SLOVENSKI LIST T CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1651 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. I NAROČNINA: Za Ameriko in u celo leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer. Dirección y Administración: GRAL. OESAR DJ 57, TJ. T. 59 - 3667 -ají. Airea. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 24 DE MAYO (MAJA) DE 1940 Núm. (Štev.) 167 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». Neobdelano polje Ko govorimo o svobodi, ne mislimo s tem, da sme počenjati vsak kar bi se mu zljubilo. Red more povsod biti, kajti red je predpogoj vsakega napredka. Kako bi bilo, če bi delavci prihajali na delo ob vsaki uri ali poljubnem dnevu. To bi niti delavcem ne bilo v prid, kaj šele gospodarju ali delovodju. Še gospodinje se najbolj jezijo tedaj, če družina ne pride hkrati k obedu. Tega gotovo ne želijo iz lastne komodnosti, marveč, ker jim je na ta način olajšano delo. Ko gremo k počitku, ne bi želeli, da bi recimo sosed radio navil. Takih primerov, ki so na videz čisto malenkostni, bi našteli v vsakdanjem življenju vsepolno, katere so ljudje morali spraviti v harmonični sklad, če 80 hoteli v miru, napredku in slogi živeti. Človek je odvisen od človeka, otroci od staršev, starši od otrok, organizacija od organizacije in država °d države ter kontinent od kontinenta. Da je temu tako, ne bo nihče Ugovarjal, če le malo premisli ustroj človeške družbe. Ne mogoče je torej povsem svobodno življenje in delovanje, brez upoštevanja drugega sočloveka ali katerega koli činitelja, ki ima posre-ali neposreden vpliv tudi na tyoj razvoj. „ pe pa danes pogledamo na odnose med Človekom, društvom, državami in kontinenti, pridemo čisto do Nasprotnega zaključka. . človek je mnenja, da vse kar ima ^ kar nima je čisto njegova zasluga. ogatini so si nagrmadili velika premoženja s svojo pridnostjo in zna-nJem, kakor so postopači in drugi na trajni duševni in socialni revščini Postali to, ker jim je bilo tako že ob °jstvu usojeno. Tako v resnici mno-P mislijo, ker so jih tako tudi misliti učili. S posameznikov pa je isto miši j e-£ Prenešeno v večje obsege, ki smo t . Prej našteli. Drugače bi skoro s]«* biti ne m0§'10- ^e je kje kaj ¿»Pnosti, je vse škodoželjno in ego-icno nastrojena. Organizacije, j^anke vse so si v bojih ter si vsa-p 2ase smatra za edino zveličavno. °bno je seveda tudi z državami. . .a2ne ideologije služijo le kot po- eP Posameznikov, tiri vaci2ei11 in fašizem sta menda pre-da lahko svobodno delata s svojima narodoma, mar-* drugimi, kar se jima zlju-kait kolje ni z demokracijami, toko yV se svobodno razvija to-Šte Vodljivih pojavov, da more po-, e|a človeka resno zaskrbeti. Wt* Pa se temu Tavno ni' ti 0stv° v splošnem ne mara misli-sti Samem sebi in o svoji bodočno- Ten • . smo imeli priliko prisostvo- Verujemo u mednarodno pravičnost NEMŠKE ČETE VDRLE V FRANCIJO Holandijo so nemške čete popolnoma zasedle. Belgijska armada pa, četudi je glavno mesto Belgije Bru-xeles padlo Nemcem v roke, se odločno brani. Nemška armada pa je medtem preko Luksemburške in že zasedenega dela Belgije vdrla v Francijo ter zlomila takozvano Da-ladierovo črto, ki je podaljšek Magi-liotove črte, ki se je zgradil pred leti, kakor je bilo že v zadnji številki povedano. Nemške čete so prodirale z vso naglico ob reki Somme v Franciji proti mestu Abbeville, ki se nahaja v ustju preje omenjene reke, nižje od Calaiskega pomorskega prehoda med Francijo in Anglijo, prav tam, kjer se je svojčas mnogo govorilo o podmorskem tunelu med Francijo in Anglijo. Če bi se Nemcem namera posrečila, tedaj bi ubili dve muhi z enim udarcem: Zajeli bi belgijsko armado ter francoske in angleške pomožne čete v kolikor bi se jih ne posrečilo izkrcati na parnike, in bi bili prav blizu angleškega obrežja, odkoder bi se nudila lepa prilika za zračne napade. Reynaud, predsednik francoske vlade FRANCOSKA VOJSKA SE JE POSTAVILA HRABRO V BRAN V Franciji in Angliji so spoznuli resnost časa ter niso tega čisto nič javnosti prikrivali. Obenem pa so v Parizu nemudoma odstavili dosedanjega vrhovnega generala zveznih čet (»amelina ter postavili na njegovo mesto Weyganda, ki mu je bil pridel.jen kot svetovalec general Pe- slanik y Španiji. Weygand je nemu-doma odločil silovito protiofenzivo ter so bile nemške čete ne le zaustavljene, marveč tudi na več krajih potisnjene nazaj. Prelomitev Daladierove črte je zelo slabo vplivala ne samo na francoski narod, marveč na vso svetovno javnost, Francoskemu prestižu je moral zadostiti sam vrhovni general Gamelin s tem, da je bil odstavljen. "VERUJEM V ČUDEŽ, KER VERUJEM V FRANCIJO " Kakor rečeno sta se zvezni velesili resno lotili vojnega posla z Nemčijo, kajti sedaj tudi ni bilo mogoče več odlašati, ker si stojijo nasprotniki v neposredni bližini. Vsekakor je nemški generalni štab predvsem vzel na piko Francijo, a je baje Hitler zaeno ponudil Franciji mir, če se loči od Anglije. S tega se ponovno vidi, kako tesno sodelujeta nemška diplomacija in vojska. Seveda v Franciji Hitlerjeve "mirovne'.' ponudbe niso vpoštevali, marveč so se odločili za protiofenzivo in borbo r.a zmago ali poraz. Verujem v čudež, je dejal francoski ministrski predsednik Reynaud, ker verujem v Francijo. Francozi se bodo torej z vso silo in z vsemi sredstvi vrgli proti sovražniku. Niti življenje niti imetje posameznikov v tem primeru nima cene, je dejal Reynaud. Zato je zelo verjetno, da se Nemcem ne bo posrečilo zlomiti odporno silo Francije ter se bo po vsej priliki ponovno spravila na Anglijo. Kako, bomo pač sproti videli, kajti nešteto vzrokov je, ki Nemčiji križajo načrte. Nave-deiijq naj. samo nekatere važnejše: ITALIJA SE ŠE VEDNO NI ODLOČILA Italija, zaveznica Nemčije, se še vedno ni odločila za vojno. Časopisje ter vsi fašistični veljaki z zunanjim ministrom Cianonv na čelu napovedujejo, da se bo to na vsak način zgodilo in da čakajo samo še Anglija ter da se bo obrnila na Balkan in morda po tej strani dalje v angleške kolonije. Tod je oni italijanski "prostor na solneu" o katerem sanja Mussolini in kjer bi Italija pograbila svoj del, če bi šlo po sreči. A ima spet smolo in zapreke, katere je s svojim dolgim jezikom deloma tudi sama zakrivila. Znano je namreč kako se je italijansko časopisje po znani pogodbi med Nemčijo in Rusijo napihovalo proti nekemu boljševizmu in komunizmu, koteremu se mora italijanska "dva-tisočletna kultura" postaviti po robu. Za tem se seveda ni skrivalo nič drugega, kakor da bi s tem bav-ba-vom pridobila na svojo stran Podonavske in Balkanske države. Kakor pa so pokazali dogodki, se izven Madžarske morda, ta načrt ni obnesel. Italija je seveda po teh razočaranji!i kar hitro pričela spreminjati svoje stališče napram podonavju in Balkanu, predvsem pa seveda slovanskim narodom in še posebej Jugoslaviji. Čaka samo še primernega trenutka, da bi si z Nemčijo sporazumno porazdelili plen. Kdaj bo nastopil ta momenti in če sploh bo, pa je seveda drugo vprašanje. MNENJE RUSIJE Na tehtnici evropske in še posebej podonavske in balkanske politike igra brez dvoma odločilno vlogo Rusija. Anglija se zelo trudi, da bi jo ločila od Nemčije, a v Moskvi zaenkrat tega še ne mislijo. Brez dvoma pa bi to Rusija takoj storila, če bi videla Francijo in Anglijo v resni nevarnosti pred Nemčijo. Tako pa mirno pusti, naj golaž, ki sta ga tudi Francija in Anglija pomagali skuhati, tudi okusita. Moskovski list "Trud" piše: Če se bo vojna nadaljevala, bo čas pomagal zaveznicama, kajti imata na razpolago dovolj surovin in bodo jima še Združene države priskočile t\a pomoč. Možnost produkcije Združenih držav, zaključuje list, je dva- ukaza'Mussolinija. Mussolini pa še; kratna od Nemčije. vedno trdovratno molči. ITALIJA SE UTRJUJE V ALBANIJI Medtem pa se Italija utrjuje na Balkanu v Albaniji. Mejo med Albanijo in Jugoslavijo so te dni zaprli, medtem ko je z Grčijo odprta. Znano je namreč, da je italijanska diplomacija dosegla od Grčije neke mi- SOVJETI USTAVILI POŠILJKO PETROLEJA NAMENJENO NEMČIJI Sovjeti so ustavili na Litvanskem večjo pošiljko petroleja namenjeno Nemčiji. Potem so ji najbrže sovjeti namignili, naj ne draži nevtralnost Švedske, ki ima, kakor je znano, dobre trgovske in diplomatske odnosa- vati neiTrH P . P . 77 j tain, zmagovalec pri Verdunu v zad-36 Cašalnkulturn|i prireditvi, ki se ! y dosedanji po- ^raznik sobotni argentinski | 2a.tj ■ tovornik se je trudil prika-sPrav ?nien razv°j revolucije ter ki. v stik z današnjimi dogod-via¿ er so bili na programu tudi pri-80 ltlj se je bilo zbiralo množiti J1, ne obojega spola. Večina ter 8 £ 0 niso poslušali govornika - °m&j čakali, da je končal, da «o «Pet ®UteT m°gli naslajati svoje oči in V jj11 Platnu. *iko J1®1108 Airesu imamo tudi ve-sko i? moderno opremljeno "Ljud- k%U i liŠče"' ki že ime P°meni- V 8^ad namenjen0 in 30 tudi cene ne Vato ? delavskimi žepi, saj hta- P^üia samo trideset centavov ^dalu* "propina'', odklonjena. v*jaj0 e. Podpira občina ter se iz- l®^lci jboljša svetovna dela in ^lite 8d° kmed najboljših. Vendar r„u ljudstvp, kateremu je ^eu -metniški užitek najmenjen, Kaj še. Tako približno je tudi drugod in prav med nami samimi. Prosti hočemo biti, prosti od vsega in svobodni. Pa se jezimo ker si v tej svobodi eden drugegaga oviVamo in tiramo v nezadovoljstvo, konfuzijo in propast. Človeku, organizaciji in narodom manjka kolikor mogoče enotnega mišljenja ter idejnega cilja. Vsega tega danes še nimajo. Tudi ne bomo dosegli s človekom proti člove'cu, društvo proti društvu, in narod proti narodu, marveč ravno obratno. Tudi slovenski izseljenci imamo tu široko neobdelano polje, ki bi se ga morali lotiti obdelovati najboljši izmed nas. A nam je svobodno: Tako ali tako. Vendar bi motral vsak človek škodljivo svobodo sam priznati ter jo odstraniti ter vpoštevati tudi sopotnikove misli, želje in potrebe. Francoske kolonij alne čete s s bore vojakov v Franciji. Slika nam kaže nekaj teb čet rovne dogovore. Obenem pa Italija | je z Moskvo. In kakor je znano, je vneto zagotavlja Jugoslaviji, da ji nima namena v ničemer škodovati ii se celo čudi, čemu i» proti komu je mobilizirala dve tretjini vojske. KAKŠNE PRILIKE ČAKA ITALIJA Po vsem tem sklepamo, da računajo v Rimu, da Nemčija na sedanjem bojišču ne bo kos Franciji in Rusija bo pomagala Jugoslaviji Rusija bo priskočila na pomoč Jugoslaviji, če bi bila potegnjena v vojno. Rusija je dala v tem smislu, tako poroča-jp, popolno zagotovilo Jugoslaviji. Zbrano ima .veliko armado obViadžarski in romunski meji, ki bo takoj stopila v akcijo, če bo treba. Po drugi strani pa je tudi Madžarska odredila mobilizacijo tristotisoč mož ter zbira Nemčija 11a Slovaškem svoje čete, ki bi s pomočjo prve vdrle v Romunijo. Potovanje italijanskega zunanjega ministra Ciana v Albanijo, trdijo, da ni v zvezi s kakimi vojaškimi pripravami. Ker pa se danes ni mogoče na nobenega mnogo zanesti, je Jugoslavija pripravljena na vsako iznenadenje. V zvezi s tem je izdal general Nedič proglas, v katerem pravi, da zahteva sedanji težki položaj, da je Jugoslavija pripravljena in se zato uvedejo tečaji za one, ki zadnji čas niso služili v armadi, da se poduče o rabi novega orožja. Rusija obvestila ne samo Berlin in Rim, marveč tudi Pariz in London, naj ne vtikajo prstov v Podonavje svoje in Balkan. To zadržanje Rusije je čisto v skladu z njenimi interesi in z interesi Podonavskih in Balkanskih držav in še posebej Jugoslavije in Bolgarije, ki sta navezali z njo tesne gospodarske, politične in vojaške stike. Rusija pa ima ta i zvari - General Milan Nedič reden položaj le toliko časa, dokbr bi bila Nemčija od nje odvisna in od nje bi bila odvisna samo če Fiaii-cija in Anglija ne kapitulirata pred Nemčijo. Pisanje "Truda" je tore.i cisto razumljivo. V MOSKVI NE VERUJEJO V PORAZ ZAVEZNIC V Moskvi ne verjamejo v poi z Anglije in Francije, a zmage, kakor v zadnji svetovni vojni, jima tudi ne želijo. Preveč je bilo razočaranja z Versaljsko pogodbo, kajti skoro nobenega naroda v Evropi ni bilo, ki bi ne bil po tej pogodbi raztrgan in vržen kot manjšina drugemu, kar je povzročalo neprestane mednarodno honiatije. Prav nad tem pa je mislila kramarska angleška politika, da bo uživala sadove. NOV MEDNARODNI RED V naravi je vse tako urejeno, da večnih krivic ne more nihče prenašati. Reakcija pride prej ali slej. Po krščansko bi se reklo, da je Hitlerja sani l'>og poslal, a kakor po navadi in to je slabo, morajo vse gorje pre nesti nedolžni ljudje. Ko bodo potegnjene resnične narodne meje, kar se bo po tej svetovni katastrofi gotovo zgodilo in bo reorganizirano Društvo narodov služilo resničnemu mednarodnemu namenu, se ne bo treba bati Nemcev in nobenega naroda. ki bi si umišljal gospodarstva Argentinske vesti 1810 - 25 de Mayo -1940 Majska revolucija Argentinsko ljudstvo se svečano pripravlja, da čim lepše in dostoj-nejše