Sv. Frančišek pri jaslicah DECEMBER Reqistered at the S.P.O.. Sydney, for transmission by post as a penodical. :♦; .♦; »; >; '♦I >; MISLI t. ♦; ♦; ♦; ;♦; ;♦; ;♦; ♦; >: :♦: >1 >; ;♦; ;♦; >; >; ♦; i >1 ♦; ♦; ♦ ♦: i (Thought«) Mesečnik za versko in kulturno iivljenjt Slovencev v Avstraliji v Us anovljen let« 1952 ★ Ui ^juje in uprovlja P. ISernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper. Tel.: FM 1525 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Bunvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 ZA BOŽIČNO DARILO KAKOR NALAŠČ! Kaj bi dal, kaj bi dala prijatelju, prijateljici? Ugibaš, pa se ne moreš odločiti. Preberi naslednje vrstice! Težko najdeš kaj lepšega in primernejšega, kot je prkrasna knjiga — pol nabožno berilo, pol molitvenik: ZDRAVA MARIJA MILOSTI POLNA . Knjigo je priredil profesor dr. Filip Žakelj v Argentini. Povsod so jo z navdušenjem sprejeli in prireditelj prejema polno čestitk. Ima ta knjiga blizu 1200 strani, pa na tako finem papirju, da ji je še vedno žepna oblika. Vse je v njej zbrano, kar je Marijino če-ščenje med Slovenci dobrega rodilo v dolgih letih domače zgodovine- Cena je vzorno vezani knjigi z rdečo obrezo £2-10-0 z zlato obrezo pa £ 3-0-0. Dobiti jo je pri vseh štirih slov. duhovnikih v Avstraliji. Lahko se plačuje na obroke. Nikomur ne bo žal, če si jo nabavi. Težko boste svoje drage bolj razveselili za BOŽIČ, kot če jim naročite in darujete to knjigo. Obenem boste napravili lepo delo v čast naši ljubljeni nebeški MATERI' NADALJE PRIPOROČAMO: MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1-0-0 (2 šil. poštnina). A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knjiga je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo lepa zgovodinska knjiga stane £ 1-0-0. RICCIOTTI: Življenje Jezusovo. Izdala Mohorjeva v Celovcu kot izredno izdanje svojih knjig. Svetovno priznano odlično delo. — Cena £ 2-10-0 in poštnina 2 šil. ZAKLJUČUJEMO DVANAJSTI LETNIK “MISLI” S pričujoče številko smo prišli do konca dvanajstega leta, odkar izhaja naš list. Ni posebno veliko, nekaj pa le pomeni. Zato ne bomo obračali pogledov v preteklost, vrzimo jih rajši proti novemu letniku. Saj v vsakem zaključku letn/ka vidimo samo mejnik na naši poti, ne pa znak za trkanje na junaške prsi. Vemo namreč eno: Brez sodelovanja in podpiranja od strani prijateljev in naročnikov — plačujočih! — bi bilo lista že zdavnaj konec. Hvala vam! Sredi januarja 1964 — če Bog da — boste prejeli prvo številko 13. letnika. Poprej — okoli novega leta — boste prejeli BARAGOV KOLEDARČEK za leto 1964 — prestopno leto — in pisma z vabilom na naročbo ter kuverte za obnovo naročnine. Tako pač kot vsako leto. LEPO STE NAPROŠENI, da naročnino čim- prej poravnate — nekateri tudi za nazaj! — in sicer NE s pošiljanjem gotovine, ampak napravite ček ali Money Order. Pošta se sicer zelo trudi, da bi dognala, zakaj so naša pisma izginjala, toda *e vedno se lahko zgodi. Vendar, če ni v njih got°~ vina, si tat ne more opomoči. Najbolje pa napravite, če daste naročnino OSEBNO duhovniku, ko vas obišče ali se drugam® z njim srečate — katerikoli slovenski je — venda* v kuverti in z izpolnjenim listkom, ki vse potrebno pove. Vsak bo rad oddal naprej in bo varno dospelo. Zadnje tri mesece je prišla samo ena pritožb® — iz Canberre — da se je pismo izgubilo. Up**ava je pa prejela tako malo naročnine, da je ka»* čudno in vzbuja sum, da se je vendar kaj pošiljk izgubilo. Če je kdo poslal, pa ni dobil v teku ene* ga tedna potrdilnice, je znak, da nekaj ni v redu« Kogar to zadene, naj se čimprej oglasi in naved« čas in način svoje pošiljke. Uprava liita MISLI LETO XII. DECEMBER, 1063 ŠTEV. 13. IN SPET JE MED NAMI BOŽIČ “KEK ZANJU NI BILO PROSTORA” Tiste dni je od cesarja Avgusta izšlo povelje, »aj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvo-rojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker *anju ni bilo prostora v prenočišču. (Luka, 2,1 -7) Cesar Avgust se ni niti trohico zavedal, kako važno je bilo za vso bodočnost njegovo povelje, naj “se popiše ves svet”. Težko si mislimo, kako bi mogel biti brez tega povelja Jezus rojen v Betlehemu. Pa po prerokbah je moral biti rojen prav tam. Cesar je mislil, da je on tisti, ki vlada svet, nič ni slutil, da se vse višji Vladar poslužuje njega — kaj malo vrednega orodja — da izvede svoje velike načrte. Bridko težko potovanje iz Nazareta v Betlehem je pomenilo začetek novga časa za ves človeški rod. In še to: Ni bilo prostora zanju v prenočišču. Tudi za Dete ne. Pa je vendar prav ta okolnost pokazala, kako zares je Sin božji postal človek in kako je človeku olajšano — dati Mu prostora v srcu z vero in ljubeznijo. IN VENDAR: “VELIKO VESELJE” V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v meslu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje; Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. (Luka 2, 8-14) Ob poslušanju besed iz angelskih ust radi obvisimo na drugi polovici izreka in v ušesih nam odmeva: Mir . . . mir! In se čudimo, zakaj je še po dva tisoč letih tako malo miru. Morda spadamo med tiste, ki besede nebeških angelov smešijo in pravijo: Prenehajte že enkrat s ponavljanjem teh tako imenovanih “božičnih besed”, ko vidite, da nimajo smisla! Mir, mir — kakšen mir neki? Pa so angeli poprej nekaj drugega izrekli ali celo zapeli — slavo Bogu na višavah! šele potem so spregovorili o miru. Ne, ne! Ne kaže nam prenehati s ponavljanjem angelskih besed, nasprotno!1 čim bolj išče svet mir na svojo roko in pozablja na “slavo Bogu”, toliko bolj je potrebno, da nam angeli spet in spet zapojejo božični pozdrav! A VE MARIA P. Rudolf OFM P. RUDOLF PIVKO — zaiel je bil s prave poti, pa se je vrnil. Milost božja ga je verno zasledovala. Moral je pa skozi hudo trpljenje, da je spet spregledal. Hvala Bogu za vse! V blag spomin na rajnika, ki si je svoj čas pridobil veliko prijateljev med avstralskimi Slovenci, objavljamo izpod njegovega peresa, kar je doživljal na Kitajskem za božič 1951 in dve leti pozneje objavil v ameriškem listu AVE MARIA. Tak človek ni mogel biti gluh za božji klic k vrnitvi. To boste priznali vsi, ki boste brali. In potem zmolite zanj ocena«... — Ur. P. JOŽEF, EDEN NAŠIH MISIJONARJEV, je pripravljal jaslice za kapelico v sestrski hiši, da bo na sveti večer čim več domačnosti in veselju. Kako bodo potekli ti dnevi? Rdeči — komunisti — so se te dni še bolj zanimali za nas — misijonarje in sestre. Vedno so spraševali po p. Jožefu. Radi bi vedeli, kaj ta človek pripravlja in zbija v kleti. - Sestra Ivana je pometala in pospravljala pred hišo. Dve dekleti sta prihajali proti njej, nekdanji naši siroti, a zdaj poročeni na deželi. Srce jima je trepetalo, kajti straža rdečih ju ni smela opaziti. Sestra ju je potegnila v kuhinjo in radost jima je igrala v očeh, ko sta bili po dolgem času spet med nami. Prišli sta sprejeti sv. zakramente za božične praznike. P. David ju je spovedal kar v kuhinji in jima nato podelil sv. obhajilo v kapelici v prvem nadstropju. A že so rdeči pri kuhinjskih vratih spraševali zanju. “Dve dekleti sta prišli, smo