Letnik EV
O lasni '
ilustrirani
glasnik
betno stane 12 K [ena šteuilka 30 uiti.], za riemfljo 14 K, za druge držaue in Rmeriko 16 K. — Slike In dopisi se pošiljala uredništuu „Ilustr. Blasnika" d Ljubljani [Katol. TIskarna], naročnina, reklamacije in inserati na uprauniStoo.
Izhaja ob četrtkih
4. julija 1918
Pri Krisfusu združeni v miru.
Blagrujemo, skoraj zavidamo tni, preostali, kedar se iz morja sedanje bridkosti dokopljemo v globino srca, v najskrivnejši kot po svfetovni grozi še nezamorjene zavesti, blagrujemo nje, ki rešeni že v Kristusu uživajo mir, kakršnega nam svet, ločen od Kristusa, v svojem nenasitnem pohlepu ne more dati. Ko bo tudi v svetovnih pravdah odločeval glas preziranega Križanega, ko se bodo tudi državniki vrnili k Njega preprosti pravici: tedaj se porodi resnični svetovni mir, tedaj se
vpokoji onemoglo, v krvi in solzah utopljeno srce bednega človeštva.
fZf)7f1 Ljudska povest iz leta 1911.
"" Spisal J. Mohorov.	(Konec.)
♦
Minila sta meseca, ko da je minil en da«. Zapadel je prvi sneg. Tedaj se je začela Tona poslavljati. To bolno, koščeno bitje, ki je od ležanja vse živo po telesu usihalo iz jeseni v zimo, ni bila niti senca one prejšnje Tone. Bilo jo je videti nepopisno bridko znankam in va-ščankam, ki so jo obiskovale in jo obsodile : »Takale ženska, pa tako pride!«
Sodile so jo, da bo še par tednov. Edini Logar ni mogel misliti, da jo izgubi. Strašno se je postaral vsled njene bolezni...
Sedel je ob njej v polumraku zagrnjenih oken. Zunaj je bil veder zimski popoldan; veliko je bilo padlo snega. Zdaj se je udajal in kopnel. T°na ie rahlo dremala, zadnje dni je venomer dremala, buditi jo je moral, da je jemala zdravil. Tudi zdaj jo je zdramil. Vzela je zdravilo in se rahlo osvežila. Logar je videl, kako ji dobro denejo zdravila, in zato je upal, dasi je bil zdravnik od dne do dne ma-lobesednejši in togotno zoprn.
Je vedel, zakaj. Logar pa ni vedel in je upal . . .
»Janez,« je rekla Tona, »odgrni okno,« Odgrnil je. Nato je hotela, da odpre. Ustavljal se je, da je zunaj mraz, potem pa se je vdal.
»In zdaj me vzdigni,« je prosila z nasmehom. »Gozd bi rada videla.«
»Oh, Tona,« je odvrnil, »videla bi Ograjnico od tu, pa Ograjnica je zgorela.«
Kljub temu jo je privzdignil, da je sedela in se opirala na njegovo dlan. Lepi, bogati lasje so se ji vsuli izpod rute, kamor jih je vezala, da se ji niso klopčili. Moža je objela brezmejna bolest, ko je videl njeno šibkost, prozornost njene kože in breme las, dehtečih, svežih, plavih, pretežko breme za njene moči. Bilo mu je, ko da vidi prvikrat to bujno rast teh
las, da vidi prvikrat pod lasmi njeno visoko vedro čelo prečrtano od ostrih temnih obrvi, ki pod njimi tonejo trudne, velike njene oči, Hroplo je v njem bolesti. Ona je rekla:
Sestreljeni francoski aeroplan, ki ga je lastni letalec sam zažgal, da ne zapade letalo kot dobrodošli plen sovražniku.
»Lomilo se bo ponoči, ko zamrzne.« Ni odgovoril,
»Škoda bo; tako lepo drevje!« On je vzdihnil: »Naj se lomi, ti mi ostani!«
Zadnje besede je komaj izvil
samo
iz
sebe.
K obupnim spopadom, ki se odigravajo na Flanderski fronti med Nemci in Angleži.
Ona se je nagnila na njegovo ramo. Njegova in njena roka sta se našli. Eno roko je držal ob njej, tako da mu je sedečemu slonela na prsih, kakor šibko dete na srcu orjaka.
Morda je tisti hip stala nevidna v kotu in se režala v orjaka, ki je hotel braniti umirajočo in je ni mogel obraniti pred nevidno, somračno, senčasto — božjo deklo . . .
»Janez !« je rekla žena komaj slišno, »ti si vendarle dober. Zdaj že vem.
In rad me imaš,«
»Tona!« je vzkliknil.
»Nagla sem bila, trpel si pri meni!«
»Nikoli, Tona!« »O da,« se je nasmehnila, »sem bila včasih zelena . . .« in čez hip je še rekla:
»Takole mislim, da mora priti še kazen in pokora za tisto besedo očetu na smrtni postelji. Zato se bojim!«
On jo je tolažil . . . Par hipov, preden je začela umirati je dejala: »Janez, gozd izsekaj!« Blede! je menil Logar. »Hočem !« je rekla. Čudna misel ga je obšla. Zadnja želja, nemogoče izvedljiva! Ali naj ji jo odbije ?
