J7"fys3>3>
VSO SKRB IZOBRAZBI
V vseh štirih združenjih in krajevni organizaciji ZRVS občine Velenje so že bile letne konference. Zanimivo na konferencah je bilo zlasti hotenje mladih, ki bi se radi bolj angažirali v konkretnem delu. Želijo biti bolj usposobljeni in opravljati izpite za višja zvanja. Občinski odbor ZRVS bo oskrbel programe in mladim omogočil temeljitejši študij.
21. januar 1972 — Leto VIII. 1 (153) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini
CORENJČANI PRI MATURANTIH
Torek, 28. decembra je bil za velenjske gimnazijce, še posebej pa za četrtošolce, izreden dan. Ta dan je namreč bodoče maturante obiskala delegacija tovarne »Gorenje« — skupina vodilnih uslužbencev z generalnim direktorjem Ivanom Atelškom na čelu.
Namen tega obiska je bil, kot je povedal Ivan Atel-šek, da maturantje spoznajo, kako se vodstvo Gorenja zanima za delo gimnazijcev in njihove uspehe in želi večjo povezavo z njimi, saj je med gimnazijci mnogo potencialnih kadrov za tovarno. Poudaril je (česar se prav gimnazijci pogostokrat premalo zavedamo), da je ključ do vsakršnega u-speha, tako kolektivnega kot osebnega, v vztrajnem delu in sodelovanju. Dejal je, da je v interesu Gorenja kot tudi dijakov samih, da skušajo pri učenju in študiju doseči dobre rezultate, kajti tovarna bo zaradi svojega razmaha rabila mnogo strokovnjakov z visoko izobrazbo in je zato vsekakor pripravljena podpirati dijake, ki se bodo odločili za ustrezno smer študija. Tovarna bo rabila največ strokovnjakov na področju elektrotehnike,
elektronike in strojništva, seveda pa bo štipendirala in zaposlila tudi matematike, arhitekte itd. Kljub sramežljivosti maturantov pa je vendarle zanimanje za bodočo zaposlitev v Gorenju veliko, saj je ta zaposlitev tako rekoč doma in to v razvijajoči se tovarni, ki ima mlad kolektiv in velik razvoj. Ob koncu so gostje maturantom voščili srečno in uspešno novo leto 1972 in jim podarili deset-tisoč novih dinarjev kot vzpodbudo k nadaljnjemu delu.
Želimo se zahvaliti ne samo za resnično velikodušno darilo, temveč sploh za obisk in- zanimanje. Sama se nam vsili misel, da je bila velenjska gimnazija doslej nekako izolirana od podjetij in je bil obisk iz Gorenja prvi resnejši stik kake gospodarske organizacije z gimnazijci. To je bila izredno domiselna po-
teza, saj je v naši občini ravno gimnazija tista šola, ki lahko, ob ustrezni podpori in zanimanju, vzgaja kadre za najviše usposobljene strokovnjake in Gorenje je prva gospodarska organizacija," ki se tega zaveda.
Kaže, da se bo letos za študij tehnične smeri odločilo več maturantov kot prejšnja leta. Odpira se široka perspektiva, vendar pa je še dolga pot, da bodo tako dijaki kot delovne organizacije to sprevideli in zato bi bilo potrebno sodelovati tudi vnaprej (že pri proizvodnem delu so dijaki spoznali del življenja in dela v tovarni. Zelo koristno pa bi bilo, če bi si lahko kdaj ogledali tovarno in zvedeli več o nalogah strokovnjakov).
Končam naj z željo, da bi bilo leto 1972 za tovarno Gorenje in druge delovne organizacije v naši občini čim uspešnejše in s povzetkom glavne misli: bodočnost gimnazije je v pove zavi z gospodarstvom, pa tudi bodočnost gospodarstva je v povezavi z gimnazijci.
V nedeljo, 26. decembra se je sestal na redni letni konferenci občinski odbor združenja rezervnih vojnih starešin. Poročila o vsestranskem delu rezervnih starešin so bila konkretna. Delo je potekalo v štirih komisijah: za izvajanje strokovnega programa, za splošna in kadrovska vprašanja, za obrambno vzgojo prebivalstva in za tisk ter informacije. Delo vseh komisij je bilo plodno. Največjo skrb so nedvomno posvečali strokovnemu izpopolnjevanju članstva ter obrambni vzgoji prebivalstva. Študij je potekal individualno in skupno. Vsakoletno testiranje je pokazalo lepe rezultate. Udeležba na
zadnjem je bila 94 odstotna. Uspehi pa so nihali med prav dobro in odlično oceno. Tudi naslednje leto bo zveza rezervnih vojaških starešin storila vse, da bo sleherni starešina in civilno prebivalstvo temeljito pripravljeno.
Razprava po poročilih je bila razgibana. Starešine so naglašali odgovornost vsakega člana do opravljanja nalog za domovino. Najpomembnejša odgovornost veže vsakega starešino do smrti! Ko so govorili o proslavah, so potrdili, da je bila jubilejna proslava ob trideseti obletnici naše armade zelo uspela. Ta primer kaže, da je potrebno vsako drugo nalogo izvršiti
dobro in tako še bolj temeljito usposobiti naše ljudi, ki bodo tudi v prihodnosti kljubovali slehernemu nasilju. Na konfcrenci so se seznanili z najnovejšimi političnimi dogodki in hkrati obsodili vse, ki bi poskušali rušiti enotnost in enakopravnost naših narodov. S konference so poslali brzojavko tovarišu Titu.
Res je, da se delo rezervnih starešin v velenjski občini čuti povsod. Tudi v naslednjem mandatnem obdobju bodo, povezani z vsemi dejavniki občine, storili vse za čim boljšo bojno pripravljenost vseh in s tem še bolj zagotavljali vsem mir, ki si ga tako želimo.
Pripravili in izvedli bodo strokovno ekskurzijo za vse članstvo. Gotovo pa bo na prvem mestu nenehno praktično in teoretično strokovno izpopolnjevanje.
Za novega predsednika odbora ZRVS so na konferenci izvolili Cirila GRE-BENŠKA.
V. Š.
ŠE LETOS MLADINSKI DOM?
Na drugi seji so člani občinske konference Zveze mladine velenjske občine razpravljali o programu dela konference do oktobra letos, o programski usmeritvi in o nujnosti prostorov za mladinsko dejavnost.
V svojem programu so zlasti sprejeli naslednje naloge: v Velenju rešiti vprašanje prostorov za mladino, izboljšati oblike usposabljanja kadrov za delo v aktivih Zveze mladine in v mladinskih speciali-Jože Vogrinc ziranih organizacijah, druž-
DIREKTOR ODSTOPIL
Štrajk, referendum, konflikti...
Delavke v Šoštanjski industriji plastike Polypex niso bile zadovoljne z odgovori delavskega sveta na »pismo štiriinšestdesetih«, ki smo ga objavili dne 24. decembra. Njihovo nezadovoljstvo je preraslo v štrajk, ki se ga je prejšnji ponedeljek udeležilo blizu 40 delavk, večinoma iz obrata gumbarrie.
Delavski svet je našemu	vsi zaposleni v Polypexu.
uredništvu poslal pet tip-	Ker je pismo preveč obsež-
kanih strani obsegajoči od-	no> bomo danes seZnanili govor na »pismo štirinšest- »	,	...
desetih«. Odgovor so obja-	sirs0 javnost z na]vazneJ"
vili tudi v internem glasilu	širni trditvami v tem od-
in so bili lahko seznanjeni	govoru.
Podpora borcev NOB
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Je na razširjeni seji 22. decembra razpravljal o sklepih 21. predsedstva seje CK ZKJ.
Odločno so podprli sklepe in stališča CK ZKJ, ob. sodili nacionalistično in šovinistično delovanje sovražnih elementov, zlasti na Hrvaškem, ter sklenili, da bodo z delom in prizadevanji krepili med ljudstvom zavest, da je treba skrbno varovlati in ohraniti pridobitve naše socialistične revolucije, še posebej pa krepili bratstvo in enotnost.