zvedeli. Kje sta? Revolucionarni odbor narodne cerkve ju kliče. Na policijo morata z nami ...” Onidve sta pa klečali v kapelici z betlehemskim Detetom v srcu. Nista se ustrašili vabila na policijo, saj pojde Jezus z njima. Kolika sreča, kolik mir v božji ljubezni! Odpeljali so ju . . . ■k Pral sem solato pred našo kuhinjo, ko je p*1* hajala gruča rdečih vojakov. Ustavili so se in s® počasi približali. “Kaj vi še molite?” so me spraševali. “Zakaj ne, tovariš? Glej, vi morate vsak dan na zboru zapeti nekaj pesmi v čast vašim revolu* cionarnim voditeljem, mi pa molimo in častimo Be' beškega Očeta nas vseh”, se je glasil moj odgovor “Saj ni Boga, kje ste ga pa videli? Mi smo g* odpravili . . . Močni smo, pregnali smo nacionalno vojsko, praznoverje smo zatrli, nebo se nam klanj*-Še dež znamo delati, kaj še niste slišali?” Nisem se dal ugnati. “Lepo, tovariš! čemu pa štejete leto 1951 od leta Gospodovega rojstva dozdaj? čemu ste spre' jeli to štetje, če Jezus sploh živel ni? Ali si Marxa ali Stalina? In vendar verjameš, da je živel Marx in da živi Stalin. Tudi tvoje pameti ne vidu11 in vendar upam, da jo imaš ... Vi imate mitinge 111 zborovanja, mi se pa zbiramo v cerkvi pri Bo* gu . . . ” Bili so v zadregi. “Pojdimo, tovariši ...” In odšli so. Jaz pa sem se spravil k lupljeni** krompirja, ki ga je zjutraj na našem vrtu nakopa* p Jožef. Mimogredoči šolarji so se čudili.” Tako lep krompir! Ste ga sami pridelali? V mestu **• dobiti takega.” Občudovali so naše delo in vztrajnost. Toda ž* se je bližala nova gruča vojakov. Radi bi videli i>»' šo cerkvico. “Tu doli je ni več. Vojaki ste jo zasedli in kj' vate v njej. V sestrski hiši imamo skromno kapel*' co, če jo hočete videti.” A že je padlo vprašanje: “Zakaj ne greste domov?” “Zakaj pa ti ne greš domov?” sem skočil fan* tu v besedo, da mu je sapa zastala. “Jaz sem postal revolucionar. Delam za revolucijo ”, se je končno znašel. “Jaz sem pa duhovnik in misijonar. Delam duše tvojega ljudstva. Kot si ti dobil povelje, da moraš biti tu, tako tudi jaz. Če te pošljejo drugam, moraš iti. Jaz tudi. Ta bi bila lepa, da bi mi sami odšli in bi se nam vi smejali: Glejte, bojijo se nas! Kaj ne bi bilo tako?” Nerodno jim je bilo in obrnili so pogovor drugam. “Kje imaš pa ženo in otroke?” “Nimam denarja, da bi jih vzdrževal,” sem se hitro pošalil, da so se vsi smejali. Nato sem jim razložil, da katoliški duhovniki nimamo žena in otrok. Neverjetno se jim je zdelo. Pa sem jim 3e rekel: “Kaj ni bolje tako, tovariši? Poglejte, koliko bi imel skrbi . . . Tako pa sem sam in imam skrb le za vernike. Ti so moja družina. Kako težko bi bilo za ženo in otroke v teh časih: zapori, kamenjanje, morda smrt.” Popravljali so si v nerodnosti čepiice in odšli po hribu. ★ Nato sem začel v kuhinji pripravljati krompirjev golaž. Za sveti večer mora biti kaj boljšega. V mraku sta se vrnili bolničarki našega dispanzerja, ki sta v mestu nakupili nekaj drobnarij za ostale sestrske varovanke. Prinesli sta božične pozdrave od mnogih. Kako radi bi prišli k nam ta večer, toda . . . Upihnil sem lučko v kuhinji. Vsi so pomagali pripraviti mizo. Posedli smo k skromni svetonočni večerji. Spominjali smo se prejšnjih svetih večerov in zahvalili Boga za nocojšnjega. Naenkrat so se odprla vrata in prišli sta še Alojzija in Tereza. Prinesli sta božične pozdrave od sester: potičko z Jezuščkom. Hiteli sta praviti, kako lepe jaslice je za kapelico napravil p. Jožef. Že več skupin vojakov jih je občudovalo. Le to jima je hudo, ker ne bo polnočnice. Stroga prepoved. Pa sprejmimo od Gospoda tudi to žrtev . . . ★ Pozno zvečer sem Alojzijo in Terezo pospremil za našo hišo proti sestrski, kjer so nas s sestrami čakala že tudi ostala dekleta. Spravili smo se k jaslicam in zapeli vedno osrečujočo božično: Sveta noč, blažena noč . . . Otroški obrazki so žareli v svetem veselju. Tokrat so dekleta še bolj razumela globino božjega učlovečenja. Nobene ni bilo med njimi — od štiriletne Barbare do sedemnajstletne Tereze — ki bi še ne bila doprinesla težke žrtve javne izpovedi vere v Njegovo božanstvo ter zaradi tega očitno sramotenje, pretepanje in zapor. Zmolili smo nekaj zdravamarij za vse, ki bi bi>i radi med nami, pa niso mogli; potem za vse v ječi, za vse pobite, za vse zašle in za vse, ki preganjajo in sovražijo božje Dete. Blagoslovil sem jih, nato pa smo posedli okoli kitajske pečke in pili topli čaj. Mlajše so razkazovale, kaj jim je Jezušček prinesel : tej copatke, oni oblekco, tretji nekaj sladkarij . . . Skromni darovi, ki so jih kljub pomanjkanju skrbno pripravile naše dobre sestre. Iz lastnih oblek, ki so bile “odveč”, so sešile nekaj “novega” za svoje sirote. To je bilo veselja! (Druga polovica v januarju 1964. — Ur.) t P. RUDOLF PIVKO OFM Umrl je v bolnišnici dne 26. okt. 1963 ob 8 zvečer. Več kot leto dni dolga rakova bolezen mu je izpila v«e moči. Silno trpljenje je prenašal vdano in brez tožbe. Bil je ipravljen z Bogom in Cerkvijo. P. Odilo, ki je ob bližajočem »e smrtnem boju ostajal pri njem dolge ure, poroča: Vznemirjen je bil zaradi .svoje preteklosti in bilo mu je silno žal. Prosil je, naj mu vsi odpustimo vsak pogrešen korak in pohujšanje, ki ga je dajal. Želel je umreti kot duhovnik in frančiškan. Prosil je za spomin v molitvah in zlasti pri sv. obhajilih. Izdihnil je popolnoma vdan, zaupajoč v božje usmiljenje. Sv. mašo zadušnico je opravil p. Odilo v cerkvi Katimske Gospe v predmestju Oaringbah v četrtek 28. nov. Pogreb se je vršil na frančiškanskem pokopališču Waverley. Naj počiva v božjem miru! SVETEGA METODA zadnja leta in smrt SPOMLADI LETA 874 JE SVETOPOLK po svojih poslancih sklenil mir z nemškim kraljem Ludovikom ter postal neodvisen vladar močne slovanske države. Mož brez načel, kot je bil, se pa ni zavzel za delovanje nadškofa Metoda, ampak je v svoji slepoti spet odprl nemškim duhovnikom in drugim zaupnikom nemškega kralja pot na Moravsko. Ti so svojo svobodo temeljito izkoristili. Rovarili so zoper Metoda, kjer so količkaj mogli, Svetopolka pa docela ujeli v svoje mreže. Raznesli so lažnjivo — ali vsaj nedokazano — trditev, da je papež Janez nekaj let poprej slovansko bogslu-žje prepovedal, torej se Metod papežu upira. Metodu se je sicer posrečilo, da je spreobrnil h krčan-stvu češkega vojvodo Borivoja, njegovo ženo Ljudmilo in več ondotnih velikašev, Svetopolk je pa ostal še nadalje bolj pogan kot kristjan. Nikoli ni pokazal pripravljenosti, da bi Metoda branil zoper napade, čeprav je vedel, da so ga pri samem papežu obdolžili krivoverstva. Na drugi strani se je pa sam hlinil Rimu in se delal zaščitelja pravovernosti. Leta 879. je na čelo Metodovih nasprotnikov stopil najnevarnejši spletkar, neruski duhovnik Vihing, pravi nemški “petokolonee”. Vihing je bil tako prepričan o bližnjem Metodovem porazu, da se je začel sam potegovati za čast in oblast moravskega nadškofa. Svetopolk je pa tudi kar naprej igral tako nizkotno vlogo, da mu ni bilo za nič drugega, samo da sebe obdrži na oblasti. V Rim so prihajala taka zmešana poročila, da je papež končno poklical Metoda k sebi v Rim. Naj sam pojasni ves