proslavi svoj največji narodni praznik, 25. maj. Tej proslavi se pridružujemo tudi slovenski priseljenci, kajti zgodovina argentinskega naroda tudi nam priseljencem ni nepoznana ter smo ponosni na preteklost, sedanjost in bodočnost Argentine. Plemeniti argentinski narod se je izkazal, da je vreden svoje svobode ter jo velikodušno deli z nami priseljenci. Napredek argentinskega naroda je obenem čilo osvoboditi španske nadvlade, ki je tlačila in izkoriščala to deželo. Majska revolucija nas uči, da je vsak narod ustvaritelj svoje zgodovine. Argentinski narod se je pred 130 leti znal združiti ter vjreči iz dežele svoje zajedalce; španske zavojevalce in angleške osvojevalce. Argentina ni hotela biti kolonija evropskih imperijalnih osvojevalcev, kakor so nekatere afriške in indijske dežele še danes. In tudi danes, v tej evropski in svetovni zmešnjavi je argentinski narod neodstopen od svojega demokratičnega stališča. Tudi danes tujci tudi naš napredek, bodisi na kulturnem ali gospodarskem polju. Svoboda argentinskega naroda je tudi naša svoboda. Narodno, socialno in gospodarsko revolucijo, ki so jo nekateri narodi izveli preje, drugi pozneje, je izvršil argentinski narod leta 1810. Pobudo za to je dobil v francoski revoluciji. Argentinskemu narodu se je posre- iskal, krivce strogo kaznoval, Indijancem pa za jamčil pravico do njihove zemlje. indorski maharadža v buenos airesu V ponedeljek ob 3 popoldne je dospel z letalom družbe Panair v Buenos Airés, indorski maharadža Yeu-hivvant. Rao Holkar. Visoki gost ostane nekaj dni v Argentini, nakar poseti še nekatere nato zopet vrne v Združene države, druge južnoameriške države ter se Novinarjem, ki so maharadža vprašali, kakega mnenja je glede vojne v Evropi, je rekel, da je končna zmaga gotovo na strani zaveznic. Maharadža je v sredo zapustil Argentino in odletel proti Chileju. MAŠA ZA IDO MAVEC V nedeljo 26. t. m. ob 9 uri se bo opravljala maša zadušnica za Ido Mavec v cerkvi Magdalena Sofía Barat, ki se nahaja v ulici New York 2467. poželjivo gledajo na to bogato deželo. A če bi se jim le zahotelo po nji, bi naleteli na strnjen odpor argentinskega naroda. Pridružili bi se mu tudi vsi pošteni priseljenci, med njimi tudi jugoslovanski, saj je Argentina tudi nasa nova domovina, ki nam velikodušno in brez razlike nudi vse kar ima. živela majska revolucija! nad drugim, pa četudi bi bil tak "manjvreden'.' narod afrikanski, kakor je bil smatran recimo abesiu-ski. NACISTIČNA NEMČIJA IN FAŠISTIČNA ITALIJA NE MORETA ZMAGATI Nemčija je torej v svoji naduti nacistični nadvladi obsojena na propast. Izbrati si bo morala drugo boljšo pot, kar bo gotovo storila. A da bi jo bilo treba razkosati, kakor so menda mnenja v Lodonu, da bi se jo lažje ustrahovalo, je zelo nesmiselno in bi se nekega dne ponovno maščevala. To je cisto naravni zakon, bodisi naroda ali človeštva v obče. Zaeno z nemškim bo tudi italijanski "fašistični imperij", ker ni naraven, propadel. Italijanski narod sc ga bo spominjal v svoji zgodovini le kot ponesrečen poizkus, kakor jih zgodovina tudi drugih narodov beleži. OČIŠČENJE ČLOVE ŠKIH ZABLOD Očiščenje človeških zablod pa je bilo potrebno, kajti veliko upanja imamo, da bodo po tej agoniji vsi narodi vstali v novem pravičnem socialnem redu ter kulturni in gospodarski vzajemnosti. In tudi nam Slovanom prinaša ta vojna zbližanje ter lepše slovanske bodočnosti. GIBANJE PARNIKOV Prejšnji četrtek je priplul v tukajšnje pristanišče angleški prevoznik "Higl. Princess". Pripeljal je 86 potnikov ter raznega di-ugega blaga in pošto. Kdaj pa je zopet od-plul, pa se ne poroča, ker drže to v tajnosti. Drugi dan je pa privozil tudi "llighl. Chieftain". V ponedeljek je dospel italijanski prevoznik "Vulcania", ki drži sedaj zvezo mesto "Oceanije". Pripeljal je mnogo pošte, 435 potnikov ;n nekaj drugega tovora. Nazaj pa je odplul ta prevoznik v petek, 24. t. m. V četrtek je prispel tudi parnik "Ciudad de Sevilla", ki je odplul iz Genove 5. maja. "Ciudad de Sevilla" bo krenil iz buenosaireškega pristanišča proti Evropi 28. t. m. V torek 21. maja pa je odplul iz Genove proti Buenos Airesu "Conté Grande". Dne 5. junija dospe "Pssa. Ma-ria". NAJDENA ZALOGA STAREGA OROŽJA Ko so delavci izkopavali neko staro drevo, nasproti glavne tržnice v mestu Paraná, so pri tem odkrili veliko zalogo starega orožja, ki obsega puške, sablje, revolverje in celo topove. Kar je bilo lesenega pri tem orožju, je vse segnito, radi česar BLAGAJNA V PRISELJENIŠKEM RAVNATELJSTVU ODPRTA Interventor priseljenskega ravnateljstva dr. 1'late, je našel 16. t. m. odprto blagajno tega ravnateljstva. Blagajna ni bila odprta s silo, ampak s ključem. Pač pa je bil nasilno odprt nek predal v notranjosti, v ka-/sklepajo, da je moralo ležati že ne-tereni predalu so se nahajali razni j koliko let v zemlji' Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 lokumenti, ki pa so ostali na mestu. Vso to zadevo je interventor dr. Plate javil policiji. Obenem je sporočil, da je že pred enim mesecem izginilo z mize njegovega urada neko odpravilo pismo in ključ. Nobene od teh stvari še do sedaj niso našli. Kaj so vlomilci pri tem zasedovali, da so odprli blagajno, in kdo bi bili ti tički, to sedaj preiskuje policija. Zelo verjetno je, da ima pri tem prste vmes kak uradnik inmigrant-skega ravnateljstva, ki je v zvezi s kontrabantarji, ki spravljajo ljudi nepoštenim potoni v deželo. INTERVENTOR SE POTEGUJE ZA INDIJANCE Že mnogo se je pisalo o nasilnem ali zvijačnem odjemu zemlje po posameznikih in po javnih funkcijo-narjih Indijancem v Vianumte. Se daj že ponovno prihajajo take pritožbe. Interventor dr. Amadeo je obljubil, da bo zadevo natančno pre- Izvedenci bodo poskušali dognati iz katerega časa izhaja to orožje in kome je pripadalo. Rojaki Predno si naročite obleko obiščite KROJAČNICO Cirila Podgornik CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto nejse poglavje iz slovenske zgodovine Radivoj Rehar V času, ko je narodna romantika šla' r. največjim zaletom na delo, da bi se na novo preštudirala preteklost in bi.se v njej dvignila na površje vsa slavna in junaška dejanja posameznih narodov, so se lotili tudi naši preroditelji studiranja slovenske narodne Zgodovine. Toda odkriti niso mogli nobenih tako "velikih dejanj", da bi jih lahko postavili ravnopravno ob stran dejanjem tistih narodov, ki so z velikimi vojnimi pohodi osvajali tuje dežele in tuja ljudstva,- gradili mogočne države in dajali zgodovinskemu razvoju Evrope svojo lastno smer. Skromna odkritja so dala komaj nekaj snovi dr. Francetu Prešernu za njegov "Krst pri Savici", pa še v to je moral vplesti' več fantazije kakor znanstveno ugotovl jenih faktov. O stari slovenski državnosti so se ohranili komaj rahli sledovi iz prvih časov po naselitvi, ko so naši davni predniki ustanovili kneževino Karantanijo in pozneje za kratko dobo še Panonijo. Vsa poznejša stoletja so bila izpolnjena s tlača-njenjem tujcem, in le kdaj pa kdaj s kakim verskim ali kmetskim pun-toni, ki se je vselej končal s porazom. Tako smo bili Slovenci uvrščeni med "zgodovinske narode", katerim so po tedanjih načelih odrekali vsako pravico do reklamiranja politične samostojnosti in državnosti. Tudi sami smo se morali sklicevati le na prirodno narodno pravo, na pravo demokratične enakopravnosti in enakopravnosti etničnih skupin. Da je odkrivanje slavnih slovenskih dejanj v zgodovini srednjega veka izpadlo tako klavrno, pa ni bila kri-vanaša zgodovina, ampak so bili j pozneje postavila na svoj ščit fran-krivi raziskovalci te zgodovine, kér ¡ coska revolucija in z ustavo ter prisego lian stavo, kakršno je uveljavila šele demokratična ljudska vladavi na najnovejše dobe. Ta demokracija je pozvala že tedaj svobodo, enakost in bratstvo, neznano ji je bilo tlančanstvo in suženjstvo ter ločevanje ljudi na "vladajoče" in "vla-dane". Prav tako je poznala tudi že nedotakljivost lastnine, čeprav v okviru zadrug .ki so pomenile na.l-idealnejšo ureditev vseh socialnih vprašanj ter so že same po sebi izključevale izkoriščanje posameznikov na korist drugih ter zagotavljale pravično oskrbo bolnih, onemoglih in ostarelih. To poglavje iz naše slovenske zgodovine odtehta prav gotovo vso "slavo" zmagovitih osvajalnih p0' hodov drugih "zgodovinskih" «ft* rodov, s katerimi niso dosegli drugega, kakor to, da so za mnogo ve'' ko tisoč let zavrli svobodni naravnj kulturni, gospodarski in social'1! razvoj evropskega človeštva, ki P1 bilo, a ko bi se bilo razvijalo po n®* čelih stare helenske in rimske ku1" tuje ter po vzorih srednjeveške sl°" vensko.Jjudske demokracije, danes nedvomn,o že, daleč, daleč naprej. Z»" to se 11101^31,0 ./.ares, čuditi, da •c''0* v^nci nismo znali uveljaviti v svet te svoje slaven demokratične pret.®¡ mokracija .je slonela na samem ljudstvu. na slovenskem, kmetu, ki je llil tedaj rn še stoletja in stoletja pozneje edini tvorec naroda. Slovenski narod v tisti dobi vsesplošnega fevdalizma ni poznal "nižjih" in "viš-pih" kast, po njegovem pravnem čutu oblast ni izhajala niti iz rojstva niti iz višje milosti, ampak edino in izključno iz same volje naroda. Le narod sam je lahko določal, kdo in kako naj mu stoji na čelu in po kakšnih smernicah naj izvršuje to poverjeno mu častno nalogo. O prvih začetkih volitve in usto-ličevanju vojvod sicer nimamo zanesljivih zgodovinskih poročil, toda sa dosedanja preučevanja zgodovine so ugotovila, da je izvirala ta ustanova prav gotovo iz najstarejših časov, nedvomno torej vsaj že iz dobe preselitve. Ves obred ustoli-čevanja na Gosposvetskem polju, dasi so se nam ohranili opisi o njem iz poznejše dobe, ko je že izgubil svoj prvotni smisel in pomen, nam vendarle izpričuje, da je bil kmet, torej zastopnik resničnega širokega ljudstva tisti, iz katerega rok je vladar prejel oblast nad narodom in deželo. Ta vladar je pa moral priseči tudi temu kmetu in njegovemu ljudstvu, da bo spoštoval njegove postave in običaje, ki so bili v kmetovih besedah vsaj v glavnem točno določeni. To je bila stara slovenska demokratična ustava, sicer ne napisana, zato pa tembolj v tradiciji zasidrana in ljubosumno čuvana z budnostjo vsokega naroda. Izvoljeni slovenski vladar je moral torej ob ustolicenju priseči kmetu pred postavnimi zastopniki vsega naroda na njegovo demokratično u-stavo, Ako je prisego prekršil, je imel narod pravico, klicati ga na odgovor, v prejšnjih časih pa gotovo tudi odstaviti. Iz vsega tega izhaja, da smo bili Slovenci v ranem srednjem veku edini narod v Evropi z demokracijo, ki je slonela na temeljno istih načelih, kot jih je mnogo nad tisoč let aoDOi aoi so po tujih vzorih posvečali pažnjo in priznanje samo vojaškim činom, kakor da bi se zgodovina narodov sestajala samo iz vojskovanja in-kakor. da bi se vrednost te zgodovine ocenjevala samo po tem, koliko vojn je posamezni narod vodil, koliko svojih nasprotnikov je pobil in koliko njihovih dežel ali dobrin si je priropal. Naravnost čuditi se moramo, da ti raziskovalci niso pravilno opazili in ocenili tistega poglavja iz srednjeveške slovenske zgodovine ki je edinstveno v vsem tedanjem času in v vsem tedanjem svetu in se zato s takim ne more ponašati noben drug narod, niti ne največji in vojaško "najslavnejši". In vendar bi bili prav s tem ponosno stopili pred vso slavno kulturno Evropo! To poglavje je stara srednjeveška slovenska demokracija, ki se je izražala v vsem upravnem ust rojstvu naših pradedov, najvišje pa v svobodni volitvi in ustoličenju vojvod na Gosposvetskem polju na Koroškem. Odkar je diktatura klik ali despotija avtokratov zatrla v starem veku prve grške in rimske demokracije, je bila slovenska karantan-ska demokracija prvi tak nov pojav v Evropi in v tedanji dobi ter v vsem srednjem veku tudi edini, kajti poznejša plemiška angleška in poljska demokracija še daleč ni bila j vse evropske tako široka in šemanj ljudska, kakor je bila omenjena naša. Ta de-=aoB3orr'-—-ipnor——•a«' Od koder že prideš k DI FRANKU pojdi RESTAVRANT La Corneta del Cazador" RECONQUISTA 458 U. T. 31-5878 Buenos Aires Prvovrstna kuhinja. Domača in uvožena vina ter prava bosanska slivovica. BANCO MUNICIPAL EL BANCO ABONA LOS TIPOS DE INTERES POR SIGUIENTES DEPOSITOS: o El CAJA DE AHORROS 2 y2 % ANUAL PLAZO FIJO TRIMESTRAL 3 % ANUAL SEMESTRAL 3 % % ANUAL ANUAL 3 % % Desde $ 2.000 a $ 50.000. Mayor cantidad: convencional IMPORTANTE interés de los depósitos anuales se paga seinestralmente. Casa Matriz: SUIPACHA 665 klosti, o kateri bi morale govori*1 zgodovinske ako bi hotele biti ločne in pravil"*: Še bolj čudno pa je, da se je sami nismo znali nikoli bavedati-tej zavesti bi pa bili mogli najt' I davno svoj tradicionalni P°|i. v ideal: ideal popolne, resnično 1.1® ske demokracije, sloneče direk« na volji naroda. V tej zavesti ^ potem moderna demokracija , bila importiran artikel, kakor je žal bila, ampak nekaj pran v"' toncga. praslovenskega. Ako s' pa to zamudili v preteklosti, P°s bimo vsaj v bodočnosti, da nemo tudi po vsem svojem >lllS nju k svoji pratradiciji! Bit' venec mora pomenili biti krat ! j ^ (Iz Večernih»' liaoi S U C U R S A L E S : N» 1 - - Rivadavia 2499 N» 4 — Boedo 870 N» 2 — D. de Irigoyen 1459 N» 5 — Corrientes 5379 N» 3__Rivadavia 7239 N"' (j ,-— Corrientes 3099 tftgaoi -rana 1 io«=aoi -IOE3 nit' V if ,ištif' <410- Krojaenica 'Gorica Franc Leban wARNES 2191 Nasproti postaje Bs. La PateJ^ nI ae>rao: iono: Slovenski Dom-Buenos Aires o Društvo "SLOVENSKI DOM" vabi cenjene rojakinje in rojake o iz Buenos Air esa in okolice na svojo prvo letošnjo VELIKO PRIREDITEV ki se bo vršila v prostorni in našemu občinstvu že dobro znani Armenski dvorani ^f ULICA ACEVEDO 1353 V SOBOTO 25. MAJA 1941» ZAČETEK OB 9. ZVEČER „ Na sporedu, ki se bo otvoril z argentinsko državno himno, o v proslavo argentinskega narodnega praznika, je vprizoritev Jurčič- g Govekarjeve igre v petih dejanjih DESETI BRAT VESTI IZ ORGANIZACIJ "Deseti brat" Na prireditvi, ki jo bo vp»izoril "Slovenski dom" v soboto 25. MAJA, bo razen lepe Govekarjeve drame "DESETI BRAT", na sporedu tudi nekaj pevskih točk, pri katerih bo prvič nastopil tudi društveni mladinski pevski zbor. Opozarjamo, da je igra precej dolga. Radi tega se bo pričelo točno ob 9 uri s sporedoma. Kdor hoče tedaj videti celo igro, naj poskirbi, da bo vsaj do napovedane ure že v dvorani. Rojakinje, ki navadno ob tej uri še niso vse proste, naj poprosijo svoje gospodarje, da jih ta dan prej odpuste. PREDAVANJE V "SLOVENSKEM DOMU" V nedeljo 9. junija ob 5.30 uri po-q poldne se bo vršilo v prostorih "Sloji j venskega doma" predavanje, p ! Vse članstvo in prijatelji društva so vabljeni, da se predavanja udeleže. "Deseti trat" Martin Spak (Gustav Dečman) in Krjave'j (Martin Keber) O S E!