Borci NOB, ki so se za
stvarnost in enotnost jugoslovanskih narodov sami borili in prelivali kri, zanjo tembolj pravilno oceniti škodljive posledice šovinističnih izpadov. Zaradi tega bodo skupaj z delavskim razredom in mladino še bolj razvijali socialistične odnose in samoupravni sistem ter povečali svojo budnost pri morebitnih negativnih vplivih in težnjah.
Borci iz velenjske občine zagotavljajo predsedstvu CK ZKJ vso podporo in želijo, da Nadaljuje takšno učinkovito In odločno politiko ter tudi konkretno ukrepa.
• ODGOVOR DELAVSKEGA SVETA
Delavski svet meni, da misli in trditve niso zrasle v glavah delavcev, ampak je »pismo štiriinšestdesetih« izraz ustaljene metode pritiska; v ozadju pa se skriva nekdo drug, ne pa delavci — podpisniki. V odgovoru zanikajo, da bi na zborih kolektiva »pavšalno« odgovarjali, pač pa so bila pojasnila vedno konkretna. Navajajo, da je bil Rudi Delopst izvoljen v skladu s statutom podjetja in dodajajo, da ga je leta 1966 za prisilnega upravitelja postavila občinska skupščina. S tem je skupščina občine že takrat izrekla zaupnico Delopstu.
Delavski svet čudi, da ni bil nihče v podjetju obveščen, da bi bila na tožilstvu vložena prijava o ponarejeni bilanci, ker so ob navzočnosti inšpektorja SDK razpravljali na seji samoupravnega organa o ugotovitvah. Sprašujejo se, kako naj vedo to delavci,
ki naj bi sestavili »pismo štiriinšestdesetih«. Iz tega jasno izhaja, da za pismom stojijo določeni elementi z nedobronamernimi nameni. Nadalje delavski svet trdi, da je resničnost njegovih navedb možno prev| SDK Celje in pri občinskem javnem (Naj nam bo oproši smo se tam tudi po: in izvedeli, da je v teku in bo tožili prej vložil tožbo. Zj račun je bil ponar
Delavski svet je ta izvedel tajno gl o zaupnici direkt vodstvu kolektiva bilo 17 glasovalcev pa proti.
V odgovoru nad: vajajo, da proizv ces ne dopušča zb lektiva naenkrat, obveščanje opravlj menah z obratnimij ki in trdijo, da je pj tovodja kriv, če n val zborov v obri vprašanje, zakaj v ju ne uvedejo ol po ekonomskih eni lavski svet odgov: tega ne morejo sti preko 70 odstotkov
(Dalje na
beno-politično izobraževanje znotraj Zveze mladine mora biti intenzivnejše, aktivi in organizacije bodo še vnaprej organizacijsko in kadrovsko krepili, bolj aktivno in ustvarjalno sodelovanje mladih v samoupravljanju, boljša povezanost z drugimi družbeno-politični-mi organizacijami, mladinskimi specializiranimi organizacijami ter društvi in klubi, ki združujejo mladino, vključevanje mladine v splošni ljudski odpor, skupaj z Zvezo komunistov krepiti idejno politično delo in posvetiti več skrbi nerešenim vprašanjem vajencev.
Mladi so na konferenci spregovorili o vprašanju mladinskih prostorov in o izgradnji mladinskega doma. Pred leti so imeli mladi v naši občini svoj počitniški dom in mladinska kluba v Šoštanju ter Vele-aj pa teh prostorov več. V Gorenju je nih 2.618 mladih de-v rudniku 1.115, ru-šolski center obisku-1.000 učencev, gim-140, v manjših delov-;anizacijah pa je še
preko 500 mladincev. Poleg tega je predšolskih in šoloobveznih otrok blizu 8.000. Te številke dovolj zgovorno povedo, da je v naši občini mlada struktura prebivalstva in da je še dosti predšolskih otrok, ki bodo že čez nekaj let rabili prostore za svojo dejavnost. Zato je gradnja mladinskega doma v občini nujna. Na konferenci so se mladi zavzeli, da bi z gradnjo začeli na pomlad. Dejali so, da naj bodo v njem dnevni prostor, disco klub, mladinska turistična poslovalnica, pisarniški prostori za mestni aktiv ZMS, mladinske specializirane organizacije in upravo doma ter sanitarije in garderoba.
Zdaj potekajo v aktivih Zveze mladine razprave o potrebnosti gradnje mladinskega doma. Sklenili pa so tudi, da mora o tem vprašanju razpravljati občinska skupščina na eni izmed naslednjih sej. Mladi so se tudi zavzeli, da bodo pri gradnji pomagali z različnimi oblikami lastne udeležbe. Na konferenci so izvolili štab za izgradnjo mladinskega doma, v katerega so s strani mladinske organizacije določili Cirila Gre-benška, Jožeta Kandolfa, Vilija Jelena, Jožeta Mast-naka, Mira Jenka in Antona Šeligo.
SEMINAR ZA VODSTVA AKTIVOV
dsednike in sekretar-inskih aktivov iz de-rganizacij je komisija eno ekonomske odno-predsedstvu občinske ce Zveze mladine pripravila dvodnevni valni seminar, minarju, ki bo 22. in arja v Dobrni se bodo " tivisti seznanili z ak-vprašanji v naši ob-edvsem o tem, kako uspešno gospodarjenje 1971 in kakšni so na-letos. Seznanili se bo-o dosedanji porabi samoprispevka in kaj erava graditi iz teh v letošnjem letu.
Seminaristi bodo poslušali tudi predavanja o politiki formiranja in delitve dohodka ter o samoupravnih sporazumih, o vlogi delovne organizacije v naši družbeni skupnosti, o družbenopolitičnem delovanju družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji in pravilnem pristopu do ljudi, odnosov med ljudmi, kako se pripravijo in vodijo sestanki, konference in druge akcije.
Na koncu seminarja se bodo dogovorili o akcijskem programu dela aktivov in organizacij Zveze mladine v delovnih organizacijah naše občine.
K. J.

1 <7 7 4
Nadaljevanje s 1. strani
DIREKTOR ODSTOPIL
LAŠKO
Skica severne in južne trase hitre ceste
KAKO BO S HITRO CESTO
SPOMLADI BODO ZACELI GRADITI ODSEK HITRE CESTE HOČE—LEVEČ (ARJA VAS) • CELJE, ŽALEC IN VELENJE SE SPORAZUMNO ZAVZEMAJO ZA NAJBOLJ SEVERNO VARIANTO PO SAVINJSKI DOLINI.
uvažajo in plačujejo po dnevnih deviznih cenah. Če ne bi bilo zunanjih vplivov, ki se pogosto spreminjajo, bi obračun ločeno za obrate že izvedli. Zanikajo tudi, da bi bile Nad-vežnikova, Slutejeva in Re-zarjeva v priviligiranem položaju in obrazlagajo, da nekaterim delavkam, ki so bile prej na fizično težjih, vendar manj pomembnih delih, odobrijo, če same tako želijo, štiriurno zaposlitev.
Franca Friclja so postavili za v. d. obratovodje združenega obrata do imenovanja po razpisu. Sicer pa je Fricelj visokokvalifi-cirani predelovalec plastičnih mas (diploma sveta za delo OLO Celje, št. 121/62 od 14. 5. 1962) in absolvent višje tehniške varnostne šole v Ljubljani. V štipendijski pogodbi se je zavezal, da bo ostal še dve leti HTV tehnik v podjetju, sedaj pa to delo opravlja že pet let.
Trdijo, da doslej nobenemu organu v podjetju ni bil predložen predlog oziroma dokaz v zvezi s pijančevanjem med delom. Zaradi obrekovanja so bile že tožbe na sodišču, delavka N. Kodrič pa je obžalovala in plačala sodne stroške. Zanikajo tudi, da bi Anton Jamnik grozil z gumijevko in preprečeval udeležbo na zaslišanju zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Pripombe podpisnikov pisma na račun sindikalne organizacije je delavski svet odstopil njenemu izvršnemu odboru.