Strmel je preplašen vanjo in je videl njen nemir. Tedaj mu je morda angel varuh vdahnil besedo:
»Tona, preveč zahtevaš! Gozda ne bom sekal!«
Zgodilo se je kakor čudežno. Njeno
lice se ni raz-vleklo v bolesti. Otroško vesel nasmeh ji je igral na ustnicah.
Logar se je sklonil nad šepetajočo in jo slišal, da je rekla edino eno besedo: »Hvala!« Nato ni slišal nič več. Zaspala je bila hipoma in lahko, kakor umirajo bolni na srcu ... Z zavestjo , da jezadostilaza greh . . . Tudi njej so odbili zadnjo željo pred smrtjo, kakor jo je ona očetu.
X
Doba telo-
ha in troben«
tic, soldatkov in podleska, doba dime-čega se le-skovja in mu-žečega se vrbovja . . ,
Logar gre vsi Ograjnici v polje. Za roko vodi Tončko. On je kakor hrast,
ki so mu vršeči viharji uklonili deblo, ona je kakor siničica, ki če-brlja in škače ob njem, kakor kobilica. Gre-sta ob polju in ograj-
niči in zavijeta čez	" ^OHj^^^HHunH . j| ||	*a||
pogorišče. Iz ogljasto-	*	J -	1"/ '	ifM
temnih tal gledajo	n ,	i	.*'] ml	'^m&ŠMlt^SMm
bujni šopi trave.	' VSSr*f •
Tončka se že veseli	;<S V^j^*'	^S^SBHBHBS^^-' illliiV-..-
jagod in skače okoli,	A . *	^^^^ AOM
oče ji ne brani —	JHP*-- ^it " >»-
modrasja zalega je
zgorela! Ob gozdu	Vf^HOH
stojita in ne vesta,
ali bi krenila vanj.	t	> ^EjiB" »	\9HSfl	B\
Potem pa le kreneta	,,	' "f	y flt^^lgl^^^^B^^^BBI
v les. Tončka je ra-	A -1ffiiirfriajljžiifr-r^^"**^	,	. '»^feaA*\MBtetefcJlIjjjf jfo	mL
dovedna: .
»Ata, zakaj ra-	iL	'
ste gozd?«
»Zato! Kakor raste trava in roža,«	. .
»Da! Pa zakaj je	^mm^S^^	j
tako visok in trava
tako nizka?«	t	*	„ vV " ^L	.
»Tako je zrastel	»
iz zemlje, in solnce	z zahodne fronte: Angleški opazovalni avtomobil v sovražnem ognju.
ga je pojilo s svojo
gorko močjo.«	,	,
»Zakaj pa raste tudi na skali?«	»Da, pa tudi vem, da ima gozd svojo	»Čudno, ata, kaj ne, da mora vse
»Na skali ne raste!«	bolezen.«	umreti! Zakaj pa so umrli nasa mama,
»Raste, vem, saj sem slišala praviti,	»Glejno, kakšno?«	ata?«	. . , , ,,
da je na skali najtrši les.«	»Lubadarja!« »Bolna je bila, hudo!« je rekel kratko
»Tudi to že veš?«	Mož se zamisli, ona tudi; nato vpraša:	in obenem zamahnil z roko.

Angleški dalekosežni topovi krijejo lastne in druge inlanterijske čete ob protisunku na Nemce.
»Ne zato! Veš kaj, tako povem, pre-" nagli so bili.«
»Tončka, tega ne smeš govoriti.«
»Saj mi je Mica povedala.«
»Mica tebi preveč pove!«
»Kajpak,« odgovori dekletce dosledno resno, kakor da govori kratkobesedna njena mati:
Tončki, prepovedati ji pa tudi ne more. Tončka si sicer sama pomaga in često še zavrača Mico:
»Veste kaj, teta, vse pa tudi ni res, kar Vi poveste !«
Mica debelo pogleda in ne more doumeti :
»Kakšni so otroci dandanes. Ali so
koristi^njim, ki mali iščejo tvojih malih sadov gob, ki jih je zapustila v testamentu gobo va mati Lukovemu Francetu in vsem njim, ki imajo za gobe slabe oči , . .
To pa zato, ker jih je preveč ljubila in so se ji smilile, da ne bi rastle več, če jih vidijo človeške oči . . .
Cesar Karel in cesarica Žita na Turškem.
Na stopnišču gradu Geksir pri Carigradu.
»Kajne, tega bi mi tudi ne smela povedati, da bi jaz zdaj lahko dobila mačeho, če bi ti hotel.«
»Pa je ne boš dobila,« se nasmeje oče, »mačehe ne, Tončka.«
»Saj je tudi maram ne!« odvrne otrok v svoji čudovito naivni resnosti. Oče pa
to še otroci, ki staremu človeku očitajo, da nič ne ve! Kam gre svet? Sveta Marija in Mati nebeška.«
X
Zeleni gozd! Bogastvo naše zemlje! Stoj in rasti in naj ti bodo prizanešeni
' , -- , - — ----------iu moli iu uaj ii uuuu prizaneseni
se zagleda m zamisli v bujno rast lesov- viharji, žledovi in mrazovi. Razvedruj jim ja, v poganjajočo silo stoletnih plodov, or- srce, ki ljubijo tvojo lepoto in moč in jakov, velikanov, ki so prestali vihar in sušo in požar, težo zime in valovanje pomladnih vetrov in dišejo zdaj s polnimi prsi in pijo luč in solnce in dan, in ga kremenijo v sebi, temni, raskavi, resni...
