Januš Golec: 15 Propast in dvig. Ljudska povest. Šele v Globokem je zamogel voznik z voza, Vzbudil je ljudi, jim sporočil grozno vest o roparskem napadu in prosil, naj pohitijo z njim za tolovaji, ki so ujetnike izropali in jih bodo pustili kje v gozdu na pol žive. Nekaj Globočanov se je odpravilo takoj na pot. Vzbudili so v Dobravi stanujočega logarja, da bi bil vsaj eden dobro oborožen in pri rokah, če bi roparji še ne bili pobegnili. ' ; Rešilna ekspedicija se je lotila neustrašeno dela ter iskanja od mesta napada po obširnem gozdu na vsc strani. Svetili so s škopom, klicali, iskali in brzeli v vseh smereh. Na vse ktice iz polnih grl nobenega odgovora! Iskanjc v popolni tcmi ter po gosti šumi je bilo težavno, saj ni znal nobeden, kam bi posvetil in kam bi hitreje stopil, da bi bil nesrečnežem poprcj v pomoč. Dobri, požrtvovalni ter hrabri Globočani so sve- tili, kričali ter tekali po hosti pod iogarjevim vodstvu: od pol dveh po polnoči do prve zore. Ob meglenih posinih prvih solnčnih žarkov so zadeli slučajno na jaso, katero so poprcj obletali ter obkrožili bogznaj kolikokrat brezuspešno. Na jasi se jim je nudil na prvi pogled po njih lastni izpovedi strašen prizor! Natančneji ogled položaja med grozo tcr trepetom jih je poučil, da gre za navadno fantovsko križanje, kakoršno je po teh krajih nekaj običajnega. V slučaju, da zalotijo ponočni kref.ači ali voglarji kakega nepoklicanega fanta Tod oknom dekline iz njihove vasi, ga tudi križajo vsem drugim v posmeh ter svarilo na zgoraj opisani način. Rešilci so rešili čisto otrple gospode križev in so jih odnesli k logarju, kjer so jim nudili razna okrepčila. Ko si je križana trojica opomogla, je prosil g. Hanscl, naj ga odpeljejo v Brežioe, kjer ga bo preiskal zdravnik radi morcbitnega nočnsga prehlada. Veršec in Vrstovšek sta se lahko vrnila z Globočani peš iz Dobrove na kraj svojega službovanja v Pišece. Vsak od napadenih ir^ srcčno rešcnih je znal po> vedati o lopovih le toliko, kolikor fe zabeleženo v zgornjem delu zapisnika.« f Tako se je glasilo besedilo žandarskega zapisnika o dejanskera stanu. Naloga okrožnega stražmojstra je: Poizvedeti, odkod bi bili nesramni napadalci in če jih ni kdo videl, da so se potikali po okolici Dobrave, kjer so se pripravili na nočni napad. Gospodar Janežič je sledil pazno čitanju zapisnika. Čc bi ne bil nadžandar zatopljen v črke, bi bil pioral videti, kako je krotil gospodar z vso silo samega sebe, da ni prasnil v glasen krohot. Branje doljgih litanij o dcjanskem stanu je trpelo tako dolgo, da še je krčmar zopet zbral, zadobil oblast nad seboj in fe zatrjeval prijatelju z vso resnostjo, da ni videl in ne slišal o res skrajno drznih napadalcih prav ničesar. Le osebni popis tolovajev sc točno ujema z njegovimi današnjimi sušači otave ob potoku pri cesti. Stražmojster si je na te besede že popravil pas in torbo, da bi odhitel takoj na ogled. Janežič ga je pridržal s pojasnilom, da so se natepli zavsem slučajno na njegov travnik po celem okraju znani prihajači: Majdak, Bindek in Najncig. Žandar se je tudi krohotal hudomušnemu osum- ljenju in bil mnenja, da so trije potepuhi na travniku po opisu napadenih za las enaki onim trem drznežem, ki so že bogznaj kje in ne bodo mirno premetavali otave v skoraj neposredni bližini mesta, kjer je bil izvršen ponočni napad, ki niti zločin ni! Možakarja sta še uganila marsikatero na račun križanja, katero je v očeh priprostega naroda debela šala, za uradne osebe od razkuževalne komisije že — zločin! -,.¦¦ ' ; Pri odhodu je zaupal stražmojster krčmarju, da zna po osebnem opisu za enega, kateri je bil zraven in jc tudi voditelj celotnega upornega gibanja. Gre sigurno za Lapuhovcga Vinka iz Sromelj, Ta je velike postave, skrajno drzen, neustrašen in tudi skriti ter zginiti zna liki kafra. Nad njega se bodo spravili. Trcba bo za ta težavni posel posebnega pogonskega povelja na vse žandarske po-staje v okraju. Ga že bodo iztaknili, četudi je zlezel v jazbečevo luknjo. Čc bo enkrat pod ključem ter na varnem glavni rogovilež, bo izdal tudi oba pomagaca. Pri zasledovanju prefriganih kmečkih lopovov kot je Lapuh, je treba časa, natančnega načrta ter predvsem previdnega postopanja, ker naglica samo škoduje! Med takimi ter podobnimi načrti za prihodnje dni se je poslovil iz