Pritožbe suspendiranih delavcev je delavski svet na 7. seji 27. decembra zavrnil in sklenil, da ostane suspenz v veljavi do ukrepa komisije pristojne za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti.
Statut in pravilnik o delu samoupravnih organov omogočata članom kolektiva udeležbo na sejah. Tudi s sklicom te seje so bili delavci v obratu gumbarne seznanjeni, vendar nanjo niso prišli. •
V odgovoru delavskega sveta je tudi rečeno, da so družbenopolitične organizacije v podjetju obsodile način delavcev, ki so v gum-barni 15. novembra lani povzročili zastoj pri delu in nered, ker skupina šestih
delavcev ni postopala v skladu s statutom.
Na koncu odgovora delavskega sveta so zapisali, da so ugotovili, da nekateri podpisniki »pisma šti-riinšestdesetih« sploh niso vedeli kaj so podpisali. Delavski svet tudi ugotavlja, da bo referendum (ta je bil 12. januarja) izveden brez pritiskov in demokratično ter bo dokazal kaj in- kako mislijo zaposleni v Poly-pexu, ne pa peščica ljudi in sile izven podjetja, ki stojijo za njimi.
• DELAVKE Z ODGOVOROM NISO BILE ZADOVOLJNE
Zapisali smo že, da večina podpisnic »pisma štiriinšestde-setih« zavoljo presplošnosti z odgovori delavskega sveta niso bile zadovoljne in je blizu 40 delavk v ponedeljek. 10. januarja ustavilo delo. Šele ko so zvedele za stališča občinskega sindikata, so se naslednji dan znova vrnile na delo.
Delavke, ki so prekinile delo, so kritizirale tudi sindikat, češ, da doslej v njem niso dobile opore. Dejale so, da suspendirani niso dobili ničesar od sindikata, niti gmotne ali moralne pomoči, čeprav so je bili potrebni. Obregnile so se ob odnos tajnika občinskega sindikalnega sveta, Franca Mažgona, češ, da se vseskozi "ogovarja le z vodilnimi v Po-lvpexu, ne pa z delavci. Zato so zahtevale, da se ga odpokliče s funkcije, ki jo opravlja v sindikatu.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se je na ponedeljkovi izredni seji zavzelo, da naj v šoštanjskem Po-Iypexu ilakoj ponovno zaposlijo vseh šest suspendiranih in jim za čas odsotnosti izplačajo polne poprečne osebne dohodke. Predsedstvo je zahtevo delavcev dne 22. novembra ocenilo kot željo, da bi imeli sestanek, ne pa ustavili redno delo. Delavke iz gumbarne so prišle na delo že uro prej, predno se začne popoldanska izmena. Najkasneje do konca januarja naj v podjetju skličeio občni zbor osnovne sindikalne organizacije in ocenijo politično vlogo Izvršnega odbora ter predsednika sindikata Staneta Šlute-ja. Ta po mnenju predsedstva ne more biti več predsednik sindikata. Predsedstvo je dalo tudi nezaupnico Rudiju Delop-ptn kot članu predsedstva občinskega sindikalnega sveta o čemer bo sklepal plenum na prvi seji. Dalje je predsedstvo negativno ocenilo politično delovanje Delopsta kot direktorja delovne organizacije. V sklepih predsedstva je rečeno, da bi kot direktor delovne organizacije, ki jo že dalj časa pretresajo notranji spori in medsebojni primitivni odnosi, moral tem vprašanjem posvetiti več pozornosti in političnega pristopa. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki bo v razgovoru z delavci in vodil-
nimi ocenila krivdo posameznikov. Zvedeli smo, da je ta že bila v Polypexu.
•	R. DELOPSTA IZKLJUČILI IZ ZVEZE KOMUNISTOV
Naslednji dan je o razmerah v Polypexu razpravlal tudi komite občinske konference ZK in se sestal skupaj s predsedstvom občinskega sindikalnega sveta. Komite je v celoti podprl politično oceno predsedstva sindikata in sprejete sklepe. Dalje je komite ugotovil, da je za slabe razmere v Polypexu v največji meri odgovoren direktor podjetja. Vendar so za nevzdržne politične razmere odgovorni tudi vodilni in nekateri vodstveni kadri. Politična odgovornost pa bremeni vse komuniste v podjetju in bo častno razsodišče ugotovilo stopnjo njihove odgovornosti. Komite bo zatem ponovno razpravljal C. moralno politični odgovornosti članov ZK na vodilnih in vodstvenih položajih, če bo potrebno pa tudi ukrepal.
Komite občinske konference ZK je menil, da je za razmere v Polypexu v največji meri kriv direktor Rudi Delopst in ga zadene največji del moralno politične odgovornosti. Zato je na zadnji seji komite Delopsta izključil iz Zveze ko-nistov.
•	NA REFERENDUMU ZAUPNICA
BREZ ZELJENEGA UČINKA
Delavski svet in vodstvo podjetja so hoteli doseči navidezno enotnost v podjetju in zadelj tega 12. januarja izvedli referendum. Tega se je od 202 zaposlena udeležilo 196 glasovalcev. Za zaupnico vodstvu podjetja in samoupravnim organom je glasovalo 111 zaposlenih, 83 pa je bilo proti. Dve glasovnici sta bili neveljavni,
Medtem je dal odstavko tudi direktor Rudi Delopst. Izgleda, da pripravljalci referenduma z izidom vendarle niso zadovoljni in se slednjič zavedajo, da so v podjetju resne konfliktne situacije med posameznimi strukturami zaposlenih.
Glasovanje je zdaj resnično pokazalo, da so v podjetju zaostreni odnosi in ni to le podtikanje kolektivu od zunaj. Ce ne bi delavci želeli napredka in če bi ne bili tako odločni, stvari v podjetju prav gotovo ne bi krenile naprej tako, kot so zadnje dni.
L. N.
KIČU
REŽEJO
NOGE
Pravijo, da so v Velenju kiču močno prikrajšali noge. Ljudje petnajstega v mesecu vse manj kupujejo kičaste slike na trgu. V hotelu Paka, Mladinski knjigi Velenje in v Sodobni o-premi so na prodaj slike, ki so umetnine. Prodajajo jih domači slikarji Lojze Zavolovšek, Mišo Skornšek, Vlado Valenčak in Aristid Zornik. Tako smo v Velenju le po dolgem čakanju sledili drugim mestom ter omogočili z razstavami slik v izložbah trgovin in celo v hotelu, da ljudje segajo po dobrih stvaritvah.
V.Š.
V	petek, 14. januarja so v Ljubljani izvedli licitacijo za oddajo del za gradnjo hitre ceste na odseku Hoče —Leveč (Arja vas). Tako bodo na pomlad pričeli graditi prvi in najpomembnejši odsek hitre ceste na Štajerskem. Priprave za gradnjo avtomobilske ceste so začeli že lani z regulacijo vodotokov na tem območju in z odkupom zemljišč in stavb, ki jih bo treba porušiti. Hitra cesta namreč ne more ovinkariti kot naše dobre stare ceste, občinske poti ali kolovozi, ki jih njega dni ni bilo mogoče speljati čez županov ali župnikov travnik, pač pa okoli njega.
• ZAPLET V SAVINJSKI DOLINI
V	Savinjski dolini se je tudi glede trase bitre ceste precej zapletlo. Naiprej so strokovniaki menili, da bi bilo najbolj naravno, če hitro cesto potegnejo ob Savinji tja do Šempetra. Pntem so ugotovili, da bi bilo najbrž boli koristno, če cesto preložiio na ju*ni (desni) breg Savinje. Ka-sneie pa so prišli do sno-znanja, da je treba preučiti še možnost -severne variante, tako da bi hitro cesto zgradili po severnem robu Savinjske doline.
