Strukturni ukrepi v kmetijstvu in ribištvu 21.500 11029002 Razvoj in prilagajanje podeželskih obmocij 18.700 11029003 Zemljiške operacije 1000 1103 Splošne storitve v kmetijstvu 5630 11039002 Zdravstveno varstvo živali in rastlin 5630 1104 Gozdarstvo 35.200 11049001 Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest 35.200 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 2000 1202 Urejanje, nadzor in oskrba na podrocju proizvodnje in distribucije elektricne energije 2000 12029001 Oskrba z elektricno energijo 2000 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 458.200 1302 Cestni promet in infrastruktura 457.200 13029001 Upravljanje in tekoce vzdrževanje obcinskih cest 261.000 13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja obcinskih cest 101.900 13029003 Urejanje cestnega prometa 7300 13029004 Cestna razsvetljava 42.000 13029006 Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest 45.000 1306 Telekomunikacije in pošta 1000 13069001 Investicijska vlaganja v telekomunikacijsko omrežje 1000 14 GOSPODARSTVO 73.950 1402 Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti 39.400 14029001 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva 39.400 1403 Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva 34.550 14039001 Promocija obcine 2100 14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva 32.450 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠCINE 1.248.995 1502 Zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor 1.248.995 15029001 Zbiranje in ravnanje z odpadki 37.500 15029002 Ravnanje z odpadno vodo 1.211.495 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST 539.693 1602 Prostorsko in podeželsko planiranje in administracija 52.000 16029001 Urejanje in nadzor na podrocju geodetskih evidenc 3000 16029003 Prostorsko nacrtovanje 49.000 1603 Komunalna dejavnost 403.113 16039001 Oskrba z vodo 379.500 16039002 Urejanje pokopališc in pogrebna dejavnost 11.313 16039004 Praznicno urejanje naselij 2000 16039005 Druge komunalne dejavnosti 10.300 1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje 3110 16059002 Spodbujanje stanovanjske gradnje 1000 16059003 Drugi programi na stanovanjskem podrocju 2110 1606 Upravljanje in razpolaganje z zemljišci (javno dobro, kmetijska, gozdna in stavbna zemljišca) 81.470 16069001 Urejanje obcinskih zemljišc 41.400 16069002 Nakup zemljišc 40.070 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 137.100 1702 Primarno zdravstvo 97.100 17029001 Dejavnost zdravstvenih domov 97.100 1707 Drugi programi na podrocju zdravstva 40.000 17079001 Nujno zdravstveno varstvo 32.000 17079002 Mrliškoogledna služba 8000 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 447.287 1802 Ohranjanje kulturne dedišcine 24.500 18029001 Nepremicna kulturna dedišcina 23.000 18029002 Premicna kulturna dedišcina 1500 1803 Programi v kulturi 178.987 18039001 Knjižnicarstvo in založništvo 79.887 18039003 Ljubiteljska kultura 17.000 18039004 Mediji in avdiovizualna kultura 33.400 18039005 Drugi programi v kulturi 48.700 1805 Šport in prostocasne dejavnosti 243.800 18059001 Programi športa 243.800 19 IZOBRAŽEVANJE 1.207.065 1902 Varstvo in vzgoja predšolskih otrok 775.555 19029001 Vrtci 775.555 1903 Primarno in sekundarno izobraževanje 302.260 19039001 Osnovno šolstvo 286.740 19039002 Glasbeno šolstvo 15.520 1906 Pomoci šolajocim 129.250 19069001 Pomoci v osnovnem šolstvu 129.250 20 SOCIALNO VARSTVO 272.070 2002 Varstvo otrok in družine 11.000 20029001 Drugi programi v pomoc družini 11.000 2004 Izvajanje programov socialnega varstva 261.070 20049001 Centri za socialno delo 1100 20049002 Socialno varstvo invalidov 77.750 20049003 Socialno varstvo starih 143.720 20049004 Socialno varstvo materialno ogroženih 29.500 20049006 Socialno varstvo drugih ranljivih skupin 9000 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 29.500 2201 Servisiranje javnega dolga 29.500 22019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proracuna – domace zadolževanje 27.000 22019002 Stroški financiranja in upravljanja z dolgom 2500 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 79.600 2302 Posebna proracunska rezerva in programi pomoci v primerih nesrec 9600 23029001 Rezerva obcine 4200 23029002 Posebni programi pomoci v primerih nesrec 5400 2303 Splošna proracunska rezervacija 70.000 23039001 Splošna proracunska rezervacija 70.000 Sporocila iz dobrepoljske ambulante Za obcane smo pripravili nekaj pomembnih informacij. Dr. Ladislav Golouh in ekipa Za vsak obisk ambulante se je treba narociti. V stik z nami lahko stopite po telefonu 01/7807-220 ali na e-poštni na­slov narocanje@zd-videm.si, za druga vprašanja nam lahko pišete na naslov ambulanta@zd-videm.si. Poklicete nas lahko v ordinacijskem casu (ponede­ljek in cetrtek popoldne, torek in petek dopoldne). Izven ordinacijskega casa se lahko obrnete na dežurno službo v Grosuplju ali v življenjsko nevarnih situ-acijah na nujno medicinsko pomoc na številki 112. CEPLJENJE V ambulanti na Vidmu sprejemamo pri­jave za cepljenje proti bolezni covid-19. Kandidate razporedimo glede na starost ter pridružene kronicne bolezni. Pred­nostno bodo cepljene starejše osebe in kronicni bolniki. Cepljenje je priporoclji­vo za vse osebe v rizicni skupini, pa tudi za vse druge, ki se želijo cepiti. OB SUMU NA KORONAVIRUSNO OKUŽBO V primeru bolezenskih znakov in simp­tomov, ki so znacilni za okužbo s koro­navirusom (povišana telesna tempera-tura, kašelj, nahod, spremenjen okus ali voh, slabo pocutje, bolecine v mišicah), OSTANEMO DOMA, se izogibamo ne­nujnim stikom z drugimi ljudmi in se z zdravnikom posvetujemo po TELEFO­NU. Ce ni dosegljiv, lahko poklicemo v najbližjo dežurno ambulanto. Ce vas zdravnik napoti na testiranje za potrditev/ovržbo suma na okužbo s koronavirusom, se na lokacijo testiranja odpeljite z osebnim avtomobilom in ne z javnim prevozom. Nosite masko in upo­števajte higienska priporocila. Ko prej-mete rezultat testiranja, o tem obvestite svojega zdravnika, ki vam bo dal nadalj­nja navodila. PRIPOROCILA NIJZ-JA Zaradi situacije, v kateri živimo, je po­membno, da upoštevamo preventivne ukrepe in tako pomagamo pri omejitvi širjenja bolezni covid-19, ki jo povzroca koronavirus SARS-CoV-2. Tveganje za okužbo ter širjenje okuž-be lahko zmanjšamo oz. preprecimo z upoštevanjem naslednjih ukrepov: • Redno umivanje ali razkuževanje rok. • Ne dotikamo se obraza, oci, nosu in ust. • Izogibamo se tesnih stikov z ljudmi, še posebno ce ti kažejo znake nalezljive bolezni. • Ce zbolimo oz. se pri nas razvijejo simptomi okužbe, ostanemo doma in se izogibamo stikom z drugimi ljudmi. • Upoštevamo varnostno razdaljo – vsaj 1,5 metra. • Upoštevamo pravilno higieno kašlja (kašljamo v rokav ali robcek, ki ga kasneje zavržemo, in si nato umijemo roke z milom in vodo). • Upoštevamo pravila socialnega dis-tanciranja – omejimo oz. se izogiba-mo stikom z osebami izven skupnega gospodinjstva in pazimo na varnostno razdaljo – vsaj 1,5 oz. 2 metra. • Uporabljamo obrazno masko. • Veckrat ocistimo površine, ki se jih pogosto dotikamo (kljuke, mize, pul-ti, telefoni, tipkovnice, pipe umivalni­kov), po vsakem cišcenju/ravnanju z odpadki si umijemo roke. • Z embalažo živil in drugih izdelkov, ORDINACIJSKI CAS AMBULANTE NA VIDMU: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. ki jih prinesemo iz trgovine, ravnamo kot s potencialno onesnaženo. VEC INFORMACIJ V sodelovanju z NIJZ-jem in Infekcijsko kliniko UKC Ljubljana je na voljo klicni center za ozavešcanje in podajanje za­nesljivih informacij o novem koronavi­rusu na brezplacni telefonski številki 080 14 04. Vec informacij je na voljo tudi pri epi­demiologu NIJZ-ja na telefonski številki 031 646 617 ter 031 619 118 (vsak dan med 9. in 17. uro). KONTAKTI: 01 780 72 20 narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). Po petih desetletjih spet vsakodnevno vozi vlak skozi Predstruge V nedeljo, 3. januarja, je po vseh zapletih, ki so sledili sicer prej napovedani vzpostavitvi redne linije potniškega vlaka na relaciji Kocevje–Grosuplje, le pripeljal prvi redni vlak na postajo v Predstrugah. Kot se za tak dogodek spodobi, se je kljub vsem ukrepom za zajezitev širjenja epidemije na postaji zbralo lepo število domacinov, ki so pozdravili prve potnike. Bojan Novak Med njimi sta bila tudi minister za in-frastrukturo, Jernej Vrtovec, in državni sekretar, Aleš Mihelic. Modri vlak nem­škega proizvajalca Stadler se je za kratek cas ustavil na naši edini postaji, potnike pa je pozdravil in se jim tudi pridružil župan Igor Ahacevcic. Daljši postanek je bil tokrat v Kocevju, kjer sta tako minister kot državni sekretar na tiskovni konferenci poudarila pomen ponovnega odprtja železniške potniške povezave med Kocevjem in Ljubljano. Po njunih besedah se bo skoraj 100-mi­lijonska naložba zagotovo poplacala z boljšo dostopnostjo javnega prometa ter z zmanjševanjem gnece na preobreme­njenih cestah. Eden glavnih naslednjih korakov pri posodobitvi železniške povezave bo ob-nova grosupeljske železniške postaje. Upamo, da bo tudi mnogim našim ob­canom železniška proga postala primar­ni nacin potovanja na delo ali šolanje. ¦ Izboljšava voznega reda potniških vlakov V zacetku tega leta je po vec kot 50 letih med Grosupljem in Kocevjem zapeljal potniški vlak. Da je to velik in pomemben dogodek tako za ribniško-kocevsko obmocje kot tudi za celotno Slovenijo, dokazuje tudi to, da so nas na prvi vožnji vzdolž kocevske proge pricakale množice navdušenih ljudi. Aleš Mihelic, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo RS Obcanke in obcani Grosupljega, Dobre­polja, Velikih Lašc, Žlebica, Ribnice, Kocevja ter okoliških krajev se dobro zavedajo, da bo ponovna vzpostavitev potniškega prometa v veliki meri raz­bremenila ceste, povecala prometno varnost ter tudi casovno skrajšala njiho­vo pot do Ljubljane. Že takoj ob ponovnem odprtju proge na Ministrstvu za infrastrukturo nismo bili zadovoljni z voznim redom vlakov, zato smo z vodstvom Slovenskih žele­znic in župani vložili velike napore, da smo znotraj obstojecih tehnicnih zmož­nosti dosegli izboljšavo voznega reda potniških vlakov na relaciji Ljubljana– Kocevje. Sklenili smo kompromis na nacin, da smo dodali še eno vlakovno kompozici­jo ter uskladili oziroma prilagodili pos­tanke vlakov. Šele nadgradnja železni­ške postaje Grosuplje, ki bo zakljucena konec letošnjega leta, bo omogocila še dodatne izboljšave na kocevski progi, in sicer pogostejše vožnje ter vec vlakov, kar bo potniški promet od Ljubljane do Kocevja naredilo še privlacnejši. ¦ PRIHAJAJOCI DOGODEK NA OOZ GROSUPLJE: SPLETNI seminar »RACUNOVOD­SKI IN DAVCNI OBRACUN ZA LETO 2020 IN VRACILO DRŽAVNE POMO­CI PO INTERVENTNI ZAKONODAJI« v cetrtek, 4. februarja 2021, ob 10.00. Predavateljica: Jasmina Malnar Mo-lek, svetovalka v Svetovalnem centru Obrtno-podjetniške zbornice Sloveni­je s podrocja financ, racunovodstva in davkov. Zaradi pandemije covida-19 bomo ta tradicionalni seminar letos izvedli na spletu. Na www.ooz-grosu­plje.si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje. NA OOZ GROSUPLJE PONOVNO DELIMO ZAŠCITNE MASKE: Po no-vembrski delitvi brezplacnih zašcitnih mask, ko smo na OOZ Grosuplje lokal­nim obrtnikom in podjetnikom v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in teh­nologijo RS razdelili vec kot 125.000 ko­sov zašcitnih mask, bomo maske ponov-no delili konec januarja. Prednost bodo tokrat imela podjetja, za katera je no-vembra mask zmanjkalo. Do brezplacnih mask so upravicena podjetja z do štirimi zaposlenimi, prijavnice in dodatne infor­macije najdete na www.ozs.si. Vabljeni. OZS POZIVA K ODPRTJU DEJAVNO­STI! Obrtno-podjetniška zbornica Slove­nije v imenu vseh slovenskih obrtnikov in podjetnikov ves cas vlado poziva k ta­kojšnjemu odprtju storitvenih in obrtnih dejavnosti. Dejstvo je, da ukrepi, ki so jih prinesli protikoronski zakoni, ne pokri­vajo v celoti vseh stroškov, zato podjetja, ki so zaprta že vec mesecev, ne morejo vec zagotavljati preživetja podjetja in placevati obveznosti. OZS ob tem opo­zarja, da obrtne dejavnosti niso nikoli bile vir okužb. Tveganje za prenos okužb je celo manjše v majhnih podjetjih, saj imajo manj strank ali pa se storitev op-ravi celo brez stika s strankami (kemicne cistilnice, avtopralnice, servisne dejav­nosti, fotografske storitve itd.). Poleg tega pa se vse obrtne in storitvene dejavnosti izvajajo ob upoštevanju strogih zašcitnih ukrepov in vseh priporocil NIJZ-ja. Pod-jetja in obrtniki se obnašajo odgovorno, s svojim doslednim upoštevanjem pripo­rocil pa so že veckrat dokazali, da so spo­sobni dejavnosti izvajati povsem varno. V OZS menimo, da je z vidika ohranjanja podjetij in delovnih mest ter za zajezitev dela na crno mnogo bolj smiselno, da so dejavnosti odprte. Na ta nacin pre­precimo delo na crno, kjer se dejavnosti izvajajo brez vsakršnega nadzora in brez upoštevanja zašcitnih ukrepov, hkrati pa podjetjem omogocimo delo in posledic­no preživetje. Dolgotrajno zaprtje bo pri­neslo tudi številne druge negativne ucin­ke, med drugim izgubo kadra v številnih dejavnostih, zato moramo ukrepati ta­koj. Stanje v malem gospodarstvu, pred­vsem v storitvenem sektorju, je resnicno alarmantno, zato od vlade pricakujemo posluh in ukrepanje – torej takojšnje od­prtje dejavnosti. POSTANITE CLAN OBRTNO-POD­JETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE. Va-bimo vas, da se z novim letom pridružite naši stanovski organizaciji, najvecji dru­žini mikro in malih podjetij v Sloveniji. Naš zbornicni sistem z 62 obmocnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami je v minulem letu svoje moci usmerjal v pomoc in podporo obrtnikom in pod-jetnikom, katerih poslovanje je mocno prizadela epidemija covida-19. OZS si je tako že od prvega vala epidemije dalje dejavno prizadevala za vkljucitev ukre­pov pomoci v vseh sedem protikoron­skih paketov. Številne pobude zbornice je vlada uslišala, po naši zaslugi so tako do univerzalnega temeljnega dohod­ka upraviceni tudi samozaposleni in nosilci dejavnosti, prav tako so bili na našo pobudo podaljšani ukrep cakanja na delo za vse dejavnosti, kritje fiksnih stroškov in številni drugi ukrepi pomo-ci. Vse naše zahteve sicer niso upošteva­ne, vendar pa lahko recemo, da tolikšne pomoci obrtniki in podjetniki ne bi bili deležni, ce naša zbornica in sistem ne bi uspešno odigrala svoje vloge kot zastop­nika vseh obrtnikov in podjetnikov. Ob tem je celoten zbornicni sistem vseskozi ažurno informiral clane in jim sveto-val, saj so se ukrepi in odloki spreminjali tako rekoc iz dneva v dan. Da smo v tem kriznem casu ponovno dokazali, da smo najboljši servis obrtnikom in podjetni­kom, pa ne nazadnje kaže tudi podatek, da se je v minulem letu v zbornico vcla­nilo kar 1000 novih clanov. Clanom so na voljo številne informacije, svetovanja, izobraževanja in poslovna podpora, ki jo potrebujete pri svojem poslovanju. Za vec o ugodnostih clanstva v OZS sto­pite v stik s pisarno OOZ Grosuplje. In ne pozabite, skupaj smo mocnejši. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenut­nega epidemiološkega stanja in preven­tivnih ukrepov za preprecevanje širjenja covida-19 do nadaljnjega odpovedali vse osebne obiske brez predhodnega dogovora. Vsa komunikacija poteka po elektronski pošti ooz.grosuplje@ozs.si in po telefonu 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas sprem­ljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno ob-javljamo na spletni strani OZS, www. ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Vabljeni k ogledu. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Aktualne objave, povezane z epidemijo, spremljajte na www.dobrepolje.si Analiza podjetništva v obcini Dobrepolje Na OOZ Grosuplje letno pripravijo analizo gospodarstva v obcinah Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, torej v obcinah, ki jih zbornica pokriva. V tokratnem prispevku prikazujem primerjavo po dolocenih segmentih med tremi vkljucenimi obcinami, ob koncu pa še bolj podrobne podatke iz analize za našo obcino. Zbral Bojan Novak (po gradivu Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje) Analiza se osredotoca na t. i. zasebni sektor gospodarstva, to so samostojni podjetniki in pa gospodarske družbe vseh for-malnopravnih oblik: družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.)