Ali že imate? g
Amerik.-slovenski
Koledar za 1.18991
velja le 25 centov.
Ako ga še nemate, seziie hitro ['po njem, ker zaloga se zelo zni-»'Žuje, kar dokazuje, daje Koledar'; jres dober in ličen.
A

glas naroda:
List slovenskih delavcev v Ameriki.
S130-xr- 15.
ILSTo^T-
22. felDr-ixarja 1899.

i
Naročnikom, kteri niso za d li Loubetl" Policija je zaprla ue-letos še nikake naročnine dopo- i kaj razgrajalcev.
slali in na naša pisma niso nič Demonstracija se je daues zvečer odgovorili, bodemo s i. marcem ponavljala, posebno v bližini časui-
pošiljanje lista ustavili.
Cpravništvo ,.GLAS NARODA".
Loubet izvoljen.
karskih pisarn, kjer so se celo stepli in nekteri odšli g krvavimi glavami. Poslednje izdaje listov, kteri ostro pišejo zoper Drevfussa, so zelo napadli predsednika, češ, daje poskušal prikriti Panama škandale. Tudi so preobračali njegov govor, ko je
Pri prvi volitvi izvoljen pred- preuzel predsedništvc, češ, da je ho
sednikom Francoske.
Zabavljanje časnikov in poulični nemiri.
Versailles, 18. feb. Narodno zborovanje je v prvej volitvi izvolilo z izdatno večino Emil Loubeta, dosedanjega predsednika senata predsednikom republike. Dosedaj se še ni vršila uobena volitev predsednika, o kterej izvršitvi bi se zamo-gloatako sigurnostjo reči. Nasprotniki Loubeta so že preje videli, da bi bil vsak njih upor zaman, zato so se izjavili, da jim je izid volitve vsejedno, češ, da predsednik n^ma toliko moči, kakor poslednji poslanec. To v obče ni nepravilno, ali moralično so bili grozno poraženi Meline in njegov element, kteri je tako hud nasprotnik revizije Drey-fussove pravde.
Senatorji in poslanci so ob 12A uri dospeli s posebnim vlakom in dvorana kongresa je bila že dolgo pred otvoritvijo seje prenapolnjena. Točno ob 1. uri je otvoril predsednik senata Loubet Bejo, levica in središče bo ga burno pozdravljale. Nasprotniki so vložili protest, češ, d^. Loubetuima pravice prečitati pismo Dupuva, v kterem naznanja smrt predsednika, in da Loubet nem? pravico sklicati obe zbornici k seji. Takoj bo srečkali za odbor, kteremu naloga je bila glasove šteti in volitev se je pričela. Oddanih je bilo 817 glasov, od teh je dobil Loubet 4£3, 279 pa Meline, drugi glasovi bo bili razkropljeni. Loubet je bil formelno proglašen izvoljenim in ob 3. uri 50 min. je bilo zaključeno narodno zborovanje.
Reviziji nasprotno časopisje je po noči in daues zjutraj živahno nasprotovalo Loubetovi izvolitvi. Veliko ljudi se je zbralo v republikanskem klubu in tam „živio" kričali Melineu, a tudi upili : „Conspuez Loubet. abas Artou, abas Panama !" Loubet se dosedaj o Dreyfussovi zadevi še ni nič odločno izjavil, njega smatrajo za nepodkupljivega zastopnika pravice in zagovornika zasobne moči nad vojaško.
Ko je bila izvolitev v narodnem zborovanju proglaš< na, so člani levice klicali: ,,Živela republika 1" legitimist Baudry d Hausonville pa zaupil*. ,,Lepa stvar, vaša republika!" Loubet ni znamenit govornik, zato ni na obširno odgovoril ua častitko Dupuva.
»Gospoda moja", rekel ie, „glo-boko Bem giuen. Nikdar nisem imel toliko drznih sanj, da bi mislil, da kedaj postanem prvi uradnik republike. Priznati mi morate, da sem Be dolgo obotavljal in sprejmem to mesto le za to, ker je v istini težavno, jaz Be pa nočem odteguiti mojej dolžnosti. Vedno sem bil republikanec in bodem vedno ostal. Napel bodem vse Bvoje moči, da ne bodem naslovu, kterega meni naklonite, delal nikake nečasti.
VoSčim, da je Elysee republikanska hiša, v ktero pristop imajo vsi repablikanci. Nobenega moža svetu ne bodem zuvrnol. Skupno hočemo delati. Računam na vlado in parlament. čislajmo naša načela, ktera jamčijo slavo Francoske."
Ko se je predsednik iz postaje voiil proti Elysee, mu je sledilo kakih 30 članov lige-patrijotov in v taktu kričali: ,,Panama odstopi,
tel reči, da Faure ni republikanec in Elysee ni republikanska hiša.
Boulevardi, Rue de 1" Opera in Montmartre, so bili tako napolnjeni z ljudmi, da ni bilo mogoče se skozi preriti. Nasprotniki revizije so pozno v no<* razsajali. Policija je le malo osob zaprla, in celo kazala, da demonstracije naravuost hujska. Republikanci so pa revizijoniste prav dobro naklestili.
Tudi 19. feb. so antirevizijonisti delali škandale po Parizu in različne zabavljice in žalilue besede kričali. Tudi listi te stranke ga hudo napadajo. Ta dan je tudi na tisoče ljudi bilo v kapeli v Elvsee in pogledalo truplo umrlega Faurea. Pozno zvečer je tolpa ljudi pobila okna Roth-šildove pisarne, in potem razdejala pisarno lisla „Petit Journal". Policija je včeraj zaprla 250 osob, med temi 142 osob zaradi skritega nošenja orožja.
Paris, 19. feb. ,,Gazette de France" priobčuje manifest vojvode Orleans, o zadevah na Francoskem, toda nihče se ne zmeni za to.
Agentje družbe, ktera je izkoriščala j H. Reitzenstein, zastopnik new-Guano zaloge (t. j. ptičje blato, iz- yorških kapitalistovje tukaj nakupil vrsten gnoj) v Navassas, je najela tovarne za izdelovanjesmodk. in sval-delavce za dobo 15 mesecev, proti čič, kakor tudi zemljišča za pride-plači S25 na mesec, navedli so jim, j lovanje tobaka v vrednosti 8 ruilijo-da bodo delali za natakarje, kuharje, dolarjev.
mizarje itd. Pri dohodu na Navassa, kjer bivajo Bamo člani Guano družbe. kar je treba omeniti, so tem zamorcem predložili novo pogodbo,
Pri vodovodu. M a n i 1 a, 18. feb. Filipinci v civilni obleki in skriti v gostem bam-
vsled ktere se zavežejo za sedem do- busovem grmovju so v bližini vodo-larjev na mesec kopati ptičje blato, i voda napadli prednje straže nebra-Siromaki si niso mogli na noben 1 ške»a prostovoljnega polka. Toda
način pomagati, nazaj niso mogli, toraj ni kazalo drugega, nego udati. Oni, kteri so se ustavljali delati, ali so se uprli proti krutemu postopanju, so bili neusmiljeno tepeni in trpinčeni, nekaj jih je vsled tega umrlo. Zamorci so bili sužnji.
Necega dne je paznik zamorcu nekaj ukazal, kar ta ni spolnil. Nastal je pretep in v tem je črnopoltui
Razredno pravo.
Deset let ježeminolo, odkar so bili ameriški delavci razburjeni vsled poročila, da so se na otoku Navassa črnopoltni delavci uprli in jednega zatiralcev umorili.
Uvedena preiskava pa je pokazala, da so se delavci, ,,slobodni" črnopoltni delavci uprli le iz 3amobrana. Z goljufivimi obljubami so jih zvabili v Navasso; obečali so jim vse najboljše, a takoj vedeli, da ostane le
Amerikauci so bili pozorni in takoj so prišle napadenim štiri stotnije v pomoč. Po kratkem boju so pognali Filipince v beg in jih drvili do Ca-loocana. Ubili so osem Filipincev, med temi jeduega častnika in dva moža vjeli. Pri Amerikaucih sta bila dva častnika in šest mož ranjenih.
V mestu se vedno zapirajo doma-
j i	.. ,T i čini, kteri so na sumu, da se pajda-
delavec na tla pobil paznika. Vse ... ' . ,, . '	. ,
, ,	, ... .. . _ sijo z Aguinaldom in hišne preiska-
delavce so na to poklicali v koče, v	_	,	\ ,.
ir	i - i- . ' ve po orožju se se vedno nadaljnjo,
kterih so se nahajali zastopniki *	,	J
,	t, . ... ...	, Vročina zelo nadleguie amerikan-
podjetnikov. Postavili jih v vrsto , . ,	, ,
,	,	_ .. ske vojake, sploh pa so njihove
in z revolverjem v roki vprašali, ,	1
, , .	, ... ^	' zdravstvene razmere veliko boliše.
kedo je pretepal njih tovariša. Nihče XT . .	, . , J.
• i,,	j.,. XT A . .	Nekdanji amerikanski konzul v
ni hotel nic ovaditi. Nato je pnga-	. ,
. x	,	-j	Manili je prejel od nekega člana
njac pristopil k zamorcem, jeduemu „ ,. : ,
,	,	i • , , -Filipinskega kongresa prošnjo, v
na glavo nastavil revolver in rekel: . , . ° , , . , , '
, . .	. ^ ,	kteri ga prosi, da bi preskrbel za
,,Menim, da je ta pravi." Delavec . . . ' ..
; i - i	, njega m njegovo družino potni list
v smrtuem strahu ie z roko revo!- ,	.