Da bi ugodili enim in drugim ter hkrati videli, katera varianta je cenejša, je republiški cestni sklad, ki nastopa kot investitor, dal izdelati glavne projekte tako za južno kakor tudi za severno varianto. Kot južno varianto so vzeli tisto, ki bi jo speljali po oni strani Savinje, tako da bi pri Petrovčah prečkala reko in se mimo Prebolda in Tabora po južnem robu doline približala Vranskemu in Ločici, kjer se konča savinjski odsek hitre ceste.
Severna varianta ni v bistvu čisto severna, ker se pač ne drži roba doline. Načrtovalci so jo potegnili vzporedno z daljnovodom nad Arjo vasjo, projektirali mimo opekarne pri žalski Ložnici, dalje mimo Lo-čice pri Šempetru, Orle vasi in Gomilskega, tako da bi pri Prekopi prečkala sedanjo cesto prvega reda. Zaradi te trase so v Žalcu, posebno še v kombinatu, zagnali precejšen hrup, ker bi jim ta trasa vzela dosti hmeljišč, uničila namakalni sistem pri Ločici, škodovala drenažnemu sistemu ob Ložnici in razpolovila precej dobrih kombinato-
vih in kmečkih njivskih površin.
Ker so medtem Celjani začeli zagovarjati to severno varianto, je človek lahko dobil vtis, da so si interesi Celja in Žalca nasprotni. Medtem ko so Žalčani zahtevali južno varianto predvsem zaradi zaščite kmetijskih zemljišč, so Celjani svoje stališče zagovarjali s potrebami razvoja svojega mesta in z zavarovanjem vodnih virov v Medlogu. Zaradi tega so se celo odpovedali priključku pri Lev-cu.
Izračuni so pokazali, da izdatki pri eni ali drugi varianti niso bistveno različni. Po južni bi namreč veljali po glavnem projektu 342, po severni pa 331 milijonov novih dinarjev, tj. 34 oziroma 33 starih milijard za odsek od Levca do Ločice. K tem izračunom so imeli Žalčani še nekatere pripombe.
Iz samega prometnega vidika je severna varianta bolj ugodna. V prvi vrsti gre za to, da poteka po terenu z man j megle in manj poledice, dalje nudi lepši razgled, bistvena prednost severne trase pa je tudi v tem, da se približa najpomembnejšemu zaledju, to je šaleški in Gornji Savinjski pa tudi Mislinjski dolini.
• TUDI VELENJCANI ZA SKRAJNO SEVERNO VARIANTO
V trenutku, ko je že izgledalo, da bo prišlo zaradi različnih stališč sosednjih občin do zapletov, so se predstavniki celjske, žalske in velenjske občine sestali in ugotovili, da bo v interesu vseh treh občin, če se odločijo za severno traso,
vendar ne tisto, ki je že projektirana, pač pa da severno traso pomaknejo še bolj proti severu. Čeprav bo v glavnem šlo le za nekaj sto metrov bolj proti severu, to vendarle pomeni ohranitev precejšnjih dobrih kmetijskih površin v Savinjski dolini.
Projektno ta skrajno severna varianta, ki bo tudi za nekaj sto metrov daljša, sicer še ni obdelana, znano pa je, da bo potekala bolj po gozdnih in drugih manj intenzivno izrabljenih zemljiščih. Ker je svet tu že malce razgiban, valovit, bo vožnja še bolj prijetna.
Po tem predlogu bi bil odcep, dostop na hitro cesto med Arjo vasjo in Veliko Pirešico, kar bi bilo za Velenje zelo ugodno. Drugi dostop pa bi šaleška in Gornja Savinjska dolina imeli severno od Šentruper-ta, kar bo dobrodošlo tudi za šoštanj.
Dogovor zainteresiranih občin mora sedaj potrditi še republiški cestni sklad. Njegovi organi doslej o tem skupnem stališču še niso razpravljali, neuradno pa smo pred dnevi od predstavnikov sklada zvedeli, da se jim ta skrajna severna varianta ne zdi nemogoča, izrazili pa so tudi mnenje, da se bodo z občinami lahko zedinili. Resda bo treba izdelati nov glavni projekt, vendar pa to tudi ni tako velik izdatek (slišali smo o številkah 600 do 700 tisoč novih din), da se ga ne bi izplačalo dati, če že gre za tako veliko in za našo pokrajino zelo pomembno investicijo. V Celju menijo, da sprememba trase in izdelava ustreznega projekta ne bo večja ovira, da od Hoč hitre ceste že v tej etapi ne bi mogli speljati do Arje va-si (namesto do Levca). Celjanom je namreč dosti do tega, da se hitra cesta v tej etapi ne bi končala v samem Celju na Mariborski cesti, ker bi to predstavljalo prehude probleme za mestni promet.
J. V.
Se želite smučati na višini 1.100 metrov, na dolgo zasneženih in urejnih smučiščih?
Pridite v
! BAD KLEIMIRCHHEIM
v sosednjo Avstrijo, nedaleč stran od meje Tu vas pričakuje s solidno postrežbo in sauno
I HOTEL KAISERBURG
Prenočišče in zajtrk staneta od 90 do 140 A Sch.
Informacije in rezervacije: Hermann VVindisch 9546 Bad Kleinkirchheim Bach 74 Tel. 04240/365
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ išče privatne sobe za svoje sodelavce
Vabimo lastnike stanovanjskih hiš in imetnike stanovanj, ki bi radi oddali v najem prazne ali opremljene sobe, da to sporoče na naslov: Tovarna usnja šoštanj, 63325 šoštanj.
Iščemo sobe z dovoljenjem souporabe kopalnice in sanitarij, po možnosti s posebnim vhodom.
Ponudbe z navedbo naslova, velikosti sobe, če je soba opremljena ali prazna, z višino mesečne najeminne in s pristankom za souporabljanje kopalnice in sanitarij pošljite podjetju do 12. 2. 1972.
S hvaležnostjo sprejema podjetje tudi kakršnekoli informacije občanov v zvezi s tem oglasom.

MLADI! Sodelujte s svojimi prispevki.
Najprizadevnejši mladinci iz Skal
V preteklem letu so terenski mladinski aktivi tekmovali za najboljši mladinski aktiv v krajevni skupnosti.
Pri ocenjevanju so upoštevali organiziranost mladine v aktivu, delo predsedstva aktiva, medaktivno sodelovanje, množičnost na akcijah, vlogo aktiva pri samoupravnem- dogovarjanju v krajevni skupnosti, delovanje mladih v družbenopolitičnih organizacijah, kulturo in športno dejavnost, povezanost med aktivom in predsedstvom občinske konference Zveze mladine, idejno politično delo, delovne akcije in še drugo.
Osnovni namen tekmovanja je bil, da se delo mladine na terenu izboljša ter postane kvalitetnejše in bolj množično. Rezultati tekmovanja so dokazali, da
VLADO VIDEMŠEK je najboljšim podelil nagrade in priznanja
DEDEK MRAZ M PLESIVCC
V nedeljo, 26. 12. smo praznovali novo leto. Otroci so zaigrali staršem in svojim vrstnikom igri: »Dedek Mraz prihaja« in »Janezek gre v mlin«. Nato je prišel težko pričakovani trenutek, ko nas je obiskal dedek Mraz. Obdaril je vse učence in prinesel šoli skupno darilo. Tudi na socialno šibke ni pozabil, saj jim je prinesel oblačila.
Dedka Mraza je pripeljal patronat LESNA iz Šoštanja. Za obdaritev so namenili iz svojih skladov 3.000 din. Naši otroci so bili prav tako obdarovani kot njihovi. To je zelo lepo od tega malega podjetja. Tudi ob drugih priložnostih nam vedno priskočijo na pomoč in so lahko za vzor drugim podjetjem v naši dolini.