Í9 E 7 Benjamin, grajščak na Slemenicah ..........Rudolf Leban Manica, njegova hči....................Vida Kjudrova Balček, njegov sin......................Boris zlol53C Dolef, Benjaminov brat ..........v.-".. '•• •■ Josip švagelj Dr Peter Kaves (Piškav), poses-nik na Polcsku .. Ivan Berginc Marijan, njegov sin .. .............. - •■ Ferdinand Prekrški Vencelj, zdravnik......................Franc Matička, njegova hči............ ..........Marica Koradinova Lovro Kvas, učitelj pri slemenifkem grajščaku .. Emilij Lozej Mežon, sodnik................................................Mirko Feljhan Zmuzné, učitelj...............................Bruno Dreosi Martin Spak, deseti brat .. ................Gustav Dečman Kijavolj, berač .. ...........................................Martin Keber Obrščak, gostilničar....................Leopold Skrbeč Krivec, čevljar............... .........JosiP žlvec Krivčevka, njegova žena..............•• Katica Jekšetova Francka, njuna hči .. .. . ...............Zolka Suličeva Dražarjev Francelj, njen žeain .. ..........Janko Koron Matevžek, kmet..................... • Silvan Pečenko Peharček. kmet..............................JosiP Vidmar Miha izpod Gaja, posestnik..............Jakob Turk j>isar .......................Gustav Cotič Kmetje, svatje, fantje in dekleta. Režira: Karlo Tišlar. i "DESETI BRAT" je že dolga desetletja najbolj priljubljena slovenska ljudska igra. V stari Govekarjevi priredbi je bila že neštetokrat vprizorjena na slovenskih odrih, velikih in malih, od poklicnih igralcev in od dile-tantov, pa je še zmerom' tako privlačna, da so dvorane vsak krat do zadnjega kotička zasedene, ko se "Deseti brSt" spet vrne na oderske deske. V Argentini — in v Južni Ameriki sploh — se bo "Deseti brat", v Govekarjevi S KAKIM VOZILOM SE LAHKO PRIPELJETE GLEDAT "DESETEGA BRATA" Mnogo je vozil, ki vozijo le pafr kvader od mesta, kjer se nahaja armenska dvorana v ulici Acevedo 1353, kjer bodo diletantje "Slovenskega doma" igrali velezanimivo narodno igro "DESETI BRAT", M bo v prvotni priredbi podana prvič v Južni Ameriki. Vsem onim, ki ta dvorana še ni znana in hočejo videti to tre s lepo igro, se lahko poslužijo teh le vozil, ki vozijo po Córdoti, Canningu, Serrano in Gorriti; katere ulice so oddaljene samo par kvader od Acevedo: Omnibusov: 27, 18, 36, 41, 51 in 54 Colectivov: 23, 41, 55 in 56. Tramvajev: 87, 89, 94, 95, 96 in 97. Dalje tudi tramvajev Lacroze, ki vo- J^itelj Lovro Kvas (Emilij Ložo j) ?0 Grajska Manica (Vida Kjudrova) dramatizaciji' vprizoril prvi krat v soboto, 25. maja 1940. Če bo tudi tu, v Buenos Airesu, našel tako navdušene gledalce, kakor jih je zmerom imel in jih še ima v domovini, potem smemo biti gotovi, da se bodo v bodoče vsako leto vračali na naš izseljenski oder tajinstveni Martin Spak, smešni Krjavelj. dražestna grajska Manica, simpatični Lovro Kvas, žejni gospod Dolef, veseli čevljar Krivec in kar je še drugih junakov v Jurčičevem romanu. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Prodajam zemljišča na 120 mesečno odplačevanje od 28 pe-sov mes. naprej; in hišo z 2 sobama, kopalnico in kuhinjo, nasproti italijanske tobačne tvrd-ke, s $ 2.500 takoj in ostalo na obroke. Informiraj se: VALDES Moliere 2746 — U. T. 64-2938 Villa Devoto ZAJAMČENO NAJHITREJŠA DENARNA NAKAZILA Z ZRAČNO POŠTO -- BREZPLAČNO Varcuj te V NAŠI HRANILNICI, KATERA VAM NUDI POPOLNO JAMSTVO IN KJER LAHKO ODPRETE RAČUN S SAMO 5.— $. Jugoslovanski Oddelek BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES Casa Central: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. Agencia No. 1: CORRIENTES 1900, vogal R. Bamba. zijo po ulici Gorriti. Ker je tedaj dvorana na zelo prometnem kraju, je upati, da bodo prišli gledat "DESETEGA BRATA" vsi, ki žele videti res nekaj lepega. Povdarjamo, da je igra precej dolga, radi česar se bo začelo s sporedom točno ob 9 uri. Da boste tedaj zf^mogli videti celo igro bodite do te napovedane ure gotovo že v dvorani. Obenem tudi opozarjamo, da obeta biti naval velik, zato poskrbite, da pridete čimprej e, če hočete, da dobite sedeže. Uslužbenci tudi glejte, da Vas gospodárji ta dan prej odpuste. Josip Batistic jugoslovanski pevec, ki se sedaj nahaja v Buenos Airesu, bo v nedeljo 26. t. m. pel na jugoslovanski radio uri RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal ZOBOZDÍtAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 DESETEM BRATU": PROSTA ZABAVA S PLESOM IN BOGATIM SREČOLOVOM 11 SLOVHNIif tCDOR šK NI V1DKL "DESETEGA BRATA"! Q -IOBOCS. :■-IOOO' -I0C30CSS iocaoc=3 Dr. S. M. MILATIČ. Zdravnik splošne medicine Diplomiran na vseučilišču v Zagrebu in Rosariu. Specijalist za notranje bolezni moških, žensk in otrok. Za kožne in venerične bolezni. Sprejema vsak dan od 15 do 18 ure. Viamonte 1641 - 1. nadstr. Ako hočete biti dobro in poceni postreženi obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske! U. T, 42, Callao 3035 Buenos Aires GARMENDIA 4947 La Paternal ! <♦> a* m •»> :♦> <♦:• <♦> ;»> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦;• •»> <♦> <♦:• <♦><«• ■»:• <♦> <♦:• <♦> :♦> •:♦>•:♦> •;♦> :♦> <♦><♦> •:♦> •:♦> <♦> <♦> <«• <♦> <♦> •:«• •»:• :♦>( <♦> <♦> Slovenci doma in po svetu <♦> •:♦> •:♦> •:♦> <♦> •:♦>•»> <♦> <♦> •:♦> •:♦> <«•<♦> •»> :«• •:«• <♦> <♦> » » <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> •'♦> •*♦>} NOVICE S KRASA V Škrbini ,je umrl posestnik Jožef Cotič, star 75 let. Bil je vedno zaveden mož, priden gospodar in skrben oče. Po vojni je bil naš zadnji župan. Pred 14 dnevi se mu je poročil sin Dragomir. Žal, le malo časa mu je bilo dano živeti z nevesto pri hiši. Naj mu sveti večna luč. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrla 48-letna Marija Švara iz Svetega pri Komnu. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke. Bog ji daj večni mir. — Letošnjo pomlad zelo občutimo pomanjkanje krme. Seno je po 50 lir in več kvintal. Da nakrmijo živino, hodijo ljudje ure daleč.. Lansko leto je nam na Krasu, zlasti na Spodnjem, suša uničila vse pridelke za živino in ljudi. Zato živimo zelo na tesnem, prav toliko, da pač živimo. — Vinske cene so močno poskočile. Belo vino gre po 2 do 2.40 lir liter, teran pa plačujejo po 2.80 do 3 lire liter. Hrastov les se je tudi močno dvignil v ceni, stane do 25 lir kvintal. Seveda, kdor ima, lahko proda in si nekoliko pomaga. Kdor, TRIJE BREZMESNI DNEVI V ITALIJI Ministrstvo za korporacije je določilo, da bo od srede 24. aprila tudi vsaka sreda brezmesen dan. Od 24. naprej imamo tedaj tri dneve: sredo, četrtek in pethek, v katerih se ne bo prodajalo meso in v javnih lokalih ne bo mesnih jedi. Postili se bomo torej tri dneve v tednu. Ni nevarnosti, da bi se preveč odebelili. ŠE EN NOV ŽUPNIK Pred nedolgini je bil za župnika v Zgbiiiku na Krasu umeščen g. Srečko Rejc, tamošnji župni upravitelj, ki pastiruje v tej duhovniji, kar se je vrnil z juga. ZOPET STRAŠNA NESREČA Z VOJNIM STRELIVOM Pretekle dni sta se odpravila dva mladeniča iz Opatjega sela, 30-letni Vladimir Devetak in 20-letni France Marušič na gmajno nad Jamljami, kjer sta vedela za veliko, po vojni ostalo granato. Vladimir se je lotil izstrelek odpirati, tovariš pa je v mali razdalji delo opazoval. Nena- je imel v vestnem in pridnem sinu že zanesljivega pomočnika v svojih poslih: zadela ga je kap in je v nekaj dneh umrl. Bil je skrben, delaven gospodar in značajen mož. Naj oba počivata v miru! OB 80 LETNICI SMREKARJEVE MAME! V Postojni praznuje danes svojo fü letnico rojstva gospa Katarina Gorjanec, p. d. Smrekarjeva, mati 15 otrok, od katerih je še 6 živih in dobro preskrbljenih. Pred 10 leti ji je umrl mož Martin, ugledni in daleč na okoli znani tesarski mojster in posestnik v Postojni. Kljub temu težkemu udarcu in visoki starosti še vedno marljivo gospodari na svojem domu. Z zanimanjem prebira dnevno časopisje in pazljivo zasleduje vse druge dnevne dogodke. V največje veselje pa so ji otroci, vnuki in vnukinje, ki se s hvaležnostjo in globoko vdanostjo zbirajo ob njej. Smre-karjevi mami želimo, da bi ji bila naklonjena še dolga vrsta zdravih in zadovoljnih let med dragimi svojci. ži vso pohvalo, je mestna občina potrosila 55 tisoč lir. Upajmo, da ji bo povečani obisk gradu vsa.j deloma kril obresti. pa nič nima, ne more nič prodati hi j doma, okoli šeste ure zvečer se je Ippi j granata razletela in oba mladeniča __i ubila. Delavci, ki so končavali svoje KER NIMAMO ELEKTRIKE. .. dnevno delo v bližni, so prihiteli na. K£. • 3 \\ C K • • | kraj nesreče in onemeli od strahote: Iz Gaberja na Vipavskem nam pi- l :Marugig je z zdrobljeno glavo ležal •mrtev v mlaki krvi. Devetakovo te- šejo: Priletni ljudje pravijo naši va si — staro mesto, tržaški izletniki, ki nas včasih obiskujejo, nas pa zba-dajo, da smo nazadnjaški in staro- i kopitni, ker smo še vedno pri pelro-lejki. ''Vsaka hribovska vas ima že moderno električno razsvetljavo, le Gaberje in Zgornja Branica čepita še vedno v "petrolejski temi in smradu", zabavljajo hudomušneži. Povemo jim prav na glas, da če pri nas še ni elektrike, nismo krivi mi, ki si jo želimo — posebno sedaj, ko je petrolej tako drag —, ampak e-lektrika in gospodje, ki z njo gospodarijo. Seveda, tudi županstvo bi moralo tej javni koristni napravi posvetiti nekoliko skrbi. CENE NA GORIŠKEM IZVOZNEM TRGU Pretekli teden so bile na izvoznem zelenjadnem trgu v Gorici sledeče cene: semenski krompir kg 1.20— 1.30 lir, zeleni radič (regrat) kg 1.60 do 2 lir, solata berivka kg 2.50 do 3 lir, špinača kg 1.50 lir, šparglji (začetek) kg 10 lir. Splošno je pridelek vrtnin slab in tudi ne obeta nič dobrega. Prej mraz, sedaj suša, naravno, da so semena trpela, mnoga pomrznila, mnoga pa zaradi pomanjkanja moče ne morejo iz presu-šene zemlje in ne dajo pridelka. Ni1 trg prihaja zato zelo malo zelenjave in čeprav živimo v dnevih, ko bi mu-ralo biti vsega v izobilju in celi», nizke, se nasprotno cene drže zeio visoko. Zgoraj navedene cene so namreč cene za blago na debelo. Cene v podrobni prodaji so za 20 do 30% višje. Smo v prelepi dneh, ko so naša Brda in Vipavska v cvetju. Marelice, breskve in češnje cvfetejo, naši griči in ravnice se kopljejo v krasoti, naše oči in naša srca uživajo. Zato zapišemo in povemo v tolažbo vse javnosti: cvetje je bogato, lipo obeta; rahlo vetrovno vreme zadnjih tednov je zaplodilo milijone in milijone cvetov. lo je bilo pa tako raztrgano, da je biio mogoče pobrati le malo ostankov; granata ga je vrgla v zrak, ga razkosala in užgala, da so neki deli telesa zgoreli. Grozna nesreča je pretresla vso okolico. Pogreba ubogih fantov se je udeležila vsa občina, ki je ganljivo izpričala svoje sočutje z družinama obeh ponesrečencev l;i globoko žalost radi bridke izgube. SMRT V Ajdovščini .je 13. aprila umrl g. Avguštin Lulik. ki je dosegel visoko starost 90 let. 28 let je opravljal službo ajdovskega prismonoše. Pred 15 leti je 75 let star opustil svoj posel in se umaknil v zasluženi počitek — seveda brez vsake pokojnine. Bi je značajen naš mož, ki je vse svoje skrbi posvetil družini, katero je lepo vzgojil. Dva sinova sta visoka uradnika v Jugoslaviji, hčerka je živela pa pri očetu in zanj skrbela. Naj blagi mož mirno počiva, preostalim iskreno sožalje! NAGRADE ZA DVOJČKE Goriški prefekt je nakazal Ivanu Lapajnetu na Vojskem nad Idrijo in Josipu Štruklju na Vitovljah nad Sempasom vsakemu po 00 lir, ker sta dobila zdrave dvojčke. ŽIČNA ŽELEZNICA NA SV. GORO Že večkrat je bila po časopisju najavljena otvoritev žične železnice na Sv. Goro, a je potem ni bilo. Zadnje tedne je ta otvoritev zopet prišla na dnevni red. Med občinstvom se Saje jo razna ugibanja in listi prinašajo razne datume. Pred dnevi smo brali, da bo otvoritvena slavnost 24. maja. "Gazzettino" pa sedaj poroča iz dobrega vira, da je skoro goto\o določen v to 15. maj. Pomenljive slo vesnosti se bodo po tem viru udele-žii števini odični zastopniki režima dežele in občine. NESREČNO MOTORNO KOLO Pred časom se je " vozil 20-letni Franc Mislej, sin lesnega trgovca iz Budanj v Vipavski dolini v večernih urah z motornim kolesom iz Št. Vida proti domu. Na vozilu je .