položaj in se zagovarja. Metod je nastopil pot v Rim spomladi leta 880. Spremljal ga je Svetopolkov svetovalec Zemižizn. Nič svojih prijateljev in podpornikov ni mogel vza-ti s seboj. Ni čudno, da so njegovi nasprotniki s Svetopolkom vred že vnaprej verjeli v njegovo obsodbo na najvišjem mestu cerkvene vlade. V tej veri je potoval takoj za Metodom v Rim tudi Vihing, trdno prepričan, da se bo vrnil kot nadškof. Popolno zadoščenje Metodu Metod se je pred papežem vseh obdolžitev sijajno opravičil. Papež mu je dal popolno zadoščenje. O tem je pisal Svetopolku približno tako: “Vpričo naših bratov škofov smo preiskali, če Metod tako veruje, kakor uči rimska Cerkev in šest vesoljnih cerkvenih zborov. Spoznali .»m®« je v vseh cerkvenih naukih in opravilih pravoveren-Ukazujemo, da ga s častjo in spoštovanjem sprej' mete za svojega nadškofa. “Duhovnika Vihinga, ki si ga nam poslal, smo posvetili za škofa cerkve v Nitri; ukazujemo mUi da mora biti v vsem pokoren svojemu nadškofu . • • Slednjič po pravici hvalimo slovanske pismenke *n ukazujemo, naj .se v tem jeziku slavi Gospod Kristus. Ne nasprotuje zdravi veri mašo ali vsa bogoslužna opravila peti v istem slovanskem je*1" ku . . . če pa tebi in tvojim velikašem bolj ugaj3 poslušati latinsko mašo, ukazujemo, da se tebi ma-šuje latinsko.” Vihinga je papež posvetil v škofa pač samo zaradi tega, ker je hotel Svetopolku vsaj deloma ustreči. Prav tako Metod ni nasprotoval. Spravljiv« kot je bil, je želel imeti mir s Svetopolkom. Upal je, da bo novi škof ubogal papeža in izkazoval pokorščino nadškofu. Sicer je pa papež poleg drugega ukazal Svetopolku, naj vse nepokorne duhovnike izžene iz svoje kraljevine. Žal, papež in Metod, pa tudi sam Svetopolk niso še poznali pravega značaja Vihingovega ,n nizkotnosti, ki jih je bil zmožen. Vihingova nesramna drznost Po slovesu od papeža se je Metod še pomudil v Rimu, kjer se je sešel z davnimi prijatelji. P°~ tem pa preko Dalmacije odpotoval nazaj na Moravsko. S seboj je imel pismo za Svetopolka. Vihinf? je pa takoj po škofovski posvetitvi odhitel domov po najkrajši poti in seveda dospel k Svetopolku pred Metodom. Kralju Svetopolku in njegovim tiu' dem je pokazal in prebral papeževo pismo, ki P8 ni bilo papeževo, ampak ga je Vihing gladko P°' naredil. Vso hvalo, ki jo je papež napisal za Me' toda, je Vihing tako obrnil, da je letela nanj, vs® grožnje, ki jih je papež naperil zoper one, ki k' bili Metodu nepokorni, je obrnil sebi v prid. tem ponarejenim pismom je napravil veliko zmeS" njav in Moravni niso vedeli, pri čem so. Začeli so verjeti, da Metoda zato tako dolgo ni, ker se spl° ne sme vrniti na svojo nadškofijsko stolico. Ko se je Metod le vrnil in pokazal pravo Pa' peževo pismo, je bila zmešnjava še večja. Kat moral končno spletkarski Vihing zapustiti Moravsko. Ker sta se pa po enem letu Svetopolk in Ar-nulf spet spravila, se je Vihingu ponovno1 odprla Pot za spletkarjenje — čeprav iz daljave. Metodova smrt. Nadškof Metod je želel pred smrtjo, o kateri je čutil, da se mu bliža, cerkvene zadeve na Mo-ravskm kolikor mogoče urediti, da bi po njegovi smrti ne prišlo do prevelikih zmed. Imel je pravico odstraniti in izobčiti vse upornike, ki so po Vihingovem odhodu ostali v deželi in nagajali. To je tudi res storil in tako skušal spraviti cerkveno upravo v primeren red. Vsaj do neke mere se mu je to posrečilo. V starem Metodovem življenjepisu beremo o njegovi pripravi na smrt: “Tako je tek dokončal, vero ohranil in pričakoval venec pravice. In ker je bil tako ljub Bogu, se je začel približevati čas, da prejme mir od trpljenja in za mnogoteri trud plačilo. Vprašali so ga pa nekoč: Koga spoznaš od svojih učencev, častiti oče in učitelj, da bi ti bil naslednik v tvoji učiteljski službi? Pokazal pa jim je enega izmed zvestih učencev, imenovanega Gorazd, rekoč: Ta je vaše dežele svoboden mož, pa dobro učen v latinskih knjigah, pravoveren. To bodi božja volja m vaša ljubezen, kakor tudi moja.” Na cvetno nedeljo, 4. aprila 885, se je zbralo vse ljudstvo. In šel je v cerkev, čeprav obnemogel, blagoslovil vse in rekel: Varujte me, otroci, do tretjega dne. Tako se je tudi zgodilo. Ko se je svital tretji dan — torek 6. aprila, je še rekel: V troje roke, Gospod, izročam svojo dušo. In na duhovniških rokah je umrl. Posmrtnica sv. Metodu. Stari življenjepisec zaključuje svoje poročilo s temi besedami: “Njegovi učenci pa so ga dali v rakev in mu dostojno čast skazali in opravili cerkveno opravilo latinsko in grško in slovensko ter ga položili v grob v stolni cerkvi. In pridružil se je svojim očetom ?n patriarhom in prerokom in apostolom, učiteljem in mučencem. Ljudje pa, neštevilni zbrani narod, so ga spremljali s večami, objokujoč dobrega učitelja in pastirja, moški in ženske, mali in veliki, bogati in ubogi, svobodni in sužnji, vdove in sirote, tujci in domačini, bolni in zdravi, njega, ki je bil vsem vse, da bi vse pridobil. Ti pa, sveta in častitljiva glava, z višav se s svojimi molitvami oziraj na nas, ki tebe želimo. Reši svoje učence vsake nevarnosti in širi pravi nauk, a krive vere preganjaj, da dostojno našega zvanja živimo tukaj in se snidemo s teboj, tvoja čreda, na desnici Kristusa Boga našega in od njega prejmemo večno življenje. Njemu namreč je slava in čast v veke vekov. Amen!’' STO PETDESET IN ENO LETO BILO JE V LETU 1812. Takrat so na Nemškem živeli razni “romantiki”, med njimi brata Friedrich in August Wilhelm Schlegel. Imela sta dovolj nemška imena, da ni treba razlagati, odkod sta se vzela. Da, imela sta nemško ime, nemško kri, nemško vzgojo — ne pa razvpitega nemškega šovinizma! Friedrich Schlegel je imel leta 1812 na Dunaju znamenit govor o ljubezni do naroda in domovine, ki naj velja za vse ljudi, ne samo za kakšne Nemce ali druge bolj “izvoljene” narode. Lino Legiša piše o tem v svojem obširnem delu Zgodovina slovenskega slovstva (Ljubljana 1959): “Govoril je o ljubezni do domovine, o narodnem izročilu, ki mora biti narodu najdražje, in o jeziku, ki da je največja in najbolj značilna stvar, kar jih človek ima. Vsak samostojen narod ima pravico do svoje literature in najhujše barbarstvo je, če zatiraš jezik kakega naroda in mu zapiraš pot do višje izobrazbe. Samo kriva vera je, da »e zanemarjen in neznan jazik ne da spopolniti. Duševna izobrazba v tujem jeziku je zmerom nekaj barbarskega. Narod, ki trpi, da podivja njegov jezik, mora podivjati tudi sam. Če si ga pa da vzeti, izgubi zadnjo oporo svoje duhovne samostojnosti in preneha bivati”. Če bi človek videl samo besede, pa ne zraven zapisano, kdo jih je govoril, bi nehote mislil, d• >■ knjige so tekle iz tiskarn kot vino iz soda. Ob kaki VOŠČILA >; moderni povesti bi današnji človek rekel, da je Juv- J IJi čičev Jurij Kozjak komaj še upoštevanja vreden ijš :♦! — pač otrok svojega časa. vsem zvestim naročnikom, dopisnikom, -J Do neke mere je to kar res. Za takratne ča- .. v , , V podpornikom in prijateljem pošiljajo se je pa povest pomenila čudovit napredek v slo- ,♦< venski literaturi. Spomniti se moramo, da je v tis- S naše in vaše MISLI tih časih slovenski človek poznal