Pionirji s Plešivca
MED PEVCE MLADINO IZ PODJETIJ
so na nekaterih področjih dosegli uspehe. V preteklem letu je bila predvsem razvita dejavnost na športnem in kulturnem področju, to je tudi popolnoma razumljivo, saj sta šport in kultura zanimivi obliki dela za mlade. Slabša je bila dejavnost na področju družbeno-političnega usposabljanja mladih. Nekoliko so se tudi izboljšali odnosi in povezanost med mladinskimi aktivi in ostalimi organizacijami. V nekaterih organizacijah pa so še vedno ljudje, ki hočejo uveljavljati svojo politiko v krajevni skupnosti. Menimo, da je edino pravilna pot skupno dogovarjanje Vseh organizacij. Tu zraven pa spada tudi mladinska organizacija.
V preteklem letu so bili najprizadevnejši mladinci iz Skal, zbrali so največ točk in osvojili prvo mesto. Drugi je bil aktiv iz Šaleka, tretji aktiv iz Ga-berk, četrti pa aktiv iz Pa-ke pri Velenju.
Tudi ostali mladinski aktivi na terenu so bili prizadevni pri svojem delu, vendar so zaradi pogojev dela dosegli nekoliko slabše uspehe.
Zaključek tekmovanja za najboljši terenski mladinski aktiv je bil v dvorani prosvetnega doma v Pesju. Kulturno društvo I. Cankar iz gimnazije je mladim iz terenskih aktivov pripravilo klubski večer, predstavnik predsedstva občinske konference Vlado Videmšek je podelil trem najboljšim praktične nagrade, vsem ostalim pa priznanja za sodelovanje.
K. J.
Pred dnevi se je sestal na letni konferenci moški pevski zbor Kajuh Velenje. Le-ta pripravi in izvede letno dvajset nastopov. Skoraj je ni svečanosti, kjer bi ne sodeloval. Doslej ga je vestno osemnajst let vodil Ludvik Glavnik.
Zbor je dobil za vestno delo in za dobro kvaliteto petja več priznanj, med te-i	T^^m^JF	mi tudi Kaj uho vo nagrado.
t I	1	— f >>	Na letni konferenci so
HMhhhP^:'	H H *	**. sklenili, da bodo kljub raz-
■	Ji nim oviram tudi v prihod-
nje nadaljevali delo. Zaradi Hv	g*. mM ftjk ^jjKm šibkega zdravja pevovodje
mji-A Sjv^ jVVHral BjjjflHH Ludvika Glavnika bo zbor LfiMfltg^l	odslej vodil Zmago Fran-
HRmV F	Razprava na konferenci
||P| T 1 ■ttgHl^^^^^^H je bila izredno zanimiva.
t tJmj^^^^^^^^^H Člani zbora so v preprostih ftl /	besedah zadeli bistvo. Želi-
^H^^^BI^SS^ff a&L	j°> da bi se zbor pomladil.
Zato so želeli, da bi se pred-vsem v velikih podjetjih, kjer je več tisoč mladincev
iHHiil^^^^^lKiH^^^H^^^H^^Hil^^l in mladink, bolj zavzeli za
<ag>
m 0
i
m p
p.
m
v'/'-.
>M
m
m
P
sft
11
i
i
i SfS
P
m fm
V
m
m
B
yi>rs
itM
it ®
ELEKTROTEHNA
TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
NUDI v svojih prodajalnah:
CELJE - Stanetova ulica 16 VELENJE - Prešernova ulica SLOVENJ GRADEC
-	ves elektroinstalacijski material
-	elektromotorji, hidroforji
-	vodovodni in sanitarni material
-	keramične ploščice
-	akustika, radio in TV sprejemniki z nadomestnimi deli
-	kuhinja GORENJE
-	gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, pralni stroji
VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU!
Zaključek tekmovanja je bil v prosvetnem domu Pesje
MLADI ZA KAJUHOV POKAL
Komisija za šport in rekreacijo pri občinski konferenci Zveze mladine Velenje je tudi letos pripravila tradicionalno športno tekmovanje za Kajuhov pokal. To je vsakoletna množična mladinska športna prireditev na kateri lahko sodelujejo ekipe mladinskih aktivov in mladinskih specializiranih organizacij. Letošnja tekmovanja za Kajuhov po-
kal se bodo takole odvijala:
•	smučanje (slalom) 30. 1. — Paški Kozjak
•	plavanje
13. 2. — zimski bazen
•	šah
12. 3. — Delavski klub
•	namizni tenis 26. 3. — telovadnica RŠC
•	streljanje
16. 4. — strelišče Rudarja
• mali nogomet 7. 5. — igrišče Rudarja Organizator je letos vključil tudi smučanje in plavanje, predvsem zato, ker se s smučanjem in plavanjem u-kvarja veliko mladih. Poleg prehodnega pokala bodo podelili tudi pokal za množičnost in za najboljši terenski mladinski aktiv na tem tekmovanju.
K. J.
DRUŠTVO STROJEPISCEV IN STENOGRAFOV CELJE
SPREJEMA PRIJAVE ZA
Strojepisni in stenografski tečaj
Prijave naslovite na Društvo strojepiscev in stenografov Celje, Vodnikova 10, ali na naslov — Ana Rotovnik, Aškerčeva 11, Šoštanj.
Vsa pojasnila dobite tudi v dopoldanskem času po telefonu 85-030 (interna 460), »Gorenje« TGO Velenje.
slovensko pesem. Res je, da postmutacijskih zborov v velenjski občini ni. Redki izjemi sta le moški pevski zbor v rudarskem šolskem centru Velenje in mešani pevski zbor Svobode Šoštanj.
Vsekakor bi bilo potrebno podpreti željo pevcev po širitvi pristne pete besede predvsem med mladimi ljudmi. Šolsko zborovsko petje je v velenjski občini bogato in kvalitetno.
Gotovo pa je, da postmutacijskih zborov ne bo mogoče snovati, če v podjetjih za to ne bodo kazali nobenega razumevanja in pripravljenosti. Jasno je, da bo potrebno nuditi Kaju-hovcem v Velenju vso gmotno in moralno podporo. Na konferenci so sklenili, da bodo v rednem delu poiskali še druge oblike dela, ki bodo za velenjsko publiko še bolj privlačne.
VEIENJČANI M G0LTEH
Golte so v zimskem času postale zanimive tudi za velenjsko mladež. V polletnih počitnicah bodo dijaki gimnazije in rudarskega šolskega centra preživeli pet lepih dni na belih poljanah. Ob botah in nedeljah mnogi Velenjčani preživijo proste ure na Gotleh. Precej pa jih zanese v Bele vode nad Šoštanjem, kjer je prav tako urejeno smučišče za stare in mlade. To je dokazalo letošnje občinsko prvenstvo v veleslalomu.
Že v Velenju samem, kjer so urejene vlečnice in kjer sta tudi skakalnici, je za smučarje dosti zimskega veselja. V zimskih počitnicah se bodo tudi tu zbirale skupine mladih in bodo pod strokovnim vodstvom starejših osvajale beli šport.
V. Š.
Kajuhov dom
w
Šoštanj
•	Vabi na ples vsako soboto in nedeljo. Igra ansambel »šaleški fantje«.
•	Prireja veselo PUSTNO RAJANJE na pustno soboto, 12. februarja in na pustni torek, 15. februarja, obakrat od 19. ure dalje. Najboljše maske bodo nagrajene. Rezervacije — konsumaci-je so že v prodaji po 25 dinarjev.
•	Se priporoča za obisjt v bifeju JEŽOV-NIK v šoštanju. Obiščite MINI CASINO, kjer je na voljo več igralnih avtomatov. Igralnica je odprta vsak dan od 14. ure do 21.30, ob nedeljah pa od 9. do 20. ure. V ponedeljkih je zaprto.
Za obisk se priporoča gostinsko podjetje KAJUHOV DOM Šoštanj.
VELIKA NAGRADNA IGRA
V
VELEBLAGOVNICI
IN V
13. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALO
PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH 100 DIN DOBITE KUPON NAGRADE:
T
•	BARVNI TV SPREJEMNIK »GORENJE«
•	PRALNI STROJI
•	HLADILNIKI
•	ŠTEDILNIKI
•	MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, itd.