Čudovito občudovanje napolni možu vse srce to veličastvo lesov, to tiho orjaško življenje, ki so mu leta, kakor človeku minute, ta moč, ki sega od praočetov v pravnuke in še dalj, in raste, kljubuje viharjem in živi, živi...
Ob mrakovih šumi zamolklo v njem. "Mica pravi, da so to glasovi vicanih duš, ki so davno umrle in jim je težko slovo od gozdov. Najglasnejše pa da so duše njih,
ki jih je gozd končal, bodisi da jih je v njih pičil gad, bodisi, da jih je ubilo drevo . ..
Logar jo posluša
in molči. Ni mu prav, Naša cesarska dvojica na Turškem. Cesarica Žita odhaja da Mica preveč pove	iz kioska Mirasima v Carigradu.
Patria.' Povest
" Iz irske junaške dobe. Spisal Henrik Federer; poslovenil Franc Poljanec.
(Dalje.)
Ne da bi vedel, kako da je prišel do
tega stavka in zakaj je to storil, je segel,
petja poln, s svojimi okroglimi, urnimi prsti v kitaro, in ne da bi kaj drugega pogledal, razen to, kar je, iz te sobe zamaknjen, gledal v duhu, namreč visoke, dra-žestne stvari iz svojega pesniškega kraljestva, je zdaj to opeval s svojim sladkim, mladini tenorjem. Oči je na pol zaprl in nihče ni vedel, ali je te stihe vzel iz spomina ali iz starih listin ali iz diha stvari-teljskega trenutka.
Robert se ni več smejal in norčeval. Ljubil je pesem kot vsi plemeniti Irci, pa naj se je nad pevci še tako hudoval kot nad mehkužneži. »Pst!« je dejal, ko je bilo že vse tiho, da bi se miška slišala, in je z razburjeno glavo posnemal ritem kitice.
Tom je pa pel:
»O z morjem obdana zemlja trpinov, noben osvojevalec te ne more premagati; tvoji travniki so bogatejši od kraljevskega odela, tvoj gozd je stal tisoč let pred Londonom, tvojih kolen nihče ne upogne!«
»Tvojih kolen nihče ne upogne,«
je slovesno za njim šepetal Roby.
»0 otok — majka nam, vrata sveta, od Boga blagodarjen, trpinčen od krvnikov, svoj celi ugledaš prekrasni svet še le v smrti, kot oni prvi junak, ki so trinogi ga v smrt kamenjali.«
»Ki so trinogi ga v smrt kamenjali,«
je Roby za njim zasanjal in v ponosu in ugodju teh vrstic občudujoči deklici poleg sebe prisrčno stisnil roko.
»Ko bodo nekdaj o tem, kar je bilo, le razvaline še govorile, boš ti še cvetela edina ob robu opustošene zemlje zemlja najzadnja svetnikov in junakov.«
Tu je Tom prenehal. Njegove roke so še trepetale nad strunami in njegove mehke drobne oči so še vedno strmele skozi okna in ves vidni svet proti večnosti.
»Svetnikov in junakov!« je vriskal Robert Emmetu. »O kako čudovito si pesnil! Odpusti mi vso neotesanost! Ti si resnično pevec kot Ossian in Burns! Tvoja pesem odtehta sto pušek.«
S tem je Emmet divje dirjal proti okrogličastemu Tomu, ki se je vedno bolj in bolj vračal v resnično življenje, in ga je objel in poljubil tako silovito, da je v Sari vstala hitra, mala ljubosumnost. Le senca, toda premeteni dečko jo je takoj odkril.
»In ti, Sara, tudi, poljubi ga!« je navdušeno zapovedal. »Saj ti si Irska, zelena, mlada, sveža Irska. Poljubi ga, svojega mladeniškega pevca!« — In Emmet je tiščal obe plahi osebici skupaj in je brez zavisti gledal, kako je plavolasa šestnajstletna Irska poljubila šestnajstletnega, z
mahom por^j^nega Skalda sredi na petja prekipevajoča«? usteca.
»Jaz pa,« se je šalila gospa Curran, »jaz pa seveda zopet ne smem na to nič reči. To so časi, ko smejo matere v svetovni zgodovini in v otroški sobi gledati in molčati!«
»Govorite, zapovedujte, ukazujte, poveljujte! Storili b omo, kar hočete! Ali naj grem nad London? ali dublinski grad razstrelim? ali vzamem ladjico in angleško bojno mornarico na dno morja pogreznem? Kaj naj naredim?«
In Emmet je vrtil kapo nad glavo, kot da bi bilo samo tega še treba, da se izvedejo njegovi svetovni načrti. Ko se pa lady Curran ni mogla odločiti niti za obleganje na suhem niti za bitko na morju, je Emmet zaenkrat bobnal prepovedano irsko koračnico fantov - želodarjev v divjem šestnajstinskem taktu po vseh stolih in oknih v dvorani. Človek bi bil utegnil misliti, da je cela Irska vstala in da koraka z viharnim slavnostnim korakom skoz to sobano in mimo svojega bodočega voditelja.