., komanditne družbe (k. d.), delniške družbe ter zavodi in fundacije. Podatki ne zajemajo t. i. javnega sektorja: šol, vrtcev, zdra­vstvenih ustanov, upravnih enot, javnih agencij, organov lokal­ne samouprave ... Pri analizi spremljajo in primerjajo naslednje gospodarske kazalce po obcinah: • število poslovnih subjektov, • povprecno število zaposlenih, • celotni prihodki poslovnih subjektov ter • celotni poslovni izid poslovnih subjektov. Analizo dopolnjujejo z navedbo petih najuspešnejših po­slovnih subjektov v obravnavanem letu glede na izbrani kazalec po posamezni obcini. Vir vecine podatkov je placljiva bonitetna baza podatkov Bonitete.si podjetja Bisnode. Tokrat predstavlje­na analiza za našo obcino se osredotoca na podatke za obdobje 2016–2019, s poudarkom na letu 2019. Na OOZ Grosuplje ocenjujejo, da je gospodarstvo obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje v letu 2019 poslovalo v t. i. konjukturi, podobno kot že leto poprej. Seveda se je da­nes, ko se je situacija zaradi epidemije v letu 2020 dramaticno spremenila, težko veseliti dobrih poslovnih rezultatov v letu pred epidemijo. Obcina Dobrepolje je v primerjavi z obcinama Grosuplje in Ivancna Gorica precej manjša, sorazmerno nižji pa so tudi go-spodarski kazalniki. V letu 2019 so poslovni subjekti iz obcine Dobrepolje ustvarili 57,1 milijona evrov prihodkov oz. za 1,2 % manj kot v letu poprej, pri tem realizirali 2,4 milijona evrov dobicka, kar je za 7,7 % manj kot v letu 2018, v povprecju pa so zaposlovali 483 oseb oz. za 2,8 % vec kot v letu poprej. ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV PO OBCINAH (vir: www.bonitete.si): V letu 2019 je v naši obcini delovalo 273 poslovnih subjektov, kar je seveda precej manj kot v obeh vecjih obcinah. ŠTEVILO NOVOUSTANOVLJENIH POSLOVNIH SUBJEKTOV PO OBCINAH (vir: www.bonitete.si): V naši obcini je v letu 2019 zacelo na novo delovati 32 poslovnih subjektov. ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV, KI SO V LETU 2019 PRENEHALI Z DEJAVNOSTJO, PO OBCINAH (vir: www.bonitete.si): Zanimivo je, da je v naši obcini število poslovnih subjektov, ki so prenehali z dejavnostjo, popolnoma enako kot število no-voustanovljenih subjektov (32), kar je razvidno z naslednjega grafa: ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO OBCINAH (vir: www.bonitete.si): CELOTNI POSLOVNI IZID PO OBCINAH (vir: www.bonitete.si) Naslednji graf prikazuje število zaposlenih v poslovnih subjek­tih s sedežem v treh obcinah. Poslovni subjekti v naši obcini so tako ob koncu leta 2019 zaposlovali 483 ljudi. POVPRECNA LETNA STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI PO OBCINAH (vir: www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_ registrirane_brezposelnosti) Bolj skrb vzbujajoca pa je naslednja tabela, ki prikazuje povprecno letno stopnjo registrirane brezposelnosti. Ta se je v obeh drugih obcinah zmanjševala, pri nas pa je bila v letu 2019 nekoliko višja kot leto prej. 2016 2017 2018 2019 Obcina Grosuplje 9,2 % 8,2 % 7,1 % 6,5 % Obcina Ivancna Gorica 7,0 % 6,1 % 5,3 % 5,0 % Obcina Dobrepolje 8,1 % 7,4 % 6,6 % 6,9 % UE GROSUPLJE 8,2 % 7,3 % 6,4 % 6,3 % SLOVENIJA 10,8 % 9,5 % 8,2 % 8,7 % CELOLETNI PRIHODKI PO OBCINAH V LETU 2019 (vir: www.bonitete.si) ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV V OBCINI DOBREPOLJE, KI SO PRENEHALI Z DEJAVNOSTJO (vir: www.bonitete.si) V naši obcini je v letu 2019 prenehalo poslovati 32 poslovnih subjektov, kar sta dva vec kot v letu prej in kar dvakrat vec kot v letu 2016. POVPRECNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBCINI DOBREPOLJE (vir: www.bonitete.si) Povprecno število zaposlenih v poslovnih subjektih v naši obcini je konec leta 2019 znašalo 483 oseb, kar je za 2,8 % vec kot v letu 2018, ko je to število znašalo 470. Povecalo se je tako povprecno število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih kot v gospodarskih družbah. PET NAJVECJIH PODJETIJ V OBCINI DOBREPOLJE PO POV­PRECNEM ŠTEVILU ZAPOSLENIH V LETU 2019 (vir: www.bonitete.si) Poz. 2019/ Poz. 2018 Podjetje Povp. št. zaposlenih 1./2. GRANDOVEC ANTON S.P. 70 (+5) 2./1. KGŽ D.O.O. 70 (–1) 3./3. ŽAGA POGORELC D.O.O. 37 (+3) 4./4. KANAL D.O.O. 16 (–1) 5./5. GAJ MIZARSTVO D.O.O. 16 (+1) CELOLETNI PRIHODKI PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBCINI DOBREPOLJE (vir: www.bonitete.si) Celotni prihodki v obcini Dobrepolje so se v letu 2019 glede na leto 2018 malenkost zmanjšali, s 57,8 milijona evrov na 57,1 milijona evrov. Celotni prihodki pri gospodarskih družbah so se zmanjšali, pri samostojnih podjetnikih so ostali na isti ravni kot v letu 2018. PET NAJVECJIH PODJETIJ V OBCINI DOBREPOLJE PO CELOLETNIH PRIHODKIH IZ POSLOVANJA V LETU 2019 (vir: www.bonitete.si) Poz. 2019/Poz. 2018 Podjetje 1./1. GRANDOVEC ANTON S.P. 2./2. ŽAGA POGORELC D.O.O. 3./3. KGŽ D.O.O. 4./5. BIMEDIA D.O.O. 5./­ MARTINA ZRNEC S.P. CELOLETNI POSLOVNI IZID PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBCINI DOBREPOLJE (vir: www.bonitete.si) Vsi poslovni subjekti v obcini Dobrepolje so v vseh prouceva­nih letih izkazovali pozitivni poslovni izid, leto 2018 je bilo že drugo leto rekordno. Dobicek v letu 2019 je bil malce manj­ši, še vedno pa je znašal visokih 2,4 milijona evrov. Dobicek gospodarskih družb je ostal nespremenjen, medtem ko se je dobicek samostojnih podjetnikov v obcini Dobrepolje v letu 2019 zmanjšal za 20 % glede na leto 2018. PET NAJVECJIH PODJETIJ V OBCINI DOBREPOLJE PO CELOTNEM POSLOVNEM IZIDU IZ POSLOVANJA V LETU 2019 (vir: www.bonitete.si) Poz. 2019/Poz. 2018 Podjetje 1./ ­ ŽAGA POGORELC D.O.O. 2./4. KGŽ D.O.O. 3./5. INOPOL D.O.O. 4./­ GMM MIZARSTVO D.O.O. 5./­ BIMEDIA D.O.O. Nova priložnost za bodoce podjetnike z inovativnimi poslovnimi idejami Medtem ko na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) 11 mladih bodocih podjetnikov intenzivno izpopolnjuje svoje poslovne ideje, je že objavljen javni razpis za drugo skupino tistih, ki si želijo svoje inovativne in napredne ideje razvijati v okviru projekta Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR). Barbara Boh Udeleženci programa bodo tudi tokrat med usposabljanjem usvojili vsa pot-rebna znanja in vešcine za uspešen in ucinkovit razvoj svoje ideje ter zagon novega podjetja. V okviru projekta bodo deležni štirimesecne zaposlitve in popol­nega podpornega podjetniškega okolja, v katerem lahko uspešno razvijejo in uresnicijo lastne poslovne ideje. Razpis je objavljen na www.rralur.si. Z aktualnim razpisom bo priložnost za razvoj svoje podjetniške ideje dobilo novih 12 udeležencev, ki bodo pridobi­vali kljucna znanja, ki so nujna za us-pešen razvoj poslovnih idej. V casu pro-grama se bodo tako pod mentorstvom razlicnih vrhunskih strokovnjakov in uspešnih podjetnikov izobraževali na razlicnih podrocjih podjetništva, ki jih ob vstopu na samostojno podjetniško pot potrebujejo. V projekt se lahko vkljucijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prija­vljeno stalno ali zacasno bivališce v eni od 26 obcin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred zacetkom podpišejo po­godbo o zaposlitvi za dolocen cas štirih mesecev. To pomeni, da morajo biti na dan vkljucitve brez statusa zaposlitve, študenta idr. Razpis, objavljen na spletni strani www.rralur.si, je odprt vse do 29. janu­arja 2021. Vsi potencialni prijavitelji so vabljeni na predstavitev projekta, ki bo potekala v cetrtek, 21. januarja 2021, ob 10. uri v veliki sejni sobi, Stavba B, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana oziroma v primeru podaljšanja ukre­pov na videopovezavi Zoom. Prijava na informativni dan s SPLETNIM OBRAZ­CEM je obvezna. Prvi udeleženci bodo v projekt vklju-ceni predvidoma s 1. marcem 2021. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vkljucno 25. januarja 2021 med 8.00 in 13.00, na telefonski številki 01 306 19 02 oz. elektronski pošti info@rralur.si. ¦ Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. Zaposlitev in šolanje v policiji Kako se nam lahko tudi vi pridružite? Ce si želite postati policist ali policistka, se lahko po zakljuceni srednji šoli vpišete na Višjo policijsko šolo v Tacnu. Vpisi bodo potekali enako kot na druge višje šole, razpis pa je predviden februarja 2021. To šolsko leto bomo iskali od 150 do 200 novih policistov in policistk. Bojan Petek, komandir policijske postaje, višji policijski inšpektor III Seveda se morate najprej vpisati, in ce ste sprejeti, dobite pravo pogodbo o za­poslitvi. Takoj vam zacne teci delovna doba, zacnete dobivati placo, študij pa je brezplacen. Imate možnost nastanitve v Tacnu v Policijski akademiji, kjer vam ponujamo tako bivanje, izobraževanje, šport, knjižnico kot tudi placo, delovno dobo, prakticno vse, kar boste potrebo­vali v dveh letih študija. Ko uspešno zakljucite prvo leto, se vpišete v drugi letnik, pogodba se vam podaljša. Ko opravite vse študijske obve­znosti, se z vami sklene delovno razmer­je za nedolocen cas in zacnete delo na eni izmed policijskih postaj. V razpisu so navedeni vsi pogoji, ki jih morate izpolnjevati, temu pa sledijo še fizicni in psihicni testi. Na spletni strani policija.si si lahko vse te pogoje tudi pog­ledate in se z njimi podrobno seznanite. Za podrobnejšo in neposredno sez­nanitev z delom policistov vam nudimo tudi možnost obiska policijske postaje. Na policijski postaji vam bomo predsta­vili delavnik policista, pokazali opremo in vam z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. Vprašanja lahko naslovite tudi na ele­ktronski naslov zaposlitev.pulj@policija. si. Na ta naslov lahko tudi sporocite željo po obisku policijske postaje, lahko pa se tudi sami zglasite na najbližjo policijsko postajo. Veliko našega dela je predstav­ljenega tudi na Facebook strani Policij­ske uprave Ljubljana, kjer smo vam prav tako dosegljivi. Ce se boste odlocili za delo v policiji, ne zamudite vpisa na študij in se nam pridružite. S cim vse se boste v službi srecali: S svojim delom boste pomagali lju­dem in skrbeli za varnost državljanov, imeli boste dinamicno delo, ki prinaša veliko izzivov. Na zacetku je to predvsem delo na terenu kot policist na policijskih postaji, kjer boste opravljali naloge v patruljah, preiskovali boste razlicna ka­zniva ravnanja, obravnavali prometne nesrece, obravnavali razlicne dogodke, izvajali intervencije ob razlicnih dogod­kih, skupaj z obcani skrbeli za varnost v lokalnih okoljih in nabirali izkušnje za nadaljnje delo v policiji. Seznanili se boste še, kako delujejo in-terventna številka 113, kriminalisti, vod­niki službenih psov, konjeniki, posebne policijske enote, specialne enote, letal­ske policijske enote, enote za nadzor dr­žavne meje, in delali predvsem z ljudmi. Z leti boste lahko, ob prizadevnem in zavzetem delu, dodatnem usposablja­nju, pridobivanju delovnih izkušenj ter izkazanem interesu, postali del teh spe­cializiranih enot tudi sami. Možnosti za napredovanja oz. premestitev na delov­na mesta, ki vas bodo še posebej zani­mala, je zares veliko. Možnosti so tudi za delo v tujini, tako v mirovnih misijah na razlicnih koncih sveta kot tudi pomoc drugim policijam po svetu. Lahko boste tudi clan ali clanica po­sebne policijske enote in boste opravljali zahtevnejše naloge ob razlicnih dogod­kih. Taki dogodki so zlasti vecje športne prireditve, demonstracije, protesti, kjer se pricakujejo vecje kršitve javnega reda in miru, vecje iskalne akcije Za opra­vljanje tovrstnega dela se boste posebej usposabljali. Del posebne policijske enote je tudi gorska policijska enota, kar je kot nalašc za vse, ki imate radi gore. S posebnim usposabljanjem boste pridobili znanje za izvajanje nalog policije v visokogorju. Tu gre predvsem za obravnavo nesrec v gorah, sodelovanje v iskalnih akcijah, pa tudi preventivno opozarjanje obiskoval­cev gora o ustreznosti njihove opreme in na druge nevarnosti v gorah. Pri tem delu boste tudi veckrat sodelovali z letal­sko policijsko enoto in boste pri izvaja­nju nalog neposredno sodelovali kot del ekipe v helikopterju. Postanete lahko policist postaje pro-metne policije, kjer bo vaša osnovna naloga skrb za varnost udeležencev v cestnem prometu, obravnavali boste prometne nesrece in druge dogodke v cestnem prometu. Svoje naloge pa boste lahko opravljali tudi na motorju. Ce vas veseli delo z živalmi, se boste lahko usposobili za vodnika službenega psa ali policista konjenika in policijske naloge opravljali s pomocjo službenega psa ali konja. Svojo kariero boste lahko gradili kot kriminalist pri pregonu storilcev najhuj­ših kaznivih dejanj. V okviru kriminali­sticne policije se boste lahko specializi­rali za preiskavo splošne ali organizirane kriminalitete, obravnavo kriminalitete s podrocja gospodarstva, racunalništva, lahko pa postanete tudi kriminalisticni tehnik, forenzik, bombni tehnik. Ce imate odlicne psihofizicne sposob­nosti, lahko postanete tudi clan special-ne enote policije, ki je namenjena izvaja­nju najzahtevnejših nalog policije. Lahko se usposobite tudi za varovanje najvišjih politicnih predstavnikov, tako doma kot v tujini. Delo policista je predvsem delo z ljudmi, zato tudi velikokrat izvajamo predavanja v šolah o raznoraznih ak­tualnih temah, sodelujemo na sejmih in preventivnih dejavnostih, obiskuje-mo vrtce in osnovne šole, kjer je vedno dobra energija in kamor se vedno radi vracamo. Skratka, policijsko delo je dinamicno, raznoliko in tudi zelo zanimivo, ponuja vam ogromno možnosti, tako da vam pri tem delu ne more biti nikoli dolgcas. Vabljeni k vpisu! ¦ Javno komunalno podjetje Grosuplje bo zaradi širitve obsega delovanja zaposlilo delavca za izvajanje del in nalog s podrocja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti. Ce bivate na obmocju obcin Grosuplje, Ivancna Gorica ali Dobrepolje in ce vas to delo veseli, podajte pisno vlogo neposredno na elektronski naslov: zaposlovanje@jkpg.si ali pa pošljite vlogo na Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. Za vec informacij lahko poklicete na GSM: 041 980 963. Vloge sprejemamo do 19. februarja 2021. Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2020 V letu 2020 smo na obmocju obcin Dobrepolje, Grosuplje in Ivancna Gorica zbrali skupaj 13.071 ton odpadkov, od tega 8979 ton locenih frakcij ter 4092 ton mešanih komunalnih odpadkov (crni zabojnik). Anita Zore, JKP Grosuplje Skupaj smo tako zbrali 68,69 % locenih frakcij, kar je razvidno na spodnjem grafu. Graf 1: Graf v odstotkih prikazuje razmerje med kolicino loceno zbranih frakcij – modra barva – in kolicino ostankov odpadkov v crnem zabojniku – rdeca barva. Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v crnem za­bojniku, odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. Na Grafu 2 je prikazana kolicina odpeljanih odpad­kov od leta 2016 do vkljucno 2020. V letu 2020 smo povecali kolicino odpeljanih odpadkov za 8 % glede na leto poprej. Graf 3: Prikaz kolicine zbranih locenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke, do vkljucno leta 2020. V preteklem letu smo povecali kolicine zbranega papirja in kar­tona, mešane embalaže, stekla, bioloških odpadkov, odpadne elektricne in elektronske opreme, odpadnih kovin in odpadne­ga lesa. Za 2 % se je zmanjšala le kolicina zbranih nevarnih odpadkov. Za 12 % se je povecala kolicina zbranih odpadnih svec, a to ni razlog, da ne bi bili ponosni na spremembe navad pri obele­ževanju spomina na naše rajne, saj opažamo, da se na mnogih grobovih pojavljajo lesene svece in okrasni kamni z mislimi in da je prižganih veliko vec svec v stekleni embalaži. Cilj Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2021 je ko-licino loceno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke še neko­liko povecati, na nacin, da bomo nadaljevali ozavešcanje upo­rabnikov o pravilnem locevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali nadzor pravilnega locevanja odpadkov v zabojnikih. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno locevanje, v primeru ponavljajocega se neupoštevanja opozoril in nasvetov pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vkljucili tudi medobcinski inšpektorat. V letu 2021 nacrtujemo izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno elektricno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami z obmocja vseh treh obcin. Vse informacije o locevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. ¦ Delovni cas pomembnih služb, ustanov Zaradi spreminjajocih se razmer tokrat ne objavljamo vseh delovnih casov, ker se lahko dnevno spreminjajo. Objavljamo pa telefonske številke za stik in spletne strani, na katerih najdete informacije o delovnih casih. ZDRAVNIŠKA OSKRBA Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled) ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja) ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. FIZIOTERAPIJA KRAJNC www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE www.dobrepolje.si, kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Kontaktna telefonska številka: 040 346 929. POŠTA VIDEM Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠC, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. ZIMSKA SLUŽBA – PLUŽENJE OBCINSKIH CEST JKP Grosuplje Telefonska številka v obratovalnem casu: 01 788 89 10. Telefonska številka – dežurstvo: 051 326 392. SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBCINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOCEVJE – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOCEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1, STRUGE PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, poklicite številko 112. Slovenija praznuje 30 let V decembrski številki ste lahko zasledili najavo nove rubrike – Slovenija praznuje 30 let. V prvi rubriki s pomocjo treh obcanov, ki so bili pripravljeni deliti svoje spomine, osvetljujemo dogodke izpred dobrih 30 let. Spominjamo se decembra leta 1990, tednov in dni pred izvedbo zgodovinskega plebiscita. Hvala vsem trem sodelujocim. Bojan Novak Imel sem sreco … … in privilegij biti zraven ter sodelovati v odlocilnih in koncnih trenutkih, ki so jih naši predniki dolgo cakali in pripravljali. Za vse je potreben cas, nicesar ni mogoce prehiteti. Igor Ahacevcic Spomnim se, da je bilo na dan plebiscita dokaj hladno in nekoliko oblacno vreme. Zjutraj, po prihodu z volišca, sem se tako kot veliko drugih nedelj odpravil proti Kamen vrhu. A sem prišel le do podpe­ške cerkve in mogocne, vec sto let stare lipe pred njo. Trenutek se mi je zdel tako poseben, tako slovesen, da sem se ustavil in pogledal na dolino pod seboj. Na naše Dobrepolje. Kaj sta ti dve starodavni prici, cerkev in lipa, v stoletjih svoje prisotnosti že vi-deli? Koliko prelitega znoja in trpljenja ljudi? Koliko skritih želja in hrepenenja? Razocaranj in neuspeha? V tistem trenutku na neuspeh nisem hotel niti misliti. Seveda bo rezultat do-ber! In potem bomo šli po svoji poti! To bo nekaj cudovitega! Sami si bomo na­redili nacrte in postavili cilje. Ker smo delavni in pametni, bomo dosegli velike uspehe. Nihce vec nam ne bo omejeval gibanja; šli bomo, kamor bomo hoteli. Nihce vec nam ne bo omejeval govorje­nja. Ne bo vec prisile, nadzora in terorja »rdece zvezde«; to bomo dali na stran in si odpustili vse nesmiselne in nepotreb­ne zamere. Ne bomo se obremenjevali z ideologijami in drug drugega presojali skozi to prizmo. Svoboda, znanje in delo bodo naše vodilo. A kaj hocemo. Clovekov znacaj se še v tisoc letih skoraj ne spremeni, kaj šele v petdesetih. Vse gre pocasi in vse mora dozoreti. Vendar, zdaj lahko z nekaj treznega pogleda ugotovimo, da smo kljub vsemu na dobri poti. Da smo nekaj dosegli, da živimo relativno dobro in v miru. Tride-set let je kratka doba za državo. Ob tej okrogli obletnici je prav, da si povemo, da moramo svojo državo ljubiti, ji pomagati, da se bo postavila na noge ter trdno in ponosno shodila. To pa bo zares mogoce šele takrat, ko bodo ocišcene naše naro­dne rane in se bodo zacele celiti. Na dan plebiscita 23. decembra mi ni bilo treba kuhati kosila Franci Pavšer (25. 6. 1938–3. 12. 2000), legenda slovenskega športnega novinarstva, je na dan plebiscita napovedal državni praznik za njegov rojstni dan, 25. junij. Dr. Nada Pavšer, Vodice Na dan volitev sva se s pokojnim možem Francijem Pavšerjem, znanim športnim novinarjem, kar zgodaj odpravila na vo­lišce. Ker smo stanovali na Slomškovi ulici v Ljubljani, sva odšla na volišce v OŠ Ledina na zacetku Kotnikove ulice. Na poti domov sva se ustavila v bližnjem lokalu na kavici. Kmalu so se pridružili še drugi kolegi z radia, ki so stanovali v bližini, in stekla je debata, predvsem o tem, kako bo v prihodnosti v Sloveniji. Nenadoma pa je Franci s svojim žamet­nim in globoko donecim glasom izjavil: »No, poslušajte, prosim, moji playboyi (tako je imel navado reci svojim kole­gom ali sogovornikom, ki jih je imel rad, potem pa se je njega prijel vzdevek playboy). Današnji dan si bomo vsi za­pomnili ali ne?« Seveda, ja, gotovo … in podobne potrditve je bilo slišati. Eden izmed kolegov pa je malo tiše pritrdil. Franci pa takoj nazaj: »Menda ti nisi 'petokolonijaš', ker mrmraš, upam, da si glasoval za!« »Seveda,« je kolega hitro glasneje potrdil. Potem pa je Franci na­daljeval: »No, ali veste, kdaj bo naslednji pomemben dan za Slovenijo?« Ker sem bolj poslušala, kot se vkljucila v moško debato radijcev, še posebno po nekaj »kratkih« ob kavicah, ki so jih srkali, se nisem vkljucila v debato, tudi sicer ne bi prišla na vrsto. Na veliko so modrovali. Moj mož pa kot iz topa: »V juniju nasled­nje leto bo vendar moj rojstni dan, to pa ni obicajen dan!« Vsi so se zakrohotali. Ker je bil Franci izredno inteligenten in seveda je veliko bral, je bil gotovo seznanjen, da bo morala biti po zakonu odlocitev za samostojno in neodvisno Slovenijo uresnicena v šestih mesecih, Franci je le predvidel, da bo lahko v is-tem mesecu, kot je njegov rojstni dan, in Tridesetih let nazaj sicer je to 25. junija. Ob taki debati je cas tekel, kot da bi bil v peti prestavi, in seveda me je moj mož, navdušen nad plebiscitom in izi­dom delnih volitev, povabil na kosilo iz­ven Ljubljane v njegovo najljubšo gostil-no Cot na Pijavi Gorici. Tudi sicer sva se tam velikokrat ustavila na poti na Vodice ali na poti iz Vodic v Ljubljano, ce le ni bil na kaki reporterski turneji. Seveda sem bila zelo vesela, da mi ni bilo treba kuhati na dan plebiscita, ker sem bila kot pomocnica direktorja Zavoda RS za šolstvo zelo zaposlena s prenovo programov usmerjenega izo­braževanja. Delala sem cele dneve in kakšen konec tedna sem res potrebovala pocitek. No, in kaj se je res zgodilo? Šest me-secev po plebiscitu na Kongresnem trgu po veliki prireditvi, ki se je malo pred tem zakljucila na Trgu republike, kjer je Kucan izrekel ta znameniti stavek: »Danes so dovoljene sanje, jutri pa je nov dan,« sva zaplesala na živo muziko Lojzeta Slaka. Ansambel Lojzeta Slaka je igral na Kongresnem trgu v pocastitev slavnostne razglasitve Deklaracije o ne­odvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slak je Francija osebno poznal in je med najinim plesom zavpil: »Pa še za Francija Pavšerja, legendo športne­ga novinarstva, in njegovo soprogo, ker Franci praznuje rojstni dan.« Franci se je še dolgo potem hecal in razlagal kolegom, da njegov rojstni dan ni obicajen dan in je že na dan plebiscita vedel, da bo na ta dan državni praznik. Pravzaprav se težko odlocim, kaj bi rekel o naši državi, o nas samih, o svojih obcutkih in spominih ob tej okrogli obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo. Anton Jakopic Ce se vrnem v spominu na cas plebiscita in še prej na ustanavljanje demokratic­nih strank (komunisti so se temu upirali na vse nacine, UDBA je delovala takrat in še precej casa po osamosvojitvi, nje-no delovanje pa obcutimo še danes), prve svobodne volitve, zmago DEMOS­-a in plebiscit, me prevzame evforija. To je bil zares cas, ko smo cutili, da se nekaj dogaja, ko smo cutili, da moramo tudi sami kaj narediti, ko smo se zave­dali svoje nacionalne pripadnosti in ko smo se želeli otresti spon komunizma in prisilnega bivanja v Jugoslaviji. Plebi­scita in osamosvojitve ne bi bilo, ce na volitvah ne bi zmagal DEMOS. Tega smo se zavedali vsi, ki smo takrat sodelovali v ustanavljanju demokraticnih strank, še bolj pa kljucni ljudje osamosvojitve, kot Pucnik, Oman, Janša, Peterle itd. Ta val je pljusknil tudi v Dobrepolje. Bili smo brez znanja o pripravah na volitve in brez sredstev. V marsikom je prevladoval še strah pred represijo, pred izgubo službe itd. Mediji so bili DEMOS-u nenaklonje­ni, tako kot žal še danes. Vse DEMOS-o­ve stranke smo v Dobrepolju organizirale velik shod, ki je bil dobro obiskan. Pot-rebni bi bili še plakati. Obiskal sem po­kojnega Francija Prijatelja, ki je bil tudi zelo zavzet za spremembe. Cez noc je naredil plakat, na katerem je z velikimi crkami pisalo DEMOS in zraven še nekaj parol. Majhen plakat na A4-formatu, da se je dal kopirati. V Stolarni sem celo noc kopiral in vmes hladil kopirca in samo molil, da ne bo pregorel. Naslednjo noc smo plakate razobesili. Ker je bil plakat majhen, smo skupaj lepili po dva, tri, da se je bolj videlo. Uspelo je. Z zmago na volitvah smo odprli pot plebiscitu in osa­mosvojitvi. Ponovno vas vabim k sodelovanju. V naslednji številki se bomo spomnili dogodkov, ki so se nam v 30-letni zgodovini države še posebej vtisnili v spomin. Vabim vas, da sodelujete s kratkimi prispevki. Svoje prispevke (približno 1000 znakov s presledki oziroma približno tretjina tipkane strani) pošljite na elektronski naslov (nas-kraj@dobrepolje.si) ali po navadni pošti (na Obcino Dobrepolje). Sodelujte in ustvarjajte vsebino našega glasila! Nisi sam (Sanja Davidovic) Ko na nebu zasvetijo zvezde in zunaj vse je temno, pomisliš: »Oh, kako sam sem!« in v tebi vse je prazno. A nisi sam, poglej v nebo, tam zvezdica prav sladko smehlja ti se, in glej ga, utrinek z neba hiti, da v sanje popelje te. Zjutraj ptice te zbude in ti s pesmijo lep dan zažele. Poslušaj veter, ki buci, da v tej nevihti skupaj smo vsi! Veter nosi pozdrave naprej, ti pa ozri se in poglej; soncece boža cvetlice lepo, naj bo tudi v tvojem srcu toplo. Kakor metulji, ki na polju lovijo svoj klas, naj tudi do tebe prodre moj glas. Mislim nate, nic se ne boj, raje si kakšno veselo zapoj! Ko bodo težki casi prec, ovir za naša druženja ne bo nic vec! Zato bodi vesel, ker nisi sam, le ljubezen si delimo malo drugace sedaj. Ohranimo stik Trenutne družbene omejitve, ki jih v skrbi za bližnje in zase spoštujemo, nam ne prepovedujejo novih poti do socloveka ter drobnih izrazov pozornosti, kot so prijazne besede, s katerimi izrazimo skrb za pocutje drugega, in pa nasmehi, ki se opazijo kljub maskam. Poiskati moramo nove nacine srecevanj, pri tem pa prepoznati stisko bližnjih in jim dajati upanje. Ohranimo stik! (Povzeto iz božicne poslanice VVIK) Mojca Gacnik Ali gremo vlakca? Vlak velja za enega od velikih izumov in prvih prevoznih sredstev. Ta zahvala gre gospodu Georgu Stephensonu, ki je zasnoval svojo prvo lokomotivo leta 1814. Lokomotive v takratnem casu niso bile ravno prizanesljive do okolja. Z razvojem tehnologije pa se je vse to spremenilo. Vlaki tako danes veljajo za naravi bolj prijazno, ekološko prevozno sredstvo, zato ga vsi uporabljajmo. Na fotografiji je parni potniški vlak na leseni deski, izde­lan s pomocjo spajkalnika za les – tehnika pirografija. Mojca Gacnik Vrtec živi, se igra, smeje, ustvarja Zakorakali smo v novo leto, leto 2021. Vsi smo si zaželeli, da bi bilo prihajajoce leto boljše, bolj zdravo, dostopno, uspešno in srecno. Mojca M., Mojca B., Mojca G., Tanja, Ema, Nina, Veronika, Lucija B. Vsi govorimo, se pogovarjamo samo še o koronavirusu, koliko je okuženih, umrlih in hospitaliziranih. To je seveda trenutno del našega življenja, našega vsakdana. Vsi se spopadamo z nastalo situacijo. Življenje tece, mi pa moramo živeti naprej, gledati optimisticno z željo po novem, starem življenju. Otroci in zaposleni v vrtcu Ringaraja želimo, da se vse vrne v normalni ritem, v cas pred covid-19. Vrtec že tri mesece izvaja dežurno varstvo omejeno, zaradi zajezitve širjenja epidemije. Ceprav je prisotnih manj otrok, je pri nas pestro in se odvijajo razlicne dejavnosti. Predvsem je živahno, igrivo in veselo. Strokovni de­lavci se trudimo, da otroci in starši vsaj za trenutek obcutijo olajšanje in pozabijo na trenutno stanje. Smo živi, zdravi, igrivi, in to je naša glavna naloga, da se imamo lepo. Pov-sod se je ustavil cas, pri nas pa ne. Za to poskrbimo vsi prisotni otroci, starši in zaposleni. Izvajamo raznolike dejavno­sti, ki so razvidne iz priloženih fotografij. Naša najvecja želja je, da se v vrtec cim prej vrnejo vsi otroci, naši prijateljcki, da se napolnijo vse igralnice, vsak koticek s Vsi pa vam klicemo: OSTANIMO ZDRAVI! JVIZ OŠ DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210 | E-naslov: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si Vpis otrok v vrtec Ringaraja za šolsko leto 2021/2022 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jaslicnih oddelkih in v od­delkih od 3. do 6. leta starosti. Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikujemo oddelke. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec s 1. septembrom 2021. Ker bodo nekateri malcki primerni za vstop v jaslicni oddelek šele v zimskih mesecih 2021/22, naj omenim, da je prav, da so vpisani že 1. septembra 2021, ker si le na tak nacin zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: http://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. marca 2021. Ce je prijav vec, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu in pova­bilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravni­ško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokonc­no sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko ji starši dostavijo zdravniško potrdilo. Starši takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec od­dajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje placila oskrbnine v vrtcu. Staršem, ki so oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. aprilu 2020, ni treba ponovno oddati prošnje. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPO­REDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Lepo pozdravljeni. Ravnatelj Ivan Grandovec Sedmošolci poustvarjajo Epidemija koronavirusa je resda zaprla šolska vrata, a ucenci svoja znanja širijo doma, na daljavo. V svojih domovih pišejo, rišejo, pojejo … Pri pouku slovenšcine so spoznali že kar nekaj novih literarnih vrst in junakov in sami napisali nove zgodbe. Da ne bo vse ostalo v njihovih zvezkih, nekaj besedil, ki so nastala izpod rok sedmošolcev PŠ Struge, delimo z vami. Polona Otonicar Pajk Kozel lisec reši jagnje pred volkom Vrocega dne se je šel kozel Lisec past. Bil je žejen in je šel pit. Za njim se je splazil volk, a kozel ga ni videl. Na skalo je ravno v pravem trenutku prišlo jagnje in z blejanjem opozorilo kozla. Ta je hitro zbežal. Volk je bil jezen na jagnje, zato je sklenil, da ga bo pretental. Naslednje jutro je volk zacel oponašati kozla in jagnje je priteklo na travnik ter se ujelo v past z vrvjo. Volk je zvezanega peljal proti svojemu domu. Jagnje je žalostno blejalo in to je slišal kozel. Kozel je sklical svoje brate in sestre. Nabrusili so si rogove in obkolili volka. Volk je videl, da jim sam ne bo kos, zato jo je ucvrl v gozd. Jagnje in kozel sta od takrat dalje najboljša prijatelja. Eva Pugelj, 7. razred PŠ Struge Martin Krpan in Rdeca kapica se srecata Nekega dne je mamica narocila Rdeci kapici, naj vzame košaro, v kateri so dobrote, in naj jo odnese bolni babici. Rdeca kapica se je odpravila na pot. Na pol poti je zavila na jaso in tam nabrala rože za babico. Ko je nabrala rože, se je od­pravila naprej in srecala Brdavsa. Vprašal jo je, kam gre. Rdeca kapica mu je odgovorila, da gre k babici. Brdavs jo je vprašal, kje stanuje njena babica. Ker Rdeca kapica ni vedela, da je Br-davs velik prevarant, mu je povedala. Brdavs se je od Rdece kapice poslovil in hitro odšel, da bi pred njo prišel do babice in jo okradel. Ko je Brdavs prišel, je potrkal in se pretvarjal, da je Rdeca kapica. Babica mu je rekla, naj vstopi. Ko je vstopil, je hit-ro vzel trak in ga zavezal babici cez usta, da ne bi mogla klicati na pomoc. Brdavs je zacel krasti. Ko je prišla Rdeca kapica in to videla, je zbežala in zacela klicati, da bi prišel kdo pomagat. Kar naenkrat se je izza grma prikazal Martin Krpan. Vprašal jo je, kaj je narobe. Ko mu je vse povedala, sta odhitela do babice. Prišla sta pravocasno. Martin Krpan je Brdavsu zvezal roke in ga predal kralju, ki ga je že dolgo iskal, saj je nekaj reci ukradel tudi njemu. Rdeca kapica je babici odvezala trak in ji dala potico. Brdavs je vse vrnil babici, Martin Krpan pa je odšel domov na Sveto Trojico. Rdeca kapica pa je odšla domov ter vse po­vedala mamici. Obljubila ji je, da ne bo nikoli vec govorila z neznanci. Eva Pugelj, 7. razred PŠ Struge Brdavs in kralj Matjaž Nekega dne je v jamo priletel premagani Brdavs. V jami si je obrisal oci, ker ga je Martin Krpan premagal in ga izgnal z Du-naja. Ko si je obrisal solze, je v jami zagledal starega cloveka, ki je imel zelo dolgo brado. Okoli mize je bila ovita vsaj devetkrat. Ko je Brdavs pogledal starca v obraz, je zagledal, da ima krono. Hitro je vzel svojo svetilko in zacel svetiti po jami. Okoli specega starcka so bili sami vojaki. Brdavs se je vpra­šal, kaj se dogaja, in ugotovil, da tudi vsi vojaki spijo. Nato je zagledal veliko vreco zlata zraven starceve glave. Vzel je vreco in se tiho odpravil. Nato so se starec in vsi vojaki zbudili. Vojaki so blokirali pot, da ne bi Brdavs ušel iz jame. Ko se je starec dvignil, mu je vsa brada odpadla. Starec je pokazal na brdavsa in mu rekel: »Vzameš lahko vso vreco, ampak moral jo boš deliti z ostalimi ljudmi.