RAZPRODAJA OBLAČIL IN OBUTVE ZA ZIMO • 20 - 50% ZNIŽANE CENE
ZATO
T
vedno in povsod
T
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
CEUE
'Sflllp
TEKMOVALO 200 SMUČARJEV
Na smučiščih v Belih vodah sta ObZTK in smučarski klub Velenje priredila občinsko prvenstvo v veleslalomu.
Na odlično pripravljenih progah so v soboto nastopili najmlajši, v nedeljo pa mladinci in člani. Občinski prvaki za leto 1972 so postali cicibani Radovan Gaber, Andrej-ka Glavač, mlajša pionirja Janez Mazej in Irma Melan-šek, starejša pionirja Vojko Petek. Irena Zevart. mlajša mladinca Srečko Godec, Romea Krapež, starejša mladin-

•	Vladimir GORSEK, roj. 1950, električar iz Bevč št. 42 in Danica NOVAK, roj. 1952, galvanizerka iz Pirešice št. 2
•	Karol MEDVEŠEK. roj. 1932, kmletovalec iz Kališovca št. 17 in Marija MEH, roj. 1935, delavka iz Šaleka št. 19
•	Josip ŽUCKO, roj. 1950, e-lektričar iz Velenja, šaleška 22 in Marjana NAPOTNIK, roj. 1953 delavka iz Velenja, Kidričeva 15
•	Anton ZIZMOND, roj. 1953, rudar iz Podvelke št. 30 in Elizabeta VOGtAB, roj. 1950, tehnični risar iz Velenja, Šlandrova 18
•	Alojz MAČEK, roj. 1941, dipl. elektroinženir iz Sevnice in Anica CEKON, roj. 1949, študentka iz Velenja, Prisojna 4
•	Marjan MASTNAK, roj. 1948, delavec iz Velenja, Kersnikova 7 in Manica ONlC, roj. 1953, delavka iz Velenja, Koroška c. št. 14
ca Zoran Kompan, Nevenka Kugonič, član Franc Zakerš-nik in članica Marija Melan-šek.
Najboljši trije v vsaki kategoriji so dobili kolajne, prvih pet pa diplome. Da je tekmovanje tako lepo uspelo, gre posebna zahvala pionirjem šole v Belih vodah, ki so požrtvovalno pomagali pri organizaciji.
•	Milan POGOREVC, roj. 1950, rudar iz Velenja, Jenkova 6 in Bernada KOZJAK, roj. 1953, delavka iz Velenja, Tom-šičeva 19
•	Emilijan PIKELJ, roj. 1947, ključavničar iz Velenja, Jenkova 16 in Zora PAULOVIC, roj. 1951, delavka iz Velenja, Kidričeva 16
—	Apolonija MAHART, kme-tovalka iz Lokovice št. 103, stara 76 let
—	Bernardica VRHAR, delavka iz Šoštanja, Cankarjeva 9; stara 30 let
—	Ivan BIZJAK, upokojenec iz Šoštanja, Ceslta talcev 4, star 50 let
—	Paul, JUVAN, upokojenec iz Topolšice št. 83, star 81 let
—	Luka USAR, upokojenec iz Topolšice št. 4, star 82 let
—	Janez ŽUŽEK, kmet iz SV. Jungerta št. 4», star 72 let
Rezultati
Cicibanke
1.	Andreja Glavač,
GS Velenje	36,2
2.	Suzana Cesar,
MPT Velenje	37,9
3.	Polonca Lampe,
GS Velenje	47,<1
4.	Irena Cestnik,
GS Velenje	1:01,5
Cicibani
1.	Radovan Gaber, III. Velenje
2.	Franc Korber, Šmartno ob Paki
3.	Ivo Drev, Bele vode
4.	Tomo Slavič, BR Šoštanj
Mlajše pionirke
1.	Irma Melanšek, Bele vode
2.	Danica Urbane, Bele vode	46,6
3.	Milojka Kovač,
KDK Šoštanj	51,1
4.	Rajka Lieber,
III. Velenje	52,0
5.	Mateja Krapež,
GS Velenje	54,5
6.	Saša Piano.
GS Velenje	54,9
Mlajši pionirji
1.	Janez Maze,
BR Šoštanj	42,5
2.	Mitja Horvat,
GS Velenje	43,4
3.	Marko Kolšek,
KDK Šoštanj	44,6
4.	Drago Hudobreznik,
BR Šoštanj	45,8
5.	Miran Hudobreznik,
Bele vode	47,6
6.	Jože Lebar,
MPT Velenje	47,8
2 Oci 2ohar,
GS Velenje	41,3
3.	Marko Suligoj,
KDK Šoštanj	42,6
4.	Marko Vučina,
BR Šoštanj	42,8
5.	Benjamin Oštir,
MPT Velenje	43,6
6.	Ivan Stropnik,
BR Šoštanj	44,0
Mlajše mladinke
1.	Romea Krapež,
GŠ Velenje	46,4
2.	Mateja Stajner, gimnazija	46,5
3.	Jasna Sterban, gimnazija	55,9
4.	Darja Rabič,
gimnazija	1:13,3
35,5	Mlajši mladinci	
	1. Srečko Godec.	
46,5	SK Velenje	36,2
	2. Vojko Arlič,	
48,5	MPT Velenje	39,5
	3. Blaž Kralj,	
:08,2	MPT Velenje	40',0
	4. Rajko Spital,	
	SK Velenje	40,6
	5. Borut Cigala,	
	Šmartno ob Paki	411,2
43,5	6. Drago Vrabič,	
	Šoštanj	42,0
Starejše mladinke 1. Nevenka Kugonič,
gimnazija	39,3
Starejši mladinci
1.	Zoran Kompan,
Šoštanj	34,5
2.	Aco Sagmajster,
RSC Velenje	37,2
3.	Borut Pistotnik,
SK Velenje	37,5
4.	Miran Gmajner,
SK Velenje	41,4
5.	Darko Kajžer.
RSC Velenje	42,2
6.	Alojz Zičkar,
gimnazija	43,0
Članice
1. Marija Melanšek	42,2
Člani
VKLJUČITE SE V AKCIJO TRIM
Splošno gradbeno podjetje »VEGRAD« Velenje vabi k sodelovanju strokovnjake in jim nudi ugodne pogoje osebnega standarda ter napredovanje v službi:
1.	ŠEFA RAZVOJNEGA ODDELKA
Pogoj: diplomirani gradbeni inženir s strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj, oziroma gradbeni tehnik z dolgoletno prakso v gradbenem podjetju.
2.	ŠEFA INTERNE KONTROLE
Pogoj: diplomirani gradbeni inženir in 5 let delovnih izkušenj, s strokovnim izpitom.
3.	PRAVNIKA PODJETJA
Pogoj: diplomirani iurist z opravljenim pravosodnim izpitom.
Ponudbe pošljite na naslov: SGP Vegrad Velenje, odbor za kadrovske in splošne zadeve, najkasneje do 30. januarja 1972.
Informacije posredujemo v dopoldanskem času, telefon 85-040.
		1. Franc Zakeršnik,	
Starejše pionirke		Šoštanj 2. Peter Tevž,	35,3
1. Irena Zevart,		Šmartno ob Paki	35,6
MPT Velenje	44,7	3. Dani Kugonič,	
2. Tatjana Strozak,		SK Velenje	36,5
GS Velenje	48,7	4. Milan Zvan,	
3. Irena Gorogranc,		SK Velenje	36,7
III. Velenje	48,9	5.—6. Alojz Bole,	
4. Suzana Zager,		Šmartno ob Paki	36,8
BR Šoštanj	51',2	5.-6. Anton Planine,	
5. Marija Rezoničnik,		RŠC Velenje	30,8
BR Šoštanj	54,8	7.-8. Janez Ramšek,	
6. Maja Slavič.		Šoštanj	37,1
BR Šoštanj	56,7	7.-8. Tine Kumer,	
		Šoštanj	»7,1
Starejši pionirji		9. Zoran Pistotnik. gimnazija. 1«. Stane Lešnik,	38,5
1. Vojko Petek,			
Šmartno ob Paki	40,1	gimnazija	38,9
Komisija za volitve in imenovanja pri
SKUPŠČINI OBČINE VELENJE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
III. osnovne šole v Velenju
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
•	da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri in najmanj 10 let vzgojno izobraževalne
prakse;
•	da je pedagoško, družbeno in politično vsestransko razgledan in da ima ustrezne organizacijske sposobnosti.