3.
Bil je čas izpitov v kolegiju sv. Trojice! '
Če je bila roka že vedno težka, se je sedaj po izgubljenem Fitzgeraldovem junaškem činu izpremenila v pretežko, železno pest, ki je Anglija ž njo irskega po-polbrata k tlom tiščala. Toda tem skriv-neje in globlje se je godilo obupno, uporno razpoloženje v ljudstvu. Katoličani in protestanti so v tem mislili iz ene duše. Toda škofje so prepovedali svojim vernikom najmanjši uporni pokret. Tega pa marsikateri trmasti Irec ni mogel umeti, da bi zoper gosposko, ki denar in kri izsesava, ne smel brusiti sabelj. Toda vsak tudi najbolj trapast dečko je uvidel, da bi katoliški državljani ob vstaji še enkrat toliko zastavili: poleg svojih državljanskih še svoje že itak pičle cerkvene svoboščine.
Ko je torej brzela govorica po deželi, da bodo zadnje ostanke irskega parlamenta razpustili in vse urade na Angleško zvlekli, je marsikateri župnik svojim ovči-cam težko, težko dopovedoval, da je junaštvo potrpežljivosti večje nego junaštvo samokresa, in marsikateri stari, ljubljeni father1 je videl s prižnice tuintam kozlička, ki je kozliček ostal, in o katerem je vedel, da se bo še tisti večer v smrtnem pobra-timstvu »želodnih src« ali »svobodnih fantov« ali »morskih dečkov« pojavil in najbolj srdito meketal.
Bilo je za časa izpitov v kolegiju sv. Trojice! V pivnici »pri medvedji taci« prav zadaj v Kositrarski ulici se je iz gosto napolnjene točilnice zdajpazdaj čisto nesum-Ijivo dvignil mlad fant, vzel svoje pokrivalo in šel mesto na ulico v temno vežo. Za stopnico od tal je stala omara za posodo, ki je imela zgoraj okence, spodaj pa naslonjač. Toda predali in ključavnice in zidci so bili le naslikani. V resnici so bila vratca, ki so se, če si pritisnil na gumb, odprla in zaprla. Tu notri so mladeniči lezli in trkali na zadnjo steno. To ni bilo nič drugega ko vrata v skrivno sobo dija-kov-želodarjev.
Tu so sedeli protestantski in katoliški dijaki pomešani, toda vsi Irci s svetlimi in močnimi, vodenosivimi očmi, na stolcih, zabojih, deskah in podnožkih in so opuščali dve stvari, ki sicer brez njih ne morejo živeti: ropotanje s težkimi čevlji in kajenje. In kakor šelest vetra je bilo to, kar se je od ust do ust izpreletavalo. Pa
so vendar govorili mogočne reci.
Vsakdo je pripovedoval, kakšnih tovarišev je pridobil, koliko denarja je nabral za revolucijsko blagajno, katere hiše je v Dublinu zanesljivo k stranki pritegnil. Bil je torej resnično radosten šelest in sladko, blaženo brnenje kakor v juniju pri
1 Duhovni oče, župnik.
čebelah, kadar z blestečimi, v solncu razgretimi krili brze k panju, da poneso cvetni prah v satovje, dočim kraljica z blestečimi očmi gleda, kako se bogastvo množi, in kaznuje, če katera leno prihaja, in se smehlja, če se je katera čez mero borila in naplenila. Tako je preizkušal Emmet svoje delavce, in prav do čudeža je dose-
cev ali sovraštva proti zatirancem od zadnjega zborovanja. Ti mladi in godni di-jački so vse oblezli, kjer je bilo kaj nasilja. Nič se jim ni izmuzi ijo. Nobena angleška kletev, noben irski krik. Kot teman oblak so se razlijale težke litanijc obtožb in vsi obrazi, pravkar še tako jasni, so se omračili.
Naša cesarska dvojica na Bulgarskem ; Cesarica Žita se pelje v spremstvu bolgarskega princa Cirila v kraljevi dvorec.
zalo, kako so se ga vsi potihem bali, odkrito pa in glasno ljubili, tako da bi bil šel vsakdo zanj v ogenj in vodo.
Po »delu« je prišla na vrsto »velika tožba«.
Emmet je moral — tega tovariši niso drugače trpeli — sedeti v edinem stolu tega prostora, kajpada starodavnem, krasno rezljanem naslonjaču. Pokonci je v njem sedel in njegove nategnjene, žlahtne roke
Po mali čumnati je zašuštelo lističev. Mnogo jih je potegnilo po tri in štiri iz žepov. Na njih je stalo natančno zazna-menjano z imeni in dnevom in podrobnostmi, kar so odkrili prijaznosti do zatiral-
so se vedno bolj vroče zapičale v levje glave naslonjal, čim večje in čim bolj srdite tožbe so se gnetle proti njegovemu sodnemu stolu. Njegov mali, debeli bratranec ali sluga ali njegova pručica ali kar
Naša cesarska dvojica na Bulgarskem: Župan v Sofiji sprejema visoke goste po starodavni slovanski navadi s kruhom in soljo.
v velikansko knjigo vneto zapisoval vse obravnave.