. ., . ,	preko amerikanske črte v Manilo,
ver v stran porinil in kroglja je r„ .	, ^ , ...	.
r _ ,	i	., .. . lo jasno kaže, da vplivni Filipinci
trčala v zrak. .Nato so pnceh vsi . .......	,	^
. . . A . ze uvidijo lstinitost, da so v ameri-pazniki streljati na deiavce, kteri so , , . , . ., . x ,-	,	1-1- kanskej črti najboli varni,
bežali na vse strani in se skrili za
skalami, kjer so bili v zatišju pred	V s t a š i se z bi r a j o.
krogijami, na njih streljajoče prega- Manila, 18. feb. Ves dau so njalce pa metali kamenje. Boj je ae zbirali Filipinci južno od Pasig trajal ves dau in bili so usmrteni reke pred amerikansko črto. Dežela trije pazniki. Jones je bil zaradi je tam na več milj širjave z gostim umora pazuika obsojen. On pripo- j grmovjem obraščena. Ogleduhi po-veduje zadevo tako-le: ,,Srečal sem ročajo, da Filipinci dohajajo iz po-paznika, ko sem dospel iz jame- Ta krajin Laguna in Cavite. Daues je je nameril name puško, bil sem vročina neznosua in posebno vojaki, mnenja, da me hoče ustreliti, zato kteri morajo delati na solucu, mno-vrgel v njega sekiro. Zadel sem ga go trpe od pekočih solnčuih žarkov, v prša in padel je na zemljo. Nisem Kakor pravijo, bode vročina še ga usmrtil, pozneje so ga našli mrt- vedno hujša, dokler se ne prične vega z mnogobrojnimi ranami. Dru- deževno vreme, gi zamorci so ga usmrtili."	W a s h i n t o n, 18. feb. General
Tako daleč poročilo Jonesa.	otis poroča, da je pri včerajšnji
Sedaj po preteku desetih let po- j praski ob Tariquini, severno od vo-
jo, da je Aguinaldov zasebni tajnik, on pa temu oporeka. Pravi, da ni nič znal o pripravah za sovražnosti in bil zelo začuden, ko so ga zaprli. ,,Pomiluj.em vzbruh", je rekel „in obžalujem prelivanje krvi, tembolj ker smo bili prepričani, da dosežemo prijateljsko sporazumljenje." Pravi, da ž njim prijazno ravnajo in se čudi, da njegovej osobi pripisujejo toliko važnost.
\\ a s h i n g t o n, 19. feb. General Otis ni daues vladi nič poročal o stanji v Manili, poslal pa je imenik zgube, na kterem je deset imen. Med temi so štirje, kteri so umrli vsled zadobljenih ran v zadnjih bo|ih. Tukaj nimajo natančnega znanja o Otisovih načrtih, mislijo pa, da se za sedaj čuti preslabega napasti sovražnika. Parnik ,,Grant" bode dospel okolo 4. marca v Manilo in „Sheridan" deset dni pozneje. Ker bodo v tem času tudi transporti iz Ban Francisco dospeli in armado za 5000 pomnožili; potem bodo Amerikauci z 25.000 mož močno vojuo že neka j opravili.
Dopisi.
Clinton, Indiana, 17. febr.
Dragi „Glas Naroda" zopet moram prositi za nekoli da zamorem rojakom vsem skupaj, ker vsake zeu nemorem. Veliko dobil in jih še dobivam krajev, nekteri mi celo
l" zo]
e« ]
D pi3
prostora, govoriti posame-sem sem iz raznih pošiljajo
pri obljubi, tja dospelim „slobod-..	,	. .
iiira" delavcem so oropali slobodo, |	T^Tu^^^ .111 j°
ter jih napravili za prave sužnje in konečuo so te siromake tako trpin- Ako se tudi Posre6i pomiloščenje čili, da so se iz obupauja — uprli-1 Pridobiti' v«ndar ne bode prikrita
skušajo poravnati krivico, ktera se je tam siromaku pripetila ii na to, da bi bil pomiloščen.
dotoka bilo devet mož ranjenih, od kterih je jeden vojak po noči umrl.
Vojui oddelek sicer zagotavlja, da nadaljuega pomnoženja armade v Manili ni potreba, toda priprav-
Vsetose je takrat pred sodnijami istina> da ie ve6 ueg° trideset osob Ijajo pa le vse uredbe, da bodo pre-dokazalo; vedeli so, da so bili zato- zaPadl° nesreči, a ne samo ti, tem- uovili parnik „Manitoba" kakor hi-ženi na sramoteu način nalagaui, ve6 tlldi DJih družine^ 1,1 to nesrečo tro se povrne iz zatočue Indije, da ogoljufani in trpinčeni ;kljubu temu ie Prouzročil° zločinstvo kapitali- ga bodo zamogli rabiti kot prevožno so jih sodniki spoznali krivim in le sti6uih podjetnikov, kterih hlepenje j ladijo. Istotako bodo poslali ladiji ,,milosti'- predsednikovi se je bilo ' po dobičkn ne P^zna meje. Kapita- i ,,Minnewaska" in »Mississippi" v zahvaliti, da nekaj obsojenih ni kon- listični sodniki vedno le po delav- službo proti Manili. Naj prvo bodo čalo svoje življenje na vislicah.	Padej°» samo da ustrežejo kapi- poslali 6., 9. in 24. polk na Filipine.
Vprašal se bode marsikak čast. talu in pokrijejo vse lopovščine kapitalistov. Ali delavce to nikakor neče in ne more izučiti, da bi politično samostojno postopali?
čitatelj, zakaj omenjamo to danes? Stvar se nam zdi važna, in ako so siromaki bili tudi črnopoltui, vendar so ljudje, ako tudi so zatirani, j po njih žilah se pretaka kri, v prsih j bije srce, imajo neumrjočo dušo in | razum.
Jeden takrat obsojenih zamorcev, Henry Jones po imenu, je bil najmlajši od 41 obsojenih, kteri so bili zaradi te zadeve v ječo poslani, je sedaj vso zadevo od takrat objavil, in vse kaže resnico, kar slika
Iz nasil novih kolonij.
Polni G
o m e z.
Praske s Filipinci.
Manila, 19. feb. V mestu gre vse svojo navadno pot. Vojne oblasti strogo pazijo na domačine in ptujci sedaj res nimajo povoda 6e še bati. Vstaši opazujejo vsako gibanje amerikanske armade, toda varajo se dostikrat, kakor videti o njenem pomenu. Takozvani strelci streljajo na posamezne Ameri-
pra-
vico in krivico. Ni več dvoma po tej izpovedi, da niso siromašni zamorci zaslužili ojstre kazni, pač pa njih zatiralci.
Henry Jones, kteri se sedaj nahaja v Kings County jetnišnici, je edini v ječi ostali takrat obsojenih. Ostali so bili deloma odpuščeui, deloma umrli, deloma se pa nahajajo — v blaznici. Jones je bil ob času vstaje 16 let star. V družbi tovarišev George S Keyesa in Edw. Shmitha je bil zaradi umora paznika Wm. A. Fasterja k smrti obsojen, od predsednika Harrisona pa pomiloščen v dosmrtno ječo.
Nek časnikar ga je obiskal v ječi, in Jones mn je vso zadevo pojasnil j
Havana, 17. feb. General Go- kance> kadar se jim le nudi prili-mez leži bolan v Cienfugos. Kakor ka> toda le malokdaj zadenejo, pravijo, je njegova bolezen zelo kri-
tična, akoravno Kubanci zagotav-
Stiri stotnije konjištva in dve stotnije pešcev se je danes umaknilo iz
ljajo, da je le nekaka malenkostna vasi Guadeloupe nazaj v San Pedro bolehnost, in da bode že v nekoliko ' Macati. Sovražnik je to smatral dnevih stari general zamogel svoie i begu in	hud napad. Po 5.
svoje
potovanje v Havauo nadaljevati.
Štrajk v Havani H a v a n a, 17. feb. Danes je v Corona tovarni za smodke 300 delavcev opustilo delo. Pričakujejo, da se bode štrajk razširil tudi po druzih tovarnah za smodke v mestu. Delavci se bridko pritožujejo čez policijskega načelnika generala Me-nocala, ker je na prostore štrajkar-jev poslal kubanske vojake. V nedeljo bodo imeli delavci velik shod pri kterem bodo proti takemu ravnanju protestirali.
februvariju so se vstaši v prvič po-služili topničarstva. Izstrelili so dve krogli na Amerikance, kteri 6ti padli prekratko. Topničarjiiz Utah so nato streljali ua sovražnika, kteri je kmalu obmolknil. Vsled prihoda topničarke ,,Helene" se je danes tudi brodovje pomnožilo.