« Brdavs je odgovoril: »Bom.« Starec je ukazal vojakom, naj naredijo pot, da bo Brdavs odšel. Ko je Brdavs šel ven, se je s konjem odpravil v mesto Dunaj, da bi razdelil denar. Nik Krašovec, 7. razred PŠ Struge Kozel Lisec reši jagnje Petra pred smrtjo Nekega dne je bila sredi travnika creda kozlov in ovac. Jagnje po imenu Peter se je zbudilo pred drugimi in postalo žejno. Vedelo je, da je blizu reka, kjer so se vceraj s celotno credo na­pajali sveže vode. Ko je Peter prišel do reke, je zacel piti svežo vodo. Pocutil se je lepo, saj se je naredil precudovit dan. Sonce je sijalo, ptice so pele. Med pitjem vode se je nad njim pojavila velika senca. Pti­ce so odletele, postalo je tiho. Peter se je ustrašil, se nemudoma obrnil. Zagledal je zanemarjenega volka, ki je rencal nad njim. Ta mu je grozil, da ga bo ubil, ce ne odide. Jagnje je zakricalo ter s tem zbudilo vse koze in kozle ter ovce v credi. Kozel Lisec je bil najmocnejši kozel v credi in je hitro pritekel k reki, da bi pomagal pregnati volka. Ko je kozel Lisec prišel do reke, je z rogovi porinil volka v reko, tako da se je volk skoraj utopil. Nato je pridrvela cela creda kozlov in ovac k reki ter gledala, kako se volk utaplja. Ker je bil kozel Lisec dobrega srca, je skupaj z ostalo credo rešil volka iz vode, ta pa je moral pred tem obljubiti, da jih ne bo raztrgal ter da jih bo pustil pri miru. V zahvalo, ker so ga rešili iz deroce vode, jih je volk od takrat naprej cuval pred drugimi zvermi ter tako tudi z njimi odšel v drugi kraj, kjer so imeli ve­liko paše in vode. Nik Krašovec, 7. razred PŠ Struge UVODNIK »Kaj dela novinar? Kako je videti delo za casopis? Do kdaj delate? Kako napisati dober clanek? Katere so lastnosti dobre­ga novinarja?« To je nekaj vprašanj, na katera sem skušala odgovoriti mladim novinarjem Osnovne šole Dobrepolje. V preteklih letih so bile podobne delavnice za ucence, ki sodelujejo pri izbirnem predmetu šolsko novinar­stvo ali pri literarnih krožkih, videti kot uredništvo casopisa, ko smo se zbrali v knjižnicah ali vecnamenskih prostorih kulturnih domov, tokrat pa smo zaradi epidemije delavnico preselili na splet, ki je zdaj nova resnicnost tako za novi- Januar 2021 narje kot ucence. Ti so dobili vpogled, da tudi novinarji v casu koronakrize vecino svojega dela opravimo od doma, da intervjuje in no-vinarske konference spremljamo prek spletnih orodij, prek telefona. V kriznih casih je delo novinarjev še kako po­membno, da javnost informacije o spre­membah ukrepov, o dognanjih znanosti, o epidemiološki sliki doma in po svetu dobi cim prej in da so tocne. Prav zato odgovorne vseskozi zasipamo z vpraša­nji, kdaj bo na voljo dovolj cepiva, kdaj se bodo sprostili ukrepi in kdaj se bo znova odprla šola. u Mladi novinarji so tokrat pisali ravno o tej pereci temi. Kako se sami in njiho-vi sošolci ter tudi ucitelji spoprijemajo s trenutno situacijo. Ni jim lahko, clanki mladih nadobudnih piscev kažejo, da jim šola manjka in da jim spletna omrež­ja že nekoliko presedajo. Raje bi se dru­žili v živo. V svojih novinarskih clankih pa so opozorili na tegobe, ki jih morda zaradi lastnih težav ne vidimo. Saša Senica, novinarka Dela; avtorica ilustracij: Joanna Zajac Slapnicar Mladi vec »visijo« na družbenih omrežjih S sošolko Niko sva se pogovarjali o uporabi družbenih omrežij v tem nena­vadnem casu, ko ni stikov v živo. Ali se je po tvojem mnenju med ka­ranteno zaradi epidemije bolezni co­vid-19 povecala uporaba družbenih omrežij? Zakaj? Nika: Ja, povecala se je, ker imamo veliko dela za šolo in vse poteka prek in-terneta. Seveda pa tudi zato, ker se pogo-varjamo s prijatelji. Koliko ur na dan uporabljaš telefon? Nika: Približno tri ure. Katero aplikacijo uporabljaš naj­vec? Nika: Snapchat in Zoom.* Ali meniš, da je uporaba teh aplika­cij nujna? Nika: Ne. * Snapchat je predvsem priljubljen med otroki in najstniki, ki si prek omrežja poši­ljajo besedilna sporocila, fotografije in vide­oposnetke. Znacilnost tega omrežja je, da po dolocenem casu ali potem, ko prejemnik sporocilo prebere, ta izginejo. Zoom pa je videokonferencni program, ki je doživel razmah ob pojavu epidemije in ga uporabljajo tako mladi kot starejši, pogosto je namenjen službenim sestankom in tudi raznoraznim delavnicam ter šolskim dejav­ nostim. Dijana Trivuncevic, 7. razred »Pogrešam pristen stik z ucenci, sodelavkami in sodelavci« O šoli na daljavo sva se decembra po­govarjali z uciteljico Magdaleno Tanko. Koliko let se že ukvarjate s pouceva­njem ucencev? Ucence poucujem že 31 let. Zace-la sem poucevati 1. septembra 1989 na Osnovni šoli Sticna, od 1. septembra 1992 pa že poucujem na Osnovni šoli Dobrepolje. Katere predmete ste že vse pouce­vali? Prvih pet let sem poucevala tehniko in tehnologijo, potem pa še matematiko. Kako ste se pocutili, ko ste izvedeli, da bo šola potekala na daljavo? Stresno. Menim, da je za vse, ucence in ucitelje, šola na daljavo precej stresna. Zahteva veliko vec priprav in dela, tako za ucence kot za ucitelje. Koliko razredov ucite na daljavo? Na daljavo ucim 9. razred in 8. razred matematiko ter dekleta 7. razreda tehni­ko in tehnologijo. Izvajam tudi dopolnil­ni pouk za 9. razred in 8. razred ter ure DSP. Kako se organizirate? Z delom zacnem že zgodaj zjutraj oko­li 6.30, da pripravim vse za tisti dan. Do-poldne izvajam ure prek Zooma. Popol­dne odgovarjam na e-pošto, popravljam naloge, pripravljam ucne liste, Powerpo­intove predstavitve, pišem rešitve nalog (da si ucenci lažje pregledajo naloge) … Dela ne zmanjka, vecinoma se delo zav­lece do poznih popoldanskih ur. Kdaj imate cas, da naredite ucno snov za ucence, in kdaj to objavite? Ucno gradivo pripravljam po konca­nih Zoom urah, po popravljanju izdel­kov, vecinoma vsak dan popoldne. Veci­noma je odvisno od znanja ucencev, ce je potrebno vec ponavljanja in utrjevanja. Pripraviti moramo tudi gradivo in snov za naslednji teden, kar se objavi v spletni ucilnici v nedeljo ali ponedeljek zjutraj. Ali naredite veliko ucne snovi oziro-ma ali imajo ucenci veliko dela za en teden? Vecinoma se držim letne priprave, tako da je snovi ravno prav. Vecino sno-vi naredimo pri urah prek Zooma, da ucenci nimajo prevec domacega dela in domacih nalog. Domace naloge je precej manj, kot ce bi bili ucenci v šoli. Kako pa izvajate delo na daljavo pri prakticnem pouku tehnike (npr. ucen­ci nimajo doma orodij in pripomock­ov)? Zaenkrat še nismo pri prakticnem delu, še vedno se posvecamo teoriji. Ce bomo še dolgo izvajali pouk na daljavo, bom dobro premislila, kakšne izdelke bodo lahko dekleta naredila doma. De-kleta 7. razreda so zelo vestna, delavna, tako da jim zaupam, da bodo pri prak-ticnem delu pazila na varnost pri delu. Ali od ucencev zahtevate, da odda­jajo nalogo? Vecinoma ja, predvsem, da oddajo preverjanja znanja. Preverjanja znanja popravim, da ucenci vidijo, cesa še ne znajo in kje morajo svoje znanje še utr­diti. Ali vam je šola na daljavo v breme ali je to nekaj, kar že obvladate? Spomladi mi je bila v veliko breme. Sedaj pa stvari že dobro obvladam in z veseljem delam. Bi se pa tako kot vsi raje vrnila v šolo, ker že kar pogrešam pristen stik z ucenci, sodelavkami in sodelavci. Hvala za intervju. Ana Žnidaršic in Hana Adamic, 7. a Trening kar prek interneta Sem Nik iz 8. razreda. Za nogomet sem se odlocil, ker ga igra veliko mojih prijateljev. Nogomet treniram že devet let. Treniram v NK Brinje Grosuplje. Naši treningi trenutno zaradi nastale situacije potekajo malo drugace. Pred koronakrizo smo trenirali štiri­krat na teden po eno uro in pol, za vi-kend pa smo imeli tekmo ali dve. Treni­rali smo na veliki umetni travi. Igrali smo 2. MNZ ligo. Ko se je jeseni zacel drugi val epidemije, smo bili na lestvici cetr-ti. Takrat smo zaceli na treninge hoditi z maskami ter samo dvakrat na teden. S seboj na trening smo morali nositi liste, na katerih je bilo napisano: ce smo bolni, imamo kakšne simptome ipd. Vsak dan smo si morali meriti vrocino ter izvid za­pisati na list. Nato so se zaceli treningi od doma. Vse se je povsem spremenilo. Treninge imamo kar šestkrat na teden. Treniramo pa tako, da nam trener na skupino na Vi-ber vsak teden v nedeljo pošlje navodila za cel teden. Dvakrat na teden moramo poslati npr. svoj cas teka ali kaj podobne­ga. Vsak teden moramo še pogledati dve tekmi in ju analizirati. Moje mnenje o treningih na daljavo je naslednje: Mislim, da bi treningov lahko bilo malo manj, saj imam kar veliko dela za šolo. Na splošno pa pogrešam skupin­sko treniranje, saj je treniranje v eno pov­sem drugacno od skupinskega. Nik Lumbar, 8. b www.pexels.com Anketa o šolanju na daljavo Sem Nina Lumbar iz 7. b razreda in danes vam bom predstavila anketo o šolanju na domu. Povprašala sem nekaj svojih sošolcev, in sicer tako, da sem jih poklicala in jim zastavila vprašanje, oni pa so odgovorili takole: Ali vam je boljša šola od doma ali »prava« šola? Nadja, 13 let: Odvisno, v šoli imam vse prijatelje in mi je lažje, ker dobim razlago uciteljev. Po drugi strani sem pa raje doma, saj lahko preživim vec casa z družino. Neža, 12: Bolje mi je v šoli, saj lahko vec casa preživim s prijatelji. Nika, 12: Raje imam pouk v šoli, saj lahko pridobivam novo znanje od ucite­ljev, ne pa z racunalniškega ekrana. Anže, 13: Bolje mi je v šoli. Mavricni plamen Martin Samec, 6. razred; mentorica Ema Sevšek Že kot malcek sem obcudoval mavricni plamen. Dajal mi je neko lepoto, toplino. Sveca na torti mi je bila vsako leto bolj zanimiva. »Martin, zaželi si kaj in pihni svecko!« sem slišal. Vedno sem se razžalostil, ko je ugasnila, in sem prosil: »Še mi jo priž-gite, še!« Opazoval sem svecke na grobu, v cerkvi, na adventnem vencku, skratka vsepovsod. Veselil sem se praznicnih dni, da bom že sam poskušal prižgati svece. »Au, boli!« sem zatulil. Srce mi je drgetalo, ne od bolecine, ampak od že­lje, da spet prižgem. Rad sem bil ob ba­bici in jo prosil, naj zakuriva krušno pec: »O, kako lepo gori! Še daj drva, prosim, babi. Najbolj pa sem bil vesel, ko smo šli v gozd. »Ali lahko danes zakurimo kup suhih vej? Po porocilih sem slišal, da je sedaj dovoljeno kurjenje v naravi,« sem povedal. Mami je prikimala: »Seveda, danes bomo pekli krompir v žerjavici.« Ogenj je bil velik. Oci mi je prišepnil: »Ali kaj slišiš? Tako se oglašajo hudic­ki, ko plešejo.« Mene pa ni nic strašilo. Pritegnil me je ogenj, ker je bil lep, vseh S katerimi težavami se soocaš v da­našnjem casu? Nadja, 13: Pozabljam pošiljati naloge. Neža, 12: Veliko dela imam, ucenje, domace naloge, spraševanja … Nika, 12: Soocam se s slabo organiza­cijo in motivacijo. Anže, 13: Zelo mi je dolgcas. Kaj pocneš v prostem casu med ka­ranteno? Nadja, 13: Sem na Zoom srecanjih, gledam televizijo, sem na telefonu, vsak dan grem na sprehod. Neža, 12: Veliko snovi se moram uciti, sem na Zoomih, preživljam cas z druži-no, veliko sem zunaj. Nika, 12: Berem knjige, veckrat grem z družino na sprehod. Anže, 13: Igram igrice, delam za šolo. Nina Lumbar, 7. b barv. »Veckrat imejmo tak piknik,« sem dodal. V vasi smo imeli nekoc kres, tak-rat sem imel možnost gašenja. Prvic sem imel v rokah gasilsko cev. »To je pa kar težko,« sem pozneje premišljeval. Velik požar sem videl nekega zimskega dne. Videlo se je, da gori cel Videm. Srce mi je razbijalo. Mami mi je povedala, da se požar ni širil na druge objekte. Se sreca, da so gasilci zavarovali dom sv. Terezije. Zagorel je zadružni hlev. Prišle so težko pricakovane pocitnice in teta mi je predlagala: »Ali greš z me-noj? Kurila bova ogenj.« »Seveda, imam že pripravljen nahrbtnik,« sem pripo­mnil. Bil je precudovit dan. Pri sosedu so imeli veliko kmetijo in dva fanta moje starosti. Igrali smo se, ker pa je sonce že zahajalo, smo si zaželeli: »Lahko noc!« V lepem mirnem spancu me je teta zbudi-la: »Daj, pohiti, pri sosedu se nekaj do-gaja!« Skocil sem in videl svetlobo. »Saj to je ogenj, mavricni plamen!« sem z ve­seljem vzkliknil. Na tetinem obrazu sem opazil žalost in strah. Hiša je bila v temi. Teta je s pestmi tolkla po vratih in kricala: »Zbudite se, ogenj je v poslopju!« Jaz pa sem kot okamnel gledal, kako je ognjeni mavricni plamen plesal zdaj v levo, zdaj v desno. Iskre so švigale visoko v zrak. Zag-ledal sem strica. V pižami je tekel proti hlevu. Za njim je stekla žena in vpila: »Pazi, Lojze!« Teta je hitro klicala številko 112 in povedala vse podatke. Kmalu smo zaslišali sireno gasilskega vozila. Gasilec je dal hitra navodila za umik ljudi in živa­ li. Poklical je še okrepitev po CB-postaji. Nacelnik je dejal: »Napad 2 in 3, napelji­te vod B na južno stran, 4 in 5 na sever. Prvi napad z IDA hitro na podstrešje! Tam so mlade muce!« Fanta sta bila ve­sela, ko sta dobila macjo družino. Ogenj pa je v tistem trenutku pokazal še vecjo moc. Dvignil in razširil se je na vse stra­ni, pokalo je in takrat sem slišal hudicke plesati. Žareci jeziki so se dvigovali in li­zali streho. Ogenj je požiral in goltal vse, kar je dosegel, treske so pokale, mavricni plameni so se kot ptice z ognjenimi pe­rutmi dvigovali visoko v nebo. Upanje, da bo ostal kozolec, je splavalo po vodi. Slišal sem soseda: »To je pa res velik pete­lin.« Ogenj se je dobro prijel. »Odstranite se!« je zaklical poveljnik. Hišo so brizgali in jo varovali. Debele solze so tekle ženi: »Kaj bo z našo kmetijo? Bog pomagaj! Velika nesreca nas je doletela.« Mož jo je tolažil. Gasilci so organizirano delali. Po dolgem trudu so ogenj zadušili. Dim se je še kadil. Ostal je samo še zažgan zid hleva. Sledilo je povelje: »Intervencija je zakljucena, pospravite orodje! Vzrok vž­iga še neznan. Verjetnost v napaki elek­tricne napeljave. Cas prihoda 22.45, cas Požar Ela Zajc, 7. a; mentorica Ema Sevšek Bil je poletni dan, listi dreves so šelesteli, medtem ko je pihal veter. Že dolgo ni de­ževalo in tla so bila sušna. Rastline so že povešale svoje cvetove ter liste in cakale, da pride ponovno dež. Novakovi in Lenarcicevi so se dogovo­rili, da bodo skupaj pekli koruzo, ki jo je pridelala družina Lenarcic, ter hrenovke nad ognjem pri Novakovih za hlevom. Lana in Klara Novak sta bili že cel te-den vznemirjeni zaradi srecanja z Lenar-cicevimi. Tudi Lenarcicevi so se že veseli­li srecanja in peke hrenovk ter koruze. Na dan peke je bila suša in veter je pihal, a odhoda 4.15.« Lojze in vsi domaci so se zahvalili: » Hvala, da ste obvarovali hišo!« Koliko škode, strahu se lahko zgodi kadar koli in komur koli, ce je premalo previdnosti. Sedaj se bliža novoletni cas. Bodite pozorni, nikar ne prižigajte sami odrasli se niso zavedali nevarnosti poža­ra. Kot je bilo dogovorjeno, so pekli, a kar naenkrat je mocno zapihalo in poneslo je iskrice na kozolec. Ta se je hitro vnel. Maja in Klara sta v en glas zavpili: »Gori kozolec!« Lana je že neizmerno kricala in tekala, saj je postala panicna. Odrasli so hitro odpeljali otroke stran od ognja, sami pa so poklicali gasilce. Hitro so priš­ li. V bližini je bil podzemni hidrant, zato so gasilci zaceli gasiti z vodo iz podze­mnega hidranta ter si pri tem pomagali s cevmi ter turbo rocnikom. Poveljnik je vsem govoril, kaj naj storijo. Medtem ko so gasilci gasili, je Lanina mati pomirila Lano in ji rekla: »Lana, še vse bo dobro. ognja, pirotehnike, ce niste prepricani o varnosti ljudi, živali in objektov. Od tis-tega požara dalje vem, da majhen nežen mavricni plamen pobesni in se razvije v požrešen mavricni plamen. Važno je, da hiša ne zgori.