->edel tudi Ivan Štucin iz Vipave. Med vožnjo ju je zadela nesreča: zadela sta v obcestni kamen in se divje prevrnila. Obležala sta na mestu in so ju pozneje odpeljali v goriško bolnišnico, kjer je nesrečni Mislej drugi dan podlegel svojim ranam, štucin si pa še zdravi svojo zlomljeno 10-ko. Grozna nezgoda je umevno močno zadea MisejevO družino, najbolj RAZSVETLJAVA GORIŠKEGA GRADU Po svetovni Vojni je ostal starodavni goriški grad dolga leta pozabljen in zapuščeir v svojih ruševinah. Sem pa tja so se sicer pojavili obnovitveni načrti; do resnega dela pa ni prišlo. Šele pred nekaj leti se je mestna občina, kateri .je pristopila na pomoč tudi vlada, ojunačila in se odločno lotila težavnega vprašanja. Najprej je okusno in v enotnem slogu popravila in obnovila grad, primerno očistila in predelala obzidje, dvorišča in ves okoliš ter zgradila tudi moderno dohodno cesto. S ten» je zelo dvignila obisk gradu, ki jo postal tudi za tujce vabljiva točka, saj nudi v resnici izredno lep, očarljiv razgled. Sedaj je mestna občina svoja obnovitvena dela izpopolnila še z ureditvijo razsvetljave. Ob dohodni cesti na grajskem trgu in na vsem griču je postavila vrsto novih modernih svetilnikov, ki bodo to lepo središčno točko goriškega mesta skladno s slogomo starega gradu raz svetljevali. Za to novo delo, ki zaslu- SEDEM NOVIH FAŠISTIČNIH DOMOV Na državni praznik 21. aprila so položili temelje za sedem novih fašističnih domov v naši deželi. Nove domove dobe občine: černiče, Vipava, Solkan, štandrež pri Gorici, Anhovo, Sočnik in Fara v Furlaniji. Svečanostno razpoloženje pri polaganju temeljnega kamna je najbrž marsikomu grenila misel: kje bomo pri sedanjem splošnem pomanjkanju dobili potrebni gradbeni material in drugo? Saj še splošno zaželjene velike javne bolnišnice na Šempetrski cesti ne moremo spraviti h koncu! POJASNILO O AMNESTIJI Ker so neki listi prinesli netočno vest, da je tihotapstvo iz februarske amnestije izključeno, prinašamo sledeče pojasnilo: Kazni za tihotapstvo tobaka, soli, kinina in drugih niono-polskih izdelkov se z amnestijo oprostijo, če za te prestopke postava določa samo globo v najvišjem znesku 2500 lir. Če pa je kazen določena z oziroma delno zniža le, če stranka nad 2500 lirami, se globa spregel&d, plača tekom 120 dni (števši od 23. februarja 1940 dalje) monopolskó pristobijno; te pristojbine, je treba plačati le, če znašajo nad 1000 lir. — Isto velja za kazni radi prepovedanega kuhanja in prodajanja žganja. Toliko na splošno. Podrobnejša pojasnila, ki so za vsak slučaj posebej potrebna, si člani bratovščine Martina Krjana lahko preskrbe pri pravdnikih. Iz obeli razlogov je prvi nastop Slavka Spacala, ki je razstavil okoli 31 grafičnih del (lesorezov in monoti-pij) letošnjo zimo v Trstu v dvorani .Jerco, vzbudil splošno in zasluženo pozornost. Dasi so ljubitelji slikarske umetnosti sem pa tja že naleteli na njegovo ime na sindikalnih razstavah, vendar je nekoliko slutil, da snuje tako tiho, vztrajno in v sve-sti si svojega poslanstva, kakor ga je razodela njegova letošnja in upamo, ne zadnja razstava. Slavko Spa-cal si je svojo prvo strokovno izobrazbo pridobil kot intarzist na tržaški obrtni šoli. Notranji nemir, ki ga ta tihi fant na zunaj pa ni kazal, in želja po vzponu navzgor sta ga gnala, da je z veliko požrtvovalnostjo in trdim delom dovršil srednjo umetniško šolo v Benetkah. Pa s tem še ni bil zadovoljen, hotel je vedeti in videti več. Vpisal se je na vi- RADIO - APARAT! prvovrstne kakovosti, garantirani po naši tvrdki. če želite za posiušnjo slišati vesti iz celega sveta. DOLGI in KRATKI VALOVI. Olajšave v plačilu na mesečne obroke do 24 mesaerv. EDINA JUGOSLOVANSKA TVRBKA Natančno tehnično delo. Zahtevajte pojasnil?.. POGREB PONESREČENEGA GRILCA. Idrija. — Smrt g. Grilca je globoko pretresla naše mesto in okolico. Saj je prišla s tako grozno nepriča-kovanostjo in je iztrgala pokojnika iz srede plodnega javnega udejstvd-vanja, kateremu je bil začel posvečati svoje moči. Bil je predsednik Posojilnice, mestni podžupan in še v več drugih zastopih je razvijal svojo delavnost. Kaj čuda, če smo mu priredili veličasten pogreb. Z zastopniki oblastev in raznih udru-ženj ter mestno, strankino in trgovsko zastavo na čelu ga je spremljala na zadnji poti silna množica.meščanov in okoličanov. V sprevodu fio nosili 17 vencev. Ob rakvi so ran svetili tovariši trgovci. Skratka: v¿e mesto z okolico vred se je potrudilo izkazati rajnkemu čast in spoštovanje. Njegova gospa-vdova je pa prisrčen in lep način: pogostila je počastila njegov spomin na prav 200 revežev— bila je ravno velika sobota — z dobrim obedom. Bodi mu lahka domača zemlja! Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in conat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires Veosta lini pa nase iskreno sožal pa je pretresla 62-letnega očeta, ki •:♦>: met v>5»>; .;<♦>. x«- :x«<>»>::>»x >:♦>;. ;<♦>,. :<«•, <♦>; :<♦>:. x«-,. AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že- ske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 V DAR DOBITE na vsakih G slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ RAZSTAVA SLOVENSKEGA UMETNIKA V TRSTU Že vrsto leí ni bilo v Trstu nobene osebne razstave kakega domačega slovenskega slikarja. Že dolgo pa Tržačani sploh niso imeli prilike videti zaokrožene grafične razstave. Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SU D YUGOESLAVOS EN DOCK SUD Y AVELLANEDA Visiten las más grande SASTRERIA de la localidad "Las Malvinas" Confecciones y camisas! Seriedad y prontitud! L. N. ALEM 1490 Dock Sud Avellaneda K rojacnica Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK GARAY 3519 BS. AIRES Obrnite se na dobro znano tvrdk0 Kegal j & Bartulovi¿ BOLIVAR 829 — 831 U. T. 33, Av. 2644 Ne za vrzite svojega starega apairata. Mi ga plačamo do 100 pe' sov, kakršnekoli znamke. soko šolo za umetniško dekoracijo v Monzi, ki slovi kot ena izmed najboljših podobnih šol v Italiji in kjer si je lani pridobil naslov: maestro d'Arte. To v nekaj besedah njegova zunanja pot, o "njegovem hotenju, resnosti in nadarjenosti pa je pričala imenovana razstava. Iz svojih del si je izbral ona, ki so se mu zdela najzrelejša in najboljša. In tudi ta izbor priča o njegovi avtokritičnosti kajti med deli so po kvaliteti vsa sprejemljiva. Razstavil je, kakor rečeno, grafike: lesoreze in monot ipi-je. Te zadnje predvsem so bile za Trst celo dogodek, ker se ni pripetilo že dokaj časa, da bi meščani imeli priliko videti to ne preveč običajno slikarsko tehniko. Spacalova. razstava ni v znamenju kakih gesel ali poudarjanja kake struje. Je samo odraz notranje potrebe po ustvarjanju preko vseh dnevnih gesel ali šol, tako kakor mu nareka njegov mišljenjski in čustveni svet. Čeprav je v razstavnih delih dekorativni moment močan in včasih celo odločilne važnosti, zadiha zlasti v mo-notipijah nežno lirično občutje, kateremu je prizvok rahla melanholija. To se zlasti opaža v značilni izberi pokrajinskih motivov. V dnevnem časopisju je Spaeal našel pri-znalno in vzpodbujajočo oceno. V "Piccolu" je spregovoril Beneo pa tudi "Popólo di Trieste" je pisal z velikim zanimanjem o njeni. Dodajmo še, da je gmotni uspeh preseiietil menda razstavljalca samega: prodal je tretjino razstavnih del. Občinstvo je se tem lepo priznalo umetnikov napor in mu dalo vzpodbudo za na-daljno ustvarjanje. najdbo izbrali za igračo. Nenadoma je pa "igrača" razpočila in hudo razmesarila 91etnega Jožeta Ipavca, ki je vkljub zdravniški pomoči par ur pozneje izdihnil svojo mlado dušo. LJUDSKO GIBANJE NA GORIŠKEM V goriški pokrajini je bilo v mesecu februarju 324 rojstev in 292 smrti, prirastek prebivalstva 32 oseb; porok je bilo 132. V marcu se jih je rodilo 322, umrlo jih je pa 300, prirastek 22; porok je bilo 52. Mesto Gorica izkazuje v obeh mesecih primanjkljaj. NEMCI BI BILI RADI Doznavamo, da nekateri naših ljudi iz Tolminskih hribov, ki so šli za delom v Nemčijo, zlasti oni, ki so na Koroškem, prosijo za nemško državljanstvo in zahtevajo zato Od domačih oblastev potrebne listine. Slišali smo o več takih primerih iz Kobarida, Breginja, Iderskega itd. Očitno se jih je prijela nemška preselje-valna bolezen. Kakor se zi, gredo nemška oblastva prosilcem na roko. še najiskrenejše sožalje! Draga Fanica! Počivaj v miru, saj si dovolj pretrpela na tem krivičnem svetu! ŽELEZO DRŽAVI Ministrski svet je sklenil, da m )-rajo vsi, ki imajo pri svojih hišah ali domovih kakšne železne ograje, 'ste naznaniti oblast;vu, jih v gotovem roku podreti in jih kot železo prodati državi. Odredba je povzročila v krogih hišnih posestnikov in kmetov hudo zaskrbljenost. nov župnik Za župnika v Podkraju nad Vipavo je bil ustoličen g. Štefan (ínjez-da, dosedanji tamošnji župni upravitelj. DVA GROBOVA Na Pečinah na lepi šentviškogoi-^ki planoti smo v četrtek, 4 aprila Položili k zadnjemu počitku trdnega kmeta Antona Piska, ki je dosegel častitljivo starost 86 let. Bil je zaveden, zrtačajen mož, ki ni poznal ne počitka ne oklevanja. Neugnano je delal in se trudil za svoj dom in svojo družino. Ko so ga v zadnjih mesecih začela tlačiti leta, ni nič godrnjal in se je vdano pripravljal na odhod k svojemu Stvarniku, kjer ftaj se sedaj mirno odpočije. Preostalim, zlasti sinu g. župniku Anto-naše iskreno sožalje! Uglednemu pokopniku so priredili vaščani J_eP pogreb, katerega je spremljalo ' diuhovnikov s kanalskim dekanom S- Semičeni na čelu. V Bovcu je v petek, 5. aprila Zjutraj radi oslabelosti srca umrl g. franc Breščak, tajnik tamošnje Kmečke posojilnice in mlekarne. Rajnki, ki je dosegel blizu 60 let, je do ni a iz Ročinja. V mladih letih 8e je doselil v Bovec, kjer se je za-radi^ svojega tihega in poštenega Z11ačaja kmalu splošno priljubil in Udomačil. Globoko veren in narodno yest mož je v domačem trzfeem živ- ljubezni-: jo in požrtvovalno gorelo in delalo j za svoj rod. 1 Mi primorski Slovenci bomo ohranili pokojno Fanico -Jeličičevo, ue-upognjeno borilko za naše pravice v trajnem spominu. Njenemu soprogu Zorku, Irpinu za naš narod pa na- TAJNIK FAŠISTIČNE STRANKE V GORICI Pred tedni je novi generalni tajnik fašistične stranke minister Muti obiskal Trst in tržaško pokrajino, v ponedeljek, dne 17. aprila je pa nepričakovano posetil Gorico. Prispel je v jutranjih urah z letalom na letališče na Tržaški cesti, odkoder se je potem odpeljal v strankino tajništvo, ki ima svoj sedež v nekdanjem Trgovskem domu ob Ljudskem vrtu. Tam so se koj zbrali člani goriškega fašistovskega vodstva in dru gi odličniki na čelu jim goriški pre-fekt ter so se vršila razna posvetovanja. Med številnimi navodili, ki jih je dal minister-tajnik svojim podrejenim goriškim oblastnikom, naj navedemo nekatere: v vsakem kraju, kjer je sedež fašistovske organizacije, naj se čimprej zgradi fašistovski dom, v katerem naj imajo svoje u-radne prostore tudi druge strankine organizacije in kjer naj bodo tudi zborovalna dvorana, telovadnica in gledališče; v Gorici naj se takoj začne z gradbo novega fašistovskega doma in doma za invalide in bojevnike; pospeši naj se zgradba električnih central v Kobaridu' in v Bovcu; dokonča naj se nova javna deželna bolnica na Šempeterski cesti, o kateri smo tudi mi že večkrat pisali; začne naj se z zidavo delavskih hiš pri rudniku v Idriji, ki ga sedaj opravlja družba Monte Amiata; skrbi naj se za povečanje cementne tovarne v Anhovem pri Kanalu in za pozidavo tamošnjega delavskega naselja, kratko: vsa pozornost naj bo posvečena podvigu stranke in gospodarstva, zlasti industrije ter skrbi za delavstvo. Brezpogojno zelo lepa navodila, kar se tiče industrijskih naprav in delavskih stanovanj, tudi koristna in socialna. Pri sedanjem občutnem pomanjkanju raznega gradbenega materijala in