188
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
58.
Mrtvo mesto.
(Konec.)
Vzlasti prijetni na pogled so razni templji, Jupitrov, Izin, Venerin in drugi. Stebrovje je z večine še prav dobro ohranjeno. Sedaj idimo še na južnozahodno stran mrtvega mesta. Razgrne se nam obširen prostor, s treh strani je obzidan, in na čelu ima odprto, na stebrih slonečo lopo. Stopimo notri; orjaški stebri pregra-jajo notranji prostor v tri velike pregraje. Tu je bilo javno sodišče. Sodnik je' sedel na uzvišeuem sedežu, tožnik in obtoženec sta stala pred njim, ljudstvo pa je vrvelo po pregrajah. Med javnimi poslopji in prostorišči nas vzlasti zanima forum, na katerem se je zbiral odlični starodavni svet. Forum je bil tako rekoč srce, iz katerega se je izlivalo življenje po vseh slojih. Važna so tudi gledališča, pa cirkus za bojne igre. Pokriti odeum je imel sam prostora za 1500 gledalcev, in nepokrito gledališče tragiško za i5.000 gledalcev. Posebno veličasten je circus ali amfiteater, ki se nam je ohranil prav dobro; zidan je amfiteater v podobi elipse, prostora ima skoro za 20.000 gledalcev. Tu so se vršile krvave bojne igre in borbe z zverino. Ko so odvažali zasipino. našli so človeških kosti, pa tudi levjih. Z gorenjih prostorov je jako krasen razgled po morju, po sorentinskih gorah, po mrtvem mestu in na Vezuvij.
Prekrasna so bila tudi kopališča. Pompejan se je šel Kopat skoro vsak dan, ondi je razpravljal vse novice, ondi so čitali pesniki najnovejše svoje umotvore, pa tudi s politiko so se bavili v kopeli, in z drugimi takimi in enakimi zadevami.
Vse pa, kar nahajamo po hišah, templjih in javnih poslopjih pompejanskih, vse nas spominja grške kulture. Slikarije herkulanske in pompejanske so edini ostanki, ki nas v obče podučujejo o slikarstvu starogrškem, in priznati moramo, da jim gre vsa čast.
Dve petini Pompeja ste odkopani, in če sodimo po dosedanjih najdbah, tedaj moremo reči, da se še prav veliko ostankov in spomenikov starodavnega sveta pod zemljo skriva. V Pompej je držalo petero vrat, in je bil opasan z dvojnim obzidjem. Kedar bode vse odko-pano in na dan spravljeno, tedaj nam bodo naši staro-žitniki rekonstrovali obraz celega starodavnega mesta in njegovega življenja.
Cez kaj let bode slavil Pompej svoje ustajenje. Ali kakor iz groba vrženo truplo, tako bode ležalo mesto na solncu. In začelo bode razpadati. Kaj pa, da je krasen južni nebes italijanski, ali ima tudi neugodnih dni. Kedar dežuje, stopi voda po ulicah, melje zidovje, in hiše se sesedajo. Po zimi pade časih veliko snega, ulaga leze v kamenje, in mraz ga razganja. Mrtvo mesto bode preje ali sleje se sesedlo. Razvalina bode poleg razvaline.    Solnce in  dež   bodeta  dalje razjedala te ko-
pice, s časom bodo vse zgolj prah in pepel. Naposled bode poteguil veter z Apenin ter odnesel prah na vse vetrove.
Tako je na svetu!