« Kozolec je cisto zgorel, so pa gasilci poskrbeli, da se ni požar razširil na hišo. Dva gasilca sta ostala še na kraju požara cez noc. Ce bi se še enkrat vnelo, bi hitro ukrepala in tako zajezila morebitno škodo. Na sre-co se ni vec vnelo, Maja, Klara ter Lana so se zacele zavedati, kako pomembno je ukrepati ob požaru, zato so se skupaj prijavile na gasilske vaje. Maja je cez dvajset let celo postala poklicna gasilka ter je pomagala vsem v stiski ter gasila požar, kjer je bilo to pot-rebno. Lana pa je postala pisateljica in je s pomocjo Maje napisala tudi knjigo o pravilnem ukrepanju ob požaru. Vsak kdaj potrebuje pomoc – izpoved prostovoljca Mogoce je razmišljanje o prostovoljstvu v teh casih, ko se na razlicnih podrocjih spoprijemamo z epidemijo covida-19, še nekoliko bolj na mestu. Organizacije, predvsem zdravstvene in domovi za ostarele, se spopadajo s pomanjkanjem kadra, njihovi programi pa morajo teci kljub temu. Zato uporabljajo tudi pomoc prostovoljcev. Med tistimi, ki se najveckrat odzovejo na pomoc, so vsekakor gasilci, redkeje, kot bi bilo pricakovati, pa se vkljucujejo tudi drugi. Naletel sem na odlicen primer pomoci, ki jo s prostovoljnim delom opravlja eden naših obcanov, ki pa ne želi, da bi njegovo ime razkril javnosti. Pomembnejše od imena je seveda njegova pozitivna zgodba, ki je lahko navdih tudi za nas, da kdaj priskocimo na pomoc, ko nas bo kdo potreboval. Bojan Novak Zakaj ste se odlocili, da boste svoj cas namenili delu v zahtevnih razme-rah in pomagali zaposlenim? Res je, kot prostovoljec sem zacel de­lati v zacetku decembra v enem od do-mov za starejše v Ljubljani. Sam vem, da kdaj tako jaz kot tudi vsi drugi potrebuje-mo pomoc. Zato sem se odlocil pomaga-ti. Na usposabljanju prostovoljcev, ki ga je organiziral Rdeci križ za pomoc v do-movih starejših ob epidemiji covida-19, sem ugotovil, da vecina prostovoljcev ne želi pomagati v rdeci coni. Ker sem pa vedel, da potrebujejo najvec pomoci ravno tam, sem se sam odlocil, da grem v rdeco cono. Kot prostovoljec ste zadnje tedne dejavni v enem od slovenskih domov za starejše. Kako lahko opišete svoje delo in razmere v domu v casu epide­mije covida-19? Ko sem prvi dan zacel delati, od mene niso pricakovali veliko, ne samo za tisti dan, temvec sem dobil obcutek, da so pricakovali, da jim bom pomagal bolj z razdeljevanjem hrane, pri hranjenju starejših ter pogovorih z njimi. Ker sem imel sam željo storiti še kaj vec, sem se hitro navadil tudi nege in drugih stvari. Razmere v domu, še zlasti v rdeci coni, so bile zelo slabe. Oskrbovanci niso smeli ven iz svojih sob, tisti, ki bi to še lahko storili, niso imeli nobenega druženja. Videli so lahko samo osebje, ki pa je bilo obleceno v za-šcitno opremo: skafandre, maske, roka-vice, vizir … skratka, neprepoznavno. In take razmere so pustile tudi svoj davek. Oskrbovancem se je stanje slabšalo fi-zicno, ker se niso mogli razgibavati, niso imeli fizioterapij, in seveda povrh tega še okužba s koronavirusom. Seveda pa tudi psihicno, saj ni bilo niti obiskov svojcev ne medsebojnega druženja, osebje pa je bilo cisto »zamaskirano«. Kako skozi svoje oci po vsem opra­vljenem prostovoljnem delu ocenjuje­te pripravljenost ljudi, da se javijo za prostovoljno pomoc? Ljudje smo družbena bitja in potrebu­jemo drug drugega in smo si pripravljeni pomagati in stopiti skupaj. Zdi se mi pa, da v teh casih, ko smo že tako dolgo pod-vrženi raznim ukrepom, ljudje že sami potrebujejo pomoc. Zadaj pa tudi »naj­mocnejši« od nas cutimo psihicne, fizic­ne in ekonomske posledice. Zaradi tega tudi težje stopimo skupaj in pomagamo drugim, ker imamo obcutek, da že sebi in svojim najbližjim težko pomagamo. Ste v tednih pomoci v domu za osta­rele dobili take izkušnje in obcutke, ki vas bodo tudi v prihodnje motivirali za prostovoljno delo in pomoc? Da, seveda. Veliko mi pomeni, da lah­ko olajšam delo zaposlenim in poskusim vsaj malo polepšati življenje starejšim. Z vec oskrbovanci sem se zbližal. Najlepše je, ko vidiš sreco in hvaležnost v oceh os­krbovancev tudi zaradi najmanjše stvari, tudi ce je to samo en lep pozdrav. Prostovoljno delo opravljam tudi za­radi svojega boljšega pocutja, saj službe trenutno nimam, casa pa imam dovolj. Rad pomagam ljudem in gotovo se bom še kdaj odlocil za prostovoljno delo. ¦ Otrokom prijazna predstavitev bolezni covid-19 Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije smo zaznali, da so informacije o pandemiji namenjene predvsem odraslim, pri cemer otroci ostajajo izpušceni. Breda Krašna, generalna sekretarka pripravili otrokom prijazno gradivo, ki da bi letak uporabljali tudi starši in uci­ orisuje širšo sliko delovanja cloveške-telji kot ucni pripomocek in referenco za Odvisni so od podatkov, ki jim jih pos-ga telesa v boju proti virusom ter hkrati podajanje znanja otrokom. ¦ redujejo bodisi starši bodisi ucitelji ali podaja kljucne informacije o trenutnem pa jih sami najdejo na spletu. Zato smo koronavirusu SARS-CoV-2. Naša vizija je, Intervencije v Gasilski zvezi Dobrepolje v preteklem letu V letu 2020 smo v GZ Dobrepolje uspešno opravili 17 intervencij. Na intervencijah je skupaj sodelovalo 245 operativnih gasilcev. Intervencije je aktiviral regijski center (112). Boštjan Hren, poveljnik GZ Dobrepolje V tabeli 1 so prikazane intervencije in število operativnih gasilcev na njih. Tabela 1: Intervencije v letu 2020 Zap. št. Datum interven­cije Vrsta intervencije Vodja Št. gasilcev 1 16. 1. 2020 Požar, eksplozija VIDEM 13 2 8. 2. 2020 Požar, eksplozija VIDEM 22 3 3. 3. 2020 Tehnicna in druga pomoc HOCEVJE 4 4 6. 4. 2020 Požar, eksplozija ZAGORICA 6 5 28. 4. 2020 Požar, eksplozija ZAGORICA 14 6 10. 6. 2020 Požar, eksplozija STRUGE 8 7 22. 6. 2020 Tehnicna in druga pomoc VIDEM 11 8 16. 7. 2020 Tehnicna in druga pomoc VIDEM 8 9 3. 8. 2020 Tehnicna in druga pomoc PONIKVE 17 10 23. 8. 2020 Požar, eksplozija ZDENSKA VAS 27 11 30. 8. 2020 Tehnicna in druga pomoc KOMPOLJE 7 12 30. 8. 2020 Tehnicna in druga pomoc KOMPOLJE 11 13 3. 10. 2020 Tehnicna in druga pomoc PONIKVE 12 14 12. 10. 2020 Tehnicna in druga pomoc VIDEM 3 15 8. 11. 2020 Požar, eksplozija VIDEM 26 16 22. 11. 2020 Požar, eksplozija VIDEM 33 17 26. 12. 2020 Tehnicna in druga pomoc ZAGORICA 23 SKUPAJ 245 Prostovoljni gasilci smo na voljo 24 ur na dan sedem dni v tednu in tako celo leto. S seboj nosimo pozivnik, ki se v pri­meru intervencije sproži z mocnim pi-skom, pravkar pa se dogovarjamo, da bi uvedli novost z aplikacijo na telefonu, ki nam bo omogocala še boljšo odzivnost. V GZ Dobrepolje je trenutno 158 opera-tivnih clanov, ki so pripravljeni in uspo­sobljeni za operativno delovanje. V GZ Dobrepolje imamo izdelan ope-rativni požarni nacrt aktiviranja gasilskih enot. Ta nacrt ima regijski center ReCo, ki aktivira enote za same intervencije. Nacrt aktiviranja gasilskih enot ima I., II. in III. poziv. Vsako PGD ima svojo nalogo z namenom, da so vsa društva enakomerno vkljucena v sistem zašcite in reševanja. V GZ Dobrepolje imamo osrednjo enoto PGD Videm III. katego­rije, PGD Ponikve in Zdenska vas sodita pod II. kategorijo, PGD Zagorica, Ho­cevje, Kompolje in Struge pa pod I. ka­tegorijo. PGD Videm kot osrednja enota je poleg krajevnega PGD pozvano na vse intervencije. Ob prihodu prve enote PGD na lokacijo intervencije se po pre­gledu in oceni situacije po potrebi dodat-no aktivirajo tudi druge enote ali pa se pozovejo, da se vrnejo v gasilski dom, ka­dar ni potrebe po dodatnih okrepitvah. Pri tem naj omenim, da je zaradi pravil­nosti ustreznega posredovanja izredno pomembno, da vsak, ki klice na številko 112, natancno in tocno posreduje kraj in vrsto dogodka. Gasilske enote morajo glede na kate­gorijo zagotoviti prvi izvoz praviloma v casih, prikaznih v Tabeli 2. Tabela 2: Reakcijski casi gasilske enote (GE) GASILSKA ENOTA REAKCIJSKI CAS GE I. kategorije 15 min GE II. kategorije 10 min GE III. kategorije oz. osrednja enota 5 min GE IV. kategorije 5 min GE V. kategorije 5 min GE VI. kategorije 1 min GE VII. kategorije 1 min Posamezne enote PGD se glede na vrsto intervencije aktivirajo po nasled­njem sistemu: • Ob manjših zacetnih požarih, dim-niških požarih, smetnjakih se aktivi­rata osrednja enota in krajevna enota PGD. • V primeru poplav, žleda ali vetroloma se aktivirata krajevna enota PGD in osrednja enota. • V primeru tehnicne intervencije ali prometne nesrece se aktivirajo GEŠP Ribnica, ki pokriva teritorij Dobre­ poljske doline, oz. GEŠP Kocevje, ki pokriva Struško dolino, osrednja eno­ta, krajevno PGD in PGD Zdenska vas (GEŠP – gasilska enota širšega pome­na). • V primeru nesrece z nevarnimi snov-mi, razlitja goriv ... se aktivirajo osre­dnja enota, krajevno PGD in enota PGD Ponikve, GEŠP. • V primeru požara na stanovanjskih objektih, vecjih gospodarskih objek­tih, šoli, vrtcu ... se aktivirajo osrednja in krajevna enota PGD ter enota PGD Zdenska vas. V tem primeru so v II. pozivu hitro aktivirane še druge eno­te PGD. • Pri požarih v naravnem okolju se ak­tivirajo PGD Zagorica in Hocevje ter krajevna enota PGD. • V primeru reševanje iz globin ali z vi-šin se aktivirata krajevna enota PGD in PGD Kompolje. • Ob pomoci z AED-jem (avtomatski eksterni defibrilator) se aktivirata osrednja enota in krajevna PGD. Sedaj ima vsaka vas svoj AED. Namen teh je, da jih vašcani lahko uporabijo tudi sami, brez pomoci prostovoljnih gasil­cev. V preteklem letu se je izkazalo, da prav to omogoca hitro odzivnost, ki je pri pomoci z AED-jem izrednega pomena. Tako smo v preteklem letu imeli uspešno posredovanje, saj je oseba preživela. V GZ Dobrepolje smo torej organi­zirani tako, da so vsa PGD vkljucena in opremljena po sistemu razpršenosti in specialnostih delovanja. Društva se tako glede na specialnost opremljajo in izo­bražujejo, saj je pomembno, da so vse enote vkljucene enakomerno v delova­nje sistema za zašcito in reševanje. Z gasilskim pozdravom »Na pomoc!« ¦ Prazniki po gasilsko Na božicni dan sem po kosilu pocival na kavcu, ko me je tako kot nickolikokrat poprej zarezalo v pasu, kjer je bil pripet pozivnik. Ob pripombi domacih, da ni potrebe, da nosim pozivnik s seboj, sem se spomnil dogodkov, ki so se primerili pred letom, ko smo 26. decembra 2019 imeli kar dve intervenciji. Uroš Gacnik, za PGD Videm - Dobrepolje Ena izmed teh dveh je bila tudi oživlja­nje neodzivne osebe, ki se takrat ni dob-ro koncala. Ko sem se tako poigraval s spomini, sem še pikro pripomnil, da bo letos tudi rado tako, saj so ljudje ob praz­nicnih casih doma. Takrat se radi »malo« rekreirajo po obilni in bogati prehrani prejšnjih dni. Prav tako ljudje praznicni cas izkoristijo/-mo za fizicno dejavnost in morda pri tem tudi malo pretiravamo. Po tem razmišljanju in obujanju spomi­nov so mirno minili vecer, noc in tudi naslednji dan vse do popoldneva. In je … zapiskalo. »AED – ZAGORICA NA KONCU VASI – NEZAVESTNA OSEBA,« je bilo sporo-cilo, ki se je izpisalo na pozivniku. Na intervencijo smo clani PGD Videm -Dobrepolje izvozili z GVM-1 (v katerem imamo namešceno vso potrebno opre-mo za reanimacijo in prvo pomoc). 12 operativcev v piclih dveh minutah po prejemu poziva. Ko smo prišli cez nekaj minut na kraj nezgode, so bili na mestu že clani PGD Zagorica, ki so zaceli rea­nimacijo. Pri obolelem so bili prisotni njegova žena in dva obcana, ki sta se slucajno pripeljala na kraj nezgode ter o dogodku nemudoma obvestila številko 112.Žena namrec ni imela telefona. So pa že sami zaceli masažo srca, kar je v teh trenutkih kljucnega pomena. Po prihodu smo preverili življenjske znake, priklopi­li AED, pridobili potrebne informacije o casu dogodka, možnih pridruženih bole-znih nenadno obolelega, casu izvajanja masaže srca, izvedli vpihe z dodajanjem kisika … Po vseh izvedenih postopkih in po treh šokih, ki jih je AED sprožil, se je oboleli zacel zavedati, srce mu je ponov-no zacelo biti. Veselje v oceh vseh sode­lujocih in custva, ki so preplavila telo, so bili nepopisni. Gospoda smo oskrbeli in pocakali na reševalno vozilo, ki je iz Lju­bljane prišlo kakih 15 minut za tem. Re-ševalci so dokoncno oskrbeli gospoda, ga prepeljali v ljubljanski UKC, kjer je ostal na nadaljnji obravnavi. Po znanih infor­macijah je gospod že odpušcen domov. Praznicni sprehod bi se za gospoda lahko tragicno koncal, ce ne bi bilo v tej prigodi vec srecnih nakljucij. Se bo pa 26. december 2020 videmskim gasilcem za­gotovo vtisnil v spomin kot dan, ko smo uspešno posredovali pri zastoju srca. Ves trud rednih mesecnih vaj, ki se izvajajo na podrocju prve pomoci, kot tudi trud vseh certificiranih prvih posredovalcev in strokovnih clanov društva, ki znanje neutrudno predajajo na druge opera-tivce, je sedaj poplacan. Kljub vecini grenkih izkušenj nam ta dogodek vliva upanje in nove energije v delo, ki je na­menjeno reševanju cloveških življenj. Še bomo delali, še izobraževali, da bomo lahko kakovostno pomagali. Ob prihodu v gasilski center smo po­polnili porabljeno opremo, si vošcili lepe praznike in veselo odšli v svoje domove. Na silvestrovo pa nam je zopet zastalo srce, ko se je ob 18.00 oglasil pozivnik  ... na sreco je bil tokrat le test, tako smo novo leto pricakali v objemu najbližjih. Pa srecno in predvsem zdravo 2021! ¦ Dimniški požar na Vidmu Zima je v polnem razmahu pokazala svoje zobe in z nizkimi temperaturami dokazala, da z njo ni šale. Ob hudem mrazu ljudje še dodatno poskrbimo, da nam je toplo. Pri tem pa se moramo zavedati vseh nevarnosti, ki nam jih pregrevanje dimniške tuljave lahko prinese. Ceprav so tovrstni požari zaradi ustrezne gradnje vse redkejši, še vedno prihaja do njih. Pomembno je, da se požara kot obcani ne ustrašimo, o svojem videnju pa obvestimo številko 112 ter ponudimo pomoc sosedu. Uroš Gacnik, PGD Videm Dobrepolje 14. januarja 2021 ob 17.54 smo bili gasil­ci PGD Videm - Dobrepolje pozvani na gašenje dimniškega požara. Požar so pravocasno opazili domaci, ko jih je na to opozorilo nenavadno bob-nenje v dimniku. Na pomoc je v trenutku priskocil sosed, ki je tudi operativni clan PGD Videm. Lastniku je uspelo pogasi-ti ogenj v peci medtem, ko se je klicalo na številko 112. Ob prihodu smo gasil­ci s termovizijsko kamero preventivno pregledali dimniško tuljavo in prostore, ki so v stiku z dimnikom. Ker je streho pokrival sneg ter je bila že tema, je bila potrebna posebna previdnost pri dosto­pu in sestopu s strehe. Ko smo dostopili do vrha dimnika in ko je ogenj v tuljavi prenehal, smo dimnik ocistili ter ugotav­ljali morebitne poškodbe tuljave. Za nastanek požarov so najveckrat krivi stari in dotrajani dimniki, grajeni iz kamna ali opeke. Ce ne želimo, da nam zagori dimnik, sta potrebna redno cišcenje in uporaba suhih gorljivih ma-terialov, ki ne dimijo in cisto izgorevajo. Pomembno vlogo igra ustrezna gradnja dimnika, ki je v skladu s predpisi in stan­dardi. Kako prepoznati dimniški požar? Zacetno fazo dimniškega požara pre­poznamo po mocnem temnem dimu, v intenzivni fazi gorenja oblog pa vidimo tudi iskre ali plamen na izhodu dimnika. V tuljavi glasno prasketa in bobni, možni so tudi smrad v hiši, vroce stene, ki ob-dajajo dimnik, vroce rozete in dimniška vratca. Ko to slišite, vedite, da se priprav­lja dimniški požar. Potrebno je takojšnje ukrepanje. V primeru dimniškega požara upošte­vajte dve temeljni pravili: 1. NE ODPIRAJTE DIMNIŠKIH VRATIC. 2. DIMNIŠKEGA POŽARA NE GASITE Z VODO, saj lahko pride do eksplozije. Takoj ko opazite prve znake požara, poklicite telefonsko številko 112 in spo­rocite nujne podatke. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruh­neta v prostor. Dimniški požar naj ome­jijo ter, ce je potrebno, pogasijo gasilci. V dimnik NE SMEMO ZLIVATI VODE! Voda se v dimniku upari. Pri tem se lahko poškodujeta vi in dimnik. Ob dimniškem požaru se voda spremeni v paro, ki mocno poveca svoj volumen. Iz enega litra vode nastane tudi do 1700 litrov pare. Posledica sta eksplozija in porušitev dimnika, ogenj pa se razširi na okoliške gorljive materiale. Ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimom in plini, nevaren je predvsem CO (ogljikov mo-noksid). Omogocite gasilcem dostop do mes-ta požara. Ce je mogoce, je treba omo-gociti dostop do dimnika po vsej višini, od dimnika odmakniti morebitne gorlji­ve materiale in se pripraviti na gašenje zacetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kriticnih tockah dimnika, kot so prikljucek na dimnik, iz­tocna in cistilna dimniška vratca, prehod skozi strope in streho, morebitne gorljive obloge in pohištvo ob dimniku. Tempe-ratura gorenja saj in smol v dimniku je lahko višja kot 1000 stopinj Celzija. Po koncanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kriticnih mestih – prehodih skozi strope in stre-ho – nadzorovati še nekaj ur, dokler se dimnik in površine ne ohladijo pod 85 stopinj Celzija. Po požaru naj dimnik pregleda in ocisti dimnikar. Poskrbite za preventi­vo in preprecite požar v dimniku. Nikoli ne uporabljajte vlažnega ali smolnatega lesa, saj je prav takšen les pogost razlog za požar v dimniku. Ne kurite kartona in okrasnega papirja. (Vir: spletne strani MORS, URSZR) Koronavirus v Zavodu sv. Terezije Še pred zacetkom marca 2020, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom, smo se v našem domu, Zavodu sv. Terezije, zaceli intenzivno pripravljati na morebitno okužbo. Zaupali in verjeli smo, da smo dovolj strokovni, odgovorni, disciplinirani, da imamo dovolj veliko željo in voljo, da se okužbi v našem domu kljub razglašeni epidemiji oz. pandemiji lahko izognemo. Sabina Lenarcic In smo se, vse do 26. decembra 2020, ko smo se kot zadnji dom za starejše v Slo­veniji spopadli s prvo okužbo med stano­valci. Samo dan kasneje je bilo izvedeno cepljenje stanovalcev proti covidu 19, a žal teden dni prepozno. Veliko se je govorilo in pisalo po medi­jih, kako je treba v DSO-ju (dom za starej­še obcane) zagotoviti bele, sive in rdece cone, kamor se namešcajo zdravi stano­valci, stanovalci s potencialno okužbo in stanovalci s potrjeno okužbo. Ker naš dom ni grajen za tovrstne izolacije in za­radi same velikosti doma tega ni mogoce zagotoviti znotraj doma. Prostor za rdeco cono smo iskali zunaj. Pri tem najprej iz­rekam zahvalo g. župniku Francu Škulju, ki nam je bil pripravljen odstopiti pro-store župnijskega mladinskega centra, a smo zaradi velikosti morali iskati drug, primernejši prostor. Božja previdnost je bila, da sta koncanje športne dvora­ne na Vidmu in potrebnost naše rdece cone casovno sovpadala. Velika hvala g. županu Igorju Ahacevcicu, ki je skupaj s podžupanom Jožetom Prijateljem imel posluh in skrb, da nam je omogocil, da smo športno dvorano lahko pripravili in pridobili potrebno dokumentacijo za potrebe rdece cone. Ko je prišlo do izbruha virusa v domu, se je žal tudi pri nas izkazalo, da se šir­jenja virusa kljub uporabi vseh zašcitnih ukrepov in opreme ne da zajeziti. Po dr­žavnem protokolu smo prve stanovalce s potrjeno okužbo s covidom 19 zacasno premestili v bolnišnico, naslednji po­zitivni stanovalci so bili premešceni v športno dvorano oz. tocneje v prostore in kabinete ob športni dvorani. Pripra­vili smo 35 postelj, opremljenih s pot-rebnimi koncentratorji in zalogami ki­sika, opremo in materialom za izvajanje zdravstvene nege in oskrbe, vzpostavili racunalniško povezavo z maticnim do-mom, poskrbeli za zasebnost in tudi za druženje stanovalcev v rdeci coni … Za­posleni so opravljali 12 urni delovnik, da smo zagotovili loceni, potrebni kader v rdeci, sivi in beli coni. Danes, po manj kot mesecu dni, ni­mamo v domu vec nobenega stanovalca z aktivno okužbo, ceprav je bila okuže­na vecina stanovalcev in skoraj polovica zaposlenih. Kaj smo stanovalci in zapos­leni v domovih za starejše prestajali od zacetka prve razglašene epidemije, si verjetno ne more predstavljati nihce, ki tega ni doživel, izkusil, nemogoce si je predstavljati, kakšen »cunami« prinese okužba s seboj. Vsem stanovalcem se zahvaljujem za izjemno razumevanje, strpnost in potr­pežljivost ob vseh ukrepih, ki smo jih in jih še vedno izvajamo v domu z name-nom preprecevanja širjenja okužb. Zave­damo se, da vam ni bilo lahko, zato smo vam še toliko bolj hvaležni. Hvala tudi svojcem in prijateljem naših stanovalcev, ki ste nas spodbujali in podpirali, ko nam je bilo najtežje. Veliko nam je pomenilo. Hvala clanom CZ in prostovoljnih gasilcev razlicnih PGD-jev, ki so pod vodstvom poveljnika CZ, Aleša Strnada, pomagali pripraviti in izprazniti prosto-re v športni dvorani, preselili postelje iz našega doma, poskrbeli za prevoz postelj iz DSO Grosuplje in DSO Crnomelj, pred športno dvorano postavili šotor CZ, ki je služil za potrebe rdece cone, postavili 80 m zašcitne ograje okoli dvorane, pripra­vili prostor za okužene odpadke in po izpraznitvi zunanje rdece cone pomagali vzpostaviti prvotno stanje … Hvala prostovoljcema Mateji Lohkar in Bojanu Novaku, ki sta v casu zunanje rdece cone skrbela za prevoz hrane in perila od doma do športne dvorane in nazaj, skrbela za prevoz testov in kisika. Hvala sodelavki Janji Novak in njenim pomocnikom ter clanicam Karitas, ki so zaposlenim izkazali podporo in jim prip­ravili pakete z domacim pecivom, sokovi in sadjem. Zahvala gre Prizmi Ponikve, DSO Cr­nomelj, DSO Novo mesto, DSO Grosu­plje, ZD Grosuplje in Zbornici – Zvezi, ki so nam »posodili« zdravstveni kader, ki je vskocil na pomoc v casu okužb na­ših zaposlenih. Ob tem se je pokazalo, kako težko je najti v naši obcini preno-cišca. Hvala Maruši in Alešu Adamic iz Ponikev ter Marjanci in Zvonetu Centa iz Turjaka, ki so ponudili prenocišca tem prostovoljcem. Posebna zahvala pa gre vsem našim zaposlenim in našemu »prostovoljcu« Jošku Ahcu. Delali ste v neverjetno tež­kih delovnih pogojih, pokazali veliko osebnega odrekanja, truda in napora. Ponosna sem na vas, saj ste še enkrat vec pokazali in dokazali, da imate izjemno srcnost in predanost. Dokazali smo, da samo s skupnimi mocmi, z veliko strp­nosti, sodelovanja in razumevanja lahko premagamo tudi tako težko izkušnjo. Bog povrni vsem in vsakemu pose-bej! ¦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Dragi naši clani, zdaj zdaj bo leto dni, odkar smo imeli zadnjo sejo upravnega odbora, na kateri smo se pripravljali na obcni zbor društva. Potem pa iz tega ni bilo nic, ne obcnega zbor, ne druženj, ne izletov. Naše delovanje se je povsem ustavilo. Obcni zbor smo izpeljali korespondencno, tako da smo lahko oddali zakljucni racun. Vse kaže, da letos ne bo nic drugace. Na osnovi okrožnice Mestne zveze upokojencev Ljubljana (kamor spada naše društvo) smo prejeli navodila, po kakšnih postopkih naj izpeljemo letošnji obcni zbor, kajti sklica clanov društva tudi letos zaradi vladnih ukrepov ne bo mogoce izpeljati. Tudi za letos priporocajo, da ga izpeljemo korespondencno. Ker pa je letos pri nas volilni obcni zbor, tega ne bo mogoce izpeljati. Mo­goce poleti, ce bo situacija s korono drugacna. Pozivam clane, ki so pripravljeni kaj vec sodelovati pri vodenju društva, da se prijavijo. Vabim pa tudi nove upokojence, da se nam pridružijo in z nami delijo lepe trenutke v tretjem življenjskem obdobju. Obvestilo za vse, ki ste prijavljeni za letovanje za marec, da smo rezervacijo stornirali in jo prenesli v mesec maj. Upamo, da nam bo v tretje uspelo. Groza nas je, ko spremljamo številke umrlih. Tudi naše vrste se redcijo, sedaj štejemo le 291 clanov. Pred 18 leti, ko sem za-cela delovati v društvu, je bila številka veliko višja, kar 452 nas je bilo. Že ta številka nam pove, kako smo minljivi. V letu 2020 so se od nas poslovili: 1. Franc NOVAK, Kompolje 2. Liljana GRM, Videm 3. Franc POJE, Predstruge 4. Anton CIMERMAN, Mala vas 5. Stane BOŠTJANCIC, Videm 6. Anton PAVLIN, Ponikve 7. Julija NOVAK, Videm 8. Anton ERCULJ, Zagorica 9. Anton ŠKODA, Vodice 10. Mirko BAMBIC, Ponikve 11. Jože HREN, Zagorica Letos pa so že odšle: 1. Ana Marija MAROLT, Predstruge 2. Anka KASTELEC, Zagorica 3. Toncka ZUPANCIC, Kompolje IMEJMO JIH V LEPEM SPOMINU! Ceprav smo ob tem branju turobnih misli, vseeno stopajmo naprej mocni in v želji, da se kmalu srecamo ali pa se zapelje-mo na kakšen lep izlet. Bodite lepo in ostanite zdravi. OPRAVICILO V decembrski številki je pomotoma izpadlo vošcilo Društva upokojencev Dobrepolje. Za to se iskreno opravicujem, v do-govoru s predsednico društva pa objavljamo vošcilo v januarski številki. Bojan Novak VESELJE IN SRECA NAJ SIJE V OCEH, NAJ SPREMLJA VAS ZDRAVJE NA VSEH VAŠIH POTEH PESTRI DNEVI SO SKORAJ POŠLI, DA BODO PRIHAJAJOCI PRIJETNEJŠI, DRŽIMO PESTI. SRECNO IN ZDRAVO, LJUBEZNI POVSOD, NAJ Z ZDRAVJEM POSUTA BO VAŠA POT! VESEL BOŽIC TER SRECNO IN ZDRAVO 2021! Praznovanja Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Ga. Milka Adamic z Vidma, ga. Franciška Perko iz Zagorice in ga. Ana Mohar iz Podpeci so pred kratkim dopolnile 90 let življenja. V dogovoru s slavljenkami in njihovimi domacimi in ob upoštevanju varnostnih ukrepov zaradi epidemije smo jih obiskale predstavnice Župnijske karitas, KO Rdecega križa in Društva upokojencev in jim vošcile za castitljivi življenjski jubilej. 90 let je dopolnila tudi ga. Danica Krnicar z Vidma, a smo zaradi trenutnega zdravstvenega stanja obisk odložili za nekaj casa. Marta Šuštar V 90 letih življenja se nabere dogodkov za cel roman. Ob obletnicah oživijo spo-mini, ki najveckrat sežejo v mlada leta, pogosto pa se zaustavijo ob težkih ži­vljenjskih preizkušnjah. Gospa Milka Adamic se spominja, da je kot otrok tekala okoli bosa in po­magala pri hišnih in kmeckih delih, tako kot vsi otroci v tistih casih. Oce je vec let delal v Kanadi. Kupil si je hišo, se porocil in odšel nazaj v tujino na delo. Hcerka Milka ga je prvic videla, ko je bila stara pet let. Prav takrat, ko je bil doma, je bil ubit kralj Aleksander. Zbal se je, da bo vojna, in je odšel nazaj v Ameriko. Vrnil se je po vojni, ko je bila Milka stara že 17 let. Med vojno si z mamo nista upali sta­novati v hiši, ki stoji na samem. Stanovali sta pri Vovgovih na Vidmu. Na sreco med vojno in po vojni nihce od njenih bližnjih ni bil ubit. Bilo pa je veliko strahu in ne­gotovosti, še posebno takrat po vojni, ko so mamo in strica za nekaj casa zaprli. Gospa Milka je potem ves cas živela na svojem domu. Tu si je ustvarila družino in tu še sedaj živi s hcerkama, zetom in vnukoma. Zelo lepo se razumejo in rekla je, da je še nihce v življenju ni tolikokrat objel kot njen zet. Prej so imeli kmetijo, danes pa se s kmetovanjem ne ukvarjajo vec. Hišo in gospodarsko poslopje so te­meljito obnovili. Koronakrizo so koristno uporabili in si v enem od prostorov ure­dili fitnes, kjer se vsi mlajši clani družine pridno rekreirajo. Gospa Milka seveda ne gre v fitnes, rada posluša radio in veckrat še kaj skuha. Najboljše so njene enolonc­nice. Našega obiska so bili vsi zelo vese­ li. Vidi se, kako nam v tem casu manjka druženja in pogovora. Kar zaklepetali smo se in na koncu smo si ogledali vse obnovljene prostore – seveda tudi fitnes. Tudi gospa Franciška Perko, Škntelo­va Fani, je bila zelo vesela našega obiska. Gospa Fani se je porocila v Kompolje. Ko je njen brat Jože odšel v tujino, sestre pa so se porocile, je dom ostal brez nasle­dnika. Fani se je z možem vrnila domov v Zagorico, kje so bili njeni starši in teta. Njihov dom je bil vedno poln življenja. Najprej trije otroci, potem vnuki in na­zadnje tudi pravnuki, saj sta oba sinova živela z družinama v neposredni bližini doma, hcerka pa se je porocila v Struge. Velika preizkušnja za družino sta bili bo­lezen in smrt snahe. Kolikor je mogla, je bila v oporo sinu in nadomešcala mamo vnukoma, ki sta ostala brez mamice. Ot­roci in vnuki so odrasli in se osamosvo­jili, ona pa je dolga leta skrbela za moža, ki je utrpel možgansko kap. Pomagali so tudi drugi clani družine, še posebno hcerka Nataša, ki tudi sedaj najvec skrbi za mamo. Pred nekaj leti je mož umrl, od takrat živi sama. Kljub temu da jo domaci radi obišcejo, se veckrat pocuti osamljeno. V razvedrilo ji je poslušanje radia, zra­ven še sama rada zapoje. Spominja se, kako je, ko je bila mlada, skupaj z dru­gimi dekleti iz Zagorice hodila v Javhe delat drva, da so kaj zaslužile. Zraven je bila tudi Vintarjeva Ancka, ki jih je po­gosto zbrala skupaj v kakšni dolinici in jih ucila peti stare slovenske pesmi. Še danes jih zna in nam je eno tudi zapela. Vedno je rada in dobro pekla kruh in raz-no pecivo. Še vedno kaj spece, posebno rada pece kruh, ki ga je spekla tudi za to priložnost. Res je bil dober. Hvaležna je za vsak obisk in vesela, da jo sodelavka Karitas iz Zagorice pogosto obišce. Gospa Ana Mohar je bila rojena v Bruhanji vasi. Bila je cetrta od sedmih otrok. Ko je bila stara štiri leta, je bil pri sosedu požar, ki se je razširil tudi na njihovo hišo. Spominja se, da je mama ravno mešala žgance za zajtrk. Ko je vi-dela, da gori, je hitro spravila otroke iz hiše. V zmedenosti je pograbila lonec z žganci, ga odnesla ven pod drevo in nap-rej mešala žgance, otroci pa so se zgnetli okoli nje in cakali zajtrk. Ostrešje hiše je popolnoma zgorelo. Zaradi izredne požrtvovalnosti mož, ki so gasili, ogenj ni unicil kozolca. Mama je doživela tak šok, da od takrat dalje ni bila vec zdrava. Ko je bilo Ani 11 let, je mama umrla. Gospa Ana sedaj živi že 63 let v Pod­peci pri Jamskih. Tudi tu je doživela šte­vilne preizkušnje. Mocno jo je prizadelo, ko je umrl zet, nepopisna bolecina, ki je ne more preboleti, pa je izguba snahe Darje, s katero so živeli v skupnem go-spodinjstvu. Vedno je imela rada otroke. Z veseljem je pazila vnuke (sinove in hcerine otroke), nekaj casa pa tudi sose-dove otroke. Vnukoma Nini in Žigu je po smrti mamice nadomešcala mamo. Vsi so jo imeli in jo še imajo zelo radi. Pravijo, da preizkušnje cloveka utrdi­jo. To gotovo drži za go. Ano. Saj je prava grca. Še vedno kaj skuha in tudi piškote je spekla. Pravi, da si nikoli ni mislila, da bo docakala 90 let. A življenje je velika skrivnost in nikoli ne vemo, koliko dni nam je odmerjenih. Drage slavljenke, želim vam cim manj zdravstvenih težav. Vaši dnevi naj bodo napolnjeni z mirom, veseljem in lju­beznijo v krogu vaših dragih in naj vas spremlja Božji blagoslov. Drobne pozornosti v znak hvaležnosti in spoštovanja Epidemija covida-19 je v drugem valu dosegla neslutene razsežnosti. Zajela je tudi našo obcino in virus je vdrl v oba domova (ZST in Prizma), ki sta se dolgo uspešno upirala okužbi. Naša sodelavka Mateja Lohkar se je kot prostovoljka dejavno vkljucila in po­magala pri razvozu hrane. Gospa Ivanka Zrnec pa je dala pobudo, da bi izkazali neko pozornost vsem zaposlenim v obeh domovih in jim s tem pokazali, da ceni-mo njihovo težko in požrtvovalno delo. Hitro je stekla akcija. Vkljucile so se še nekatere druge gospodinje, ki sicer ne sodelujejo redno s Karitas. Spekle smo piškote in pripravile za vsakega zaposle­nega vrecko peciva, zraven smo dodali še pomaranco in sok. Da bi izkljucili kakršno koli možnost prenosa okužb, je vsaka sodelavka sama zložila svoje peci­vo v vrecke tako, da je bilo vsako darilce v bistvu vrecka presenecenja. Vrecke sta pobirali sodelavki, ki sta že preboleli co-vidno bolezen. Nalepke pa sta lepili mladi sodelavki Anja in Tjaša. Ker je bilo peciva vec, smo pomislili še na druge v naši obcini, ki so ves cas epi­demije najbolj izpostavljeni, ker je njiho­vo delo nepogrešljivo. To so zaposleni v lekarni, v zdravstvenem domu in tudi v naših trgovinah. Tudi njim smo podarili pecivo, ki so ga pripravile pridne roke na­ših sodelavk, in jim s tem pokazali, da ce­nimo njihovo delo in smo jim hvaležni. Racunalnik za družino v stiski Na Župnijsko karitas smo dobili prošnjo za pomoc. Družina s tremi otroki je iska-la kakšen rabljen racunalnik, da bi lahko otrokom omogocila normalno sodelova­nje v šoli na daljavo. Spraševali smo tu in tam in ni bilo videti, da bomo racunalnik kje našli. Razmišljali smo, da bi dali pov­praševanje v Naš kraj. Dan pred božicem pa nas je neizmer-no razveselil Boris Kaplan, ki je Župnijski karitas podaril nov prenosni racunalnik za to družino v stiski. S sodelavko Anico Štrubelj sva ga še isti dan odnesli družini. Težko je z besedami opisati presenecenje in ganjenost staršev ter veselo zacudenje sina. Tekle so solze srece in zahvale. Bilo je res pravo presenecenje. Cutili so, da se jih je prav na sveti vecer dotaknila Božja dobrota. Sin se nama je še sam zahvalil z izbranimi besedami. Tudi midve sva bili ganjeni do solz. Bili sva seveda samo posrednici. Prava zahvala gre darovalcu. Bog mu povrni vse dobro. ¦ Peter Koritnik – krvodajalski rekorder Petra Koritnika poznamo kot sodelavca Rdecega križa, kot voznika za PROSTOFER, kot dejavnega upokojenca in še kaj. Ob zakljucku leta 2019 je izpolnil svoj veliki cilj – 70 krvodajalskih akcij. Javni predstavitvi in slovesnosti smo se morali v letu 2020 odpovedati, zato ga predstavljamo v kratkem razgovoru. Pogovarjal se je Ivan Koruza. Kdaj ste bili prvic na krvodajalski akciji in kaj vas je takrat k temu spod­budilo? Približno leta 1971, preden sem šel v vojsko. Prvic, ko sem šel, je bil razlog »firbec« (smeh). Masovno smo hodili iz tovarne, po 300 do 400 krvodajalcev na­enkrat. To me je sprva pritegnilo, nato pa sem se zavedel še, da je to ena najbolj humanih stvari, ki jih lahko drugemu po­darimo, in še brez nekega rizika in škode. Po tem sem, kot receno, šel v vojsko, kjer sem tudi dvakrat dal kri, in kasneje se je stvar samo še stopnjevala. Kako pogosto pa ste dajali kri? Na zacetku sem hodil na akcije bolj sporadicno, enkrat na leto. Kot receno, pa sem z leti sodelovanje stopnjeval in dajal kri po dvakrat, trikrat, no, nazadnje pa celo po štirikrat na leto. Pa niste imeli zaradi tega nikoli te­žav? Ne, moškim tudi zdravstveno osebje dovoli takšno obremenitev. Sem pa mo­ral zato hoditi tudi izven Dobrepolja, saj sta pri nas le dve akciji na leto, tako da sem hodil tudi neposredno na Zavod RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Ste v letih sodelovanja opazili kakšne spremembe pri krvodajalstvu? Na žalost moram reci, da je najvecja sprememba v zadnjih letih to, da delo­dajalci vedno bolj