»In ti, Lowis Gernohting?« je zdaj izpodbujal Emmet veliko prijazneje rdeče-ličnega, toda boječega, okornega dečaka.
Ta je dolgo iskal po vseh šesterih žepih svoje obleke, izvlekel nazadnje papirnat trak — pravo trakuljo — iz odprtine na prsih in trudoma bral: » . . . Tekom treh ur ..stara žena in njen domnevni zet. .. in ... trije — domnevni ze ... zetovi sinčki . .. med njimi eden še . .. domneven dojenček ... in domnevna gospodinja ... nado-mestujoča domnevno umrlo mater... in ena mačka.. . . in tri kure ... in nič drugega kot voziček pohištva ... in . . . pri ničli. . .
in tri ure... in Corrady, šerif,- to dela!«
Emmet je ostro pazil in je raztrgani stavek hitro zase skrpal. Najemniško družino torej, ki ni mogla o pravem času plačati, so brez odloga pod kap postavili. Em-metova svetlordeča, tenka usta so postala še tanjša in še bolj rdeča, kot krvava preseka v obrazu in njegov rahli: »Tiho bodite!« se je slišal kot da bi z nožem zarezal. Zakaj okoliinokoli je skoz sobo curljal pritajen smeh in se je kmalu izpreme-nil v mrmranje in kruljenje, zakaj raskavo irsko grlo se za cel svet ne more potihem smejati. Le psiček pri Emmetovih nogah je hihikal kot poredna deklica.
»Kaj hočejo te kure in mačke in njih domnevni pravnuki in babice pri ničli?« je vprašal s svojim potepuškim in še nezlom-ljenim glasom.«
»Domnevno zmrzniti!« se je norčeval mlajši Corbet.
Zdaj je krohot že bolj polno ropotal po sobani. Zakaj dovtip je za Irca velika uteha, da si ga niti med mrežo in vislicami ne odreče.
Samo Emmet se ni smejal, in kakor hitro je debeli Goes to zagledal, se je takoj kar moč resno namrdnil in je prožil v
posmehljivce kritične poglede najhujše ostrosti. Emmet je pa pustil, da so se de-čaki nasmejali in je jecljavcu dobrohotno namignil, naj odstopi. Potrpežljivo je čakal, da je zadnje čečkanje tam zadaj v za-pisnikarskem kotičku zamrlo. Nato je dejal v svoji knežji ponaši brez najmanjega razburjenja:
»Pripiši, prijatelj Lersby, da je sv. Nikolaja dan, ko si Irci v zakurjeni sobi podarjajo sladko pecivo in lepa prazniška oblačila, piši, da je sv. Nikolaja dan šerif Corradi s Portstreeta vrgel iz hiše starčka in vdovca in tri otročiče in njih mačico in njih troje kur, ker niso mogli najemnine na minuto natančno plačati in da se ni držal
osemdnevnega postavnega odloga, ampak je sirote od poldneva do popoldanske malice v sneg posadil. In še to zapiši, da bi Anglija vse Irce rada tako z otoka pometala, tekom par ur — v morje ali v daljno, pusto kolonijo ali v večni led na sever-niku, da bi se sama in nasladno ugnezdila v naši stari, ljubi, slavni domači hiši. Prosim vas, ali naj se na to smejemo?<'
(Dalje.)
aiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii,
Razno.
HI!IIIIIHI1IIHIIIIIIIIIIIIIII[g
Ciril Jeglič.
Bedrich Smetana, slavni češki skladatelj, ki se je 1. 1868. z njegovo opero »Prodano nevesto" otvorila novodobna češka opera v češkem narodnem gledišču ..Narodnem divadlu". —• Ta opera je, docela zložena v slovanskem, češkem duhu, šla kot v slavnostnem izprevodu po celem svetu in postavila češki narod tudi glede glasbe v prvo vrsto kulturnih narodov.
Eden izmed mnogih.
Družine so sedele pri južini, le psi so zalajali, ko se je nenadoma prikazal pred vasjo. Star je bil, bosonog in kosmatega, ponižnega obraza, čez pleča je imel oprtano ohlapno vrečo f taki so berači in psi so vedeli takoj, da je prav, če zalajajo na njim.
Berač je obstal pod kozolcem, pogledal na trato, na lipo kraj nje, ter se ozrl po belih, prijaznih hišah. Ni ga bilo človeka od nikoder. Vendar se je odkril in z obema rokama dvignil, kar je bilo treba pokazati.
»Krpa na krpi, cunja na cunji — kaj je to ?« je zaklical s
pojočim, veselim glasom.
Suknja, ki so jo videli psi, je bila zares čudna: sestavljena iz nešteto kosov, zelena, črna in rumena, živih in obledelih barv, pol stara, pol nova, še nedodelana, a vsa starinska od premnogih krp in prišitkov; po hrbtu je bila zamazana od ilovnate zemlje, tuin-tam se je pa svetlikala, kakor polikana z maščobno prevlako; od nje je dehtel zoprn duh plesnivosti. Živali so se ogorčile, najsrboritejši. pinč je hlastnil z zobmi po fran-žastih škricih.