drugih potrebščin bo izvedba zadela na hude ovire in se bo gotovo nemalo zakasnila. — Popoldne si je tajnik Muti ogledal nekatere zav.ode in naprave, proti večeru je pa odletel proti Ron-kam. ni. Popravila, ki so sedaj v teku, so bila nujno potrebna. Cesta iz Gorice po Vipavski dolini do Postojne je ena naših najživahnejših prometnih žil. V povojnih letih je doživela že mnogo popravil in predelov, pa je bila zadnje mesece v zelo slabem stanju. Sedaj jo hočejo razširiti, zravnati in preložiti. Največja dela v tem pogledu so v Ajdovščini in na Cesti. Ajdovski odsek bo čisto nov; nova cesta bo tekla od razširjenega Šturskega mosta preko nekdanje predilnice in po polju pod trgom ter se bo ob koncu pokopališča zlilp, na staro državno cesto. Na Cesti je izginila tesna vijuga in bo vozila sedaj skozi vas široka, ravna črta. Celotni tlak obnovljene ceste bo izdelan po najmodernejših predpisih s primerno kanalizacijo in z vsemi varnostnimi pripravami ter bo asfaltiran. SMRTNA KOSA Umrl je dne 12. aprila 1940 ob 5 zjutraj v Oseku 41 Jožef Vovk v visoki starosti 79 let. Bil je ugleden posestnik in v prejšnjih letih večkratni občinski odbornik, pa tudi pri Oseški posojilnici je bil dolgo vrsto let odbornik ter je s svojim svetom marsikaterikrat pomagal pri vodstvu posojilnice. Edinemu sinu Lojzetu, pa tudi vsemu drugemu sorodstvu naše sožalje, pokojnemu pa večen počitek zroven svoje pokojne žene in pokojnega očeta na oseškem pokopališču! ZIMA V POMLADI Ko smo zadnjič govorili o vremenu, smo povedali, da prihaja pomlad in upali, da nas bo kmalu objela vsa bujnost mladega življenja. Naša napoved se je obnesla. Že nekaj dni sem imamo sončne spomladanske dni. Vse raste, kli.je, poganja ¡' zacvetele so že prve marelice, breskve in češnje se pa rahlo odpirajo. Po poljih je živo. Vse je pri delu, razgibano; vse se trudi dohiteti zamujeno in obdelati in posejati čimveč, kajti obetajo se hudi Časi, pomanjkanje grozi. Toplote pa še ni; jutra in večeri so hladni. 2. aprila zjutraj ob šestih .jebilo v Gorici le nekaj nad 1 stopinjo nad ničlo. To hladno ozračje traja že od prejšnjega Večina sem, ko nas je v pomladi presenetila zima. Prejšnji četrtek, 28. marca, je nenadoma začela briti močna burja z dežjem, \v hribih s snegom. V petek zjutraj je bila vsa dežela pobeljena. Bela odeja, ki je bila ponekod le rahlo nakazana in ni segla prav do nižave, je ležala od Tolminskih hribov prekov Vipavskih višav čez Kras skoro do morja. Na Cepó-vanskem je bilo 10 cm snega. Preko Čavna proti Nanosu ga je vrglo še več. Šele zadnji sončni dnevi so ga začeli naglo piti. Ko pa sonce zaide za gore, ostane vzduh še vedno hladen, oster, brez spomladne opojnosti. DRŽAVNO CESTO PO VIPAVSKI DOLINI POPRAVLJAJO V zadnjih tednih je vožnja po državni cesti na Vipavskem precej zamudna in neprijetna. Skoro celotni kos odAjševice do Vipave je v popravilu. Dosedanji tlak, ki je bil v nekaterih predelih že asfaltiran, je razbit in odstranjen, cesto obrobljajo kupi grušča in kamenja in po razruvani strugi med tema dvema stenama se počasi in gugaje gibljejo in ropotajo težki in lahki avtomobili, so v stalni in večkrat glasni borbi z raznimi drugimi vozili in vpregami. Nepočakanim šoferjem in zadirčnim voznikom gre vse napak in marsikatera ostra pa tudi surova beseda preseče zaprašeno ozračje. Potniki vdano trpe in se smehljaje pustijo premetavati na svojih sedežih, ker se tolažijo, da bodo dela kmalu dovršena in bodo oni potem po gladkem asfaltu udobno brzeli po razcve-teni in zelenju toneči Vipavski doli- SMRT V Gorici je po daljšem bolehanju in hudem trpljenju umrla gospa Ka-ti Doktorič, stara 55 let. Bila je skrbna mati, ki je lepo vzgojila pe-torico svojih otrok. Naj počiva v miru! VODO SO DOLIVALE MLEKU Ker so pri) i vale preveč vode mleku ter ga kot takega, ki seveda zato ni imelo dovolj tolšče, prodajale, so bile pred tržaškim sodiščem občutno obsojene sledeče mlekari-ce: Čepak Josipina, poroč. Tul iz Dekanov, Ravbar Marija, poroč. Guštin iz Vel. Repna, Berdon Marija, poroč. Cunja iz Loga, Paukrac Josipina, poroč. Vodopivec iz Doline in Filipič Erna tudi iz Doline. »•Plačati bo morala vsaka od 200 do 200 lir denarne kazni. ^ ZOPET GRANATA V Ločniku pri Gorici je granata uničila nadaljni dve človeški življenji. V enem tedenu sedem žrtev! To je težka bilanca, ki nedopušča več nobenega odlašanja. Dosedanji ukrepi so bili zelo ostri, a očitno niso zalegli. Bili so izdani proti nepooblaščenim nabiralcem granat, da ne bi zaslužili tistih krvavo zasluženih lir za razstrelivo in železo, mesto v zaščito človeških življenj. Že cela vrsta nabiralcev sedi po zaporih, a granate terjajo vedno nove žrtve. Vprašanje nabiranja granat nima samo gospodarske in pravne strani. Treba ga je rešiti z njegove druge, socialne plati. Nesreča se je tokrat zgodila v Ločniku pri Tonutovih. Postenik Tonut je našel staro granato nekje na Kalvariji. S svojim 16 letnim sinom in 19 letnim sosedovim fantom jo je preteklo nedeljo popoldne razstavljal. Pod udarci s kladivom je eksplodirala. Oče in sin sta bila pri priči ubita. Sosednemu fantu je razparalo prsa in ga sedaj zdravijo v goriški bolnišnici. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, r&zpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni, imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. QOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 5P - 2295 La Paternal Bs. Aires V AVTOMOBILU GA JE ZADELA KAP 481etni zavarovalni uradnik g. H. Tomšič se je v torek, 2. aprila popoldne peljal z avtomobilom po službenih poslih proti Ajdovščini. V bližini ceste pod Sv. Križem mu je postalo slabo. Njegov spremljevalec ga je hitro zapeljal k zdravniku v Ajdovščino, da bi mu nudil pomoč. Bilo pa je prepozno. Kljub takojšnji injekciji je Tomšič podlegel srčni kapi. Rajnki je bil po rodu Goričan, sin slovenskih staršev, ki se ni nikoli sramoval svoje materine besede. Bil je dober človek. Svoj čas je služboval kot užitninski uradnik v Baški dolini in je bil zato znan po naši deželi. KAZNOVANA GOSTILNIČARKA Opatjeselo. — V Klancih je bila kaznovana gostilničarka Avguština Peric, ker je imela gostilno čez policijsko uro odprto. RIBIČEVA NESREČA V Plominskem kanalu so našli te dni ribiški čoln, ki ga je morje naplavilo na obalo. Nanj so bila še pritrjena vesla in v njem .je bila ba-riglica vode. Ribiča pa ni bilo nikjer. Kakor vsekaže, je po nesreči padel in utonil. NEVAREN PADEC V Gorenji Tribuši je pred dnevi doletela huda nesreča 65 letnega posetnika Lojza Humarja. Preteklo soboto se jeodpravil na domači senik. Ko je bil že vrh lestve, je o-niahnil in padel šest metrov globoko na tla. Mož je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe. Bil je prepeljan v goriško bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ga ohranil pri življenju. POŽAR V LOKVI Dne 13 marca je nastal pri posestniku Francu Umeku v Lokvi pri Bazovici požar, ki ga kljub vsem naporom vaščanov in tržaških gasilcev ni bilo mogoče toliko omejiti, da Umeku dom ne bil docela pogorel. Ogenj je nastal okrog 14. ure in v nekaj urah je hiša pogorela do tal. Požar je povzročil posestniku za kakih 10.000 lir škode. K sreči je bila hiša zavarovana. I FOTO.GR AFIJA I «5 ____ . ,/^r»r\rkTiT i v A "LA MODERNA" § velik popust pri fotografiranju i Ne pozabite 4 FOTO "LA MODERNA S. SASLAVSKY % Av. san martin 2579 I »J ¡S I ■ ftV, DHil A ---- v Telefon: 59-0522 - Bs. Aires $ ¡ R __S 1 SLJIV0VICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 Knez Pavle dovršil 47 let Nedelja 28. aprila je bila za vso kraljevino Jugoslavijo pomemben državni praznik. Naš knez namestnik Pavle dovršuje 47. leto svojega življenja. V dobi, v kakršni živimo, smatira ves jugoslovanski narod še bolj kakor že vedno za svojo prvo dolžnost, da izrazi glavnemu krmarju svoje usode ob tej priliki prisrčne želje, da bi nam bil ohranjen še dolgo vrsto let ter da bi bdel nad domovino in nad njenim mladim kraljem, obenesm pa da bi z dosedanjo vestnostjo vodil državne posle, dokler ne bo mladi kralj zasedel pre- Knez-namestnik Pavle stola. Knez namestnik se je rodil v Petrogradu kot edini sin kneza Ar-sena Karadjordjeviča in kneginje Domidove. že zgodaj je izgubil n^a-ter, nakar je živel največ pri svojem stricu knezu Petru Karadjordjeviqu, ki ie tisto dobo bival s svojo družino v ženevi. Ko je leta 1903 izvolil srbski narod kneza Petra Karadjordjevica za svojega kralja, je tušdi knez Pavle prišel v Beograd, kjer ¡je dovršil gimnazijo kot reden dijak in si je že iz tistih šolskih let ohraiil mnogo iskrenega spoštovanja med vrstniki. Poleg vzgoje od strani strica kralja Petra, sta se odlikovala fiu ševno st in značaj kneza Pavla pod skrbnim nadzorstvom vzgojiteljev. Tedanja doba mu je vcepila živo narodno zavest in globoko domoljubje. Bolj in bolj pa se je v njem razvijala tudi ljubezen do književnosti in upodabljajoče umetnosti. Visokošolske študije je po odlično opravljeni maturi dovršil na Angleškem. Na slavni oxfordski univerzi se je lah ko vneto posvetil tudi študiju umetnosti, književnosti, zgodovine in glasbe. S svojim ljubeznivim bistvom si je tudi tam pridobil vrsto prijateljev med pripadniki raznih narodov, predvsem seveda med Angleži. Za časa balkanske in svetovne *rojne je moral prekiniti svoje študije in je bil kot gardni oficir skoraj ves čas kraljev adjutant. Tako je torej bil Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vsoh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, inozoijéki. Izpadanje las. Ultravioletnl žarki. ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. 6IVÓNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modornem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. OREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 80.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Nafi zavod b svojimi aioderaimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALJSTI Je edini te vrste v Argentini. _ LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko in neplačevanje. OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—18 R i vatla via 3070 PLAZA ONCE podan temelj politični in vojaški ka rieri kneza Pavla, ki je danes kronana s tem, da je prvi namestnik kraljevine Jugoslavije in armijski general. V zedinjeni in svobodni domovini je knez užival bratsko zaupanje svojega bratranca kralja Aleksandra. Kolikor je le mogel, je bratrancu odvzemal breme reprezentativnih dolžnosti. Začel je obnavljati nacionalne, športne in dobrodelne organizacije ter ¡razna druga društva, ki s svojim delom živo posegajo v narod. Zlasti pa je vzel pod svojo zaščito razvoj umetniškega in kulturnega življenpa v državi. Njegova zasluga je, da se je organiziral pokret za zbiranje in varovanje razkropljenih umetnin, s katerimi so se obogatili naši muzeji. Beograd je postal veliko umetniško središče, kjer se leto zaletom vrstijo pomembne mednarodne umetniške razstave, ki vzbujajo pozornost ne samo po Jugoslaviji, marveč tudi daleč izven nje. Muzej kneza Pavla, urejen v starem dvorcu, je dostojanstveno zavetišče likovne umetnosti, kjer so tudi dela pomebnih slovenskih mojstrov našla častno mesto. Dne 22. oktobra 1923 se je knez Pavle oženil s kneginjo Olgo, hčerko grškega kneza Nikolaja in velike vojvodinjej Jelene. Trije otroci so doslej osrečili j ta harmonični zakon. Princ Aleksan-1 der je bil ¡rojen 13. avgusta 1924,' princ Nikola 29. junija 1928 in prin- j cesa Elizabeta 7. aprila 1936. Tesno, sodelovanje s kraljem Aleksandrom . pri vodstvu državnih poslov je omo- j gočilo knezu Pavlu, da je spoznal vso politično dejalnost v Jugoslaviji in po svetu naokrog. Spoznal je vsa I velika politična vprašanja, ki se tičejo naše države kot osrednje sile na Balkanu. To se je posebno očito-valo, ko je Jugoslavijo zadel s smrtjo Viteškega kralja najhujši udarec in ko nam ie bila v tolažbo lahko edina zavest, da je na čelo namestni-škega sveta stopil knez Pavle. Knez namestnik je tako postal živo poroštvo narodu, da bo Jugoslavija prebrodila svoje najhujše čase brez posebnih pretresov in da bo, naj pride karkoli, odločno nadaljevala svojo politiko miru, dela in napredka. Jugoslavija je prebrodila krizo po marše j ski katastrofi s tem, da je na znotraj ohranila svoj mir, v splošnem prepričanju naroda, da mora država ostati edinstvena, nedeljiva. Na zunaj je Jugoslavija dosledno naglašala in uveljavljala svojo željo, da se ohrani mir na Balkanu ter je prepričala tuje sile, da je močna in napredna Jugoslavija najmočnejše jamstvo za ohranitev miru na jugovzhodu Evrope, Jugoslavija je potrpežljivo čakala konec svetovne gospodarske krize. S primernimi ukrepi in metodami se je prizadevala, da ugodno razvije svoje gospodarsko stanje. Obnova se čuti marsikod. Kmetijstvo, trgovina, industrija, obrt — vsa dejalnost v državi kaže tendenco k napredku. V mednarodni