Poročevalec nekega uewyorškega časopisa je včeraj obiskal Antonio Escanillo, kapitana od štaba vsta-ške armade. Isti je prišel 14 dni pred vabruhom sovražnostij bolan v Manilo, 5. februvarija pa so ga na cesti zaprli. Amerikanci misli-
znamke za odgovor, dria^' zopet ne, uprav daues sem dobil šest pisem, vse te so mi poslali iz Clinton. Ia., kakor je bil moj prvi dopis po pomoti tako tiskan. Skoraj v vsakem pismu me rojaki razne stvari vprašujejo kakor: ako delamo po dva skupaj, ali po jeden sam. Tukaj dela po navadi vsakdo sam, ako hočeta pa tudi lahko delata po dva skupaj, ali ni potreba. Družba plačuje po 40 centov od tone, ktera tehta 2000 funtov in to vse sknpaj drobno in debelo. Stroški so: sodček smodnika SI.75, galona olja 50 ct. do 70 ct.. za kovača 25 ct. vsaka dva tedna; najemščina od hiše je različna, ker v tem kraju družba nema hiš; hiša s tremi sobami velja S5 do S6 na mesec; hrana 'za samce je po S3 do §4 na teden ; meso velja po 8 do 10 ct. funt, piva je pa tako po ceni, da ne kaže vodo piti, ker imamo tukaj osem saloo-uov, ali tudi voda je izvrstna, mrzla ker so po vsem mestu globoki vodnjaki. Kraj je lep, dolina in veliki kmetje na okolu ; tukaj zraste vsaka stvar, sadje je vsakovrstno in okusno ; koruzo in pšenico zelo rodi zemlja. Najbližji premogokop je kakih 1000 korakov od mesta ; drugi pol milje, dva sta po miljo daleč, 2 pa štiri milje daleč od mesta. Rov, v kterem jaz delam se imenuje Klondike Mine in se z vlakom vozimo na prostore; ^od ko'odvora odrinemo vsako jutro ob 6. uri 15 min. in se nazaj pripeljemo zvečer ob 4.30, zato plačamo SI.50 na mesec. Premog je mehak in trd, nižji je 4 čevlje visok, višji pa 7 čevljev, vse Be strelja. V dveh premogoko-pih kopljejo z stroji, in to samo na „entri". Delo še ni pojenjalo od zadnjega avgusta, delamo vsakdan. Resnica je, da nihče ne ve kako bode zanaprej. Ljudje se vedno menjajo, po eden, dva ali trije pridejo in zopet drugi odidejo; večinoma so tukaj premogarji Italijani. Sedaj je nevarno potovati, ker so se koze prikazale v okolici, čul sem celo, da bodo postavili stražo okolu mesta in pazili, da to bolezen sem ne zaneso- Tudi me veliko rojakov sprašuje, s kterega kraja sem doma iz stare domovine, zato jim povem, da sem bil rojen v vasi Gričt obči-
na Dobliče, župnija in okraja Črnomelj, moje pra%*o slovensko ime je Peter P u h e k.
Ely, 3Iinn , 14. feb.
Slav. uredništvo „Glas Naroda", blagovolite sprejeti moje vrstice v nam delavcem priljubljenem listu, da rojakom naznanim kako se nam tukaj godi. Čital sem že da je dela dosti in dober zaslužek tukaj na Ely in v Mesabi. Res je, da so družbe za par centov zaslužek povišale, ali na Ely je žp sedaj preveč ljudi. Kako j' na Fil sem se pa tam prepričal, kar sem tam delal in plačujejo samo na ,,kontrakt", delavec pa mora p'ačevati orodje, svečavo in sploh vse kar potrebuje, ako pa zasluži kak cent več, mu pa zato tri odtrgajo. Na Fil ni prav nič moštva pri keptnih, kakor pri kakej barantiji za živino; ako kdo tam ne dela kakor nema živina, bode nazadnje družbi dolžan ostal. Sam sem videl moža, kteri je naredil trinajst šiht in za vse to jedobil 13 centov, drugo so mu pa otrgali. Podpisaui sem delal in dva druga tovariša, imeli smo 30 centov od voza, v par šihtah smo dobro zaslužili, a zato pa tudi precej po tri cente odtegnili, kar človeka res uejevolno spravi. Delavec mora res tako delati kakor mula, ako hoče kaj zaslužiti, poleg dela mora pa tudi ,,mazati", kar sem sam videl. Opazil sem pa tudi, da je nekterim bolj za „boardarje" kakor za delavce. Dosti se jih je že hudo pokesalo, da so drugje delo pustili. K sklepu srčni pozdrav rojakom, tebi „Glas Naroda želim pa obilo v^eha.
- Jakob Vcvk.
Elizabeth. Miss., 12. febr.
V južnem Mississippiju se je oglasila zelo huda nenavadna zima. Dne 5. febr. je padlo par palcev snega z veliko nevihto, potem je pa skoraj vsak dan po malo snežilo, med tem pa mrzla burja brila, a daneB, 12. feb. je zima še hujša. Šumski delavci so v teh krajih v velikej zadregi in to ne samo zaradi zime, ker ne morejo delati, temveč je postalo občutno pomanjkanje hrane« V Minkas kemp štev. 2 že nekaj dni uemajo več potrebnih živil, to je moke, riža, fižola itd., z mesom s > še preskrbljeni, ker živo goved pri-ženo na prostor in jo kar tam za-koljejo. Uzrok tej potrebščini je, ker je preje bilo blata na debelo in globoke kaluže, sedaj je pa vse zmrznilo, toda ne do tal, in bc živini in težkim vozovom udira, kar je potem samo ob sebi umevno, da bi vse v blatu obtičalo. Druzih novosti pa ni v našem kraju.
Naročnik,
Iz S o u d a n a, Miun., nam poroča naročnik lista, da so tam plačo vsem delavcem zvišali za 10 centov
Naše pivo
je poskušeno od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima variti.
Zato je
SUPERIOR STOCK
Hj PIVO najboljša pijača.
i
Prodaja se povBodi.
BOSCB BROTG CO.,
LAKE LINDEN, - - MICH.


Kiitered as second clas matter a rhe New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
«ist slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj iu uredi, i i.: Published by
F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City,
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
la pol leU..............$1.50,
/a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m	„ |>ol leta . . . . „ 3.50,
, ff „ č. trt leta . . . „ 1.75. V Kvrojnj pošiljamo list skupno dve Številki
,,(ilas Naroda" izhaja vsako *-edo in sol»oto.
..GLAS NARODA"
(MVoiCS OK THE PKOPI.E") Will b^ isued every Wednesday «:i<l Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
po zimi leta 1897 so pričeli plačo zuiževati na $1.25 iu $1 od ure in s^daj le v malokterih plačajo $1 od ure. Boljše zlatokope so družbe pokupile in te večinoma plačujejo po $5 na dan in dajo'hrano, a ta je prav slaba; druge zopet plačujejo po 80, 75 in celo 60 centov od ure. To je pa že tako malo, da je nemogoče delati za to plačo v tej deželi, ker obleka in živež sta preveč draga v tej deželi Živeža je letoB tukaj obilo, ali vendar tako drago, da mora Člo vek izdati na Into 7 do 8 cto dolar jev za hrano.
Dragi rojaki, kaj nas čaka v letu 1S99, kterega nastopimo, ne morem še reči, ali najbrže bode še slabše. Sedaj uvedujejo stroja, da bo lo ti dragoceno rudo kopali, kar je dose-daj delal delavec, s stroji bodr. tudi zlato pral i. Toraj se nam je bati t"km« ca v železnem stroju, ker ti že h <laj u h s zatirane delavce na ulic i> stavljajo.
Sedaj pa dragi rojaki n ruM-.ci,
___od kterih sem dobil plstt ja, da bi
/a oglj.se lo luvr^tif se plača	Viim kako je v tej deželi,
..., „ . , .	Vara naznanim, da sem odpisal,
o*I CeliIOV.	7 1 '
• ; i _ , j ■ „ , ,	samo ue veni, ako ste pisma dobili.
Dopisi brez poopjNH m o«oolio<«tl	' r
s » o« natisnejo
f>e- ar naj se ir».ag
\|< i Order	sem, med temi od matere in brata;
P i Spremembi kraja naročnikov!	vem' da mi Sft mnoK° druzih
Mt «0, da •» nam tudi prejšnja	P'8*1" 12 Calilormje, ali žal,
»live 'išče naznani, da hit reje najde-	da j!h nisem dobil, kaj je temu uzrok
asi >vnika
ker nia-'Ui odg »vorov dobil. Tri leta :• .	n- ui v tej deželi in dobil le šest pi-
>11 poeilutl pO	J	r
l> >pi oni n« p- »Ai Ijatvam naredit' naslovom :
„Glas Naroda",
1 »9 (ir-enwicb St. New York City
na dan; tako j" sedaj najmanjša plača zunaj 40 na dan. v rovu I po najmanjša $1.60 iu «>d voza je' tudi Zvišana piuča. Sedaj nekteri I zaslužijo po	na dan; delo se
luhko dobi.
ne v.-iui. V tem dopisu sem Vam, dragi rojaki, resnično lmziianil raz mere v zlatem Klondiku, in gotovo nikomur ne morem svetovati, da bi sem prišel. Vsakdo naj teh par vrstic pazljivo prečita, potem pa stori, kakor je njegova volja. K sklepu voščim vsem rojakom in čital-oem srečno novo leto, vrlemu lisLu ,,t«las Naroda" pa dober vspeh. Srčni pozdrav od tu hivajočih Slovencev.
John KrUhe, bivši naročnik pod imenom J din Clemens,
OawMjo, Alaska, 27. d.-c. l«98.
l>ragi ,,(J1;ih Naroda!" (Jotovo I Oreat Mlestern Mine, Lake Co., Cal. rojaki in čitalci našega vrlega lista (Goap. MikeGolobich iz Dawson, željno in veselo prebirajo novice o Alaska, nam tudi poroča, da je zelo daljnem in neznanem Jnkonu. Ker alabo tam, a malo dela, tudi so pa mislim, da ni mn go t.ovic na- ljudje tam zelo bolni, po 20 oaob pisanih od naših rojakov za naš dan umrje.)
vrli list „t«'!r* Naroda", zatorej s^m ,	___
se uamenil našim rojakom nekoliko vrstic napibttti o tej deželi.