komaj eno ali dve >i izvirni povesti za celo knjigo. Ena je bila Cigler- Se- jeva “Sreča v neserči” iz leta 1836, druga Levsti- IZ MOJIH SPOMINOV Ivan Štrucelj, W.A. Nekaj ODLOMKOV IZ MOJEGA življenjskega potovanja bom položil na papir. Bilo je nekako proti koncu prve svetovne vojne. Naša družina je bila menda med najbolj revnimi v vasi. Oče je bil že kakih pet let v Ameriki, kjer mu pa sreča ni bila najbolj mila. Poročal nam je, da zaradi hudega revmatizma skoro stalno leži v bolnišnici. Mama in jaz z nekoliko starejšim bratom smo živeli v hudem pomanjkanju. Tudi znana “španska" nam ni prizanesla, Posebno mama je bila jako bolna, tako tudi jaz, brat pa skoraj nič. Tako smo pretolkli tiste čase v veliki i-evščini, dokler se ni vrnil oče in prinesel s seboj kljub vsemu — nekaj dolarjev. Tiste zime pred očetovim povratkom ne bom zlepa pozabil. Vsi trije smo se stiskali na veliki krušni peči, ki je pa vse premalo grela. To je bilo večer za večerom. Tolažbo smo iskali v molitvi. Mati je navadno pristavila poseben očenaš, da bi se oče vrnil iz Amerike. Včasih nmaa je pela tudi lepe starinske pesmi. Ena tistih mi je prav dobro ostala v spominu. Naj jo napišem: Lansko leto sem se ženil, eno mlado sem izbral. Letos mi je pa umrla, sam BOG večni jo je vzel. Drugega mi ni pustila, kakor sinčka majhnega. Sinček še ne more jesti, treba ga bi nadojit. Oh, tja pojdem na žegnan britof, poklenil bom na zelen grob: “Vstan se gor, preljuba žena, da mi sinčka podojiš!” Le pojd domov, preljubi Francelj, saj tvoj sinček sladko spi. Marija ga je nahranila, angelci zazibali. Torej tako smo životarili proti koncu svetovne vojne — prve — v molitvi večkrat lačni, peč dostikrat premrzla. Nekega dne je šla mama v mesto, kakih 5 km oddaljeno. Bil je poletni čas. Z bratom Jožetom sva ostala sama doma. Začelo se je pripravljati na nevihto. Strašno je grmelo in se bliskalo. Z bratom sva se bala za mamo. Šla sva na vrt, ker še ni bilo dežja. Gledava v smeri mesta, odkoder naj bi prišla mama. V isti smeri je bilo tudi vaško razpotje s križem Odrešenikovim. Ko tako gledava in čakava mame, se pol neba močno razsvetli. Ravno nad križem sva videla na nebu svetlo dete. Nisva videla oči, ust, niti prstov, lepo se je pa videla glava, vrat, trup in noge. To videnje je ostalo delj 'kot blisk sam, nekako tako dolgo, da bi naštel do deset. Oba z bratom sva videla in drug drugega spraševala: Ali vidiš, kaj je na nebu? Ko se je vrnila mama iz mesta, sva ji pravila, kaj se je videlo na nebu. Rekla nama je, da sva gotovo videla Jezuščka in da to pomeni uslišan je naših molitev. Privila naju je k sebi in poljubljala, zraven pa pretakala solze. Res je bilo kmalu potem konec vojne in oče se je vrnil iz Amerike. Revmatizem si je ozdravil s koprivami in ostal zdrav. Tu naj še pripomnim, da je moj oče naročil mašo, ko je bil še mlad fant, da bi nikoli ne bil vojak in da bi mu ne bilo treba v kaki vojni pobijati ljudi. Drugi fantje so se mu smejali in se norčevali iz njega. No, res ni bil nikoli vojak. Njegovi vrstniki so bili med vojno na raznih frontah avstrijske vojske. Mnogi so padli, drugi so se vrnili domov z raznimi boleznimi in poškodbami. Naš oče pa je prebil vojno v Ameriki. Čeprav je imel dosti težav, vojna mu je prizanesla. Zdaj je oče že mrtev, umrl je zadet od srčne kapi. Mati pa še živi in je pri svojem 75. letu še kar zdrava in trdna. Ko sem videl tisto prikazen, na nebu, mi je bilo komaj šest let, vendar lahko rečem, da jo je bilo razločno videti, pa naj kdo reče to ali ono. Očetu in materi pa lepa hvala za dobro vzgojo, ki sta jo dala nam otrokom. Bilo nas je devet. Veliko trpljenja sta prestala, ljubi Bog jima povrni na tem in na onem svetu! Ob spominu na božično razsvetljeni go-riški grad pošiljam rojakom doma in poznanim v zamejstvu iskrena božična voščila. Lucijan Mozetič “LEI ZVEZDICE BOŽJE” uglasbil Leopold Belar TA PESEM JE BREZ DVOMA med najbolj priljubljenimi božičnimi popevkami, kjerkoli na svetu se obhaja slovenski božič, če bi se ne oglašala kar hitro za svetovno znano “Sveta noč, blažena noč”, bi slovenskemu božičevanju nekaj manjkalo. Josip Lavtižar je zapisal: “Belar je dal pesnikovim besedam tako vzneseno melodijo, da se vsak, ki jo sliši, pridruži kar hipoma s svojim glasom skupnemu zboru. Posrečila se mu je tako, da jo prepevajo po vseh cerkvah.’’ V vseh pesmaricah je zapisano pod naslovom te pesmi: Leopold Belar. Kdo je bil ta mož? Rodila ga je živosrebrna Idrija, kjer je prišel na svet 27. oktobra 1828. Oče mu je bil rudarski paznik. Ko je deček začel hoditi v šolo, ga je oče takoj spodbujal, naj se uči petja in glasbe. Lavtižar piše, da so Idrijčani podedovali pevski talent od Čehov, ki so se v 15. stoletju v dokajšnjem številu naseljevali v Idriji. Ko je naš Leopold hodil v domačo šolo, so imeli v Idriji organista in pevskega učitelja, ki je slovel daleč naokoli. Ime mu je bilo Anton Krašnar. V njegovo pevsko in glasbeno šolo je prišel tudi Leopold Belar. Poleg petja se je najbolj oprijel igranja na gosli. Pridobil si je v tem godalu tako spretnost, da je v ve- liko zabavo poslušalcev včasih položil gosili na hrbet in zaigral poskočnico, da so se ljudje čudili- Po dovršeni domači šoli ga je oče poslal v ljubljansko učiteljsko pripravnico, da bi se posvetil učiteljskemu poklicu, šolo je dobro izdelal. Učiteljeval je v krajih: Cerknica, Trnovo na Notranjskem, Borovnica in Brezovica pri Ljubljani-Končno je bil prestavljen v Ljubljano in je tam ze-lo uspešno deloval vse do svoje smrti leta 1899. Odločilna za Belarja je bila učiteljska služba v Trnovem (pri Ilirski Bistrici.) Da ni bival v Trnovem, bi najbrž bilo njegovo ime že pozabljeno. Tam se je namreč seznanil s skladateljem Mirosl&' vom Vilharjem, ki ga je vabil k sebi “na Kalc” in mu igral ter pel svoje skladbe. Belar je bil glasbe* no zelo nadarjen, ni mu pa do takrat prihajalo na misel, da bi tudi sam “pisal note”. V dražbi z Vilharjem se mu je pa zbudila žilica in in kmalu se je lotil dela. Ostal je sicer pri bolj drobnih skladbah, zadel je pa tako dobro, da je najti po raznih pesmaricah še dandanes najmanj 50 splošno priznanih skladb, večinoma cerkvenih. V Ljubljani se je pridružil cecilijanskemu gibanju in z veliko vnemo vodil cerkveno petje pri sv. Jakobu, pa tudi več svetnih zborov. Isti Lavtižar piše o njem: “Glasba je bila Leopoldu Belarju priljublj**1* prav do konca dni. Z njo se je bavil do smrti. V zadnjih trenutkih življenja je pri skaljeni zavesti še pel Marijino pesem in dajal z roko takt, dokle* ni popolnoma oslabel in izdihnil dušo. Ljubija!1# mu je pripravila sijajen pogreb.” SREČANJE V VLAKU IZ MARIBORA V LJUBLJANO sem se vozil meseca junija z večernim vlakom. Na neki postaji so vstopili v voz trije moški, ki so se ustavili ob mojem sedežu in se stoje pogovarjali. Iz pogovora, ki je postajal vedno glasnejši, se je videlo, da so nekoliko pregloboko pogledali v kozarec. Zlasti najmlajši med njimi je bil glasen in svoje trditve je podčrtaval z izrazi, ki ne sodijo v kulturno družbo. Njihov pogovor me ni zanimal, zadelo me pa je, ko sem slišal bogokletne