Prednost imajo kandidati, ki imajo zaključen študij pedagogike ter vsaj 3-letno prakso pri vodstvenem delu v osnovnih šolah.
Kandidati naj prošnji priložijo kratek življenjepis z opisom študija in dosedanjega službovanja, dokazilo o strokovni izobrazbi in strokovnem izpitu ter o drugih dejstvih, pomembnih za izbiro na podlagi gornjih pogojev.
Stanovanja ni.
Prijave predložite komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Velenje v 15 dneh po objavi razpisa.
Na obeh fotografijah so najboljše uvrščeni smučarji z občinskega tekmovanja v Belih vodah
Gostinsko podjetje »PAKA« Velenje
obvešča cenjene goste, da je spremenjen obratovalni čas v organizacijskih enotah:
•	bife »Pod klancem« v Pesju od 6. do 23. ure
•	bife »PAKA« (nasproti NAME) od 5. do 21. ure Priporočamo se za obisk!
V	večih državah Evrope je Trim gibanje zajelo široke množice, ki s telesno aktivnostjo skrbijo za boljše zdravje, večje telesne; sposobnosti, obnavljanje telesne moči in nenazadnje podaljšanje življenja.
Letos začenjamo TRIM akcijo tudi v Sloveniji. V petih slovenskih občinah (Celje, Ravne na Koroškem, Murska Sobota, Maribor in Velenje) bo v letu 1972 poskusna akcija, v letu 1973 pa bo zajela vso republiko.
V	naši občini bo Trim akcija potekala preko komisije za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Velenje, v osnovnih sindikalnih organizacijah pa bodo interesenti dobili kartone z navodili. V to akcijo se bodo vključile tudi organizacije ZMS, planinska društva, taborniki, pa tudi lovci, ribiči, gasilci, društva upokojencev in drugi.
•	SEDENJE JE TIPIČNO ZA SODOBNO ŽIVLJENJE
Vstanite! Zadnji čas je, da prenehate »gojiti« šport samo ob televizorju, z branjem športnih rubrik in z navijanjem na tribuni!
Osvojitev značke TRIM naj vam bo prva naloga!
•	KAKO OSVOJITE ZNAČKO TRIM
Da bi vam bila pravila značke TRIM jasnejša, preberite tudi razlago k posameznim odstavkom:
Aktivnosti TRIM morate opravljati v prostem času. Poglavitni namen značke TRIM je, da spodbuja k raznim športno rekreativnim aktivnostim v prostem času. Lahko si vpišete v karton tudi pešačenje, tek ali kolesarjenje na poti v službo in domov, če vam to pomeni rekreacijo. Seveda pa si tega ne boste vpisovali, če boste v prostem času gojili kako drugo športno aktivnost. Vpisujte zlasti take športno-rekrea-tivne aktivnosti, ki jih zavestno opravljate za izboljšanje telesne kon-dicije, za razvedrilo, zdravje in sprostitev, ne pa aktivnosti, ki jih morate opravljati po naključju.
Opraviti 150 aktivnosti v 365 dneh se bo morda komu zdelo preveč. Toda strokovnjaki pravijo: vsaj pol ure intenzivnega gibanja vsak dan! Od vas pa »zahtevamo« tako aktivnost poprečno le trikrat na teden. Morda niti ne utegnete, niti nimate možnosti, da bi trikrat tedensko igrali odbojko ali namizni tenis, zato pa lahko vsak dan telovadite, kolesarite, pešačite, tečete ipd.
Za značko se pač morate potruditi!
V seznamu panog so navedene samo najkrajše aktivnosti za en dan. S tem seveda ni rečeno, da ne bi smeli vaditi dalj časa. Vaš cilj namreč ni le osvojitev značke, ampak velja, da bi se čim več gibali, da bi imeli vsak dan čim več
rekreacije. Če opravljate vaje zelo intenzivno, je aktivnost lahko tudi krajša od predvidene. To morate seveda sami oceniti.
Kak dan se boste morda ukvarjali z različnimi panogami. Vpišite samo tisto, ki je po vašem mnenju najbolj koristila vašemu zdravju in telesni sposobnosti. In katera vaja je to? To je odvisno predvsem od namena, s katerim ste se ukvarjali s panogo. Če je bil vaš namen, da shujšate,, vam bo 30 minut kolesarjenja pomenilo več kot deset minut telovadbe ali 60 minut sprehoda.
Izbirati in vpisovati morate tiste panoge, pri katerih ste se najbolj oznoijil in zadihali, to se pravi, izgubili največ kalorij!
Če bi radi okrepili svoje mišice, vam bo deset minut vaj koristilo kot večina navedenih aktivnosti.
Če pa ste rudar ali opravljate druga fizična dela, vam, nasprotno, priporočamo, da opravljate in vpisujete aktivnosti, ki vas bodo sprostile. To so plavanje, kegljanje, sprehodi, mini golf, lov, ribolov in podobno, ne pa da bi gojili zraven svojega dela še kako težko športno panogo. Z njo naj se ukvarjajo tisti, ki ves dan presedijo.
Ne štejte za svojo aktivnost vmesne premore. Mlajši in telesno sposobnejši pravzaprav sploh ne bi smeli imeti odmorov med posameznimi minimalnimi aktivnostmi. Če pa si jih že privoščijo, potem naj bodo le-ti krajši, naj trajajo le toliko časa, da se dihanje umiri. Športne igre že same po sebi omogočajo kratke odmore.
Aktivnost, ki jo opravite, lahko vpisujete največ v dveh delih: če plavate 100 m dopoldne in 100 m popoldne, kolesarite 15 minut dopoldne in 15 minut popoldne ali zvečer, hodite pol ure v mesto in se pol ure vračate domov ipd. Če obe aktivnosti seštejete, dobite tako minimalno aktivnost za en dan. Toda ne seštevajte večjega števila kratkih aktivnosti v eno samo! Vsi koraki, ki jih napravite v enem dnevu, namreč še ne pomenijo 60 minut hoje!
Vpisujte aktivnosti redno, to je vsaj enkrat tedensko! Karton hranite doma na vidnem mestu, da vam bo vedno pri roki in pred očmi. Zavoljo boljšega pregleda si vpisujte v neoštevil-čena polja skupno število aktivnosti za vsak mesec. Vpisujte do konca leta, pa čeprav ste 150 predpisanih aktivnosti dosegli že poprej!
Karton značke TRIM je namenjen predvsem odraslim. Dajemo vam ga v osnovnih organizacijah sindikatov, ZMS, planinskih društvih, taborniških organizacijah.
KAZEN
ZA RAZGRAJAČE
Okrog enajste ure zvečer so 22. novembra lani potrkali na zaprta vrata gostilne Na stari pošti v Šoštanju Pavel Evgen, Drago-je Djikič, Mustafa Hodžič, Taib Džokič in Muharem Elezovič, vsi zaposleni na gradbišču šoštanjske termoelektrarne ter od natakarice Anice Breznik zahtevali, da jih spusti v gostilno. Ker jih natakarica zaradi pozne ure ni spustila v lokal, so začeli razbijati po vratih in oknih.