Dragi rojaki, mogoč*-Vas je mnogo, kteri mislite: ako bi le v Vukonu bil, por.mu bi bil ,,all r glit", tam je dosti zlata! Ali »iragi, ni tako, resnica je, da je zlata tukaj v obil.ci, ali siromaku ga je težko pridobiti, ker siromak uvru iti delati za planilo in hvala U-gu, ako delo dobi. Dragi rojaki, gotovo Vam je znano, kteri Citat*- amenkanake liste, da je v deželi Yukona od 4<> do 45 tisoč mož, dela pa je tukaj komaj za GOOO mož, kaj pa je z drugimi, za ktere ni dela, ue živeža, pa tudi ue potrebne oprave za ostro zimo, ktera tukaj vsako leto po osem mesecev gospoduje? Žalostno je za take siro make, zelo ža lost no. Naznaniti Vam moram, da takih nesrečnikov je bilo tukaj IG tisoč, kt<-ri so prišli semkaj minolo spomlad in poletje. Marsikdo je zapustil dobro služno in ognjišče v Zjed. državah z namenom, da tukaj najde zaklad, ali ža-libog, postalo je vse drugače. Namesto zaklada vrniti so se moral: brez njega in mnogo jih je kanadska vlada nazaj po ledu poslala, da uiso pomanjkanja konec vzeli, ali ti so bili kanadski državljani. Z« amerikanske državljane m hotela kanadska vlada nič storiti, za te ho morali rojaki iz Zjed držav denarje nabirati,da so jih rešili velikega po-manjkan a
Kako pa z našimi rojaki Slovenci? Gotovo Vara je znano, da nas ni še veliko tukaj, aii vs^jedno nekaj ; ne-kteri so prišli semkaj minolo spomlad, a vsem tem se še ni posrečilo dobiti delo. Mnogoterim rojakom j • tudi znano, da sem tukaj že od leta 1896, takrat je bilo že slabo v tej deželi, ali ne U ko, kakor sedaj. Takrat nas je bilo komaj kakih 400 do 500 mož in smo jeden drugemu pomagali kakor brat bratu, ali sedaj je to nemogoče, ker je preveliko itevilo ljudi.
Leta 1897 našli so nove bogate tlatokope tukaj v Klondiku, takrat so bili boljši časi; ljudi ni bilo toliko, zato je pa tudi vsakdo lahko delo dobil in po $1.50 na uro. I^eta 189} je bilo pa že vso drugače; že
Razne vesti.
Preuieg za siromake
Yr?e nego SOO siromakov mož, žena in otrok seje drenjal* te dni pred pisarno oskrbnika za podpor< revežev v New Yorku. Stali so več ur do členka v snežni vodi z vreča mi, košarami, vedri in drugo posodo, da bi nesli v njej domov nekoliko premega. Tistim, ktere nisi mog-i oskrbeti s premogom, poda rili so $1 do «1.50, drugim pa b< pri odmetavauju snega dali delo Le malo družinam so premog poslali na dom. V minolih treh dueb so .1524 družin oskrbeli s premo gom in še imajo zalogo, da bodo morda shajali še tedeu dni. Nabiranje prostovoljnih prispevk za za logo premoga se nadaljuje. Od dobrodelnega društva v to svrho darovanih $50 000 so do sedaj kakih 825.000 izdali.
Naš p rov spe h.
Pred pisarno komisarja dobrodelnega oddelka v New Yorku je stalo te dni kakih 000 oaob s kotli-in drugo raznotero posodo v nadi, • la dobe kaka živila. Š«- veliko več jih je čakalo pred vratmi podpornega oddelka. Komisar pa je nesrečnežem naznanil, da mu ni moč še nadalje pomagati, češ minole dni so med 5961 družin razdelili živila, sedaj pa nimajo nikakih pripomočkov več.
Ogledulia ustrelil.
Serramtois Ferriontorosa, nekega Grka, kteri je kupčeval s cvetljica-mi pri Hvoj-li rojakih pa bil na sumu, da je ugleduh grške vlade, je v New Yorku ustrelil nek drugi Grk po imenu Zegweas. Ustreljeni je zalezoval že dalj Časa Zegweas a radi ponarejanja grškega denarja, slednji pa ga je zvabil v neko mu neznano hišo in ga tam ustrelil. Morilca so zaprli. Okolu trup a umorjenega se je zbralo mnogo Grkov, kteri so ga spoznali, da je bil v svoji domovini zloglasen ropar, učinil tam mnogo zločinov iu po tem pobegail v Zjed. države. Grška
vlada je baje na njegovo glavo razpisala viBoko nagrado. Pred nekoliko leti je prišel v New York in takoj pričal svoje rojake odirati. Y grškej naselbini se ga je vse balo, kdor mu ni dal deneria, pretil mu je z smrtjo. Konečuo pa so se Grki tega odiranja naveličali in sklenili nevarnega roparja s poti spraviti.
Nesramna goljufija.
Akoravno so vsi časopisi New Yorka med temi tudi „GIas Naroda" opozarjali svoje čitatelje na odurnost, kterej so izpostavljeni ubogi kidalci snega, te nesrečne ljudi briči koutiaktorja Dunna še vedno na najsramnejši način ci^a-nijo za trdo zasluženo plačo. Plačujejo jim samo 12£ centov na uro, toda še te uborne plače jim ne privoščijo, marveč skušajo jih na vsakovrstne načine ociganiti. Nek mo?, kteri ima ženo in troje malih otrok, je delal več dni na cestah n t hujšem mrazu, sedaj pa nemire dobiti plače za štiri dni, ker nadzornik njegovega listka ni pravilu« zaznamoval. Po pravici bi mora biti dotifini nadzornik odgovoren, toda ker bi to kontraktorju nič ne uealo, rajši ne izplača ubogemu de lavcu krvavo zasluženih novcev. Vsak pregrešek paznikov in uradnikov mora ubogi delavec trpeti Navadno ,,pozabijo" sleparski pazniki novim delavcem povedati, d» morajo po storjenem delu lopat» oddati. Siromaki vzamejo, nič hudega sluteči, lopate seboj domov iu ko pridejo drugo jutro zopet na de lo, jim naznanijo, da ne morejo do biti plačilnega listka, ker so lopat* obdržali. Na ta način so ocigauil že na stotine delavcev. Nek drugi navaden način uboge delavce oei ganiti je ta le: Ko po Htorjenem delu paznik deli ,,TimeCheke" med delavce, naenkrat prestane in pravi da nima več tiskanih čekov, ter za piše ostalim možem na listke, daj mož tako in tako dolgo delal. Ako se potem delavec na plačilni dan pri pisarni hoče izkazati z omeuje uim lisi kom, mu povedo, da ni vr Ijaven, in da mora dotičnega paz nika poiskati in zahtevati običaju ,,'fime Check'4. Paznik je med tem časom že prestavljen v drug kraj mesta in delavec ga ue more najti in tudi ue dobiti denarja. Na tak način varajo siromake za njihovo plačo, kteri so dostikrat primorani potem čeke prodati pod roko za par centov, samo da si zamorejo utešiti glad. Tu bi l>il obširen del tkrog za filantrope in posebno t ste dobro-delnike, kteri imajo navadno polna usta samohvale, tu naj bi vposegli in pomagali ubog.m ljudem, da do sežejo zaslužene novce. Do .sedaj pa o tem ni bilo še nič čuti, morda so se celo pri kontraktn za odpravlja nje snega udeležili?
Potopljeni paru i k „tjermanic".
Parnik ,,Germanic" od ,,White Star'- parobrodne družbe, se je potopil v pristanišči v New Yorku, je imel te dni mnogo obiskovalcev. Gotovo je na tisoče radovednežev skuhalo priti k parnik u, toda le malo so jih pustili blizu. I>rugi so se morali zadovoljiti z opazovanjem parnika od daleč, kar ga je namreč bilo še videti iz vode. Utopljenih parnikov pa tudi ni videti kar vsaki dan in še celo v pristanišči. Zato so ga prijatelji tacih prizorov mnogokrat fotogralirali. Lega parnika j.? le malo spremenjena. Zadnji del je popolnoma pod vodo. Večje število čolnov in vlačiluih parnikov ima vedno kaj opraviti pri vtoplje-uemu parniku. Tudi so še enkrat poskusili izbrizgati vodo, toda brez vspeha. Pravijo, da ima družba $300.000 dolarjev škode.
Rop pred mestno hišo.
Te dni je med (>. in 7. uro zvečer v „City Hali" parku v New Y'orku James H. Manning napadel gospo-dičiuo Susie Meyerdick in jo oropal. Zgrabil jo je za vrat, upoguil glavo nazaj in z jedno roko tiščal usta, da ni mogla kričati, poten? je iztrgal listnico iz roke in zbežal. Nek ravno mimogredoči mož je videl napad in nemudoma pozval bližnjega redarja, kteri je roparja tudi kmalu dohitel. Delal se je zelo začudenega ko so ga prijeli. Oropane listnice, v kteri je bilo $5 gotovi ue, zlata naprsna igla iu nož, niso našli vtč pri njem. Gospodi-
čina Mayerdicks in mož, kteri je vidni napad, pa sta ga s tako gotovostjo spoznala, da o njegovej krivdi ni dvomiti.
Veroizpovedanja v severnej Ameriki.
Po štetju ljudstva 1. 1S90 je bilo v Zjed. državah 62,622.250 prebi valcev. Od tega števila je približno tretjina spadala k cerkvenim občinam. Med temi otroci, kteri še niso bili pri birmi, niso vpošteti. Po uekej precej natančnej cenitvi kakoliških in protestantovskih duhovnov je vsaka dvan ij&ta osoba, aktivni ali pasivni nasprotnik vere. Tu je treba seveda premisliti v kakem pomenu besede. Najbrže mislijo, da je izmed dvanajsterih osob jeden nasprotnik bodisi kateri kojega veroizpovedovanja. Ako je temu tako, potem je cenijo veliko prenizko.