besede, ki jih je izustil najmlajši. Ko je ostudno kletev ponovil drugič in tretjič, sem se obrnil k njemu in ga prosil, naj nikar ne preklinja Boga. Možakar je umolknil in me sršeče pogledal, prvi iz te družbe mu je pa mojo željo bolj po domače razložil. Prizadeti je še vedno molčal, a očividno je nekaj premišljeval. Nenadoma me vpraša: “Vi ste katoliški duhovnik, kajne?” Z nasmehom sem mu odgovoril, da nisem duhovnik. Mož pa kar ni hotel verjeti. Ko je videl, da vztrajam pri svojem, me zopet vpraša: “Kako potem pridete do takšnih besed in me opominjate?” Tedaj sem pa jaz njega vprašal: “Ali verujete v Boga?” “Seveda!1” mi je odvrnil. “Dobro! če verujete v Boga, potem veste, da je Bog naš Stvarnik in Oče, naš največji dobrotnik. Zato Boga ne smete preklinjati, to je strašen greh. In če je Bog naš oče, potem smo vsi ljudje bratje in sestre med seboj. Zato sem vas bratovsko opom- nil, ker so me vaše bogokletne besede zabolele. Mislim, da sem ravnal prav in ne more biti zamere.” Mož je še malo pomolčal, potem pa mi je podal roko in na kratko dejal: “Hvala vam!” Vzel je svojo prtljago in pomignil tovarišema. Vsi trije so odšli v drug konec vagona in sedli. Ko sem na poslednji postaji mimo njih odhajal iz vagona, so še vedno tam sedeli in se mirno pomenkovali. Meni pa je bilo v duši lepo. — “DRUŽINA”. ZRAKA IN SVETLOBE V DRUŽBENO ZAPROST Znani ameriški komentator Walt®r Lipp-mann je napisal članek o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Dotika se tudi odnosov med Rimom in Moskvo ter njenimi sateliti v Evropi. Prinašamo tu dotični odstavek iz njegovega članka. — Ur. Na svojem potovanju po Evropi sem vprašal Vodilnega katoliškega misleca, ki se udeležuje vesoljnega zbora v Rimu: “Katoliška Cerkev in komunizem sta si kot ogenj in voda, nemogoče je, da bi se sprijaznila, pa vendar Cerkev tipa za nekakim sožitjem in dogovorom s komunističmi režimi vzhodne Evrope. Kako to? ” V svojem odgovoru je na prvem mestu poudaril, da se Cerkev v svoji dušnopastirski funkciji nikoli ne more oddvojiti od svojih vernikov, kjerkoli so. Nadalje je rekel: “čim bolj se komunistični svet odpira demokratičnemu Zapadu, tem bolje za ljudi pod komunističnimi režimi. Prav je, da za- padni svet skuša prodreti na Vzhod ter pospešuje medsebojno trgovanje, kulturne izmenjave in potovanja. Vse to prinaša v družbene zaprtosti nekaj zraka in svetlobe.” Nato sem vprašal: “Ali se vam pa ne zdi, da pri takem stanju ne bo samo Zahod vplival na ljudi na oni strani železne zavese, ampak morda še bolj komunizem za ljudske množice Zahoda?” Odgovoril je: “Priznam, da stvar ni brez tveganja. Zoper to nevarnost se mora Zahod zavarovati s tem, da se utrdi v svojih načelih potom lastne obnovitve, preroditve in času primernih reform. Druge pori ni. č,e se Zahod ne bo potrudil za te nujno potrebne prenovitve, bo itak propadel in utonil v lastni luži, pa naj komunizem bo ali ne.” Mislim, da je mož s tem povedal največjo resnico in od nje je odvisno vse. — Walter Lippmann. NAŠA ČUDAŠKA SOSEDA - INDONEZIJA ŠE VEDNO SE NAM ZDI POVSEM TUJA, pa je vendar naša najbližja soseda. Ne kaže nam drugega — seznaniti se moramo z njo. Že čisto preprosta olika zahteva, da o sosedi ne rečemo: Piši me v uho! Brigaš me! Indonezija bi bila po svoji prostranosti morda največja država na svetu, če bi ne bila tako — vodena. Obstoji namreč bolj iz morja kot iz suhe zemlje. Pogled na zemljepisno karto Indonezije nam naredi vtis, da se je nekoč svet med Avstralijo in Azijo po veliki večini pogreznil v morje, samo najvišji vrhovi so ostali in gledajo iz morske površine. Ti “vrhovi” so deloma kar precej veliki, drugi pa majhni in neznatni — komaj upoštevanja vredni otočki. Vseh je nekako 15,000. Kak pravljični velikan bi stopal po njih iz Avstralije v Azijo, kakor ti ali jaz stopava po iz vode molečih kamnih preko potoka ali reke. Seveda je ta “reka” med Avstralijo in Azijo široka do 2,000 milj, ti !n jaz pa nisva — velikana! Ne resnična ne “pravljična”. Indonezija kot država torej obstoji iz nekako 15,000 otokov in otočkov. Vsi niti poseljeni niso. Vseh Indonezijcev je skoraj desetkrat toliko kot “nas” Avstralcev — nekaj nad sto milijonov. Nad polovico je zgnetenih na ozkem otoku Javi, na čigar zahodnem koncu je glavno mesto Djakarta. Drugi so razkropljeni po bolj prostornih otokih: Sumatra, Celebes, Borneo in Irian, ki predstavlja dobršno polovico Nove Gvineje. Ali je to en narod? Niti po plemenu ne, toliko manj po jeziku. Na stotine različnih jezikov ali vsaj močno drugačnih narečij je v mejah Indonezije. Za književni in uradno občevalni jezik so i** ' brali narečje “bahasa” in to je sedaj “indonezij-ščina”. Komu ali čemu je podobna, tipkar tega sestavka ne ve. “Dinamični” predsednik Soekarno kuje iz vse te različne množice “en narod”. Stvari ne tečejo gladko. Predsednik si je zamislil Indonezijo kot nekako “nadzorovano demokracijo”. Videti je, da se rada sprevrača v osebno diktaturo. Strank je dovolj, brez “močne roke” bi se še tista enotnost, kolikor je je vsaj na papirju, kmalu razbila. Vsaj predsednik Soekarno misli tako. V zadevi notranje ureditve — politične, socialne itd. — je Soekarno zelo na široko odprt. I* vseh mogočih sistemov vladanja, ki jih pozna p° svetu, hoče pobrati, kar se mu zdi dobro. Zato tud* ne odklanja gladko nobene ideologije, ki si družbeno uredbo po svoje zamišlja. Sam pravi, da je treba na primer iz izlama povzeti nauk o ekonomi- j ji, iz marksizma nauk o politiki, iz krščanstva nauk o socialni pravičnosti, iz kapitalizma, privatnega i» , državnega, se pa tudi lahko mnogo naučiš. Svoji državi je Soekarno temu primerno dal tudi zelo širokogrudno ustavo. Njeni temelji so po- 1 udarjeni v petih točkah, ki se jim po indonezijska pravi “Pantja Sila”. Te so: neomajna vera v najvišje Bitje, ki je Bog; spoštovanje do človeškega dostojanstva; velik pomen narodnosti; demokratičnost vladanja; končno pa socialna pravičnost. Ne da se tajiti, da je državna ustava Indonezije med najlepšimi in najodličnejšimi na svetu. Žal se zdi, da v praktičnem vladanju sam Soekarno nanjo rad pozabi, pa tudi srca njegovih ljudi se davno niso z njo kaj prida prežeta. V verskem pogledu pa res v Indoneziji skoraj ni ozkosrčnosti. Mohamedanci so v večini, katoh-canstvo je med najbolj manjšinjskimi verami — Milijon in pol šteje. Vendar imajo katoličani poleg številnih nižjih šol tudi svojo univerzo in celo politično stranko, ki ima za svoj simbol — rožni venec! Katoliške šole, bolnišnice, zavetišča itd. — vse te ustanove so deležne direktne državne podpore. Res, nekam “čudaška” dežela je Indonezija, Bog daj, da bi se vsaj poslabšala ne!' VESEL BOŽIČ in srečno novo leto vsem t ^ rojakom širom po Avstraliji vošči Janez Primožič, Brisbane VESEL BOŽIČ in srečno novo leto 19G4 • • voščita vsem Slovencem v Avstraliji iz Ka-J nade. Zlatko in Tinka Verbič TRANSISTOR IN ‘ AFIRMACIJA" V JLUBLJANSKI REVIJI “PERSPEKTIVE”, v najnovejši številki tega leta, piše neki “Ax” humoristično zasukano kritiko o povsod pričujoči reklami in priganjanju k “potrošnji”. To je lepša in zelo moderna beseda za “zapravljanje” ali nepotrebno razmetavanja denarja, člankar pravi, da je stopila “potrošnja” na mesto vere ali religije — zato ima članek naslov “Potrošnja kot religija”. Takole beremo: “Potrošnja ni več samo razumno zadoščevanje 1'azumnih potreb, ampak religiozna resničnost, v katero verujemo, zaradi katere živimo in trpimo in za katero nazadnje tudi umremo. 