ovirajo krvodajalstvo, posledicno je tudi manj krvodajalcev. Pogosto slišimo, da morajo ljudje po akciji nazaj na delo in dobijo prost kak drug dan, ko to podjetju bolj ustreza. To ni v redu, dela prost dan dobiš zato, ker si na dan akcije pogosto šibkejši, hitro se lahko zgodi kakšna omotica, ki je, reci-mo na cesti, lahko zelo nevarna. Takšna in podobna nerazumevanja otežujejo krvodajalstvo, zato se manj ljudi odloca za pomoc. Kaj pa pri postopku darovanja krvi? Je kaj drugace, kot je bilo nekoc? Ne, v osnovi ni, postopek je bolj ali manj enak. Še najvecja razlika je pri ma-licah (smeh), sploh na zavodu je zdaj vecja izbira, niso le klobase. Tudi vege­tarijansko možnost malice imajo. Vcasih si dobil tudi kozarec rdecega vina, to na­vado so zdaj opustili. Ste kdaj pomislili na to, da bi odne­hali s krvodajalstvom? Ne! Ravno nasprotno, želim si, da bi lahko še veckrat daroval kri. Za zadnjo darovalsko akcijo sem celo nekoliko pre­koracil starostno omejitev, 66 let, a so mi šli na roko in me vseeno sprejeli, ker sem zdrav in v dobri kondiciji ter je bila ravno moja okrogla številka darovanja – 70. Ste tudi dolgoletni sodelavec in zdaj tudi predsednik Krajevne organizacije Rdecega križa Dobrepolje. Kako po­membna se vam zdi krvodajalska ak­cija v tem pogledu? Dve krvodajalski akciji na leto sta gotovo ena od pomembnejših stvari na koledarju našega društva. Tako glede predstavljanja aktivnosti društva, kot ne nazadnje zaradi tega, ker lahko s svojo krvjo pomagamo reševati življenja po celi Sloveniji. Kaj pa bi priporocili nekomu, ki še razmišlja o tem, da bi sodeloval na krvodajalski akciji? Imate kakšen nas-vet? Jaz bi predvsem svetoval pogum. Nic težkega ni, sploh ni hudo, naredite pa lahko tako veliko. Par kapelj krvi lahko reši nekomu življenje, in to je nenado­mestljivo. Ne da se tega nikakor drugace narediti kot s tem, da ljudje pridemo na akcijo in pomagamo. ¦ Akademski kipar in profesor Stane Keržic (1918–1969) Med dobrepoljske umetniške dragulje ustvarjalcev vseh casov sodi tudi akademski kipar in cenjeni prof. Stane Keržic. Edi Zgonc, Turisticno društvo Dobrepolje V plastenju casa po krvavi prvi svetovni vojni in v casu vse hitreje spreminjajo-cih se duhovnih vsebin je 12. novembra 1918 materi Mariji (Mici Gruden) in oce­tu Francu Keržicu (ucitelj in naducitelj na dobrepoljski osnovni šoli) privekal v Ambroževi hiši v Predstrugah (prvotno so spadali pod najstarejšo dobrepoljsko vas Cesta) sin Stane. Da je bil porod, kot je treba, je svoj odgovorni del, kot pri rojstvu Toneta Kralja, brezhibno opravi-la prva dobrepoljska babica »nosecka« iz Male vasi. Franc Keržic (na fotografiji) je 1911 prišel iz rodne vasi Sv. Vid (Žilce) za uci­telja na dobrepoljsko šolo. Imel je veliko sreco, da je prišel v uciteljski kolektiv, ki ga je uspešno vodil pisatelj Fran Jaklic. Hitro sta se ujela in skupaj zastavljala in izvajala zanimive in uspešne progra-me, dejavnosti. Franc Keržic je prišel na šolo, ko je bil Fran Jaklic drugic izvoljen za poslanca v dunajski državni zbor. Za­radi medsebojnega zaupanja je ucitelj Franc Keržic v casu odsotnosti Jaklica (seje dunajskega parlamenta) uspešno nadomešcal. Kmalu se je Franc Keržic zagledal in zaljubil v sosedo Mici Gruden, sestro znamenitega gostilnicarja Albina, in se z njo leta 1913 porocil (glej fotografijo). Za­konska idila ni trajala dolgo. V nedeljo, 2. avgusta 1914, je v mnoge družine prispe-la vest o vpoklicu v vojsko. Solze in strah, kaj bo z njihovim ocetom ali sinom, so se zajedle v duše in srce slehernega Dobre­poljca, saj je bilo vpoklicanih okrog 300 mož in fantov. Med našimi domacini se je znašel tudi Franc Keržic. Ceprav ved-no energicen, je pri slovesu imel solzne oci. Nepopisno in žalostno je bilo slovo, ko je vlak z dobrepoljske postaje odpe­ljal 300 naših mož in fantov. Še huje je bilo po koncu prve svetovne vojne, ko sta na bojišcih za vse vecne case ostala 102 Dobrepoljca (v spomin je France Kralj 1931 pred cerkvijo na Vidmu postavil imeniten spomenik). Med srecneži, ki so se vrnili po kon-cani prvi svetovni vojni, je bil tudi Fran­ce Keržic. Po štirih letih je prvic videl najstarejšega sina Franca, v letu prihoda domov se je rodil sin Stane, kasneje hci Marija in na koncu dvojcka Tone in Da­nijela. France Keržic je nadaljeval uciteljeva­nje na dobrepoljski šoli, leta 1922 je pos­tal naducitelj, ko je Jaklic zaradi grobih napadov liberalcev in mladih prodal svoj dom v Podgorici in se preselil v Šentjanž. Jaklic je bil za združitev južnih Slovanov, ki so spadali pod monarhijo, v samos­tojno avtonomijo, liberalci in mladi so se zavzemali za prikljucitev Slovencev v Kraljevino SHS. Otroci Marije in Franceta Keržica so pogosto in zelo radi obiskovali dobrohot-no teto Pepco Tiselj (najstarejša sestra gostilnicarja Albina Grudna) pri sv. An-tonu na Zdenski rebri. Pepca je slovela kot odlicna kuharica in gostiteljica, saj so se prav tu in v gostišcu pri Zrncevih pred vec kot 100 leti rojevali dobrepoljski turizem in zacetki smucarije (glej foto­grafijo). Nepozabni so bili štirje sejmi pri sv. Antonu, tudi do 6000 obiskovalcev je bilo na dan sejma in vse so zmogli nah­raniti. Pepcin golaž je slovel dalec nao­koli. Do leta 1926 je gostišce s prenocišci vodila Pepca skupaj z možem Antonom Tisljem, nato sama do požiga gostišca in cerkve 28. februarja in 1. marca 1944. V zakonu Pepce in Antona Tislja so se rodili štirje otroci (Tone, Albin, Joži in Milka). Najstarejši Tone se je porocil z Ivanko Štrubelj in kmalu so se rodili štir­je otroci: Zvone, Albin, Marjan in Ivi (živi v Zdenski vasi in je odlicna poznavalka rodbinskih zgodb). Zvone in Marjan sta se ustalila v Postojni. Na noge sta pos­tavila Javor Pivka, ki je v vseh vidikih bilo uspešno in ugledno podjetje z vec kot 2000 zaposlenimi. Marjan kot gene-ralni direktor in Zvone kot komercialist sta bila med zaposlenimi in delavci zelo priljubljena in spoštovana. Brat Albin je kariero razvijal v Nemciji. Vsi so bili in ostali ponosni Dobrepoljci, kar je vredno vsega spoštovanja. Posebej bi izpostavil Zvoneta Tislja, športnika, ki je bil soustvarjalec vrhun-ca dobrepoljskega rokometa. Za njega ni bila ovira, da je prihajal iz Postojne na treninge, velikokrat kar S kolesom. V Postojni je bil odlicen balinar, v samem slovenskem vrhu in prav tako odlicen v bowlingu. Na vsej crti zasluži naš veliki poklon. Idila gostišca in mežnarije nad Zdensko vasjo, kot je to poimenovala gospa Milka Štrubelj, mama Janija, je po požigu 1944 vse bolj tonila v pozabo. Prav bi bilo, da bi ohranili vsaj delcek tega, kar se je pred 100 leti v vsej razkošnosti ponudbe v senci najvecjega slovenske­ga lipovega gaja dogajalo. Dobrepoljski gostinci naj bi ohranili recept Pepcinega golaža, ohranili sejme, vzdrževanje lipo­vega gaja in še kaj. Nadobudni Stane Keržic je hodil le v prvi razred na Osnovni šoli Dobrepolje. Leta 1926 so se preselili v Stražišce, kjer je oce Franc zasedel mesto naducitelja. Osnovno šolo je mladi Stane koncal v Stražišcu, gimnazijo pa v bližnjem Kra­nju. Druga svetovna vojna je zaustavila njegovo nadaljnje izobraževanje. Zapus­tila mu je neizbrisljive spomine, krvave, polne obupa, strahu, sovraštva in bojev. Leta 1945 se je vpisal na srednjo teh­niško šolo v Ljubljani, v kiparski oddelek, ki ga je vodil naš France Kralj. Z odlicno osnovo je bil med prvimi, ki je v nada­ljevanju obiskoval na novoustanovljeno Akademijo likovne umetnosti v Ljublja­ni in jo koncal s specialko vred 1949 kot najboljši. Bil je nadarjen, delaven, razgle­dan, veseljak in prisrcen prijatelj, da mu ni bilo para. Na akademiji je spoznal in se zaljubil v kiparko Marijo Benedetti, s katero se je tudi porocil. Vseskozi sta ži-vela in ustvarjala skupaj v oblikovanju, ustvarjalnosti, v neprestanih pogovorih o umetnosti in drug drugega dopolnjevala v SVOJEM umetniškem stremljenju. Vse, kar sta skupaj ustvarjala, sta delala ena­kopravno. Žena Marija mu je bila tudi model pri oblikovanju kiparskih stvari­tev. Takoj po koncanem študiju se je Stane z Marijo lotil obilice kiparskih nalog, ki so jih takoj po drugi svetovni vojni na­rekovale spomeniške akcije NOB po vse Sloveniji. Zasut z narocili, prekratkimi roki, v skrbeh za livarno (ce bodo pravo-casni) je Stane garal od jutra do vecera. Vsi spomeniki so morali biti vezani na dogodke v drugi svetovni vojni. Kar v 18 slovenskih krajih danes krasijo in opomi­njajo njegovi in Marijini spomeniki NOB. Kiparski atelje sta najprej imela v bliži­ni študentskega naselja v Ljubljani, nato na Prešernovi cesti v opušcenem bifeju z nemogoco osvetljavo in prenapolnje­nim s kiparskimi izdelki. V ateljeju sta imela kljub stiski s prostorom klavir, na katerega je Stane rad zaigral, se pomiril in hkrati spocil in se nato lažje preselil h kiparjenju. Pred vhodom je stal Stanetov moped, s katerim je uspešneje obiskoval lokacije svojega konkretnega delovanja in Gimnazijo Moste, kjer je kot profesor pouceval likovno umetnost. Z mopedom je nekajkrat prišel na obisk v Predstruge in Zdensko vas. Prvi kip je Stane postavil na Rakeku leta 1952. Kip je poimenoval »Borka« po junakinji Dušici, ki je ob napadu na Crni Vrh 1944 s svojim zgledom in hrabrostjo zasencila moške. Drugi kip »Bombašica« stoji sredi Kocevja iz leta 1953. Modela­cija telesa je realisticno obdana z vsemi znacilnostmi likovne govorice tistega casa. Že Cerkno, s postavitvijo spomenika 1954, ko mati na pragu s hlebom kruha sprejema partizana, pomeni velik preo-brat v Stanetovem umetnostnem razvoju – preobrat k širši obce cloveški tematiki. Za Staneta so bile pomembne »izrazna moc zamisli«, enostavnost forme in so-dobna problematika. Kipar je držal be-sedo že s postavitvijo »Kurircka« 1961 v Podutiku. V letu 1955 je Stane postavil spomenik padlim skojevcem v Ljubljani, spomenik zmage v Slovenj Gradcu ter spomenik fi­skulturnikom v Stražišcu, kjer je živela in kjer je pokopana rodbina Keržic. V nadaljevanju je umetnik postal še doslednejši iskalec v smeri obogatitve izraza ob najmanjši demonstraciji re-alne telesnosti. Lep takšen primerek je spomenik NOB na Gaugen hribu v nje­govem rojstnem kraju Predstruge. Spo­menik je bil postavljen 22. julija 1956 (kamen, relief, 7 m visok obelisk). S tem spomenikom se je Stane povsem podre­dil arhitekturni govorici obeliska. Gre za vrezani, poglobljen relief, podobno kot ga poznamo iz starega Egipta. Stanetov spomenik v Predstrugah je edini njegov spomin v Dobrepolju. Dokaz, da je naš kipar vse bolj in bolj napredoval, je povabilo iz leta 1956 za postavitev Titovega vrtnega paviljona na Brionih po nacrtu Jožeta Plecnika in v sodelovanju s Franciškom Smerdujem. Narocilo je v zadovoljstvo vseh izvrstno opravil z ženo Marijo. V letu 1957 sta v Krškem vklesala v ka-men dva reliefa, na eni strani je bil relief žene Marije, na drugi strani njegov. 1958 je postavil spomenika v Cerkljah in v Šentrupertu. Slednji prikazuje vojno in mir. On je ustvaril vojno, ona mir. 1959 postavi grobnico – sarkofag z obeliskom – na Turjaku, 1960 obelisk na Litijski cesti v Ljubljani, 1961 je drugic v Slovenj Gradcu, kjer postavi veliko grobnico ter alejo narodnih herojev. Leta 1963 postavi spomenik padlim Tekstilindusa v Kranju, 1964 padlim v Žireh – osem reliefov na površini 20 m2 (njegovo najvecje delo). V letu 1965 postavi v Crenšovcih 2,5 m visok spomenik »Prekmurska mati« in njegov zadnji spomenik iz leta 1965 je iz kovanega železa in kamna v Kropi. Stane Keržic je pionir na podrocju otroške plastike. Napravil jih je vec sto, ki so doživele velik uspeh in mu utrdile umetniško ime. Njegov znacaj ga je vse bolj in bolj usmerjal na podrocje inti-mnega kiparstva, in sicer k otroškemu portretu. Na tem podrocju je prihajal v stik z malim, drobnim, a neizmerljivo bogatim otroškim svetom. Mojstrsko je v nekaj urah zadel fizicno podobo malega nadobudneža, ko je hkrati prodrl tudi v globino otroškega mišljenja in custvova­nja. Neizmerno je užival pri opazovanju mladih, še z neokretnimi rokami, nedo­delanimi obraznimi potezami in nezla­ganostjo. Razlog, da je bil Stane tako od­prtega srca za otroke, je povezan s tem, da jih z Marijo nista mogla imeti. Kipar Stane Keržic pa ni bil samo umetnik ustvarjalec, bil je tudi odlicen pedagog. Vec kot odlicne osnove mu je dal že oce, ki je bil ucitelj. Stane je pouce-val risanje na Gimnaziji Moste, kasneje pa je bil profesor na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, kjer je postal tudi namestnik direktorja. Rad je pripovedoval o svojem uciteljskem poklicu, bil je ponosen, da je izhajal iz uciteljske družine. Bil je na­tancen in vesten ter svoje znanje zavzeto posredoval ucencem. Veckrat je pouda­ril, kako ucenci brez znanja, vendar z neverjetno fantazijo, ustvarjajo presež­ke, ki so ga neizmerno radostili. Spodnja fotografija pove vse. Zanimivo je bilo za Stanetovo pedagoško delo tudi to, da je hkrati otroke modeliral in jih pouceval o modeliranju. Njegov moto je bil: umet­nost mora nekaj povedati. Izoblikoval je tudi kar nekaj portretov odraslih ljudi. Nam najbližji je doprsni kip Luisa Adamica v Grosupljem. Zad­nje njegovo delo iz septembra 1969 je bil portret »Deklice«. Tihi obraz z zasanjani-mi ocmi in molcecimi ustnicami, obdan z vencem las, ki poudarjajo konstrukcijo lica – to je njegova liricna plat umetno­stnega dojemanja. Ob koncu je treba povedati, da je bil pravi prijatelj, dovtipen, duhovit, lju­bezniv mož, pravi talent za kiparjenje, vezan tudi na Dobrepolje. Nepricakovano je 18. decembra 1969 umrl sredi umetniškega dela, star manj kot 51 let. Tako smo izgubili še enega vrhunskega dobrepoljskega umetnika. Neizbrisne osnove je dobil pri Francetu Kralju, pedagoške pa pri Franu Jaklicu – Podgoricanu, rodbinsko je v sorodu z Rojstna hiša Staneta Keržica – Ambroževa hiša v Predstrugah, ki je vcasih spadala pod vas Cesta rodbinami Gruden, Šteh, Jaklic, Tiselj, Štrubelj … kar pomeni, da je po dolgem in pocez naš. Pomnimo ga kot kiparja iz­razitega realizma, umetniško precutenih oblik, pionirja na podrocju otroške pla­stike, profesorja in namestnika direktorja Šole za oblikovanje v Ljubljani, odlicne­ga pedagoga in pravega prijatelja, da mu ni bilo para. V prihodnje bi bilo zelo prav, da mu na Ambroževi hiši v Predstrugah postavimo spodobno spominsko obeležje. *** Edini, ki se je do sedaj potrudil predstaviti našega rojaka in akademske­ga kiparja Staneta Keržica, je bil, žal lani pokojni, prof. Milan Šuštar. Bil je med zelo redkimi domacini, ki se je trudil in si prizadeval predstaviti pomembnejše Dobrepoljce. Svoje obširne in pogloblje­ne prispevke je objavljal v Grosupeljskem zborniku in glasilu Naš kraj. Z namenom, da bi predvsem domacinom približal razkošja znanja in sposobnosti naših velikih Dobrepoljcev. Veliko zanimivosti o akademskem kiparju Stanetu Keržicu sem spoznal in razbral prav iz zapisanih prispevkov prof. Milana Šuštarja. Nadvse sem mu hvaležen in ponosen, da sem ga poznal in se od njega marsikaj naucil. Prof. Milana Šuštarja je treba vstaviti v šopek enakovrednih žlahtno omikanih dobrepoljskih razumnikov z dodatno vrednostjo. ¦ Groševci smo zakljucili še eno uspešno leto December se je v letu 2020 v Študentskem klubu GROŠ kar precej razlikoval od praznicnih dni predhodnih let. Zaradi vsem znane situacije smo bili v praznicnem mesecu primorani odpovedati kar nekaj tradicionalnih dogodkov. Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Omejitev gibanja na obcine nam je one­mogocila ogled v novoletni cas oblece­nih evropskih mest. Prav tako smo bili, zaradi prepovedi množicnega zbiranja, ob dnevu samostojnosti in enotnosti primorani opustiti vsakoletni pohod na Magdalensko goro. Kljub vsemu pa konec leta 2020 ni minil v popolnem mirovanju. V varnem zavetju svojih domov smo širili znanje v okviru projekta Ucenje za življenje. Ta sklop osmih webinarjev, ki so se odvijali ob cetrtkovih popoldnevih, smo zaklju-cili v sredini januarja. Prav tako je bil us-pešno izpeljan projekt Groševe štipendije, kjer je bila podarjena denarna pomoc lo-kalnim študentom in dijakom, ki prihaja­jo iz socialno ogroženih družin ali se jim je zaradi izbruha koronavirusa spreme­nila financna stabilnost. V decembru je potekalo tudi odprtje fotografske razsta­ve Uglaševanje tišine, ki je nastala v so-delovanje z Mestno knjižnico Grosuplje, enoto Ivancna Gorica. Ce si razstave še niste ogledali, lepo vabljeni k ogledu, razstava bo okna ivanške knjižnice kra­sila do konca februarja. Minulo leto je bilo za aktiviste našega kluba posebno in polno izzivov. Splošna zdravstvena situacija je delovanje kluba preselila v virtualni prostor in klasicne ter že nekatere tradicionalne dogodke nadomestila z brezsticnim povezova­njem naših dijakov in študentov. Kljub številnim oviram, ki so nas doletele med letom, smo izpeljali številne uspešne projekte. Kot že nekaj lanskih dogodkov nam bo korona najverjetneje odnesla tudi organizirane smucarske izlete. Vendar obljubimo, da si bodo v tekocem letu sledili še številni projekti. Upamo, da se srecamo na cim vec dogodkih! Vec informacij o prihajajocih dogod­kih najdete na spletnih omrežjih, zato vas lepo povabimo k spremljanju objav na naših Facebook in Instagram profilih ter spletni strani www.klub-gros.si, na kateri lahko pridete tudi do informacij o vclanitvi na daljavo. Uradne ure ostajajo v elektronski obliki, prevzem morebitnih tiskovin pa bo mogoc ob petkih, v casu uradnih ur, v prostorih kluba na Indu­strijski 1g, Grosuplje. Groševcu ni nikoli dolgcas! ¦ Drugo mnenje Jernej Stare, Nada Pavšer, Janko Nose in Alenka Levstik, obcinski svetniki Liste Janeza Pavlina in samostojnih krajanov Na decembrski seji obcinskega sveta smo clani naše svetniške skupine predlagali dva amandmaja na obcinski proracun, s katerima bi okrepili pomoc obcanom, ki so se zaradi korona krize znašli v stiski (dodatnih 7.500 EUR), ter za pomoc dru­štvom v skupni višini 1.500 EUR, ki so iz istega razloga ostala brez prihodkov. Oba amandmaja sta bila zavrnjena. Pri tem je bil odziv župana in podžupana, ki sta se oba opredelila proti dodatni pomoci, nenavaden, saj sta tudi sama zaprosila in prejela dodatek za delo v kriznih raz­merah. Slednje je legitimno in legalno in ne bremeni obcinskih sredstev, težko pa sprejmemo, da hkrati drugim odre­kata pomoc. To je še posebej bizarno v primeru društev, kjer je celotna vred­nost predlagane pomoci minimalna oz. primerljive višine kot dodatek, ki sta ga prejela župan in podžupan. V casu krize je država zagotovila širok nabor financne pomoci podjetjem in posameznikom, s katerimi se omiljuje posledice krize. Tudi mnogi posamezniki po svojih moceh pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoc, in bolj aktivna udeležba obcine bi v tej verigi solidarnosti pomenila dobrodošel zgled. A iz javno dostopnih evidenc je razvidno, da so med prejemniki pomo-ci tudi nekateri obcinski svetniki, ki so predlagano pomoc sokrajanom zavrnili. Župan je sicer izjavil, da se bodo, ce bo treba, dodatna sredstva za socialno po­moc zagotovila tekom leta z rebalansom proracuna. Opozarjamo, da takšno prila­gajanje ni primerno, saj ljudi prej odvra-ca kot spodbuja, da zaprosijo za pomoc. Da pomoc, ki jo zagotovi obcina, doseže svoj namen, je treba ustrezna sredstva zagotoviti vnaprej in to ljudem tudi jas-no povedati. Ljudje niso nic krivi, da so zašli v težave, ki so zunanjega izvora in ki pestijo celotno cloveštvo. Težko je sprejeti tudi navedbe župana iz povezane razprave, ceš da njegova pla-ca sploh ni visoka in da je bolje zaslužil celo v casih, ko je bil še »socialisticni di­rektor« kmetijske zadruge. Tako govor­jenje kaže na zanicljiv odnos do lastne funkcije in posledicno do skupnosti, ki jo vodi in zastopa. O višini županove place si lahko vsak sam ustvari mnenje, ker je ta podatek javen – podatki o vseh izplaci­lih s strani obcine, tudi plac, pa so prosto dostopni na portalu Erar (www.erar.si). Župan torej stiska pri nekaterih stro­ških in klesti investicije, po drugi strani pa obcina marsikje ravna zelo razsipno. Za radar, ki ga obcina najema za nadzor prometne varnosti, je strošek najema 2.800 EUR na mesec oz. 33.600 EUR na leto. To je približno 50-krat dražje, kot je bilo v okviru nekdanjega medobcinske­ga redarstva. Z drugimi besedami, danes za en dan najema radarja placamo skoraj toliko, kot smo prej za dva meseca! Nika­kor ne nasprotujemo strogemu nadzoru prometne varnosti, ampak tolikšen stro­šek je ocitno negospodaren in nas sili v inkasantstvo, ki ima kaj malo opraviti z varnostjo. A še bolj zaskrbljujoce je, da na obcini niso znali sami pojasniti bi-stvenih okolišcin posla, ki so ga sklenili. Namesto da bi povedali, zakaj so izbrali konkretnega ponudnika in sprejeli nje­govo vrtoglavo ceno, so naša vprašanja preposlali na skupno obcinsko upravo 5G v Grosupljem, od koder pa smo dobili zgolj pojasnilo, da je takšno placevanje zakonito. Na seji obcinskega sveta smo izpostavili to problematiko in župana prosili za pojasnilo, pa do danes še nis-mo prejeli odgovora. V porocilu s seje, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki obcinskega glasila, ta problem sploh ni omenjen. Vse prej kot razumljiv je tudi obrat, ko se je v proracunski dokumentaciji ocena investicije za izgradnjo male ko­munalne cistilne naprave v obrtni coni Predstruge s 145.000 EUR v proracunu za leto 2021 povišala na 381.000 EUR, ne da bi se pri tem spremenila katera koli bi-stvena okolišcina povezana s projektom. Kako naj zaupamo v strokovnost in ve­rodostojnost ene ali druge ocene, ce ne celo obeh? Vecina v obcinskem svetu je enormno povišanje stroška odobrila brez vprašanja ali pripombe, naša svetniška skupina pa zaradi takšnih obratov pro-racuna ni podprla. Navedena primera poglabljata pro­blem potratnosti, ki jo v tekocem man-datu izkazuje naša obcina. V primerjavi z letom 2018 so se stroški obcine kot inštitucije v povprecju dvignili za 43% oz. za okrog 185.000 EUR na leto (sku­paj v treh letih tekocega mandata prek 550.000 EUR), pri cemer župan in ob­cinska uprava nimajo niti oprijemljivega nacrta, ki bi upraviceval tolikšne stroške, kaj šele konkretnih rezultatov. V kolikor bi si lahko obetali, da bomo za omenjeni denar prišli do bistveno višjih dodatnih sredstev za projekte, ki jih naša skupnost potrebuje, bi povecane stroške razumeli in podpirali. Tako pa bo v prvih treh le­tih mandata v obcinski stavbi »poniknil« vodovod za vas Vodice, ob nadaljevanju trenda pa bo v naslednjih treh letih še ponikovsko igrišce in nato vsako drugo desetletje ena športna dvorana! Primer-java z obcino Velike Lašce, ki nam je geografsko, demografsko in po obsegu proracuna zelo blizu, pokaže, da je bil strošek delovanja obeh obcin v letu 2018 prakticno enak, za razliko od nas pa ga v Velikih Lašcah še naprej ohranjajo na podobnem nivoju. Obcino Velike Lašce vodita nepoklicni župan in nepoklicni podžupan. Vse našteto smo želeli izpostaviti že v prejšnji številki obcinskega glasila, pa to ni bilo izvedljivo zaradi pravila, da mora župan, na katerega se nanaša kritika, pri­spevek še pred objavo dobiti v vpogled, in da ima pravico odgovoriti še v isti šte­vilki. Prejšnji župan te pravice ni nikoli izkoristil (to nam je potrdil tudi urednik glasila), ker je v nasprotju z novinar­sko etiko in principi demokracije. Tudi praksa, ki jo aktualni župan goji na tem podrocju, kaže, da so nekateri iz vodstva obcine miselno še globoko v preteklih, »partijskih« casih. Iz povedanega sledi, da se aktualno vodstvo obcine in obcin-ska uprava ne zmore, ne zna ali pa ne želi otresti slabih praks, kar naši skupnosti povzroca nepotrebno škodo. Obcino se vsekakor da voditi bolje! ¦ Pojasnilo: Zaradi korektnosti in namigovanja na kršenje novinarske etike sem dol­žan pojasnilo na navedbe v zadnjem odstavku. Navedena možnost odgo­vora župana je bila na (najbolj) demo­kraticen nacin sprejeta na 19. seji ob­cinskega sveta, dne 26. 9. 2017, ko je obcino vodil omenjeni prejšnji župan. Urednik Bojan Novak Selitev v novo športno dvorano oplemenitena s prvo tocko med elito 1. slovenska clanska futsal liga je eno redkih športnih tekmovanj, ki se to sezono ob strogih omejitvenih ukrepih odvijajo v naši državi. Veseli smo, da smo letos del najvišje ravni futsala, predvsem pa, da smo v petek, 22. januarja, po dolgih letih pricakovanj lahko tekmo odigrali v novi, domaci športni dvorani. Bojan Novak Z odlicnimi igrami v lanski sezoni si je clanska ekipa priborila letošnje nastopa­ nje v elitni 1. ligi. Nekako v vlogi Davida proti Goljatom fantje vsako tekmo dajejo vse od sebe, a za tekmovalne uspehe na najvišji ravni jim seveda manjka še veliko izkušenj in znanja. Ekipa je do prve res domace tekme letos odigrala 14 tekem, a cesa vec od nekaj minimalnih pora­ zov ji ni uspelo iztržiti. Seveda to velja v tekmovalnem smislu, medtem ko je bil že nepoznavalcu viden velik napredek v igri. Prvi krogi so bili težki, saj je bila hit- rost igre v 1. ligi za vecino igralcev nekaj Kljub nekajletnim izkušnjam z izved­ naprej zelo izenacena in tudi polna novega. Žal sta se nosilca igre, ki sta edi­ bami tekem je bilo vseeno pred tekmo priložnosti. Na sredini polcasa je Alen na imela že prvoligaške izkušnje (Gre- proti ekipi KMN Sevnica nekaj nervoze. Blatnik spet pokazal svoj mocni strel in gor Klinc in Kevin Strnad), poškodova- Ceprav so tribune še samevale, so nervo­ premagal nemocnega vratarja gostov. Ko la in šla na daljše okrevanje, tako da se zo cutili tudi igralci, ki so sicer v tekmo je že kazalo, da je naša ekipa ujela pri­ je ekipa morala znajti brez pravih vodij vstopili odlocno, a naredili tudi nekaj kljucek, so gostje spet udarili in iz pro- na igrišcu. Poleg vseh nevšecnosti smo napak. Sprva te niso bile kaznovane. Še tinapada zadeli za vodstvo 4 : 2. A kot nestrpno pricakovali selitev v novo dvo­ vec, v 9. minuti je nasploh prvi zadetek v se za prvo tekmo na domacem parketu rano, ki pa se je kar odmikala. novi dvorani dosegel Primož Žnidaršic in spodobi, se fantje niso hoteli sprijazniti Po zaprtju rdece covid cone v športni našo ekipo povedel v vodstvo. Nervozni s porazom. Napeli so še vse sile in v 38. dvorani smo zavihali rokave in v sode­ gostje, sicer dolgoletni udeleženci 1. slo­ minuti znižali na 4 : 3. Sledila je infarktna lovanju z osebjem Doma sv. Terezije in venske futsal lige, so po nekaj minutah koncnica, kjer je že kazalo, da bo casa za civilne zašcite pripravili še vse potrebno zagospodarili na igrišcu in v drugi po­ izenacenje zmanjkalo. Dokler se sedem za izvedbo prvih treningov in tekem. V lovici prvega polcasa kar trikrat spravili sekund (!) pred koncem spet ni izkaza­ ponedeljek, 18. januarja, so igralci tako žogo za hrbet sicer odlicnega vratarja lo, kako nepredvidljiv zna biti futsal. Po izvedli prvi trening v novi dvorani, v pe- Mateja Babnika. prekršku v nasprotnikovem kazenskem tek, 22. januarja, pa že omenjeno tekmo. V drugem polcasu je bila tekma še prostoru je sodnik pokazal na najstrožjo kazen, ki jo je najboljši strelec ekipe, Gal Škulj, hladnokrvno zadel. Po iztecenem casu se je ekipa tako veselila prve osvo­jene tocke na najvišji ravni slovenskega futsala. Tako je bil tudi na najboljši na-cin poplacan trud igralcev, strokovnega štaba in drugih delavcev v klubu. Spet se je pokazalo, da lahko z veliko homo-genostjo, medsebojno pomocjo in src-nostjo kljubujemo tudi veliko bogatejšim klubom. To bo vodilo vseh ekip Futsal kluba Dobrepolje tudi v prihodnje. Tok-rat prav zares v naši domaci dvorani. Komaj pa že cakamo, da se na treninge vrnejo naši mlajši igralci in preizkusijo odlicne pogoje za vadbo. Ter seveda, da se napolnijo tribune z našimi zvestimi navijaci. Tudi to nas vse še caka. Že zdaj vabljeni, da nas spremljate na FB-strani, kjer boste našli tudi povezave do spletnih prenosov naših tekem. Seveda pa v svoje vrste vabimo vse športne zanesenjake, ki bi želeli poma­gati pri izvedbi domacih tekem in biti del našega kluba. ¦ Izkoristili smo sneg in mraz za tek na smuceh V ŠD Dobrepolje oprezamo za razlicnimi nacini gibanja in koristnega preživljanja prostega casa. Glede na to, da je v zadnjih tednih in mesecih rekreacija v pokritih prostorih prepovedana, smo se še bolj razveselili snega in daljšega obdobja hladnega vremena, ki sta omogocila pripravo prog za tek na smuceh. Bojan Novak Resda je bilo treba malo prositi motorne sani, ki so pocivale skoraj dve leti, a ko so se zagnale, smo lahko poteptali suh sneg. Ker ga ni bilo dovolj, da bi progo urezali z nastavkom, smo se tega lotili na stari, nožni nacin. In se je obrestovalo. Kar de-set dni smo se srecevali na progi in uži­vali ob mrzlem in soncnem vremenu ter dobrem oprijemu pod smucmi. Sreceva-lo se nas je precej, vedno pa smo veseli tudi koga, ki na novo poskusi in vzljubi ta zdravi in koristni šport. Vznejevoljili so nas le neodgovorni sprehajalci, ki so svojo pot našli ravno po naši progi. Kot da ni bilo najti v ne­posredni bližini veliko poti, ki so bile vec kot primerne za sprehode … Ce bo v naslednjih tednih še kako po­dobno zimsko obdobje, bomo proge po­novno pripravili. Vabimo vas, da pridete in odtecete kak kilometer. Ce se želite osnov šele nauciti, poklicite predsedni­ka Alojza Kuplenka ali podpredsednika Bojana Novaka in priskocimo vam na pomoc. Tudi z izposojo opreme. Poskrbite zase in za svoje zdravje. Do-volj se gibajte. Vaše telo vam bo hvale­žno! ¦ Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joce srce … ZAHVALA Ob izgubi drage mame in babice ANE MARIJE MAROLT (1937–2021) iz Predstrug se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom in znancem za izrecena ustna in pisna sožalja ter podarjene svece in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala Pogrebnim storitvam Novak za organizacijo pogrebne slovesnosti, hvala gospodu diakonu Boštjanu Dolinšku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem za ganljivo petje in trobentacu. Zahvaljujemo se tudi vsem zaposlenim v Zavodu sv. Terezije in zdravniku dr. Campi za skrb in nego. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Dober, plemenit clovek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA V 90. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, oce, tast in stari oce JOŽEF KRALJ, Vintarjev Jože iz Zagorice 34 (16. 1. 1931–14. 12. 2020). Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovašcanom in prijateljem za besede tolažbe in molitve. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in spodbujali v zadnjih letih, ko je obnemogel. Posebna zahvala negovalkam ge. Mileni, ge. Idi in ge. Renati iz Doma sv. Terezije, ki ste mu poleg hrane vsak dan namenile tudi prijazno besedo. Zahvalo želimo izreci vsem zdravnikom, ki ste mu v zadnjih letih pomagali: dr. Maricu, dr. Morovicevi, dr. Pišljar Mehletovi in zdravnikom dežurne službe iz Grosuplja in Ivancne Gorice. Zahvaljujemo se g. župniku Francu Škulju in g. diakonu Boštjanu Dolinšku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba in pevcem za odpete pesmi. Hvala na koncu vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in Anici Babic za molitve v vežici. Naj vsem, ki ste ga poznali, ostane v lepem spominu. Dragi ati, tvoji najbližji te mocno pogrešamo in se zahvaljujemo Bogu za tvoje življenje. Žalujoci domaci Še zmeraj sem z vami, še zmeraj vas ljubim. Šla sem od vas, le za trenutek in sploh ne dalec. Ko boste pri meni, se boste spraševali, zakaj ste sploh žalovali za menoj. ZAHVALA Ob boleci izgubi naše drage mame in babice OLGE KLUN (1938–2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašcanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, socustvovali z nami, našo mamo kropili, darovali svece in cvetje ter molili zanjo. Zahvaljujemo se gospodu župniku Marinku Bilandžicu za opravljeni obred, pogrebnemu podjetju Zakrajšek za organizacijo pogreba, hvala sosedu Tomažu za zaigrano pesem na trobenti. Žalujoci: vsi njeni Išcem zacasno stanovanje za nekajmesecno bivanje (031 869 215). Kupim star mizarski ponk, kredenco, skrinje, omare, fotelje, vozicke, stare pez figurice in ostale stare predmete (Lidija, 031878351). Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče, 01 7881 999, 031 331 919 www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter Cenjene stranke! Obvešcamo vas, da se bo v februarju prenovila celotna trgovina. Stara trgovinska oprema se bo nadomestila z novo. Prav tako se bo povecal tudi prodajni prostor. Zaradi prenove bo stara oprema na voljo za odkup po nizki ceni. Seznam opreme, ki bo na voljo: • elektronske tehtnice, • salamoreznici, • kompresorji hladilnikov in hladilne vitrine, • kovinske police (skladišcne in trgovinske) višine 1,5– 4 m (1 tekoci meter je 20 €), • stropne luci led, 1,2 m dolžine (1 kos je 10 €). Zainteresirani lahko pridete pogledat opremo vsak dan v tednu med 7. in 19. uro. Lahko vam tudi pošljemo fotografije ali nas poklicete na 041 621 803, Janez Škantelj. POSEBNA AKCIJA! Zaradi prenove so po polovicni ceni na voljo tudi številni prodajni izdelki. Te lahko kupite vsak delovnik. Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Cvetlicarstvo, pogrebne in pokopališke storitve JANEZ POZNIC s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporocamo! Matej Stane info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si