Leta 1890 j*> bilo v Zjed. državah 142.0U0 cerkev z 43 milijoni sedeži. V slednjih oBmih letih kaže Bkoraj približno enakomernost glede po-množenja v katoliški in protestan-tovski cerkvi. Od posameznih eekt dobe od priseljencev rimskokatili-čani in luteranci največji naraščaj. Ljudje v raznih protestantovskih verah rojeni iu odgojeni, se potem, ko so obogateli in vsled družbene slavohlepuosti večinoma pridružij« bogati in mogočni episkopalni cerkvi. Pravoslavni mormonci (ali svetniki poslednjih dni) so si leta 1S98 primeroma pridobili več pristašev, kakor katera koli verska zadruga v Zjed. državah. Salvation Aaruiy (zveličavna armada) se po-množuje s čudovito liitrosijo, kai kaže da niromaštvo vedno bolj narašča. Salvation Arm v namreč svojim siromašnim Članom podeli š« vedno Kako podporo, bodisi s prenočiščem ali j<'djo. V minolili desetih letih so se primeroma Židi najbolj pomnožili, že vsled porodov, ker so zelo plod'»viti, posebno pa vsled jako mnogobrojnega priselje vanja, posebno iz Rusije. Toda statistike, kt« ra bi bila količkaj zanasljiva o tem nimamo.
V šoli oropal.
V uekej ljudski šoli v New Yorku je šolski sluga John Albrecht s pomočjo nekega malega, debelega moža s črnimi brkami, oropal trgovcu s hišno opravo Jožel Freemana raz-uih vrednosti 82^0 iu potem pobegnil.
Albrecht je bil še le kratek čas pomožni šolski sluga, priden in spreten delavec. Freemanu je dolgoval za na obroke hišno oprave. 850. Ko je ta prišel proti večeru po denar, nipadel ga je Albrecht in zgoraj popisani pajdaš, mu zvezala roki in nogi iu mu zamašila usta Pomožni šolski sluga ga je nate oropal in oba sta skozi stranska vrata pobegnila. Detektivi iščejo zločinca, pa ne morejo najti nika-kega sledu.
Parni kotel razpočil.
A 1 1 e n t o w n, Pa., 18. feb. V R. H. Krallovi tovarni za hišu< orodje se je danes razp »čil parni kotel. Delavec Evgene Allender je bil na mestu usmrteu, štirje drugi delavci pa,hudo poškodovani. Prc-vzročena škoda znaša kakih S 10.000 Mašinist je že pred 14 dnevi opozoril na to, da je kot**I nuj:io potreben poprave.
Naši trdi premogokopi.
S c r a n t o n, Pa., 19. feb. Nek rudniški inženir iz Lackawanna okr.ija PennsyS van i je je sestavil zanimive račune, po kterih bode v nekaj več nego 100 letih zmanjkalo trdega premoga v Pennsylvauiji. Izvedenec pravi, da je bilo v teh ogromnih premogokopih predno so se jih dotaknili 13.000.000.000 ton premoga. Potem nadaljuje takole: Kupčija s trdim premogom se je pričela 1. 1829. Takrat so v Carbon okraju kopali prvi trdi premog in sicer ne več nego jedno tono na dan. L. 1822. so pričeli v Schuylkill okraju premog kopati, kterega bo isto leto 1500 ton razposlati po deželi. L. 1839 je pričela Delaware & Hudsou Canal Co. rudokope v Luzerne okraju izkoriščevati, ter nakopali v dvanajstih mesecih 7000 ton. V poslednjih desetih letih so omenjeni trije okraji spravili 350.-000 ton premoga na t^g in od i.
1840 do 1850 je naraBtla množina na 5,000.000 ton. Ob zadetku meščanske vojske ni bilo več izkopanega premoga, nego 80 000.000 ton. Ud tistega časa pa je poraba trdega premoga velikansko mi raščala. Od 1. 1860 do 1870 so izkopali 20.000. 000 in do 1. 1898 je poraba redn^ naraščala in sicer smelo računamo, da je od 13.000,000.000 t«»n do se daj l.(KX),000.000 porabljenih. Sedaj porabimo približno 30,000 000 ton trdega premoga na leto in poraba še vedno narašča. Ako bod^ šlo tako naprej, bodemo do 1. 1910 kakih 1.500,000.000 ton porabili Računamo li, da bode do tist°ga časa vporaba narastla na 75,0^0.000 ton na leto, potem bode do leta 2000 ves trdi premog porabljen.
T-iko namreč pravi izvedenec. Morda bode pa je s tem računom ravno tako kakor z mnogimi drugimi, kteri so se sčasoma pokazali kot napačni.
školjke zmrznile.
Norfolk, Pa., I1', teb. Mraz minolih dni je obrti z šoljkami v tukajšuem okraju mnogo škodoval. Poročila iz raznih krajev se glase, da so školjke večinoma zmrznile in jih morajo proč vreči. Posledica temu bode ta, da na tisoče pri lovu in razpošiljanju školjk poslujočih ljudi, za dalj časa ostane brez dela, in da postaneje zelp rtjdke in drage.
Pohalinoui ni nie svetega.
Boston, 19. feb. V Mount Bo-rodoru okraju se je v petek zbrala tolpa pobalinov iu dogovori la predsednika, ko se bode peljal skozi postajo in prikazal na platformi, h kepami bombardirati. Agetit postaje je cul o t^j nakani, brzi javil po redarje in naposled ko istih le ni bilo pravočasno, pobaliue pregovoril, da opuste svojo pregrešno nakano. Posrečilo se mu je jih prepričati, in ko se je pripeljal Mc-Kinley, sprejela ga j^ naiep lna mladina z navdušenimi ,živijok lici.'
Petrolejev trust kriv.
Cleveland, O., 18. Glavni odvetnik Monnett je rekel, petrole-jev trust je kriv preziranja zakonov in da ima v rokah d volj spričeval-nega gradiva zaradi tega gaol s diti-Trust je bil zatožen, ker ni ubogal sodnijskega ukaza od 1. 1892 in ae branil trust razpustiti v svoje prvotne družbe. Glavni odvetnik je za-ukazal trustu predložiti svoje knjige, toda tudi tega ni storil. S jdaj so vso zadevo poročali nazaj višjemu sodišču. Kakor pravijo se bode sedaj pričela preiskava proti tobačnemu trustu.
varnarji sklenili napeti vse živce, znebiti se na vsak način svojih manjših tekmovalcev.
Trust perilnic.
Cincinnati, 18. feb. Nek ustanovitelj je obiskal vseh G0 večjih perilnic m».sta in jim predlaga! da bi se zjedimli v trust. Nektere večje tvrdke so trust odklonile, bile pa so pripravljene svoje perilnice prodati.
S t raj k ar j i hočejo kupiti premogo-kop.
Pan a, 111., 19. febr. United Mine Works I nion, ktero podpirajo kapitalisti iz Taylorsville, namerava premogokope pri Pani kupiti, da bode štrajku konec. Podjetniki od Pennville in Springside premogovih jam so pri volji iste za 8100.000 prodat;. Tajnik od United Mine Workers pravi, da bode unija •lala 853.000 J. W. Kilchell iz Pane bode prispeval z 810.000 in ostalo bodo dali kapitalisti iz Taylorsville Delali bi potem le beli premogarji iu za njihovo delo dobivali po 40 centov od tone.
Velikansk trnst.
St. Louis, 17. feb. Tukajšnjim tovarnarjem za obleko je nek new-vorški sindikat poslal ponudbo, pristopiti h splošnem trustu za izdelovanje obleke. Ta trust naj bi imel ogromno svoto 8150,000 000 do 8200,000.000 kapitala. Po načrtu newyorškega sindikata naj bi tovarnarji, kteri pristopijo h trustu za ob'eko, za njihov kapital, prejeli 100 odstotkov v gotovini, oziroma prioritetnih delnicah.Trust bode vodil svoje kupčijsko delova-uje od centralnega kraja, po k tereni bode kupoval materija! iu prouajal izgotovljeuo obleko. Predlog za osnovanje trusta so že dalj Časa
Pogubonosna po vodenj.
R - • h m o n d, Va., 17. feb. Mesto Richmond je danes večer v temi ker je rek » .Tames preplavila naprave za električno in plinovo luč. Najmanj polovico dva čevlja debelega snega v James River dolini je danes skopnelo in od gorenjih krajev doline se poroča o straSno hitrem naraščanju reke. Tu je voda že izstopila iz bregov in se razlila po mestu. Promet pouličnih železnic se je ustavil, ker je proplavljena gonilna moč. Po cestah se vsled snega že tri dni ni bilo moč ganiti, zato tudi niso mogli izvršiti nikakih priprav katastrofo odvrniti. Skladišča parobrodnih družb so napolnjena s tovorom do vrha iu škoda bode velikanska. Proti Mayos mostu so se zajezile velikanske množine ledu, višje nego je zgradba m na Mauchester strani je silovit naval že odtrgal obok. Ves most je v nevarnosti in bržkone ga bode še pred svitom izpodjelo valovje. Ob 9. uri zvečer je dosegla voda zalogo tovarne za ceuient in apno iu ra-/.un GO čevljev prostora vso odnesla. Ko je voda dosegla apno, je isto «gorelo in vžgalo tudi poslopje. Požar je provzročil SG0.000 škodo, kur »gnjegasci prav nič braniti liiso mogli.
C in blaznega.
Rockland, Me., IS. feb. Coroner Judkius je bil danes poklican v vas Washington, kjer je bila v bližini minolo noč umorjena gOBpa Albert Heysler in njena IG let stara pastorka. Albert Heysler jenaj-p.eje prereza I z britvojo vrat ženi in potem dekletu. Naposled se je poskušal sam usmrtiti kar mu jo pa spodletelo. Mož je doprinesel str«»jeni čin v zaseasnej blaznosti-
O^romen proračun.