0 religiozni resničnosti pa od nekdaj velja, da jo moramo kar naprej in naprej imeti pred očmi. Kako naj bi nam sicer ostala najlepša in najsvetejša? Zmeraj nas morajo nanjo spominjati jasna, povsod pričujoča, mikavna in vsem razumljiva znamenja, da bi nas zmerom opominjala, kaj je pravi in višji smisel našega življenja. O kristjanih vemo, da so nosili na sebi svetinjice, postavljali povsod lične kapelice, cerkve, božje in svetniške podobe, molili, se križali in tako naprej. S tem je pa stvar jasna tudi za potrošnjo, ki naj nas po volji skupnosti spremlja na vsakem koraku našega zemeljskega življenja, od rojstva do groba. Potrošnja je postala religija. Zato nas mora s svojimi simboličnimi znamenji kot vsaka religija stalno spominjati na tisto, kar je sicer včasih nekoliko neprijetno, ne-pripravno in celo nekoliko odveč, a v našem življenju vendar edino zanesljiva, najvišja, sveta in nepremakljiva vrednota — namreč potrošnja”. Da je transistor današnjim Ljubljančanom postal neobhodna potreba, pa izvemo iz naslednjih vrstic istega članka: “Občan Ax ni egoist in nikakor ne zanika potreb drugih ljudi. Prav obratno — popolnoma jih razume in priznava. Zato si ne žene preveč k sr- cu, če na vsakem koraku, zlasti poleti, ko tekajo ljudje veselih rok naokrog, zadeva na fante in punce, ženske in moške, starce in starke, ki pes, na kolesu ali v avtomobilu, gredoč v mesto, v gozd ali pa v najtišjo samoto, cijazijo s sabo strah in grozo romantičnih humanistov — učencev Rousseauja — mali, mični, nedolžni tranzistor. “Občan Ax vse razume, zato vse odpušča. Ne verjame sicer, da ti novodobni zadoščevalci potreb s transistorjem v roki zadoščajo prav potrebi po popevkah in pevskih šumih. Saj je s stališča znanstvene psihologije vendarle precej neverjetno, da bi jih ta potreba tako strastno obsedala kar na poti skozi mesto, na zmenku z ljubčkom v Tivoliju in celo kjerkoli, ali ne? Znanstvena pamet pravi občanu Ax, da neprenehoma vihtijo transistor v roki pač zaradi nekakšne izredne, na prvi pogled nekam čudne, ampak navsezadnje le resnične potrebe — namreč afirmacije. “Tudi to je potreba, o kateri nas znanstvena psichologija uči, da nam je nekako prirojena in ji moramo neumorno zadoščevati, če naj ne pademo v roke bogsigavedi kateri psihonevrozi. In tako si išči afirmacijo kjerkoli in s čimerkoli — če drugače ne, pa s transistorjem, ki naj te prepriča, da si v očeh drugih ljudi, ki transistorja še nimajo, ali pa bi vsaj o tebi utegnili misliti, da ga nimaš, da si torej v njihovih očeh vendarle nekaj in ne prazen nič, nekakšen socialen nebodigatreba brez vse veljave, zato pa z manjvrednostnim kompleksom, ki je človeka nevreden”. Tako torej piše člankar Ax o današnjih Ljubljančanih. Nekoliko zapleteno je njegovo poročanje in se morda težko prerinemo skozi branje, toda če se potrudimo, nezadnje le spet nekoliko več vemo, kako se imajo naši mili rojaki v Ljubljani in tam okoli. — Ur. MOJA ZADREGA OB BOŽIČNEM ČAJU Mira Mar DOBRO LETO JE MINILO TAKRAT, odkar sem bila prišla v Avstralijo. Veliko čudnih reči sem že videla in doživela tu — kdo jih ne, ki je šele eno leto tukaj? Najbolj čudno je pa, kar bom povedala. V adventu tistega leta sem se slučajno srečala s Slovenko, ki je živela s svojo družino nedaleč od mene. Povabila me je na obisk. Rada sem sprejela povabilo in šla. Okoliščine so nanesle, da je bil obisk kratek, pa vendar prijeten. Videla sem, da ima dva ljubka otroka, dečka in deklico. Deček je bil na tem, da začne po božiču hoditi v šolo. Slovensko sta za svojo starost lepo govorila. Povabila sta me, da jima pridem pred božičem pomagat kinčati drevesce. Mati je povabilo potrdila. Bilo mi je prav ljubo. Premišljevala sem, kaj naj otrokoma prinesem, prazna za božič ne morem k njima. Že prvič sem videla, da imata vse polno igrač, gotovo jima tudi za okrašen je dreveščka ne bo nič manjkalo. Pa mi je padlo v glavo: “Ali bosta imela tudi kaj jaslic . . .?” Kupila sem drobne jaslice, ki bi se dale postaviti pod drevesce, če bi jih že ne, imela. Če jih bosta imela, jih ne bom pokazala, sem si rekla. Zato sem zraven jaslic kupila tudi nekaj bonbončkov. Res ni bilo o kakih jaslicah pri hiši ne duha ne sluha. Ko smo obešali lepe okraske na drevo — saj v glavnem je bilo ob mojem prihodu že v*0 narejeno — sem nazadnje rekla: “Zdaj bi pa tudi jaslice radi imeli, kar tukaj spodaj jih bomo položili.” Naj pripomnim, da nas je mati pustila same, dala si je opraviti v kuhinji, ki je pa ostala odprta in je lahko vse slišala, kaj govorimo. Izvlekla sem jaslice in jih pokazala otrokoma. Vsa začudena sta se zagledala vanje in skušala uganiti, kaj je to. “O, to je pa lepo! Mama, poglej, kaj nama je teta prinesla!” “Ja, ja, saj vidim. Je že dobro”. Ni se približala. Zdelo se mi je, da se je odmaknila v najbilj oddaljeni kot. Otroka se nista dalje menila zanjo, ponovno sta se zagledala v jaslice. “Teta, kaj pa je to? Kdo je ta otročiček?” “Jezušček je, ki je o božiču prišel na svet. Saj to moraš vedeti, kdo je Jezušček. Tu je njo-gova mati Marija, pa sveti Jožef, ki ga je Bog po- stavil, da mu je bil namesto očeta.” “Kdo pa je Jezušček, teta?” V kuhinji je nekaj čudno zaropotalo. Nisem vedela, če me je bolj dimilo ropotanje iz kuhinje ali otrokovo začudeno vprašanje. Nisem se znašla-Pa je že bilo drugo vprašanje: “Teta, kdo je pa Bog?” Ne vem, če mi je bilo še kdaj tako nerodno >n sem bila v taki zadregi. Rešila me je mati, ki .ie poklicala iz kuhinje: “Gospodična, čaj je pripravljen, kar sem sc potrudite, bo najbolj po domače.” Otroka sta ostala v sprejemnici pri drevescu, nič nisem pazila, kaj sta naredila z jaslicami. Molče sem sedla k čaju in neznano čudno mi je bi!