menjavi dobrin je postala Jugoslavija upoštevan čini-telj. Izboljšano gospodarstvo je omogočilo Jugoslaviji, da je lahko znatno izboljšala svoje zveze z drugimi državami, tako gospodarske kakor politične. In naj je današnje , mednarodno stan i e motno in zaple-1 teno, kakor le more biti, Jugoslavija! je dosledna v tem, da ohrani svojo! nevtralnost in neodvisnost, ker hoče; na miroljuben način urediti vsa vprašanja, ki se kakorkoli vrinjajo med njo in njene sosede. Na znotraj se hoče čimbolj učvrstiti. Hrvatsko vprašanje je rešeno s sporazumom, ki naj bi bil temelj za reševanje vseh spornih vprašanj v državi. Prav posebno pa je važno, da si je Jugoslavija zagotovila učinkovito obrambo svoje neodvisnosti in nevtralnosti. S ponosom in zaupanjem sremo danes v našo narodno vojsko, ki je glavni pcirok našega miru. Pet let in pol izvršuje namestnik Pavle svojo odgovorno nalogo. Pokazal je toliko modre sposobnosti in osebnih vrlin, da je popolnoma upravičil zaupanje, ki ga je narod ob smrti Viteškega kralja stavil vanj. Tem bolj iskrene in tople so zato želje, ki so hitele dne 28. aprila, na njegov rojstni dan, k njemu in njegovi vzvišeni družini iz vseh krajev Jugoslavije. "BASLER NACHRICHTEN'' O JUGOSLOVANSKI POLITIKI Balkanski dopisnik "Basler Nach-richten" objavlja obširno razpravo o pomenu in posledicah obnove od-nošajev med Beogradom in Moskvo. Dopisnik ocenjuje ta diplomatski akt kot dokaz, da vodi Jugoslavija ne glede na pritisk iz enega in drugega tabora docela samostojno politiko. Doeim je borba za vplivna področja dovedla do vojne, je ta razmeroma mala nevtralna država, ki je bila tlosedaj samo objekt za porav-iavanje računov med velesilami, napravila korak, ki je docela izpreme-nil položaj na Balkanu in ki tudi ne bo ostal, kakor se že sedaj kaže, brez vpliva na vso mednarodno situacijo. Gotovo ni zgolj slučaj, da je Beograd istočasno nastopil proti ne-zaželjenim tujcem, ko se je znova približal veliki slovanski in bratski državi in s tem obenem zabil klin med razne interveneioniste. Jugoslavija je s tem na nedvoumen način pokazala, da hoče biti gospodar v svoji hiši tako v političnem kakor v gospodarskem pogledu. So pa še tudi drugi znaki, ki kažejo, da je Jugoslavija v vsakem pogledu oču-vala vso svoj'0 integriteto in da je trdno odločena, z vsemi sredstvi nastopiti proti slehernemu ogražanju njene samostojnosti in neodvisnosti, vztrajajoč prii tem strogo na načelu nepristranske nevtralnosti. bivši poslanec Sigismund Čajkovac je imel v Zagrebu na zborovanju HSS govor, v katerem je poudarjal potrebo da ostane hrvaško ljudstvo složno in strnjeno. Rekel je, da so sicer ljudje na Hrvaškem, ki delajo proti sporazumu, vendar pa morajo vedeti, da škodujejo s tem hrvaškemu narodu, kajti žalitev od strani brata je hujša kakor žalitev od tujca. Hrvaški narod bo znal ceniti zasluge svojega sedanjega političnega vodstva in prav zato naj zvesto sledi smernicam voditelja dr. Mačka. Končno je dr. Čajkovac poudarjal izjave dr. Krnjeviča in dr. Mačka, ki sta jih ta dva dajala raznim tujim listom, in v katerih sta odločno povedala, da je hrvaška domovina nerazdružno povezana z Jugoslavijo, in da se bo vsakdo temeljito zmotil, če bo računal na neslogo v naši državi, kadar bo morebiti prišlo do nevarnosti. POMOČ BANSKE OBLASTI ZAGREBŠKI KLINIKI Zagrebški zdravniki se bore za to, da bi država dala 50 milijonov dinarjev za popravilo in za zgraditev novih delov zagrebške klinike. Klinika ni sanio znanstven zavod, marveč opravlja tudi veliko socialno nalogo, kajti v Zagrebu ni državne bolnišnice, kjer bi se reveži zdravili brezplačno. Navzlic temu dejstvu pa so dobivali oddelki klinike malenkostne dotacije iz državne blagajne, da so prišli zato v velike težave. Že prej so se morali do 75% sami vzdrževati. Prostori pa so pretesni in stotine bolnikov morajo odklanjati, čeprav bi bili potrebni kliničnega, zdravljenja. Banska oblast je sedaj prva podprla kliniko in namenila za Vzdrževanje te prepotrebne zdravstvene in znanstvene ustanove 3 milijone din. Jugoslovanska Nemca imenovana častnim profesorjem Glasilo nemškega obnoviteljskega gibanja v Jugoslaviji "Volksruf", ki ga izdaja znani dr. Awender, je napisal, kako sta bila za častna profesorja nemške univerze v Vratisla-vi imenovana jugoslovanska nemška senatorja dr. Popp in dr. Grassl obenem z voditeljem sudetskih Nemcev Henleinom. Imenovani nemški list jeto zelo pomembno označeval ter pod-črtaval. Splitski list "Narodni list'1 je prinesel to poročilo iz nemškega lista ter nato dostavil svojo opombo i "Res imamo peščico Nemcev v Ju; goslaviji, nimamo pa, kar naj si "Volksruf" dobro zapomni, nobenih Sudetov!" ___. 'I BFAT bo na Acevedo 1353 (Moto M) HRVAŠKI GOSPODARSTVENIKI ODPOTOVALI V BUDIMPEŠTO Posebna delegacija banske oblasti in hrvaških gospodarstvenikov je odpotovala iz Zagreba v Budimpešto na obisk tamkajšnjega, velesejma. Delegacijo vodi predstojnik oddelka banske oblasti za tgovino dr. Lamer. Delegacija bo v Budimpešti tri dni in bo ta čas stopila tudi v stike z uradnimi predstavniki madžarskega gospodarstva; Med drugim bodo obiskali tudi madžarskega trgovinskega ministra dr. Vaga. GOVOR DR. ČAJKOVACA V ZAGREBU Prvak Hrvaške kmečke stranke <♦> <♦> m <«• •:♦> <♦:• <♦> :>:♦> "-$ ¡2J5 V § Dr. Enrique Daniel | Dauga KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 V v I r Zobozdravnik £ od Asistencie Publike $ C. M. Box S8S» Vsak dan od 2 do 7 ure pop. $ £ Feo. Lacroze 37C8, Chacarita $ Buenos Aires Ana Ch r po va Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penziqnistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 88, Mayo 8182 Naznanilo! Rojakom sporočam, da sem prevzela RESTAVRACIJO na Chacririti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 Buenos Aires Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Ordinirn od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Da, gospa: tukaj nam lahko tudi Vi poverite Vaše prihranke Oddelek za nakazovanje denarja Banke Boston C istočasno sprejema vloge na varčevanje. Izkoriščajte tudi Vi to udobnost, ki Vam omogoča izvršiti vlogo ali dvig denarja v nekolikih trenutkih in postreženi z uradniki, govorečimi v Vašem materinskem jeziku. fluí Oto ZADOVOLJIV NAČIN NAKAZOVANJA Način nakazovanja Banke Boston že od davno poznan po svoji hitrosti in varnosti. Prihodnjič, ko boste nakazovali denar Vašim domačim, pošljite ga potom nas: naznačena vsota bo izročena prejemniku brez kakih stroškov ali odbitkov, a Vi boste svoječasno prejeli odgovarjajočo povratnico z lastnoročnim podpisom prejemnika in označen jem dneva izplačila. Posetite nas. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999- Pueyrredón 175- Bdo. de Irigoyen 1578 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA Vojska in deseti brat... ...in še kaj! Čudni naslovi. I Jsakaj bi ne bilo v naslovu prav* tako, kot je v življenju, kjer je tudi vse zmešano, in prosim vas, kako zmešano! Vrabca ni zmešano, če pa danes nihče več prav ne ve, niti kaj besede pomenijo. Kdo ve, kaj pomeni danes beseda "protektorat". Po starem besednjaku je to pomenilo "dobrotni zaščitnik"---- Kaj pomeni "garantirati državne meje"?... No ja, tako je danes. Kako bo .jutri, pa ne vemo. Oni dan sem se peljal v La Plato. Moj sopotnik je z vnemo bral nemške časopise. Imel je tudi ves nemški obraz. Pravijo, da so tudi tuka.j-šni Nemci sila nemški. Zato me je zanimalo, kaj mi bo povedal oni moj sopotnik, pa sem sprožil besedo. Malo sumljivo me je pogledal, toda kar hitro sva bila v Ijesedi. Komu se ne zdi prijetno, če sliši v tuji deželi svojo materinsko besedo iz ust neznanca? Mož je uslužben kot meha-je potoval, da uredi vse za montažo jepotoval, da uredi vse za montažo nekih strojev, ki pridejo iz Nemčije. Iz Nemčije? sem se začudil. Kaj pride še kaj nemškega blaga sedaj. Seveda pride. Stara naročila se še vedno izpolnijo. Kod pa vozijo? Skozi Italijo. Seveda gre samo za naročila, ki jih ima argentinska država. Privatna naročila pa ne morajo več. ; ti Seveda je beseda nanesla tudi na razvoj sedanje vojske. Kmalu je bo konec, je menil c»:. "Saj je že skrajni čas. da pride na svet svoboda. Ne vem, kako si to predstavljate. O svobodi in pravici vedno ve le tisti, kateri jo zahteva. Tisti, ki naj bi io dal, pa se na take stvari nič ne razume. In če bi Nemci postali gospodarji sveta, ali mislite, da bodo oni dali Čehom in Poljakom in vsem svojim sosedom to kar sedaj zase, za Nemce zahtevajo? •Jasno! Saj zato se bore, da pride api in na njegovem delu dobro živi, potem ga solze in krivica nič več ne bolita. Saj so danes nekateri ljudje, ki so napravili za uradno modrost nauk, "da je usmiljenje — slabost, da je ponižnost — strahopetnost". Razlagal mi je nadalje, da se Nemci bore "za pravice vseh zatiranih" in kdo ve zakaj še vse---- . Marsikaj mi je povedal on, a tudi jaz njemu marsikaj. Eno sem pa prav posebno razmišljal na nadalj-nem potu. Spomnil sem se besede v svetem pismu: "Ker je narastla krivica in hudobija, zato ugaša ljubezen". 600 miljonov ljudi je, ki nosijo krščanko ime, ki imamo skupno največjo molitev vseh narodov, ki je "Oče naš", in vsi ti kristjani imajo tako malo duha, ki ga ta Gospodova molitev narekuje, ki nas imenuje vse brate in sestre med seboj, nas imenuje otroke enega očeta nebeškega..,. pa se ti otroci iste družine med seboj grizejo in... še koliko je ljudi, ki to sveto, božjo vero zametajo. to božjo molitev pozabljajo... in vendar je v očenašu podana edina rešitev vseh socijalnih nasprotij, vseh sovraštev med narodi... Čudno modrovanje, kaj? za naslov pa... deseti brat... Kot nalašč. Saj se zdi, da smo si r,es ljudje: deseti bratje, ki mesto, da bi eden drugemu dobro želeli, eden drugemu pomagali, pa se gode take bridke stvari... Kot sem slišal .od onega rojaka, ki se mu je zahotelo, da bi pr.išel na mesto "svojega prijatelja, in je šel in ga je očrnil /(po kranjsko se reče: osral. .. grda beseda, kaj? a kaj takega napraviti je še bolj nečedno...). Deseti brat! Kje sem pa tega našel. V Berissu. Prav oni dan. Bil sem ña obisku pri rojakih. Spomnili smo selepega dogodka, ko smo imeli v Berissu mašo na belo nedeljo in še marsikaj. Pa... Slišite, gospod Janez. Beremo, da kapitalistični sistem! In Viljemova vojska, ona pred 25 leti je bila tudi za svobodo zatira1 nih!... kaj se vam zdi? Meni se zdi, da stoletna skušnja kaže, da vsak Razgraja le, dokler ne pride to tesa, da lahko drugemu na vrat sto- na svet pravica, in da se stre stari».bodo igrali "Desetega brata"v Bue- nos Airesu. Vse sorte stvari povedo, toda tega pa ne. kar nas najbolj zanima. Kako bi tja prišli! Mi smo v Buenos Airesu tujci in ne vemo kani iu kako, je menila gospa Trebčeva. Prav imate. Tega pa menda res niso povedali nič. Prav to je pa, kar nas najbolj zanima. Morda bi nam Vi kaj vedeli povedati, tako so pozvedovali. Lahko greste v Retiro in tam vzamete ómnibus 68. Naravnost iz Con-stituciona pa vzemite ómnibus 51, ki pusti na Riveri, kjer se križa z Ace-vedo. Pa še drugega "desetega brata" sem našel. Oni dan, ko je bila po vodenj, je strašila tudi po Berissu, vendar je tamkaj napravila več strahu kot škode. Brez škode pa seveda tudi ni ostalo. Saj je ostalo prav malo hiš, kamor voda ni prišla v vas. Zalila je v spodnjih prostorih, poškodovala opravo. Podi so ostali zveženi, ker se je les tako napojil, mozaikovi tlaki so pa odpustili, po nekod se vdrli, drugod dvignili. Stvari so si pa še mogli rešiti, ker voda je prišla že bolj kasno. "Tale je pa moj brat", tako mi je predstavil Ozbetič moža neznanca. Torej ste trije bratje tukaj, sem se zavzel. Jaz sem vedel samo za dva. Da trije smo. A tegale, Martina, še niste nikdar videli. On je živel v Hudsonu. V Hudsonu? Ali vas je povoden j kaj zadela? Pa še kako. Tukajle me vidite. To je moja žena, to sta moja otroka in tukaj le sem jaz. Vse kar nam je ostalo vidite tukaj. Pravi deseti brat, mi je prišlo j a misel. Siromaki, ki so imeli oni dan še prijeten dom, danes pa povsem brezdomci... Torej vse je šlo in ste si rešili le golo življenje. Da, gospod. In še strah, ki smo ga vžili in mraz in glad, ko smo bili dva dni brez grižljaja v ustih. Saj jaz sem kdaj že kje slišal, da je kaj Slovencev v Hudsonu, toda nikdar nisem od nobenega dobil nič glasu, a tja pa tudi nisem mogel, ker je preveč s pota in moj čas prekratek. Ali je bilo še drugih naših kaj prizadetih ? Vsi so ob vse. Jaz sem pa ob največ, zato ker sem imel mojo kinto najbolje vpeljano. Kot da bi presekal. pa smo bili ob vse in sedaj niti nazaj nemoremo v$č» Voda je razdrla na dolgo obrambni nasip in sedaj nikogar ni, ki bi ga hotel obnoviti. Lastniki zemljišča pravijo, da ga ne bodo, ker stane prevéé, mi kinterji moremo še manj storiti, brez nasipa je pa vse delo izgubljeno, ker se voda vsak hip lahko spet razlije,- da preplavi tista polja. Mi smo na-1 pa še