»Hop!« je mahnil berač, sme-joč se na ves glas. »Kaj, ti je všeč ? Krpa na krpi, cunja na cunji — le poglejte ! Dilidi, dilidi . . .« Spet se je ozrl na bele, prijazne hiše. A še zmerom ni bilo nikogar od nikoder. Zato se je nekoliko plašen približal prvemu pragu in razprostrl suknjo po tleh. Pa je pokukalo izza vrat rdečelično dekletce, z žlico v ustih. Berač se je močno obveselil in se ji je priklonil,
»Kje so pa oče?« Takrat se je brž prikazal hišni gospodar, mogočen, ponosit kmet; pred pragom je pljunil, nato se je nezaupno ozrl na prišleca. Malhar je pa vnovič pozdravil in roke so se mu tresle od veselega navdušenja.
»Krpa na krpi, cunja na cunji 1 Kdo, mislite, da jo je napravil ?«
je že bil, Harry Goes, dijaček prvega .letnika z neskončnim šopom rumenih kuštra-vih las, je sedel najraje poleg svojega star-šega in tako mogočnega bratranca na tleh in strmel proti tem ustom in temu očesu kot železo, prav kakor je pač kak prazno-veren, bojevit vojnik starih časov proti Marsu na nebu obračal upapolne poglede.
In zatelebani dvanajstletni dečko je mislil, da bo njegov visoki bratranec nekoč tako sedel med Anglijo in Irsko in sodil. In morje se ne bo genilo in zbornica
Dr. František Lad. Rieger,
veliki češki politik in predsednik odbora za zidanje „Narodnega divadla" 1. 1868.
lordov in prostakov še manj, celo noben kralj in noben general ne bo črhnil, če bo
Robert Emmet kot z brona vlit sedel in
britanske narode zaslišaval. Kot kralj kraljev in kot oče očetov bo ta lepi, strogi mladi zapovedovalec vsakomur pravico podelil. On, Harry, nedolžno dete, je potem pač položil svojo mehko deško roko pod noge svojega gospoda v neki brezmejni vdanosti in ponižni podvrženosti, kakor je mogoče le pri dvanajstletnem nasproti osenjnajstletnemu tovarišu in ki izgine kot pijanost ali pa se prenese na veliko človeštvo, če hoče človek pri tem zdrav ostati.
Toda komaj je Emmet psička zapazil, ga je nevoljen od sebe bacnil. In mali debeli Goes je bil nato nesrečen in je glo-bokoumno pretuhtaval, kako bi pač mogel najveličastneje za Emmeta in njegovo stvar umreti, s sijajem in polomom in solzami veselja.
»Ne čakajmo,« je dejal starejši Corbet, dolg, suh, hladen človek, »Tom seveda ne bo možbeseda.«
»Prišel bo,« je ugovarjal John Brown, najbolj bled in najbolj nervozen med vsemi.
»Ne,« je zdaj tudi mlajši Corbet pomagal, »Tom je prestrahopeten ali prelen!«
»Ali pa preveč katoliški!« se je norčeval Lersby,
»Tiho!« je Emmet rahlo zapovedal. »Ti pa, želodar Mac Walter, poročaj!«
»Bratje Merethi so prinesli dekanu pri
Sv. Frančišku desetino. — Vse sem videl. Bilo je voz ovsa in dva soda orehovega olja in vrečica puha,«
»Zapiši!« je zapovedoval Emmet čez ramo proti kotu v ozadju, kjer je gledalo okence proti vrtu na dvorišču in je kratkovidni Lersby na tleh poleg hlevne svetilke
»Hm!« se je odzval kmet malovažno.
»No, kaj menite ? Kdo je napravil to" lepo suknjico, a?«
»Ti že ne,« je odgovoril kmet.
»Kakopak! Jaz sem jo, na rokah sem jo sešill« Starec je poskočil na eno samo nogo, nato je klecnil na tla, razravnal ljubljeno odelo in obrazložil:
»Tako je. Moje nadležne roke so naredile to lepo suknjico. Pa nisem krojač — ej, kako bi n«^i bil ? Kdo drugi bi jo bil vrgel proč, takovo cunjo. Joj, kakšna cunja je to bila: luknja pri luknji! Jaz pa vse zašijem. Najdem raztrgan klobuk, razrežem in priši-jem . . . Ampak to da dela! Joj, celo leto bom še delal to suknjo, mojo suknjico . . . Poglejte, tukajle je zmanjkalo sukanca! In šivanke, ko se precej zlomijo . . .«
»Kam pa greš?«
»Kam?« se je začudil berač; kakor da mu je pregnala smeh žalostna skrb. Vstal je, strmeč pogledal kmeta in roka se je stegnila v redke, sive lase. Pa je pogledal še naokoli po belih, prijaznih hišah, kjer so že stale na pragih ženske in otroci ter smejoč se gledali nanj ...
»Dilidi, dilidi! Čakajo me, moram brž k njim . . .«
»Hm!« se je obrnil kmet. »Najbrž, da je neumen.«
Berač je pa pobral svoje reči ter stekel po kolovozu, kar so ga nesle noge.