° pri srcu. Sklenila sem, da ne bom nič več rekla m se čimprej poslovila. Pa je mati sama začutila, da mora pojasniti- ‘‘Veste, gospodična, v Avstraliji je vse drugače kot je bilo doma. Nič ne učim otrok božjih reci, saj jih bodo v šoli učili. Seveda v angleščini. In to je tisto. Kaj bi jih mešala s poukom v našem jeziku, ko bodo v šoli vse drugačne besede. Sama ne vem, kakšne so. To se mi zdi najbolj pametno. Vi se čudite, vidim, zakaj o jaslicah nič ne vesta-Se boste že še navadili, kako kaže v tuji deželi. Nič nisem rekla, premalo sem bila še znana v njeni hiši. To pa rečem, da mi je čaj redko kdaj tako malo teknil, čeprav je bilo v njem sladkorja skoraj toliko kot tekočine. In tudi po rumu je pri' jetno dišal. SILVESTROVANJE I. Burnik Na eks izpraznjen je bokal — Nemirkino kolo v temi zabeleži zadnji utrip — nihaj. Čas se je razklal! Čemu je vse tako napeto, kaj zdaj se mesi? Vriski, kriki in objemi . . . Neopazno staro v novo leto se prevesi. Začnimo srečno — v božji moči — za življenje večno. Silvestrovo nocoj, nocoj si narod moj zdravice toči. Dr. Ivan Ahčin: SOCIOLOGIJA O družini Ljubezen v zakonu POLEG SPOLNEGA NAGONA, ki išče osebnega ugodja, je Stvarnik podaril človeškemu srcu tudi resnično ljube?; e n, ki sebe pozablja, ki se je zmožna popolnoma žrtvovati za druge, ki človeka dviga nad njegovo telesno naravo. Zaživi v človeku kot odsev one neskončne božje ljubezni, katero ima Stvarnik do svojih stvari. Ljubezen, ki jo je treba razločevati od gole spolne privlačnosti, hrepeni po bližini in posesti ljubljenega bitja. Njegova navzočnost ji je ljuba in draga, hotela bi se zanj žrtvovati, doprinesti Plemenito, nesebično odpoved, a predvsem bi hotela z ljubljenim bitjem biti in ostati popolnoma in vedno združena. Kdor resnično ljubi, ne živi več samemu sebi, ampak živi za ljubljenega. V njem najde ravnotežje in lastno izpopolnitev. Nasprotno pa je telesna, čutna ljubezen popolnoma naravnana na zadovoljitev osebnega čutnega ugodja tistega, ki jo občuti. Resnična ljubezen se tem bolj razžari, postane tem bolj plodna in rodovitna, čim bolj se človek osvobodi suženjskega gospostva nagonov. V dveh lepih dušah more biti neizčrpen vir medsebojnega bogastva. Pri njej je človek dvignjen v dostojanstvo človeške osebnosti kot resnična podoba božja. Zakonska ljubezen pomenja tako že sama po sebi izredno notranjo vrednost brez ozira na veliko korist, ki jo imata od nje zakonca, ki ju druži, in družba, kateri služi. Toda njena notranja sila sega mnogo dalje, ne samo do trenutnih koristi zakoncev. Kajti hoče se darovati, hoče se žrtvovati kar najbolj popolno, Izven lastne osebnosti in osebe ljubljenege bitja išče svojo končno smotrnost. Zato zakonska ljubezen hrepeni po očetovstvu in materinstvu kot svojemu namenu in zadnjemu cilju. Hoče posredovati, hoče darovati novo življenje v zvezi z ljubljenim bitjem. S tem se ljubezen med ljubečima no zmanjša, ampak celo poveča. Vezi, ki vežejo zakonca, zadobe z rojstvom novega bitja, ki je sad njune ljubezni, šele svoj bistveni značaj. Ljubezen med zakonci, ki je plemenita in po pameti usmerjena za namen zakona, se ne more enačiti s tako imenovano “svobodno ljubeznijo”, pri kateri ni volje ne za resnično in pošteno zakonsko zvezo, ne volje in pogojev za ustanovitev družinske skupnosti. Vzvišenost zakonske zveze Bogastvo in globina zakonske zveze nam razodeva, da je res božja ustanova. V njej vidimo sledove tožje modrosti, ki je v skrbi za človeka in njegovo srečo znala razne vrednote in različna človeška nagnjenja tako naravnati, da najdejo v zakonski zvezi svojo zadovoljitev in spopolnitev. S to božjo ustanovo je zavarovana čast. Človekova ljubezen najde v zakonu svoj najčistejši izliv, zakonca svoje varstvo in pomoč, otroci rejo in vzgojo, a družba neizčrpno zakladnico vedno novih moči. vedno nove mladosti. Pri tem pa vendar ostanejo tostranska teženja čutne narave modro podrejena višjim, duhovnim ciljem. Celo čisto čutna ljubezen more postati v zakonu po božji previdnosti orodje očetovstva in materinstva in more na ta način — dvignjena na višjo stopnjo — služiti za nravstveni dvig in notranjo izpopolnitev zakoncev. Poduhovljena ljubezen — edino trajna Krščanski zakonci se bodo prizadevali, da bodo dovoljene čutne užitke v zakonu uživali tako, kot je v božjem načrtu. Ne bodo pozabili, da čutne ljubezni ne obvaruje pred naveličanostjo in nasičenostjo rafiniranost užitkov, ampak edinole duhovnost. Ljubezen, ki v zakonu umrje, je bila le telesna, počutna ljubezen. Poduhovljena ljubezen je edino trajna in ostane, ko so se telesni užitki že preživeli. Krščanski zakonci se ne bodo vdajali čutni sli le zaradi nje same, ampak s plemenito željo, da darujejo družbi vrlih državljnov in Bogu nova srca, ki ga bodo ljubila. V tem plemenitem hotenju bosta zakonca našla mnogo sreče in resnična trajna ljubezen jima bo dana kot nameček za vse življenje. MOHORJEVKE SO PRIŠLE! ZELO LEPE! :: KAJ SE VAM ZDI O :: KRISTUSU? ČIGAV SIN JE? « ► < ► (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega tivljenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo lale razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati! VIHAR NA MORJU Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel (svojim učencem): Prepeljimo se na drugo stran! In pustili so množico ter ga odpeljali s seboj v čolnu, kakor je bil; in še drugi čolni so bili z njim. In nastal je silen vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je čoln že zalivalo. On pa je bil na krmi in je na vzglavnici spal. Zbude ga in mu reko: Učenik, ti ni mar, da se potapljamo? In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: Utihni, umiri se.' In veter je ponehal in nastala je velika tišina. In rekel jim je: “Kaj ste tako boječi? Kako da še nimate vere? In prevzel jih je velik strah in so govorili med seboj: “Kdo je neki ta, da sta mu pokorna veter in morje?” \A GALILEJSKEM LIBERIJSKEM) JEZERU Nenaden vihar na nalile jakem jezeru, ki se namili velikosti imenuje kar "morje", ni nit izredne-na. Jezero leži globoko pod morsko gladino, gori na severu se pa dviga gorovje Hermon. Visoka razliko v temperaturi povzroča viharje. Poročilo na levi je po besedah evangelista Marka. Poročata o viharju tudi Matej in Luka. V bistvu vsi enako, vendar z majhnimi nebistvenimi razlikami. Na primer'. Vri Mateju )rrosijo učenci: Gospod, reši nas, potapljamo se! Pri Luku: Učenik, Učenik, potapljamo sc! Jezusov odgovor pri Mateju: Kaj ste boječi, maloverni? Pri Luku: Kje je vaša vera.? — Seveda >ii treba misliti, da je od obojne strani padci samo en stavek. Gotovo so učenci še dosti več rekli, ko so Gospoda budili, in tudi Jezus njim v odgovor. Evangelisti so pa zapisali tisto, kar je komu najbolj v spominu ostalo. 'Philippt • Cano ™MT Tabor •A'aim Aav. ' Scythojr>tis Aenont J •/Vila § StbatU j. At jfcUJ •M?Anvf JEZUS OZDRAVI OBSEDENCA Prišli lo. Kako se je začudil, ko je tam videl vse tiste £ g reči, ki so jih odložili na povelje razbojnikovo. $j Parramatta Rd., Petersham j.t “Halo, halo, ljudje božji!1 Vse naše reči 30 8 jjt tui.. « Lep sprejem in prijazna postrežba 8 Vsi iz trume so prihiteli in vsak je pobral svoje s Vs’ *eP° vabljeni g reči. Popotnik si je vzel palico in culico lovec dvocevko, zandarja m vojaki pa puške in telecnja- ke. Na koncu je ostala smo še Hudopiskova kara- Tam so se poslovili in vsak je šel svojo pot. Samo binka. gluhec je jahal še naprej in ostal popolnoma sam. “Ta puška je gotovo gluhčeva”, so dejali in Ogledoval je lepo karabinko in od veselja ustrelil hiteli z njo za gluhcem. Ko so ga dohiteli, so mu v zrak. Počilo je, kakor bi kdo ustrelil iz topa. jo skušali dati. Gluhčev konj se je splašil in bezljal skozi tujo “Hvala”, je rekel gluhec, ki je mislil, da mu vas, da so ljudje odpirali okna in gledali na cesto, hočejo dati puško v spomin. “Zelo ste ljubeznivi, golobi so preplašeni zleteli s cerkvene strehe in nikoli vas ne bom pozabil.” kokoši so se poskrile v drvarnice. Dolgo so še hodili, potem so dospeli v mesto. Nazadnje je gluhec le prijezdil do svojega ....................................... doma in zaklical ženi, ki je stala na pragu: ....................................................V “Žena, čudno puško so mi dali dobri prija- iji >; telji v spomin, če sprožim, se pokadi, kot bi iz % a m ti ti » w n tt * T P >Š topa ustrelil> P°ži Pa Prav nič ne”. STEF ANOV A .N J ili “Tepec, jest pridi!