en vzrok več, ker je ena po šli razdrto kočico vso v ruševinah, ko smo se pred leti dela lotili. Uredili smo si s trudom in skrbjo lep dom, da smo ga bili veseli. Danes je spet razvalina in kačje gnezdo. V strti omari med blatnimi cunjami smo našli tri kače, ko smo se pozneje spet vrnili v napol zrušeno kočo. Toliko se je pisalo o pomoči za po-plavljence. Ali ste kaj dobili? sem vprašal. Zapisali so nas pač, dali nam doslej niso drugega kot to, da smo bili par dni v Quilmesu na policiji*, dokler se nismo vrnili gledati domov. Nekateri so pa tudi dobili; posebno Madžarji, ki jih je tamkaj največ, so bili deležni mnoge pomoči. To so ljudje, ki so dobro organizirani. Njihovi drugi so vedeli zanje in zato so se jih spomnili. A mi Slovenci smo se raztepli tako, kot se voda razije, kot deseti bratje, xi eden za clrugega ne vemo, se eden za drugega ne menimo. Kdo bi mogel vedeti kaj so vse naši rojaki pretrpeli one dneve, če pa niti vedeli nismo za nje. Kakih 20 družin živi tam, koder je voda največ škode naredila. Nekateri so Prekmurci, a več je še Slovencev iz Italije... To se pravi, bili so ti tam, a danes jih več ni, ker smo morali vsi proč, če nismo hoteli tamkaj stradati in umirati v gnijo-čem smradu in strupenih mravljincih, ki kar naprej pustošijo... Hvala Bogu, da imam tukaj svoje brate, ki so nas za ta čas vzeli pod streho. Sedaj pa iščem dela. Toda ne le da sem ob vse, kar sem imel, da sem ob denar in delo, tudi vse dokumente sem zgubil in sedaj ne. morem dobiti dela. Takole zgodbo sem našel. Dal sem možu priporočilo in so mu na našem poslanstvu takoj uredili, kar je potreboval in je sedaj že v delu v Berissu. Toda, kdo ve, kako je z drugimi "desetimi brati", ki so prav tako ostali, pa ne na cesti, temveč na blatu? Ej, tako je na svetu. Ni paradiž in ae J)o — je in ostane le solzna dolina..... Janez Hladnik treba več. V času groznih vojska, ki ženo v obup miljone ljudstev, ki rušijo in upepelijo mirne . domove, ki tarejo človeško življenje kot da mravlje..... Nihče drugi ne more čuvati slabotnega kot Bog vojnih čet. Drugega orožja ni kot zaupna molitev, ki je še toliko bolj močna, če jo prinesemo pred božji prestol Npo rokah nebeške Matere Marije. Pohiteli bomo zato v Lurdes in tamkaj s pesmijo in molitvijo prosili, naj našim dragim Bog prihrani grozote razdejanja. 2. junija maša na Paternalu za rajnega g. Jožeta Kastelica, kateremu bo ob tej priliki zapel tudi žalni zbor. Pokažite rojaki, da znate biti hvaležni rajnemu za prizadevanja, s katerim je skušal biti tako velikodušno v pomoč našim rojakom. S snežnim cvetjem je pogrnjen njegov grob, naše molitve naj bodo pa znamenje naše hvaležnosti. Iz domovine sem dobil poročilo, da so tragično zgodbo njegove smrti zvedeli že dan preje kot je prišlo moje sporočilo. Dnevnik "Nazione" iz Florence je že preje objavil novico,\i so jo naslednji dan brali v "Slovencu". Maša za Antona Nanut bo v nedeljo 26 maja ob 13 uri v Floresu. Janez Hladnik POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! CERKVENI VEŽSTNIK 26. maja, maša na Avellanedi. Popoldne ob 3 uri shod v Lurdesu. Že četrtič se bomo zbrali to nedeljo pri lurški Mariji Letos imamo Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 185 Pa tudi carica vso noč ni zatisnila očesa. Res je, da na Platona Subova ni inislila, kajti venomer je sanjala o Aleksandru Potemkinu. Katarina je bila trdno prepriča-na, da se ji bo posrečilo pridobiti l'otemkinovo ljubezen zopet zase. Potemkina bo njena dobrota ganila. ko bo videl, da je prišla k nje-Nui v daljno arhangelsko gubernijo tista, ki ni nikdar odhajala iz svoje Palače in ki je odlašala.* državni-, posli, čeprav so bili še važnejši, ce so bili zvezani s potovanjem. Katarina je sklenila, da se bo po-*'užila zvijače, počasi se mu je hotela približati in si zopet osvojiti Njegovo prijateljstvo in ljubezen. "7" Aleksander, — zavzdihne Ka-1ill'ina, — sedaj si moj, sedaj ni na *vetu več nobene Elizabete Voron-C(vv' Ona leži na dnu Neve in ne bo ,l>kdar več stopila med naju! Ti bi smel biti moški, če bi ljubil mr-v° in ne živo ljubezen! Težko sem grešila, marsikaj sem '•«krivila, toda jaz boni popravila, ,lv sem storila, to pa ti bom doka-* * najboljše s tem, da te bom pribijala nazaj v Petrograd. Z menoj boš zopet zmagoslavno '"'^stopil mestna vrata Petrograda, «aterega si moral zapustiti v okovih! sibirski kaznjenec. moj dragi Aleksander, glej ? prihajam k tebi, kmalu bodo Ust*-' ni°j' Poljubi goreli na tvojih fc ni('ah, ne bo minilo dolgo, ko me j 8 zopet strastno objemal, — kajti >ezen je podobna nebu, ki ga za-'Jejo temni oblaki, čez nekaj časa Zopet prisvcti solnce in se /,ma- Pa lUvno ozira po ginečih oblakih. , je carica Katarina pri zajtrku pismo malega Platona Subo- va, se je nasmehnila in ga vrgla v kamin ter mirno gledala, kako je gorelo. . Mali, slabi Subov, — zašepeče Katarina, — ta lopov je hinavec, mislil je, da je izpodrinil Aleksandra Po-temkina in sam sedel na njegovo mesto, toda ta mladenič je bil santo clovii v cirkusu, majhen komedijant, čigar dolžnost je bila, da me je v odmorih zabaval. Šaliti se bi bil moral, kakor vsi ostali cirkuški pe-livani. Njegove šale pa so publiko dolgočasile, namesto da bi jo zabavale in publika ga .ie izžvižgala. Carica se nasmehne. Dvigne skodelico kave, ki ji je izborilo prijala. — čutila se je svobodno, znebila se je pritiska, ki jo je mučil že nekaj mesecev in ji onemogočil svobodno dihanje. 157. POVGLAVJE Opat Kalipto Opat samostana svetega Nikolaja na poluotoku Kola v arhangelski glberniji je odšel po končani službi božji v svojo celico, sedel je k svoji pisadni mizi, ki je bila pokrita z raznimi papirji in listinami. Opat je bil visok in suh človek, čigar obraz je govoril o veliki razumnosti. njegove velike sive oči po pričale o energiji, njegove ozke usl-nice pa o krutosti in neusmiljenosti. V svoji dolgi beli halji je bil opat v met i še mnogo večji, kakor je bil v resnici. Oče Kalipto, — tako se je namreč opat imenoval, je sedel pri svoji pisalni mizi in pvegledoval listine. Kmalu pa je zopet vstal in začel hoditi po svoji dolgi celici, medtem pa je nekaj premišljeval. Naenkrat pa, kakor da hi se nečesa spomnil, je-M'gel na ogenj' v kaminu nekaj polen in pozvonil. •Vrata se takoj odpro, v celico pa stopi redovnik, ki je po navadi stresal opatu. — Dragi brat, — reče opat z bla- gim glasom, — ali boš tako prijazen, da bi mi poklical brata Aleksandra? Reci mu, da bi rad z njim govoril. Redovnik odide, nekaj trenutkov pozneje pa stopi v opatovo celico novi menih Aleksander Potemkin. — Brat Aleksander, — ga sprejme opat Kalipto, —' nekaj časa ste že služili v tem samostanu in jaz vam moram priznati, da ste služili zvesto in požrtvovalno. Opravljali ste najnižja dela, mučili ste se in delali, sedaj pa je napočil čas, da vas nagradim za vse to. Ker je vaša želja, da pristopite k svetemu redu trapistov in da se s kesanjem in s pokoro pomirite z Bogom, ki je edini gospodar naših duš, da bi se tako pripravljal na trenutek, ki nas čaka vse, ko bomo stopili pred Boga in pred vse svetnike, jaz pa sem spoznal, da je vaše hrepenenje za kesanjem resnično in odkritosrčno, zato ne bomo več odlašali in vam bomo dali priliko, da boste izrekli svojo prisego pred oltarjem in postali naš brat. Že itak bledi Potemkinov obraz je postal še bolj bled. Vedno je z neko tesnobo v duši in z nekim tajnim strahom mislil na ¡ trenutek, ko bo treba položiti prisego, kajti vedel je, če enkrat priseže, da se mu ne bodo nikdar več odprla samostanska vrata, da se ne bo nikdar več mogel vrniti v svobodo in življenje. S prisego bi padel z dušo in s telesom med samostanske zidove, potem bi mu ne bilo treba več ničesar upati, čakal bi ga fio edino grob na samostanskem pokopališču, ki Ivi nekega dne pokril njegovo mrtvo telo. Življenje, polno trpljenja in težkega dela konča z grobom brez imena, to je usoda vsakega ■trapista. -L Pridi bližje sinko, — nadaljuje sedaj opat zaupno, ni mu dejal več "vi", kakor doseda.j, temveč ga. je pošteno tikal, kakor da bi bil že po- stal brat. — Pridi bliže, ti pravim in mi odkritosrčno poglej v oči. Aleksander Potemkin uboga povelje, opat Kalipto pa se mu prodirajoče zazre v oči. — Ni mi dano, da bi gledal ljudem v duše, — nadaljuje predstojnik samostana, — to more samo Bog. Jaz pa sodim lahko po nekaterih znaiuenijh, kakšna je duša človeka, s katerim govorim, radi tega pa si mislim, da te poznam. Brat Aleksander, ti si nekoč v svetu, kateremu je naš samostan tuj in neznan, igral važno vlogo! Bil si bogataš, obdajala sta te sijaj in razkošje, imel si vsega, česar ti je poželelo srce, pil si iz polne ča-še vse življenske radosti, — skratka, živel si tako, kar smatramo mi tra-pisti za grešno življenje! • Pil si iz čase opojnosti, — napil si se greha! Če je kdo na svetu, ki bi se moral kesatr za svoje zgrešeno življenje, si ti prvi med prvimi. Če hrepeni kdo po božjem usmiljenju, — si to ti, dragi brat Aleksander ! Odgovori mi odkritosrčno: Ali si obračunal s svojim prejšnjim življenjem? Ali ti ne pride včasih na misel, da bi se rad povrnil v svet? Ali te ne vežejo s svetom kakšne spone? — Odgovori! — Častiti oče, — odvrne Potemkin in povesi glavo. — res je, grešil sem, ker sem užival življenje. Ni bilo slasti, katere bi se bil moral odreči, slučaj pa me je seznanil z mogočno osebo, ki mi je mogla izpolniti vsako željo. — Skratka, kar sem hotel, sem imel. — Ne govoriva o' drugih ljudeh, — reče opat hitro, — govoriva samo o tebi, brat Aleksander. _ Vprašal si me, častiti oče, kot takšen pa nemorem pozabiti vseh spominov, ne morem zavreči vseh sanj, — mnogokrat moram misliti na to, kar sem preživel. Res je, v svojem življenju sem marsikaj počel, kar ni bilo v redu. Toda utrudil sem se, sit sem prejšnjega življenja, naveličal sem se ga in nikakor bi ne hotel biti več-tak-šen, kakršen sem bil nekoč. Postati hočem nov človek. — To je odgovor, ki me je zares popolnoma pomiril, — vzklikne opat Kalipto. — Kdor spozna svoje grehe in se jih kesa. je že dosegel polovico odpuščanja! — Toda bojim se, častiti oče, —• pristavi Potemkin hitro, da na nekaj ne bom mogel nikdar pozabiti. Spomin na nekaj svetega mi polni srce in dušo, kadar spim in kadar sanjam ,kadar ležim v svoji celici ali pa se nahajam z živino na paši, — vedno in vedno moram misliti na to, nikdar ne morem pozabiti, noče mi iz spomina! Opat se vgrizne v ustnico. — Sinko, na kaj pa se vedno spominjaš? — vpraša oče Kalipto. Zaupaj se mi, povej mi, kaj ti polni dušo? O, brat Aleksander, ti ne slutiš, ti tudi ne moreš slutiti, kako lahko ti bo, ko ti ne bo treba več nositi svojo tajnost! — Odkritosrčno bom govoril s teboj, častiti oče, — reče Aleksander Potemkin, — zares, lažje mi je pri srcu, ko morem naposled govoriti o svoji skrivnosti z živimi človekom ! — Danes še lahko govoriš, — reče opat, — kajti jutri boš moral molčati kakor vsi ostali bratje. Prva dolžnost trapistov je molk. Trapist mora molčati, živeti mora samo v svojih mislih, misliti mora samo na Boga, samo njemu mora posvetiti vse svoje delo. Govori torej danes, sinko moj, — jutri pa boš umolknil za vse svoje življenje! — Dobro torej, govoril bom, —■ vzklikne Aleksander Potemkin, —• SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Mladinski kotiček Manica: KAČJI GRAD V letošnjih počitnicah sem se mudila y Dobrni. To lepo in prijazno zdravilišče se nahaja približno štiri ure od Celja. V bližini Dobrne na strmem hribu štrlijo proti nebu razvaline Kačjega gradu. O teh podrtinah mi je neka tamkajšnja stara mamica povedala tole: Pred sto in sto leti se je tu gori košatil lep in mogočen grad. Gospodar tega gradu je bil ljudomil človek. Prav tako blaga in dobra je bila njegova gospa soproga. Imela sta otroka, malo ljubeznivo hčerkico, ki je bila precej bolehna. Prav zato sta jo še bolj čuvala in dan in noč skrbela za njeno dobro. Deklica jimaje bila največji zaklad na svetu. Pa je že tako, da ni nič stalnega pod božjim soncem. Tudi nebogljenemu in negovanemu otročiču se je naenkrat zaobrnilo. Nenadoma ji je umrla ljubeča mamica. Leto pozneje se je graščak spet poročil. Deklica je dobila novo mater, ki pa je bila pravo nasprotje njene prave pokojne mamice. Otroka je sovražila in mu ni privoščila lepe besede. Toda vse je še šlo za silo, dokler je bil doma oče. Ko pa je moral gospod oditi na vojsko proti Turkom, je neusmiljena ženska zagospodovala na gradu, da je bilo joj. Posli so kmalu drug za drugim zapustili službo. Ni si pa mogla pomagati mala grajska hčerka, ki je izmed vseh največ prestala od krute ženske. Nekoč jo je hudobnica zaprla v globoko in temno klet. Dekletce je v obupu in strahu klicalo na pomoč. Seveda zaman. Čule so jo le mrtve stene. Vse to mučenje je bilo za slabotno in bolehno siroto preveč. Počilo ji je drobno srčece. Zjutraj so jo našli v kleti mrtvo. Ko se je