»Že grem, prijateljčki moji, — dilidi!«
A kadar je dospel k hiši, je slednja bila zaprta in gluha. Pa je tekel naprej po kolovozu in, ko ga je že skrilo cvetoče drevje, se je še vedno čul pojoči, veseli glas: »Krpa na krpi, cunja na cunji: Kaj je to ? To je suknjiča, moja lepa suknjiča, dilidi . . .«
Zakaj hujšamo.
Ko srečujemo svoje znance na cesti, se prepričavamo od dne do dne, da hujšajo in pešajo. Zadovoljno zalit obraz je že prava redkost, celo otroci imajo nemirne, preplašene oči. Ne hujšajo pa
samo tisti, ki zares stradajo, hujšanje opazujemo tudi na onih, ki so se preskrbeli in se preskrbujejo, hujšanje pravzaprav ni toliko posledica pomanjkljive hrane, ampak posledica razburjanja in truda, ki je v zvezi s pridobivanjem današnjega kruha. Kakor v pradobi moramo uporabljati zvijačo, silo in vztrajnost, da si priborimo košček trdega kruha, in ko ga uživamo, vemo, da ga primanjkuje tisočim, in ko ga nesemo domov, se stega tisoč rok po njem.
Sedaj smo ljudje skoro kakor zverina. Ko vstane volk, ko se prespi lisica, se zbudi medved, mislijo samo na to, kako in kje bi dobili hrano za svoje mladiče, za sebe. Ta skrb izpolnjuje živalsko dušo popolnoma, ta skrb jo spremlja skozi vse življenje, pridružuje se ji tudi nevarnost na lovu. Zver ali žival, ki živi od lova, .se ne odebeli in ne živi dolgo. Lev, ki živi v puščavi in si lovi živež, dočaka 20 do 30 let; v jet-ništvu, kjer nima skrbi za živež, živi 60 do 70
Ob slavnostih v Pragi v letošnjem maju: češko-slo-vaško ženstvo v pestrih narodnih nošah pri vzprejemu gostov na Karlovem trgu.
let. Domača živina, ki dobiva svojo krmo redno in po potrebi, se odebeli in je mirnega značaja.
Ljudstva, ki žive od lova in ribarenja,
se ne odebele. TCulturni človek pa je bil pred svetovno vojno podoben kulturni^živali v hlevu. Skrbi za živež, vsaj takih kakor dandanes, ni bilo in tako se je redil človek kakor žival. Zdaj se začenja gospodinji dan s skrbjo: Kaj bomo danes jedli?
—	Ni masti, ni krompirja, ni moke, ni kruha. — Kdor je pogumen, vztrajen, kdor se ne sramuje in ni vesten in ima poln žep in polne roke, tak iztakne najbolj skrite vasi in privleče z dolgih utrudljivih in napornih roparskih poti svoj plen
—	ves čas v strahu, da mu ga
ne odvzamejo, kadar bo mislil, da ga ima že na varnem. Ta večni boj z zaprekami, ki jih nismo poznali poprej, težave, ki nam jih nudi vsak dan, žalitve, ki jih moramo požirati, to nas naredi podobne zverini, pračloveku, ki je živel od lova, med nevarnostmi. Tu nas sune redar, vesel svoje oblasti, tam nas zafrkne mlada prodajalka, tu zareži na nas uradnik kakor pes, tam nas prezira branjevka, mesar. Ko stopimo v prodajalno, stisnemo rame, sklonemo glavo in lovimo z očmi pogled mogoč-nikov, ki nam dele milosti za drag denar in lepo besedo. In to nas izmuči, to nam izrablja živce in nam suši mozeg. Navaditi se ne moremo nikakor na to, ne moremo ozdraveti, se umiriti, kajti vedno nove, posebno umne odredbe nas vsak čas razburjajo in tako pridemo in končno do popolnega pe-postajamo nezmožni bodisi za dušno ali telesno delo. Razburjenje, ki sledi dan za dnevom, je naš grobokop, vedno po-
do hujšanja šanja, zato
Izza slavnostnih dni v Pragi sredi letošnjega maja; češko-slovaška deca v slikoviti narodni noši.
gosteje slišimo o nagli smrti ljudi, človek pravzaprav ne umrje več, kar zgrudi" se in ga ni — dušo, življenje in moč življenja, mu je vzela že davno vojska, lačna krvopija, ki nam hoče izsesati poslednjo kapljico krvi.
Smes.
iiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiil
Dosledno.
Državni svetnik Simon je bil nekaj časa poslanik v Stokholmu, kjer je občeval z visoko gospodo, a se ni uklanjal vselej navadam, ki vladajo v takih krogih. Nekoč je bil povabljen pri sitni grofici Ličenski na čaj. Pri živahnem pogovoru se je izpozabil Simon tako, da je vzel sladkor s prsti namesto s kleščicami za sladkor. Grofica Ličenska se je namrdnila in je ukazala slugi, da odnese sladkor in naloži drugega. Simon je zastal za hip v svojem izvajanju o neki važni stvari, pa le za hip — govoril je naprej. Ko pa je končal, je vstal in izpil svoj čaj, stopil k oknu in vrgel dragoceno
Sprejem dr. Korošca na Vrhniki.