“ je rekla žena in mu po- stavila na mizo skledo žgancev. ¥ __ T>inmiTnmniTTT v Prijaznega pozdrava seveda ni slišal, zato so >: V PADDINGTONU 6 mu žganci šli v slast kot še nikoli 4 p. >: ------------------------------------------------------------------------------------------------------------- j*: Tudi letos ste vsi lepo vabljeni na £ TT A "NT TT TP V to tradicionalno zabavo u w a n n ij 8 Igrala bo domača slovenska godba >; !• ij! Vso dolgo noč prihaja, ne pride ne pa ne zju- traj ne pozneje, sploh nikoli. N PADDINGTON TOWN HALL '§ * % 2. V Bila sta bratca Jakec in Mihec. Njuna skupna V četrtek 26. decembra zvečer g starost je bUa ? ,et Mihec je bn let starejši o(J J Jakca. Koliko sta bila stara vsak zase, če povem, Sl v Karjtai J da je bil Mihec 13krat starejši? I 8 >; 3- V........Mesar je naročil trgovcu: Nakupi mi sto glav ...................................................... živine, volov, prašičev in ovc. Tu imaš ček za sto 4- funtov. Pa glej, da bo vsaj en rep od vsake treh DOBER SOLIST DOSTI MISLI vrst, ki sem ti jih navedel. Na primer slavni Danilo Volk. Ti pa ugani eno Dolgo je trgovec tuhtal, kako bi razdelil sto njegovih misli. Gornji stavek malo preongavi, pa funtov, končno je dotuhtal. Koliko volov, prašičev, bo prišla na dan. ovc — je kupil? >' >: >; >: >; >: i:i >: >; >: >: >; >: >; >: >; >: : SLOVENSKI FANTJE želite se seznaniti s slovenskimi dekleti v domovini? Prišite na spodnji naslov. Tajnost zajamčena! Morda želite naročiti gramofonske plošče slovenskih narodnih pesmi ali knjige? Sploh kako uslugo iz Evrope ali Amerike? Javite se! TONI GARBAJS 5602-Langenberg/ Rhld. Finkenstrasse 10 WEST GERM AN Y >] >: >> >: >; >; i I x ? 1 ? * 44 LEPE SOBE ZA GOSPODE Za enega ali dva skupaj Uporaba kuhinje prosta The Crescent, Homebush (Sydney) (2 minuti od žel. postaje) I I J t 1 ! Bogat možak se je zvečer pretirano napokal pečenke in jo preveč zalil z vinom, pa ga jo ponoči začelo zvijati. Sklonil se je do telefona in poklical zdravnika. Ta je kmalu prišel, ga površno pregledal in dejal: “Ste napravili testament?” “Testament?! Ne, nisem . . .” je prestrašen vzkliknil požeruh. Torej, pokličite notarja in ga brž napravite! Imate otroke?” “Imam ... tri ... a so že vsi poročeni in stanujejo na drugem koncu mesta.” “Pošljite nemudoma ponje in po njihove žen® in može!'’ Moža je oblila kurja polt, poklical je ženo in ji naročil, naj čimprej zbere vso žlahto ob njegovi smrtni postelji. Ko je žena jokaje odšla, je bolnik z mrliškim glasom vprašal zdravnika: “Torej ni nobenega upanja?” “Kaj pravite? Jutri boste zdrav kot riba!!” se je nasmehnil zdravnik. “Hudika, zakaj ste pa potem nagnali vso to rajo skupaj?!” “Zato, dragi moj, da ne bom jaz edina žrtev, ki ste jo sredi noči brez potrebe vrgli iz postelje ... ” X photo studio NIKOLITCH 3rd Floor, 108 Gertrude Street FitzrOy, n. 6, Melbourne, Vic. Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst: Družinske albume — poroke — otroke •• < ► ■■ — portrete — športne skupine — fotokopije. •• Telefon JA 5978 Snažne lepe sobe z vso postrežbo za izletnike, kopalce, letoviščarje. “B L U E W A T E R S” gostišče med Sydneyem in Palm Beachem Izborna kuhinja, bus pred poslopjem, do prodajelen 3 minute. 1687 Pittwater Iioad, Mona Val«. Tel. XX 3626 Priporoča se H. Stanojkovič v v v ♦* «* *• *» **#. • »•••• • • • •> ♦ ♦♦ ♦ ♦> V« ♦'»♦'♦ *'♦ «’• *'♦ **« Vhh ______ IZDELUJEM OBLEKE VSEH : VRST: poročne, športne itd. h ti Vaša želja mi je ukaz. — j-j Velika izbira angleškega bla- M Ra. MARTIN JANŽEKOVIČ 54 AUSTRALIA ST., CAMPERDOWN, « SYDNEY. $ Kličite čez dan ali zvečer Tel. LA 6884 •{ POZOR! POTUJETE v RIM — ITALIJO? Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: HOTEL — PENZION BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK LIzrezite in (hranite! — Pišite nam za cene in prospekte! »»a-«««-::-«-««««««««««««««««-«-««««-«-«-«4 ! § ii g 5.S g g I I HOLROYD FURNITURE CO., 403 GUILDFORD EOAD, GUILDPOED POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADOVOLJSTVO. KADAR KUPUJETE POHIŠTVO, OBRNITE SE NA NAS Tel.: 632-9951 BOGATA IZBIRA: Jedilne sobe Ure vseli vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje Ap arati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati Sprejemne in samske sobe Električni lustri in svetilke Kuhinjske omare, mize in stoli DARILNE POŠILJKE:: živil in tehničnih predmetov (bicikle, moto-: cikle, mopede, radijske in televizijske aparata, frižiderje itd.) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka Stanislav Frank CITRUS A6ENCY 74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY, S.A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA ♦ >; J GRAMOFONSKE PLOŠČE SLOVENSKE J >; pesmi >; >; Poje pevski zbor TRIGLAV v Melbournu v Dve plošči, vsaka stane £ 2-0-0 :♦ I. — Sinoči je luštna noč bila — Pobra- $ J timija — Kaj ti je, deklica — Vinček moj * — Dekle na vrtu — Briška — Od Celja do >! I Žalca — Klic Triglava — Orkester. .♦ >; J II. Regiment — Kako bom ljubila — Fuv- manska — Ne tožim — Peklenski večer — *] (yt + Hišica ob cesti — Gor čez jezero — Angel- !♦; j*; ček varuh moj — Rasti, rožmarin — Slišala J :*■ sem ptičko pet — Orkester. £ ♦ .. .. , *• Plošče dobite pri p. Baziliju v Kew in v >! ’♦] v >: Slov. Domu. V >; V Sydneyu pri p. Valerijanu v Paddingtonu J >! >* J Za nakup se priporoča zbor TRIGLAV £ VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Dr. J. KOCE >; 37 HEIDELBERG RD., CLIFTON HILL, MELBOURNE, VIC. >! Tel. 48-6759 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, >; MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) p. 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR- J JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO J DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. $ 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO- * OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG- >: LEŠKEGA JEZIKA. :♦! Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albaus, Vic. Tel. 65-9378 >; >; ♦* V Evropo — Poceni in Luksusno! če imate v načrtu potovanje v Evropo, potujte na modernih ladjah Galileo ali Marconi, svetuje Lloyd Triestino. Sijanja vožnja! Obe ladji imata razkošne kabine prvega razreda in cenene turistične kabine. Videli boste veliko zanimivega sveta in uživali zabavno življenje na krovu. Niti minuto se ne boste dolgočasili. In hrana? Pravljična! Velika izbira avstralskih in kontinentalnih jedi. če ste še tak) izbirčni, zadovoljni boste. Ni čudno, da najbolj izkušeni svetovni potniki potujejo z Lloyd Triestino. Zg'lasite se pri našetn generalnem agentu za podrobnosti in zadevne tiskovine z opisom ladij Galileo in Marconi. JLl€>y€i Tri&s tin o VIA THE ORIENT TO MESSINA, NAP LES & GEN O A GENERAL AGENTS: Gilchrist Watt & Sanderson Pty. Ltd., 17 0’Connell Street, Sydney. \