Kmalu zatem so prišli na šoštanjski oddelek postaje milice močno vinjeni Pavel Evgen, Mustafa Hodžič in Taib Džokič in zahtevali, da dežurni miličnik posreduje pri natakarici, ki jim ni odprla gostilne. Ko so jim na postaji milice povedali, da je pozna ura in da zahtevane pijače ne morejo dobiti, so naenkrat postali vsi trije razgrajači nasilni. Hodžič je celo hotel udariti miličnika, kasneje pa sta se vmešala tudi Evgen in Džo-
kič. Pred vhodnimi vrati pa sta se v tem času pojavila še Muharem Elezovič in Dragoje Djikič, ki je brcnil v šipo, oba pa sta skozi odprtino prišla v notranjost. Grožnje petih razgrajačev so bile tako hude in nevarne, da sta miličnika, ki sta bila takrat na oddelku milice, morala poklicati ojača-no pomoč miličnikov. S pretnjami, da bodo ubili miličnika, so prenehali šele, ko so prišli trije miličniki iz Velenja. Očitno jim je bilo, da jim vroča kri ne bo pomagala in so se vdali. Evgen pa je obljubil, da bo »svoje fante« odpeljal k počitku.
Obljube niso držali. Takoj so odšli k Stari pošti, ponovno razbijali po vratih in oknih, zatem pa zbežali proti Metlečam. Miličniki so razgrajače spravili v intervencijsko vozilo in jih zadržali v priporu.
Za svoja dejanja so se zagovarjali na občinskem sodišču v Šoštanju.
PODCENJUJOČE ?
Predsedstvo občinskega sindikalne sveta Velenje je na nedavni seji, ko je skupaj z izvršnim odborom osnovne organizacije v Polypexu razpravljalo o razmerah v podjetju, sprejelo tri sklepe. V drugem sklepu piše: »Vsaka delovna organizacija s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami je avtonomna delovna enota z obveznostmi do svojih zaposlenih in do širše skupnosti. Delovna organizacija je tako sestavni del naše družbe, njena prosperiteta, uspehi in neuspehi pa so odraz okolice v kateri
med njimi člani samoupravnih organov, so mi čestitali. Lahko povem, da je teh bilo po številu nekajkrat več, kot je sedelo v predsedstvu sindikalnih funkcionarjev, ko so sprejemali ta sklep.
Kozerija je bila res-nično namenjena »nekemu delavskemu svetu« in nihče ni bil imenovan. Marsikdo se je v njej našel, kar pomeni, da je vsaj kanček resnice. Resnica pa prikazuje stvarno stanje, potemtakem tudi objektivnost pisanja in ne »podcenjujoč odnos«. Vesel sem, da je predsedstvo neprimernost mojega se-
nekemu delavskemu svetu«. Predsedstvo meni, da so takšni časopisni članki v odnosu do samoupravnih organov in do delovnih organizacij neprimerni, saj se s taknšim načinom in vsebino pisarjenja u-stvarja le podcenjujoč odnos javnega mnenja do samoupravnih organov, delovnih organizacij in nenazadnje tudi do vseh zaposlenih.«
Takšen je torej sklep sindikata. Je pač tako, da nekdo pozitivno oceni to in ono pisanje, drugi pa ne. Predsedstvu lahko povem, da sem za sestavek — za taisto kozerijo, ki jo je predsedstvo ocenilo za neprimerno pisanje — dobil tudi nasprotna mišljenja. Številni delavci, člani sindikata,
je pisanje. Nehote in upravičeno sem zdajle pomislil, da je morda predsedstvo istovetilo moje pisanje s stanjem v Polypexu. To pa je delovna organizacija, katero (prepisal bom del enega izmed sklepov predsedstva) »že dalj časa pretresajo notranji spori in medsebojni primitivni odnosi«.
Če sem imel kritičen odnos do te delovne ogranizacije in do Isamoupravnih organov v tem kolektivu, potem sem se ujel s stališči predsedstva in sem na sindikalni liniji. Zato povsem odvračam očitek, da sem smešil samoupravljanje ter časnikarsko pero naperi) zoper njega in zaščito delavcev.
LJUBAN NARAKS
Na podlagi 174. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 27/70) davčna uprava skupščine občine Velenje
POZIVA
K VLOŽITVI ZA ODMERO PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV
•	za leto 1971 za zavezance, katerim odmerjamo obveznosti po preteku leta;
•	za leto 1972 za zavezance, katerim odmerjamo obveznosti od pavšalnih letnih osnov.
Napovedi je treba vložiti do vključno 31. januarja 1972.
Napoved za odmero prispevkov in davkov morajo vložiti:
1.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se prispevki in davki odmerjajo po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1971; zavezanci, katerim se prispevki in davki odmerjajo po pavšalni osnovi, pa o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1972.
2.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, o dohodkih, doseženih v letu 1971.
3.	Zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, o dohodkih, doseženih v letu 1971. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek je v letu 1971 presegel 25.000 din.
4.	Zavezanci davka na dohodke od stavb, o dohodkih, doseženih v letu 1971.
5.	Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1971.
Napoved za odmero prispevkov in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu.
Napoved za odmero prispevkov in davkov je treba vložiti pri davčni upravi občine, ki je pristojna za odmero prispevkov oziroma davkov.
Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, določenem v tem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 % od odmerjenega zneska.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka oz. davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka 10 % od odmerjenega zneska.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE DAVČNA UPRAVA
KLUBSKO ŽIVLJENJE V VELENJU
Klubsko življenje v Velenju ni zamrlo. Komisija za klubske večere pri občinskem svetu ZKPO je pripravila program, ki ga tudi izvaja. Prvi so naštudi-rali klubski večer dijaki gimnazije. Pripravili so Pe-tanovo satiro Beseda ni konj. Z njo gostujejo tudi v drugih krajih velenjske občine. Trditi smemo, da je zanimanje za klubske večere, predvsem, če gre za

PREKLIC
•	Veljavnost plačilnega kartončka RLV številko 838 preklicu je: Ramiz Mustafič, Jenkova 1, Velenje.
•	Usodno prodam gradbeni les. Naslov v uredništvu.
RAZNO
•	Cvetličarna Mljač Velenje, sprejme v uk vajenko.
•	Nujno potrebujem žensko za varstvo 4-letnega otroka. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v uredništvu.
•	Zahvaljujeva se kolektivu TGO »Gorenje«, sindikalni podružnici, obratu servisnih delavnic in kolektivu družbene prehrane za nudeno pomoč po požaru. Zahvaljujeva se sosedom pri gašenju požara in darovani denar. Franc in Lidija Vodušek.
•	Opozarjam vsakogar, da bo plačal stroške sam, če se bo vselil v mojo hišo na Celjski cesti 60 v Velenju, ali karkoli odnesel. Evica Meh, Šlan-drova 1, Velenje.
Velenje in okolico je zelo prizadela smrt uglednega in priljubljenega tovariša Franca Podvratnika. Rodil se je pred 49. leti v Lepi njivi pri Mozirju. Njegova mladost ni bila rožnata. Že leta 1942 je pričel sodelovati s partizani. Postal je partizanski oficir.
Takoj po osvoboditvi se je aktivno vključil v vsa področja političnega in kulturnega življenja šaleške doline. Bil je predsednik šoštanjskega okraja, predsednik šoštanjske občine in sodeloval skoraj v vsaki organizaciji. Zadnja leta pred boleznijo je bil zaposlen v rudniku lignita. Kljub hudi in zahrbtni bolezni je vztrajal in opravljal delo. V prostem času je rad odšel v naravo, kjer je iskal mir.
Za svoje požrtvovalno delo je dobil več odlikovanj. Naj omenimo le medaljo zasluge za narod in medaljo za hrabrost.
Vedno, čeprav bolan, je bil veder in prav zaradi tega in tovarištva so ga mnogi imeli radi. Z njegovo prerano smrtjo je nastala globoka vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Mnogi razočarani strmijo ob vesti, da ga ni več, saj so dolgo upali, da bo ozdravel. Toda smrt ne izbira. Vsi ga bomo ohranili v lepem spominu. Od pokojnika so se poslovili uniformirani rudarji, godba, pevci in dolge vrste Velenjčanov.
V. š.
VELEBLAGOVNICA
T
20 ODDELKOV DARILNI DONI NAGRADNA ICRA
sledite | |
VEDNO IN POVSOD
T
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
CELJE
VELEBLAGOVNICA