W a b b i n g t o n, ^0. teb. Republikance pričenja plašiti ogromni nnraščaj stroškov, zato se pripravljajo vso krivdo zvrniti na vojsko. Ako bode predlog o Nicaragua kana'u, v katerikoli obliki sprejet, da postaue zakon, potem bodo stroški ktere je sedanji kongres dovolil, narastli na 1700 milijonov dolarjev, morebiti pa še višje. V mitiolem letu so z vpoštetjem voj-skiuih stroškov dovolili 8893,231,-615. Za prihodnje proračunsko leto -jo še le štiri račuue dovolili, namreč 870,129,032 ?a vojuo in mornarico, 8141,233.830 za pokojnino, 81,710,564 za diplomatične stroške in 831,000 za tekoče stroške. Kongresu so predložili proračune za pokrajino Columbia S7,250,000; Indijance 87,500,00; poljedelstvo 83,700,000; vladni izvrševalni in pravni oddelek 823,400,000 ; pošto $105,500,000; vojaško akademijo $576,000; reke in pristanišča, ra-zuu Nicaragua kanala 814,000,000; razne civilna <*trošk*» 843,000 000; utvrdbe 85,0(' >. >00; vojna 880,000,-000; mornarica844,500,000;glavni pri manj k la j $20,000,000; Filipine 820,000,000; raznoterosti 81,000,-000 in za Nicaragua kanal 8115,-000,000.
To znaša kakih 590 milijonov in k tem pridejo še stroški za obresto-vanje in amortizacijo zveznega dolga, kterih ne dovoljujejo za vsako leto posebej. Taisti znašajo ltakih 130 milijonov dolarjev, tako da bc-dp znašali stroški tega leta 730 milijonov dolarjev. Ako prišteva-ma k tem še stroške vojnega leta to je 893 milijonov dolarjev, bode znašal račun sedaj nega kougresa skoraj 1700 milijonov dolarjev. Samoumevno bodo na vojsko zvrnili krivdo ogromnega proračuna.
Proti Milesn.
W a s h i n g t o n, 17. feb. Prihodnji pondeljek se bode vršila prva redna seja preiskovalnega odbora, radi obdolženja generala MileBa, glede pokvarjenega m> sa za armado. Člani odbora so imeli danes privat-uo sejo in pregledovali obsežni do-kumentarični materijah Število bivših polkovnih poveljnikov na Kubi in Porto Rici bodo kot priče zaslišali. Odbor bode svojo preiskavo omejil na konzervirano meso v kositarsVih škatljah iu zmrznjeno
imeli pripravljen, ker so večji to- govedino. General Milesa bode za-


Jugoslovanska Katoliška, Jednota,
URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266 ; Podpredsednik : Geokg Kotce ;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 106;
II.	,, Štefan Banovec ; Blagftj.: Matija Agnič, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PreSirn, Box 286 ; Josip Mantel ;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
Alexandria, Egipt, 20. febr. Princezinja Ikbal, soproga Khedi-va je danes v Montezah povila sina. Po vsem Egiptu vlada veselje, da se je rodil predstolonaslednik.
Glasilo: „GLAS NARODA"-
Tedenski zaslužek.
(Konec.) Hkrati so se vrata gostilne odprla in pri svitu, kteri je sneg razsvet-ljil, zapazila je svojega moža, kteri je vendar enkrat prišel, toda njegova upogojenost in opotekanje je pro-uzročilu, da je bolestno vskliknila.
Brzo je k njemu skočila in prestrašeno zaklicala: „Moj Bog, kaj ti je?" ,.Ti? Ti si tukaj?" jecljala je ne-
Pristopili k društvu Sv. Cirila in Metoda štev. 1, Elv, Minu.:
Prošern Matija in Zupančič Janez.	. „___
Sprejet* v Jugoelov. Kat.Jeduoto	arečnica in bojazljivo umaknila.
13. Mir. 1A09. Droitro št^i.* ^54	n„ j t
ud(iV J	„Da, da, jaz sem . ? Ali mi
Odstopila : Kambič Janez in Mu-	nečTeš P°vedati? "
žič Jo»«;f.	Namesto odgovoriti je sramežlji-
Izločeni: KilipJanez, Germ Ant,	vo pobesil glavo.
Goruik Janez, Kastelo Jožef, Križ-	Med tem je mala zdrčala iz rok
mun Janez. Malnar .Janez, Morauc	matere in prijela roko delavca
Jožef. Pešel Jožef, star. in Strucel Ml ha« J. Društvo šteje 243 udov.
K društvu Srca Jezusa št. 2 v Ely, Mirni., so pristopili : Jakob Gregorčič, Janez Kljun, Janez Virant, Franc Belaj, Ignacij Vesel,
(J lobokar.
,,Oče, oče," klicalala je v otroškem glasu. „ Videla sem tam v bližini lepe punčike . Saj veš kaj si mi danes zjutraj obljubil, toraj pri-
Jožef di, oče!"
Ta otroški glas, kterega je dobro
Sprejeti v Jug«,slov. Kat. Jedno-i	, . ~	, ~ - . ,
to 13. febr. 1899. Društvo šteje 77 ' Pozua!' le	deloval kakor
.	JL	T .	-i	t^lulf tn/'lli 11f)<ira/< niarrniro
ud
iv
Ivan Govže, I. tajnik.
pisnikar Davis zaslišal in nemogoče ni, da se bodo udeležili obravnav tudi odvetniki nokterih tvrdk, ktere so vojno z mesom zalagale. Da so nazori preiskave general Milošu sovražne je brezdvomno ; toda vsejudno se lahko pripeti, da vkljub temu preiskava potrdi vse generalovo obdolženje.
W a s h i n g t o n, 18. feb. Preiskovalna obravnava glede general Milesov^ga obdolženja, da se je v niinolej vojski oddajalo armadi pokvarjeno, meso se je danes pričela. Od McKinleva postavljeno ,,Court of luquiry" je povabilo celo vrsto prič, med temi polkovnika Powella, majorja Jackaona od 3. konjiškega polka. S zaslišanjem prič bodo v pondeljek pričeli in najbrže bode general Miles zaslišan kot prva | priča.
Evropejske in druge vesti.
električni udarec, njegova topogla-vost ga je zapustila.
Zavest se je zopet povrnila in ž njo dušni nemir ii» sram. . .
Hotel je govoriti, veaar stisnjeno grlo ni dopustilo niti jednega glasu. Potem pogledoval svojo hčer, jo iskreno poljubil in vzel v naročaj. Dete se je branilo in klicalo, njen zveneči smeh pa je bolestno odmeval v srcu mlade žene, ktera je slutila nesrečo.
Med tem se je mladi mož vzravnal, kakor bi v t"m ljubkovanju našel pogum in rekel :
,,Zena, užalil sem te . Odpusti mi, krivico sem ti storil, ali vse ti hočem povedati saj veš, pije se kozarec, dva in potem pozabi na vse Seže se po kvartah, prične igrati, temu sledi dobiček in zguba "
»»In dalje?" je zaklicala mlada žena s prestrašenim glasom.
,, Človek se spozabi, nadvladuje ga strast, ne Čuje nič, ne čuti nič,
še
cijo, jutri bode pa isto vložil.
Liverpool, 17. feb paruik „British Tenver
B u d i m p e š t a, 17. feb. V ne-	pamet ubeži in . .
kej konferenci liberalne stranke je	„Ne govori dalje, moj Bog; uga-
danes prvi minister baron Banffy	nem . . . zaigral si. . . zaigral si. . .
naznanil, da je cesarju in kralju	mnogo? ni res?"
ustmeno napovedal svojo resigna-	Nastala je tišina, delavec je po-
pismeno	veBil glavo.
,,Ali ne odgovoriš?"
Britiški	„Vse", odgovoril je tiho.
je sem	,, Vse, o ti nesrečnik ! in naše de-
dospel iz New Vorka in poroča, da	te? Že dva dni nemarno nobenega
je prestal strašni tri dni trajajoči	krajcarja. Vse, je ali mogoče? Moja
vihar. Druzega častnika so odnesli	mala, ljuba mala!"
valovi raz krov ; kapitan in tretji	Ihtenje jo je zadušilo in pričela
častnik sta ranjena in tudi paruik	se je opotekavati.
hudo poškodovan.	V tem trenotku se je mala pre- ___ __ _____^
Manchester, 18. febr. Delav-	strašila, ko je videla svojo mater obraz nesrečnega igralca, in lalfno ci pri bombaževim v South Lauca-j jokati, tekla proti ubogej ženi in ~~ "
shire bo jednoglasno sklenoli svojim	klicala :
delodajalcem naznaniti, da bodo	„Mati, mati!" čez mesec dni pričeli štrajk, ako Ta krik je dal mladej ženi vso jim ne dovolijo zvišanje plače za moč: obupljivo je prijela dete in
sedem pence pri funtu. Strajka se	rekla z razdraženim glasom •
bode udeležilo 80.000 osob.	„Pridi Brce moje, jaz bodem zate B u d a p e s t a, 18. feb. Minister- kruh našla, tvoj oče ni nič vreden i"
ski predsednik je danes rekel v zbor-	To predbacivanje je bilo za de-nici, da bode po odložitvi parla- lavca kakor udarec z bičem ; postal
ali celo tolažbo. Nekaj trenotkov je imel ta prizor pričo; nek mož, kteri je stal na vratih gostilne je bil pričujoč teh bolestnih vsklikov. Dasi je bil malo oddaljen, je vendar čul energični klic, kterega je užaljena mlada žeua izrekla; videl je ta skrajna obup.
Po kratkem premisleku je skočil k skupini, strgal je malo deklico iz roke preplašene matere in tekel k prodajalnici z izgračami, ktera je bila le par korakov oddaljena.
Tam je vzel punčiko, najlepšo, ktero je našel in jo položil v roke male, koja ga je gledala s začudenimi očesi. Potem je položil na mizo prodajalnice novec in hitro bežal k skupini. Mati ni kazala pri tem p< stopanju ptujca niti najmanjšega nemira, sedaj je bila mirna in zaupljiva; njene solze bo usahnile, iz njenih rudečih, nekoliko mokrih očij je zasvetilo plame upanja.