potem graščak povrnil, mu je gospa vso resnico hinavsko prikrila in ga prepričala, da je hčerka kljub veliki negi umrla naravne smrti. ne moreni pozabiti na deklico, častiti oče, katero sem nekoč ljubil, — napram kateri pa sem se pokazal skrajno nehvaležnega in nevrednega. povzročil sem ji marsikatero bolest ! Ko sem bil siromak, sem jo ljubil. Pozneje pa, ko me je popolnoma obdala grešna ljubezen tiste mogočne osebe, o kateri sem vam malo prej pripovedoval, sem zanemaril in čisto pozabil na svojo ljubljeno, — mirno sem gledal, kako je bila nesrečna in je živela v pomanjkanju. Povzročil sem ji toliko bolesti, da bi tega ne mogel popraviti niti tedaj, če bi bila še živa. Toda deklica ni več živa. Umrla je strašne smrti, umrla .je kot žrtev moje druge ljubice, ki je izrabila svojo moč in uničila tekmovalko. — Ti se torej obtožuješ, da si onesrečil ženo, ki ti je ostala zvesta do groba? Sinko, — nadaljuje opat pobožno, — Bog nam ni dejal, da mrtvih ne smemo ljubiti! Tista žena ti ne more postati nevarna, ona ti ne more več preprečiti, dabi se nekesal in ostal čist, ona te ne more odvrniti od tvojega sklepa, da boš odslej živel samo v molitvi, težkem delu in saniopremagovanj u. Ljubi jo tudi nadalje, — ljubi jo, sinko, tako dolgo, dokler bo ta ljubezen ostala čista in sveta in te ne bo zapeljala v greh. — Ne obtožujem se radi te ljubezni častiti oče, — odgovori Aleksander Potemkin in globoko zavzdihne, — temveč radi sovraštva, ki ga nosim v svoji duši. —■ Radi sovraštva? — se začudi opat. — IJa, radi sovraštva, častiti oče! V srcu čutim sovraštvo in nepremagljivo silo maščevanja napram tisti, ki je zakrivila vso mojo nesrečo, ki mi je ugrabila ljubljeno deklico, ki jo je onesrečila, jo uničila, preganjala in naposled u- Dobrega grajskega gospoda je hčerkina smrt tako užalostila, da ,ji je kmalu sledil v večnost. Zdaj je bila hudobna žena neomejena gospodarica obširnega posestva. Toda prav malo časa. Božja kazen ji je bila za petami. Le par tednov po moževi smrti se ji je spod-taknilo na strmih stopnicah. Padla je v globino in se ubila. Komaj so njene grešne kosti za-grebli v zemljo, že se je začela širiti govorica, da v gradu straši. V grad si poslej ni upal nihče več. Še celo sosedje so se takole ob večerih plašno ozirali v sive grajske zidove. Nekega dne je gnal pastirček svojo čredo mimo grajske kleti. Tedaj je začul jokajoč glas: "Deklica mala, pastorka moja, odpusti! Daj mi mirno spati hu-huu—!!" Deček je imel toliko poguma, da je pogledal skozi okno v klet. Videl je veliko in ostudno kačo. Ves prestrašen je zbežal od nesrečnega kraja. . Te strašne kačje klice so potem čuli tudi sosedje. Zaprosili so celjsko duhovščino za pomoč. Res je prišel iz Celja neki zelo pobožen duhovnik in blagoslovil ves grad. Od tedaj so imeli grajski sosedje mir pred kačo. NAŠ PES Skoraj pri vsaki hiši imajo hišnega čuvaja. Marsikomu je pes že rešil življenje. Ponoči bedi in na vsak šum odgovarja z lajanjem. Gospodar se prebudi in s tem je pes o-pravil svojo dolžnost. Zato je pes-čuva.j koristen, posebno za tiste hiše, ki so na samem. Tudi pri nas smo imeli psa čuvaja. Bil je volcjak. Ime pa mu je bilo Sultan. Njegovi sivorjavi kodri so se lesketali v soncu. Otroci so ga imeli zelo radi. Seveda samo od začetka, ko je bil še majhen. Ko je doraščal, .je postajal bolj in bolj divji. Bil je privezan na. verigo, a kljub temu se je zaletaval v ljudi, če je le mogel. Otroci so se ga začeli ogibati, zakaj tudi njim ni pri-zanesel. Mene pa je imel Sultan rad. Nosil sem mu namreč hrano. Kadar sem prišel k njemu in ga potrepljal po glavi, me je tako hvaležno pogledal, kakor da bi se mi hotel zahvaliti. Nekoč je Sultan šel z očetom na sejem. Tam se je pomešal med množico in se izgubil. Od tedaj ga nismo več videli. Še zdaj se Sultana večkrat spominjam in mi je dolgčas po njem. Alojz Klemenčič, dijak drž. real. gimn. v Ljubljani. VRNITEV IZSELJENCEV Jesenske so sapice vele čez polje, v meglo zavijala se je ravan; Po ulicah .mrke hitele so trume, Na nebu začel se je delati dan. "Popotniki trudni od kod mi [hitite? Zakaj vam je tožen, zamrl vaš [glas?" — "Od daleč k vam vodijo bele te" [ceste, Pred nami še daleč leži naša vas. Prispeli iz mračne smo mrzle tujine, Pustili smo tamkaj vso našo [mladost. Domače spet vidimo ljube ravnine srca naša zopet nam polni radost. Tujini smo dali mi svoje življenje, Tujina nam vzela vso našo je moč, Domov smo prinesli kupo trpljenja. Življenje zdaj naše je temno ko [noč." Požegar Draga, dijakinja Murska Sobota BERAČ Z upognjenim hrbtom stopa po cesti truden, zmučen, obraz poln je gub. V očeh se zrcalijo odsevi bolesti, zanj je življenje le jok in obup. "O kruta usoda, kaj si storila, da dala beraško si torbo na ramo? Mar bi ubila me, skopala mi jamo in me k večnemu spanju položila!" Truden je in oči se solze. Roka se trese, ko prime za kljuko, vrata odpira, rosi le z muko, Ljudje pa brez čuta mimo njega [hite. "Prosim" je zadnja njegova beseda in v nji je vse — trpljenje in beda. Goršič Lojze, dijak v Zagorju ob Savi. MAJDA IN METKA Majda in Metka se skupaj igrata, vsaka svoj vrtec pred hišo imata. Skrbno opleli sta ga, prekopali, rožic najlepših sta vanj posejali: belih marjetic in vrtnic rdečih, nageljčkov tudi ne manjka dišečih. Kadar te rožice, rdeče in bele. Metki in Majdici bodo vzcvetele — v šopek prekrasen jih bosta povili, mamici svoji za god poklonili. Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi MOJE GOSLI (¡osli nove jaz imam, gosli čudovite: v njej so pesmi žalostne in vesele skrite. Kadar rajnke mamice, spomnim se, zapoje struna pesem žalostno — v njej so solze moje. Kadar pa zvečer domov očka pride z dela, mojih gosli pesmica spet je vsa vesela... I Gosli nove jaz imam, gosli čudovite: v njej so pesmi žalostne in vesele skrite. ŽELVA IN KAČA (Avstralska basen.) Želva je imela sprva strupene zobe, kača pa ne. Nekega dne je kača prilezla k želvi in jo zaprosila: "Daj svoje strupene zobe meni. Bolj jih potrebujem kakor ti, ker živini na suhem in me preganja vse polno sovražnikov. Če bi imela strupene zobe, ki se mogla braniti, tako se pa ne morem. Ti živiš v vodi, kjer si varna pred številnimi sovražniki, zato strupenih zob pač ne potrebuješ." Dobri želvi se je kača zasmilila in izpolnila ji je prošnjo. Menjali sta glavi — in tako ima še dandanes želva kačjo, kača pa želvino glavo. NI VSE ZLATO Učitelj: "Tonček, povej mi kaj o soncu." Tonček: "Ni vse zlato kar se sveti — tudi sonce ne!" V ŠOLI Učitelj: "Že spet si prišel brez peresnika v šolo. Kako bi vendar imenoval vojaka, ki bi šel brez puške v vojno?" Učenec: "Generala, gospod učitelj!" šteno naje. Če pa hoče pri nas tudi prenočiti, mu daj celico, ki je v samostanu pripravljena za goste. Če pa morda potrebuje denarja. 11111 naj brat blagajnik izplača vsoto, kakršne dajemo po navadi kot podporo. — Častiti oče, — odvrne redovnik, — prišlec hoče govoriti s teboj, — nekaj ti hoče povedati. Opat nagrbanči čelo. — Ne morem ga zavrniti, — reče predstojnik samostana čez nekaj časa, — ke,r ,je redovnik. Pripelji ga torej k meni, toda povej mu, naj ne bo preveč obširen, ker je moj čas zelo dragocen! — Ruzumem, častiti oče! Tujcev siaer ne sprejemam rad v svoj samostan, — reče Kalipto, ko je ostal sam v sobi in zopet stopil h kaminu, — če pa je redovnik, ga moram sprejeti. Ni dobro, če vtakne kdo svoj no» med te zidove in če sprašuje o čem moje menihe, — vendar pa ga ne moreni vreči iz te hiše. — Opat se hitro prekine. Po hodniku so se bližali koraku Nekaj trenutkov pozneje stopi v celico potujoči brat. — Hvaljen Jezusi — pozdravi prišlec. — Na veke! — odvrne Kalipto. Predstojnik samostana vstane počasi in premotri tujega brata. Iznenadila sta ga prišlečeva mladost in lepota. Redovnik-berač je bil oblečen v sivo haljo, pod katero se je nahajalo vitko in lepo telo. Izpod kute je gledal ozek obraz s strogimi potezami, v katerem sta se bleščali sivomodri očesi. - Dobro dosli, — začne opat Kalipto, ko je videl, da mladi redovnik s spoštovanjem molči, — nadejam se, da so vas v samostanu prijazno sprejeli in da so vas nahranili. — Ua, okrepčal sem, se! (Nadaljevanje prihodnjič.) morila! Umorila mi je mojo edino edino ljubezen! Opat se zamisli. — Kristjan si, sinko, mi kristjani pa ne moremo poznati sovraštva — reče opat naposled. — Poskušaj torej premagati svoje sovraštvo če pa se ti to ne bo posrečilo, pridi čez štirinajst dni k meni! Takrat mi boš povedal, če si se otresel sovraštva ali ne! Če ga ne boš mogel pozabiti, ti bom naložil pokoro, ki te bo rešila vseh zmot tvojega grešnega srca. Sicer pa boš tudi sam spoznal da bi ti tvoje sovraštvo in želja po maščevanju prav nič ne pomagala! Tiste mogočne osebe ne boš nikdar več videl, njej ne boš mogel škodovati. Če boš jutri položil svojo prisego, ne boš nikdar več odšel iz našega samostana: — prisegel pa boš, kaj neda? Potemkin ne odgovori takoj. Nekaj časa je omahoval, potem pa odgovori odločno: , — Da, častiti oče, položil bom prisego, nikdar več ne bom odšel iz tega samostana. Saj itak vem, da sem v tem samostanu neke vrste jetnik, da me je sem poslala carica. — Ne govori o carici! — ga hitro prekine oče Kalipto. — Ne spodobi se, da bi se mi razgovarjali o njeni vzvišeni osebi. Njeno Veličanstvo carica .je velika žena, ona je blagoslov za Rusijo, za našo domovino. Toda njena moč sega samo do zidov tega samostana, — tukaj vladam jaz in zato se ti ni treba bati jeze in sovraštva nobenega drugega človeka, sinko moj, — nihče ti no more ničesar storiti, dokler-se nahajaš za temi zidovi! Jutri boš položil prisego, jutri boš prisegel Bogu večno zvestobo, čistost in ljubezen, takrat boš postal samo naš, nihče nas vetu ne bo imel več pravice do tebe, jaz pa te boni pozdravil kot svojega brata. Sedaj pa pojdi v svojo celico, moli in premišljuj vso noč, ne lezi k počitku in ne zatisni oče! Obenem pa se moraš postiti. Pojesti ne smeš niti drobtinice kruha, pa tudi kapljica vode ne sme pasti na tvoj jezik. Da pa se boš iznebil vse posevt-nih spon, ti ukazujem, da se zvečer, jutri zjutraj in jutri opoldne sam kaznuješ. — vsakikrat se moraš desetkrat udariti z bičem. Poljubi mi roko, sinko moj, in odidi v miru božjem! Opat ponudi Potemkinu roko. Ne-kdani earičin miljenee povesi glavo in se dotakne s svojimi ustnicami starčevih prstov. Ko je Aleksander Potemkin odšel iz celice, pogleda Opat Kalipto zadovoljno za njim. — Nikdar bi ne bil verjel, — za-mrmra stari opat, — da se mi bo tega tujca posrečilo tako hitro u-krotiti! Čudno se mi zdi, da se je človek tako hitro sprijaznil s tišino in samoto našega samostana, človek, ki je ležal v Katajrininem naročju, kjer je pil vse slasti življenju. Najbrž je zares željan počitka in samote, — kajti tudi uživanje utrudi človeka. Opat sede h kaminu in se zamišljeno zazre v plamen, ki je raz-svetljal napol temno sobo. — V Petrogradu bodo z menoj zadovoljni, — reče opat in se zadovoljno nasmehne. Carica se bo čudila, da sem ga ukrotil prej, kakor sein si sam mislil. Pričakoval sem, da se bo upiral, mislil sem, da se ta Aleksander Potemkin ne bo tako hitro privadil strogih in krutih predpisov našega reda, prepričan sem bil, da se bo strašil dela. Toda zdi se mi, da se je Potemkin zares naveličal sveta, naš samostan pa potrebuje življenja sitih ljudi. Carici Katarini boni sporočil, ka- ko se njen bivši iniljenec tukaj obnaša, da, jutri ji bom pisal, ko bo že prisegel. Potem ne bo mogel več nazaj, nikdar več se mu ne bodo odprla težka samostanska vrata, če pa se mu bi nekoč zahotelo, da bi prelomil svojo prisego, je zakon na naši strani. V tem slučaju bi si prav nič ne pomišljal, temveč bi ga kaznoval kar najstrožje. Ljubil je torej deklico, katero je za caričino ljubezen zapustil, — to mi je malo prej sam priznal. Ta deklica je mrtva, kakor se mi zdi. Carici se je torej ni treba več bati. To so lorej življenske radosti? — nadaljuje oče Kalipto, ko je nekaj časa brez misli strmel v ogenj v kaminu. — Prej je bil knez, earičin miljenee, najmogočnejši človek v Rusiji, sedaj pa je nemi trapist, lutka v moji roki, tihi prebivalec te tihe hiše. Zares, ljudje imajo prav, ko pravijo, da sta si sreča in steklo podobna, — stekla in sreče je kmalu konec! Kljub temu pa obstaja sreča, katere ne more nihče uničiti, to pa je sreča samote! V samoti ni strasti, ki sicer nadlegujejo človeško dušo in telo in ga zapeljejo. Nam poželjenje in lakomnost ne moreta škodovati, — poželjenje pa je vzrok, da so ljudje tako slabotni in tako majhni. V tem trenutku potrka nekdo na vrata. — Naprej! Vrata se odpro, na pragu pa se pojavi brat — sluga. — Kaj je? — Kaj mi prinašaš? - vpraša opat Kalipto. —. častiti oče, — odgovori prišlec, — spodaj na vratih stoji neki redovnik, potujoči brat, — mislim, da je frater-berač! —- Odpelji ga v obednieo, — reče opat Kalipto, — daj mu, naj se po-