Župelcvca okrajni stražmojster s celotnim ntrujenira spremstvom ter se je vrnil nazaj v Brežice, kjer je hotel počakati na nadaljnja povelja. Glavno je bilo, da je imel v torbi opis dejanskega stanja, vse drugo bodo že opravili podrejeni orožniki. Ni še bil zatonil zadnji žandar za cestnim ovinkom pred objemom šume v Dobravi, so žc pometali prihajači na travniku za potokom grablje in odhiteli v Janežičevo hišo na obljubljeno pogostitev. Bil jc mož beseda imoviti gostilničar v Župelevcu. Kaj mu jc bilo za vedro vina tcr za na ražnju pečenega prolenka! Glavno je bilo sramotno križanjc oblastne gospode, kateri se bo smejal celi okraj in je sploh s tem javnim osramotenjem oncmogočeno nadaljnje poslovanje na dno pekla prokletih ušivcev! Pri cclotnem »špasu« šc ta dobrina, da so ga resnično izvedli trije vsem znani norci, a ga jim nc bo verjel nikdo razen njega, ki jih j«-. paaipA do od njega samega ncpričakovanega dejanja. Olciijui stražmojster se je krohotal opazki o morcbitni kriv.di prihajačev, pa bi se sodnik in okrajni glavar ne! Pri pregledu nehote posrečenega osmešenja tako visoke in . obenem kačje osovražene gospode je bil Janežič iz dna srca ve:el med pripravljanjem gostije trem potepuhom in klatežem. Prihajači so pili, jedli malcdane do razpočenja, kričali ter uganjali vsemogoče razposajenosti. Gospodar jih ni svaril, še podžigal k jedi in pijači, da so bili vsi onemogli po enotedenskem pirovanju in so se razlcteli prostovoljno, da se streznejo, razbremer'jo želodec in razhodijo ciganstvu udane noge. Šala s križanjem glavnih ušivcev v graščinskem gozdu v Dobravi se je raznesla na dolgo ter široko z brzojavno naglico dalje nego po brežiškem okraju. Seve ni verjel nikdo, da tičijo za križanjem na pol nori prihajači, ainpak je šlo zasluženo osramotenje na pohvalni račun Lapuhovega Vinka. 7, vestjo, da je na prežarski način križal vrhovnega komisarja ter njegovi obe desni roki (Veršeca in Vrstovšeka), je še tesneje priklenil nase kmete v obsotlskih krajih ter po Posavju. Kmetjc so dobili še več korajže in so grozili javno, da bodo odslej križali vsakega ušivca, ki bi se še prikazal v vinograd. Potegavščina s križanjem je bila res dobra, v očeli priprostega naroda največje dejanje v uporncm pokretu; a se je maščevala prebridko nad povsem nedolžnim Lapuhom in še nad marsikaterira njegovim najožjim somišljenikom. Norci so križali oblastne odposlance tcr vršilcc dolžnosti; oblast je pričcla pribijati na križ teptanja kmečkih pravic nedolžne, tekla je kri, zmagala pa je le kmečka odpornost in razkuževalnc komisije so morale zginiti za vselej! Pustili smo Katičcvo Vcroniko kot novoporočeno ženo bogatega vinskega barantavca ter živinskega prekupca Grge Pasariča v Stenjevcu. Preselila sc jc iz domačega srebrnega v zlato gnezdo, saj tako so trdili Zagorci, kateri so poznali Katičeve ter Pasaričeve premoženjske razmere. Hrvatom je bilo vse le bogastvo, za srce, za zaJ-/oljnost ter res notranjo zakonsko srcčo se ni zmenil nikdo. Vcronika je veljala v Stenjevcu za rajsko s»*cčno kumico, saj je bilo pri Pasaričevih vsega, česar manjka navadni zagorski pari. Čc se }e pa ovijal krog Veronikinega srca vencc pravega ter notranjega zakonskcga zadovolja, o tem |c znala tožiti le sama sebi, ker ie bila na novcm do- mu osamljena, kar sc tiče zaupnega ter prisrčnega občevanja. Mož Grga je bil malo doma. Če se jc vračal, je imel polno posla, razgovor s sovaščani in vsc mogoče barantije s Hrvati in Štajerci. Za Veroniko je bilo malo časa z izgovorom, da jc najprej dobcr zaslužek in potem šele dolgovezno kramljanje. Ženki je priporočal uživetje v obširno gospodinjstvo in potem, ko se bo počutila gazdarico na največjem imanju daleč na okrog, bo ta zavest njeno zadovolje ter sreča. Večkrat se je vračal s trgovskih poslov vinjen. V takem stanju jc bil zadrezast, je neznosno hrgolil v spanju in proti jutru govoril čudne in tolikokrat strah ter grozo vzbujajoče besede. Pod hišo, ki je stala ob bregu, je bila dolga ter razsežna klet, polna zagorskih in štajerskih vin. Ako je bil gazda doma, je najrajši stal pred na stežaj odprto kletjo ter ogovarjal mimoidoče. Ob pogostih prilikah prihoda vinskih kupcev jih jc gostil po sklenjeni kupčiji dolgo v noč v manjši 90bi, ki je tvorila zaključek kleti, (Dalje sledi.)