Zato tudi ni stavila nikako vprašanje, ko jej je mož izročil otroka, temveč le poslušala svojo hčer, ktera je sedaj veselo kramljala ue davši si duška, zmagonosno je kazala punčiko v ruaečej obleki, z višnjevimi očmi in dolgimi belolasi-mi kodri.
Med tem se je približal oče, kteri ui nič o tem opazil, kerobupanje in zmedenost ste ga nadlegovali.
Delavec se ga je dotaknil; stresel se je in obrnol. Ko je pred seboj stoječega moža spoznal, je napravil preteč obraz.
„Ti?" zaklical je zamolklo; ,,ti? Kaj hočeš tukaj? Pusti me v miru, drugače ."
,,No, ue jezi se vendar, moj stari prijatelj", je dostavil delavec, ,,raje me pslušaj. V obče ne storim nič zaradi tebe, pač pa zaradi tvojega otroka. Tukaj imaš tvoje novce, vzemi jih, pečejo me v žepu!"
„Ne, ne, tisočkrat ne, novci s j so tvoji, obdrži jih, priigral sijih!"
Izrekši te besede, mu je obrnil hrbet.
„0če, oče, poglejte vendar mojo punčiko", je klicala mala in hitela k očetu. ,,Punčika, kaj jo to?"
Potem je nekako razburjeno zaklical tovarišu:
„Ali si ti morebiti "
„Da, da, jaz sem to omislil in kaj hočeš? Ali me hočeš zato uničiti?" je odgovoril mladi delavec smeje... ,,Tukaj, stari prijatelj", je nadaljeval z ginjenim glasom, „ vzemi tvoje novce! Ako bi jaz zaigral, ne bi mi škodovalo, ker sem sam ; toda ti! . . . O nikari ne igraj ošabnega, vzemi: veliko veselje mi napraviš, akovzameš! In še nekaj: to ostane med nami. Prisezi mi, da ne bodeš o tem govoril, ker ako bi drugi to zvedeli, bi se norčevali. Obljubši mi, ali ue?"
Polagoma, ko je njegov mladi tovariš govoril, se je zjasnil zopet
Drobnosti.
Rojake opozorujemo na ljubljansko ,,ljudsko posojini-c o", ktera je sicer v rokah duhovščine, ali zelo slabo gospodari in se lahko kaj hudega pripeti, ako ne krene pravo pot. Ta posojilnica dovoljuje posojila v take špekulacije, iz kterih ne bode nikdar nič nazaj dobiti. Rezervnega zaklada za pokritje zgub nema-Toraj pozor ameriški delavci, ako imate tam nolužeue novce, da ne bode kesanje prepozno, kakor je bilo pri banki „filoveniji" pnd enakim vodstvom. Delavci pretrdo zaslužijo novce, da bi drugi ž njimi
igrali hazardne igre!
* *
*
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januvarja 1. 1899 uložilo v mestno hranilnico ljubljansko 1161 strank 439.461 gld. 7 kr., 803 strank pa vzdignilo 299.268 gld. I kr.
meuta odstopil. Liberalni člani zbornice so napravili premirju ova-cijo.
D u u a j, 19. feb. Baron Banffy, odstopivši predsednik ogrskega mi-nisterstva je imei danes avdieuco pri cesarju iu kralju. Kasueje je cesar sprejel Geza Fejervaryja, ministra domobrambe od Bauffvjeve-ga kaaineta.
Bud a peš t a, 20. febr. Kolo-man Szell je bil danes imenovan naslednikom Banffya miuisterskim predsednikom Ogerske. Ker ima tizell lejedeu del liberalcev na svo-j«j strani, je komaj upati, da se dolgo vzdrži.
London, 20. feb. Iz Pekinga oe brzojavlja, da je v Taiienwano nastal boj med Rusi in Kitajci radi colnine, v kterem je bilo kakih sto Kitajcev usmrteuih.
K a n e a, 20. febr. Krečanska zbornica je bila danes otvorjena po grškem princu Juriju, in jej je bila predložena ustava. Narodni zastop-' uiki so burno pozdravili princa.
je še bolj bled nego popreje in šel s povzdignenimi pestmi proti ženi; khrati je obstal, pobesuil glavo in mrmral:
,,Ima prav, stokrat prav, da jaz sem ničvreden človek 1"
Kako se je vendar zgodilo? Ni se več spominjal. V urizme deno-nosti je zaigral ves tedenski zaslužek. Ako bi mu kdo to preje povedal, bi se mu zaničljivo smejal. Iu vendar je igral in vse zgubil! To je grozno in neumno objednem. Nič mu ni ostalo, niti par desetič v nakup punčike, ktero je obljubil malej.
Pri teh mislih je čutil nesrečni delavec, kako so Be raz oko utrinja-le solze, vendar se je ponosno obrnol, da bi te solze prikril Bvojej
ženi.
Siromak ni mislil na to, da so te ravnokar pretočene solze le lek za nesrečno mater, ktere bi v njenem velikodušnem ženskem srcu vso njeno opravičeno razsrjenost mogoče spremenile v rahlo tožbo,
vzdihnol.
Trenotek je motril svojo žano in dete, potem podal obe roki svojemu prijatelju iu v resnem glasu rekel:
,,Hvala ti prijatelj za skušnjo, ktere nikdar ne pozabim."
,,Skušnjo, kaj še; ne govori mi več o tem ; ne, ne, pozabljeno je !" je rekel veselo mladi mož; „z Bogom, jaz odidem, zelo sem lačen, in tukoj je mrzlo!"
Se enkrat mu je Btisnil roko, ko je hotel oditi, ga je mala deklica prijela za roko, ker jej je mati nekaj šepetala na uho.
„ Gospod, dajte mi poljubek", je rekla in se na prste noge vzdigova-la ter kazala kakor črešnje rudeče ustnice.
Smeje je vzdignil dete in jo na lice poljubil, potem jo zopet na tla postavil iu odšel.
Med potjo si je dobri mladi mož obrisal solzo raz oko in rekel: „Ta krasna mala!"
Stareji delavec pa se ni nikdar več dotaknol kvart.
Ogenj vnovem deželnem poslopju v L j u b lj an i. 2. feb. po noči je nastal v novem deželnem poslopju požar. V slavnostni dvorani katero slikajo sedaj, so o osuševanju zatrosili delavci ogenj, ki je napravil škode 4—5000 gl., ker so slike in stukature zelo poškodovane.
► * *
*
Utopljenca so našli pri vevški papirnici pri L ubljani 3. feb. Mož je kacih 60 let star in je moral
že mesec dnij ležati v vodi. * *
*
Ptižari. V Drnovem je vsled neprevidnosti neke dekle nastal pri posestniku Ivanu Drašlerju požar, kateri je prouzročil 2600 gld. Komaj je bil ogenj pogašen, začelo je goreti v bližnjih Jevšak in je požar vdovi Mariji Sevšek prouzročil škode 400 gld.
* *
*
Zmrznil je v noči od 25. na 26. jan. na potu mej Senožečami in Divačo 701etni Blaž Modič iz Volčje
vasi pri Rakeku.
* *
*
Ponesrečil je Tomaž Kaluža, posestnik v Narinu Šmihelu. Šel je ob železniškem nasipu v Št. Peter, in padel tako nesrečno v neko globino, daje vsled dobljenih poškodb umrl.
* * *
V državnih skladiščih v T r s t u postopajo italijanski nad-zorovalci zelo kruto zoper slovenske delavce; dočim so ti nadzoro-valci italijanski podaniki kaj dvomljive vrste, katerih so že dokaj morali pozaprti zarad goljufije. Poslanec Spiuič in tovariši bo inter-pelovali nedavuo trgovinskega ministra v tej zadevi.
* * *
Iz strahu onemela. V Trstu je bil strojnik Giirtner že več čaBa brez vsacega dela in ker je s svojo družino zelo skromno živel, se je ves obupan obesil. Njegova hčerka, 191etua Elizabeta, seje tako vstra-šila, ko je zagledala svojega očeta mrtvega, da je onemela.
ti v New York. Policija je zvedela, da je tat v Hamburgu ter ga jeizka-la na ladiji, ki je hotela odriniti v Ameriko. Toda dobiti ga ni bilo možno, kajti Galatz se je vpisal v zapisnik potovalcev z napačnim imenom. V tej stiski si je pomagal policijski agent z zvijačo. Stopil je sredi velike množice potovalcev na zvišeno mesto ter zaupil: ,,^aks Galatz z Dunaja — kje ste?" V trenotni pozabljivosti se je oglasil defravdant: ,,Tukaj!"— in bil aretiran.
Vsestransko porabe n. V Monakovem su 28. januvarja t. 1. zaprli nekega 24letnega Edvarda Szapeka, kateri je pod imeni Hu-ber, Werner, Lauger, Simota in Herbisch v vseli večjih mestih srednje Evrope izvajal velika slepar-stva. Potoval je kot agent šivalnih Btrojev, bicikljev itd. ter si pridobil večjih iu manjših zneskov, katere so mu ljudje kot prvi rok izplačali. Dunajskim trgovcem je izvabil velikansko avile, katero je obljubil dobro prodati. V Berolinu si je naročil več klavirjev, katerih seveda ni plačal. V Monakovem pa se je živil b tem, da je ponarejal uradne listine. Szapek je bil zaradi goljufije že prej 5 let zaprt.
Podpirajte CARNIGLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu j » višanju davka in podraženju tobak m ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 Bmodk iobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 32S E. 70 Str., ali ,,Glas Narodu44 v New York.
Vabilo na naročbo
za
družbo sv. Mohorja.
Ta prekoristna družba izda za leto 1900 nastopne knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma.
2.	Premišljevanje o presv. Rešujem Telesu.
3.	Jagode.
4.	Postrežba bolnikom.
5.	Avstralija in nje otoki.
6.	Koledar za leto 1900.
Naročnina SI se tudi lahko pošlje do 5. marca ,,Glas Narodu'4.