Dekleta v narodni noši pozdravljajo dr. Korošca pred Društvenim domom.
čašo skozi okno. Grofici ie pojasnil smehljaje: »Hotel sem Vam prihraniti trud, da bi ukazali slugi, da stori to, kajti če so umazali moji prsti sladkor, so moja usta še bolj umazala čašo.« Priklonil se je in odšel.
Lep svetopisemski izrek.
Neki duhovnik se je peljal po železnici. Med gosti je bila tudi neka gosposka ženska, ki je kar naprej z neslanimi opombami zasmehovala vero, samostane, duhovne itd. Duhovnik je molče skoz okno ogledoval okolico. Ker se le nič ni zmenil, ga je naravnost na-bodla; »Gospod župnik, to vas mora vendar zanimati, pa čisto nič ne rečete ?«
Duhovnik ji pa odvrne: »Ne utegnem, sem ravno mislil na lep svetopisemski rek v četrti knjigi Mozesovi, 22 vrsti.«
Dama radovedna: »In kako se ta izrek glasi, če smem vprašati ?«
Duhovnik: »Ko je oslica govorila, prerok molčal.«
Velik krohot med poslušalci in ženska kot preplašena lisica izginila v drug kupe.
Skrb za varstvo dostojanstva.
Znana Angležinja Lady Montague, ki je 1. 1716. obiskala dunajski cesarski dvor, pripoveduje sledečo dogodbico:
Dve plemeniti dami sta se s svojima še-sterovprežnima kočijama zadeli v neki zelo ozki ulici, da nista mogli ena mimo druge. Da bi svojemu dostojanstvu gotovo ne škodili,
se ni hotela nobena drugi umakniti, ampak sta trdovratno čakali druga proti drugi obrnjeni do dveh ponoči, ko je sam cesar poslal stražo, da je prevzetni prismodi z veliko težavo stran spravila.
Povabilo, ki se ne sprejme.
Trgovec v Quebecu, Anton Dorion, vdovec, je bil nevoljen, ko je dobil povabilo k novoletnemu obedu meščanov in je videl, da so povabili tudi njegovo rajnico ženo, dasi so
ie
ie
PRVI SLADOLED. — A.: Kaj si obnorel, da ješ toliko sladoleda? — B.: Sedaj ga še jem, kolikor hočem; ker bodo kmalu vpeljali izkaznice tudi za sladoled, ga bom jedel, kolikor ga bom — smel.
bili vsi meščani pred kratkim na njenem pogrebu. Dorion je odgovoril, da sprejme povabilo zase, da ga pa ne more sprejeti žena, ki se nahaja na drugem svetu. Drugo leto je vz-nevoljilo Doriona zopet povabilo, glaseče se na -njegovo rajnico ženo. Pisal je; »Jaz zase sem pripravljen udeležiti se prijaznega povabila, prosim pa, da oprostite mojo ženo, ker leži še vedno na pokopališču sv. Ane. Jako se bojim, da bi ne prišla na misel, da bi se še k meni vrnila, zato prosim, da bi jo črtali iz seznamka onih, ki jih mislite povabiti drugo leto.«
Ljubeznivi kralj.
Tomy Keller piše: Friderika Viljema I., pruskega kralja, ki je imel vedno meč ob boku in mogočno trstiko v roki, se je marsikateri njegov podložnik tako zelo bal, da se mu je — če le moč — izognil. Ko je nekoč neki jud pred njim bežal, je tekel za njim in ga
prašal, zakaj beži. Ko mu je jud dejal, da zato,
ker se ga tako boji, ga je kralj pretepel in ga zraven prijazno poučeval: »Ne bati se me, ampak ljubiti, ljubiti me morate!«
Svarilo. »Kaj? Oženiti se hočete, mladi mož? Svarim vas! Dajte si dopovedati! Jaz sem se štirikrat oženil — pa nikoli več!«
Pri sodišču. »Sicer nista s pričo nikoli skupaj zadela?« — »Pač, enkrat sem mu eno za uh prisolil.«
Pri ujetnikih. Vojaški stražnik (doma iz velikega letovišča): »V miru smo živeli od tujcev.« — Zamorec (iz dežele ljudožrcev): »Mi tudi!«
Najhujša kazen. Stražnik (pelje ponoči drhal pijancev): »Tako; samci greste z menoj v stražnico, oženjeni pa domov po svojo kazen.«
UTRINKI.
Domnevanje je seme obrekovanja.
Marsikateri pisatelj toliko piše, da ne utegne misliti.
Skaza in mojster sta si v tem enaka, da se nobeden pravil ne drži.
je sr< dstvo, ki po-t-ramuaol mlaja rast las, tako da rdeti, svetli in osiveli lasje in brada dobijo trajno temno barvo. Ena steklenica s poštnino vred K 3*25, po povzetju stane 45 vin. veC.		1
	Rydyol naredi nežno Učinkuje Čudovito! - Ena stek poštnino K 2-4i>, povzetje 55	da lica rdeča. enica s in. veC.
Naroča se pri: JAN GBOLICH, drogerija „Engel", BRNO št. 365, Moravsko.