_
__
__________________
_ FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro domovino Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 80. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti,
■voji k svojim I	^
_
Vulkan na pariški razstavi. Francozi se trudijo na vso moč, da bode razstava 1. 1900 čim najbolj zanimiva in bogata. „Piece de resistance" razstave bo pravi vulkan, ki bo bljuval plamen in lavo. Vulkan bo 100 m visok in 471 m širok v podnožju. Okoli iu okoli vulkana bodo kavarne in razni etablissementi z vsem modernim komfortom.
Palice za ženske. Razen angleške kraljice nosijo vse dame kraljevske družine na izprehodih palice, ki imajo večinoma jako dragocene držaje. Sedaj posnemajo to dvorsko modo tudi oficirske žene. Tudi dežnike rabijo dame kot palice.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Francoska parobrodna družba
Coiape Transallantiune.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Touraine „ 25. La Normandie „ 4. La Champagne „ 11. La Bretague „ 18. La Touraine „ 25. La Normandie „ 1. La Champagne „ 8. La Bretagne „ 15. La Touraine „ 22. La Gasgogne „ 29. "
Pr vi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
febr. marca.
7 7
aprila.
Kje je ?
ANTON LEGAN, doma iz Žužemberka ; za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Frank L e g a n, 1196 St. Clair Str. Cleveland, Ohio.
Kje sta ?
FRANK DOMITROVIO in PETER STERK, meni sta ostala v dragem spominu. Frank Domitrovič je doma iz Črnomlja:, Peter Sterk pa iz Poljan pri Črnomlju. Domitrovič je velik, suh in ima samo toliko brk kakor bi bil pod nosom umazan. Naslove želi: Ignac Miklich, 3000 Eml St., Leadville, Colo.
Slovenska babica
v Clevelandu, O.
Marija Krašovic, rojena v Graho-hovem pri Rakeku na Notrauj-okern, se priporoča vsem rojakinjam kot skušena babica, ktera se je izučila v deželnej porodišnici v Ljubljani, obiskovala praktični in teoretični tečaj po zimi leta 1885 do 1886, ter prebila strogo pre-skušnjo leta 1886. Službovala sem več let v Logaškem in Ložkeni okraju; v Ameriko sem prišla še le pred par meseci iu ker nisem tukaj znana, zato se priporočam slovenskim ženam tem potom, obetujoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče me lahko vsake uro. Moje stanovanje: 933 St. Clair Str., Cleveland, 0.	(l. mc.)
KOLEDAR za leto 1899 imaj . na prodaj gg.:
V	Clevelandu, O. : Jakob Vidmar, Grocer, 1186 St. Clair Str.
V	Calumetu, Mich.: Grahek in Su-nich, Cor. 7th & Portland Str.
Sehneller iu Plautz 519 Pine Str. Matija Kobe, 430 7th Str.
V	Jolietu, 111., S. Kukar, 920 N. Chicago Str.
Štajerske novice. Cesar je daroval iz svoje zasebne blagajne 300 gld. misijonskemu zavodu pri Sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru za prenovljenje odotne cerkve od znotraj. — Obesil se je dne 23. jan. blizu Polzele brambovški vojak iz celjske vojašnice, Franc Kolšek. Vzrok samomoru ni znan.— Dne 25. jan. udrla se je zvečer ob krajni cesti Sevnica - Planina velikanska pfečina, kjer bo opoldne še lomili kamenje. Cesta je zasuta b pečinami, katere bo treba po večkrat na-vrtati in rastreliti, da jih bodo spraviti z mesta.
Sattistika imen v A v str i-j i. Po zadnjem ljudskem štetju je dokazano z številkami, da je v avstrijskih deželah največ naslednjih imen: France 1,834.000; Ivan 1,384.000, Josip 1,085.000, Leopold 584.000. Vaclav 448.000. Od ženskih imen je največ naslednjih : Aua 1,780.000, Marja 1,652.000, Elizabeta 1,260.000.
m m m
B H H M H M M H H B
Mestna branilDica v Novem Mestu
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
po 4°|0
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda ') posreduje tudi za Slovence.
mmmsmmmmmmmMmmmmmmwm
■_k|i__i|j_i
m m m
H IB H
I
B! BI BI IS B! BI DM
SI* sodna poza bi ji voBt.Maks Galatz, 321etni poslovodja trgovca Grabnerja na Dunaju je poneveril veliko svoto ter hotel z njo pobegni-
IGN. TANCIG, slovenski fotograf«
v Calumetu, Mich.
Be uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jam6imt da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehea za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz Bt&re domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objedi .em Blikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
____
Kjer bodete c e n ej e, hi- i ^dt-tTeje in s o 1 i d n o^.postreženi, J tja se obrnite Sloveuci ! FRANK ' SAKSER <fc CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za $40.70 v staro domovino 100 £ttld- Pošturina stane za 81 ali $1000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domače! Denar jc v 13 dnevih doma.
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL ,
v k te re m bodem toči] RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE Za zabavo je na razpol iganje rojak«-m tudi
Hszog-ZLjd-Soo.
S pozdravom iu odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111.
VBem /Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STK0G0 SOLIDNA
^ iS A iV K A ^
CHAS. R. WEITERSHADSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju Skrilo; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila,!kupne pogodbe, preskrbuje dfdščiue in vse v ta posel spadajoče zadeva. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in
hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE 7i v Be parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
HTHE PRINCE LINE
~T——■
•■»"''F l 1 ■»-■^P—UV'ig"'!-^—W- ■•■T- V'

Podpisani priporočam vsem Slovencem iu Hrvatom v Dollar Bay. Mich., iu okolici svoj lepo na novo urejeni
SAtOO.V,
kterega odprem dne 1. januarja 1899 Vedno Imdftm točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIK ERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR UAY, MICH.
Slovencem in Hrvatom v Lead-vi!le, Colo., in okolici, kakoronim. kt^ri sem prid^j" priporočam svoj
•jcsalooii^
4(HI KI m Sir .	Uadville, ('«1».
H
m s m m m
M
m
M
M »
H M
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
PO 4r0|o
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Gi.as Nahoda".
m is m m
M M H S E H
m m m
Cene
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 Uo 6000 ton ter vozijo iz
1ST o \a/ ^STonrHsza Q-eno^o i ~n USTearpol
„Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,.Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.7», Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00.
Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	/"---— NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Josip Losar
East Helena, Mont.
priporoča svoje
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in
>ko!ici svoj lepo, na novo urejeni
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in j PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se l»od<» pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in
to vse proti nizkej ceui.
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO.
Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop.
Vedno t"čjoo fin , sveže PIVO.	Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo	0£_ _
dobra VINA, izvrstni WHISKEY.	<lošli i* stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat.	358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
Ur prodajam fine SMODKE Pn	^031 NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!	točifina vina, likerje m pro-
mem se Mo\ enci in II rvatje shaja- |	9DOštovaniem	iaJe dobre s m o d k e.
,o ,n dob, vsako druščino med UJl.	-e spoštovanjem	Posestnik je avstrijski Nemec,
mi. Za obilen «>bisk se priporočan.	IVIPIT'tin RlutVl A* fn	rodom Ceh. Toči dobro EBER-
z velefitovanj^m	IViai UI1 J31Uin ČC UO.,	HART in OBER PIVO.
H*\A< MIKLK H	SALOONER CORNER OTTAWA <Sr JACKSON STR., JOLLIET, ILL	i
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Sp Ionov in grocerijskih prodnjaluic vsakovrstne fine smotke (Cigara) po iako nizkej ceni.
Edini i zdele vatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „ Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtevauje pošiljam cenik (Price list).
Naročila Be vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi v« čja naročila pošiljam po Expresu p r ob to in be pri Bprejemu nič no plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj natlovje:
F. A. DTJSCHEK
328 E. 70 STR.
Dobro prenočišče za potnike.


1 HOTEL
) Warenberger
4	J. STREIFF A. CO., lastnika
130 Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne „«las Naroda").
1
G. MARTINI
na 5 cesti v Red Jacketu, Mich.,
je odprl
V uaštni b.»t^iu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej eni. Pr«idajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih renah
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro



KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. II William Street.
Prodaja in pošilja na ?«e dele svela denarne nakaznic, i« dolina pitna.
I z posluje in isterjnje zapuščine in doUrcve.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovolč čeatokrat obiskat moj
SALOON
NEW YORK, CITY. Svoji k ivojim! Spretni agentje Be spre: mo proti nerodnim posroiem.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
OFMwmp&um
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CLTY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tafli vnanjili loleznij.
lenjiee.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na alove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sana oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško Poštena postrežba in -mstvo za 1 skušnjo, zdravi robo je moje geslo.	uajtežje in naj-
Za obilo naročbe se priporočam >Pa®u®j^e p'?7e" v 1	ške bolezni. Pri-
z vsem poštovanjem :	šel je mlad v to
deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z d,.brim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . t})13.50
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razp ciljajo ceniki f ran kovani.
Jakob Stonich,
8ft. E. MADISON STREET. CHICAGO,
IVAN POHEK,
ILL
postal je predaed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha vb led onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali Brcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavol>olti, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
▼ kterem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO. FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE.
Rojaki, posetite me park rat in prepričali se I>odete o dobrej pijači in postrežbi.	J
S poštovanjem
Mike Krawl,
1206 Scott Street, Joliet,111.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glag-uim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni xa vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, 111.
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
s^berbi ~n & i TI si30l3±niL©
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
//o tel Floren ce
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okuBna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
» • * W
ixsce.
Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim!
Sč spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N.
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemori-m boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj iu rojak.	K a r o 1' B 1 až i n a,
Cauion Ferry, Mont.
Dr. G. /VAAT POH^K
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdra-viti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični OBebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY.
MISSOURI^