LETO 1931
ŠTEVILKA 7.
Pa roka
Prav za prav se mi kar čudnp z<3i, da ljudje povsod na božjem svetu praznujejo poroko tako špipno, z vriskanjem in godcem, s pojedinami in plesom- In zakaj? Ker je poroka tako resna in važna stvar. Nevesta, ki navadno pokleči nekoliko dlje pred oltarjem, se mi zdi kakor okrašena žrtev visokega in svetega poklica, ki se zanjo začenja prav velika resnoba življenja.
In ženin! Ali ne stopa v vrsto bojevnikov, ko sprejema nase dolžnpgt očetovstva, to se pravi, da bo delal na bodočnosti človeškega rodu kot prehranjevalno, vzgojitelj in vodnik onim, ki imajo priti?
In če na dan poroke prirejajo šumne veselice, se mi zdi, kakor da se hočejo hote in vede varati glede svoje bodočnosti, kakor nastopijo včasih kitajski pogani s plesom, petjem in godbo pred svojimi bogovi, kakor da bi hoteli bogove prestrašiti in strahove pregnati. Zdi se, kakor da je ta hrup in veseljačenje ob po* roki ostanek iz poganskih časov. Mislim pa, da si vsaka nova doba ustvarja tudi nove navade in da se prav na teh navadah poameje spozna resnost in nftčiq mišljenja tedanje dobe. Vsak stan pa, kj izraste iz narodne cejot? pa si ustvari tudi lastne navade in svojg stanovsko tradicijo tudi v tem ozira in ne vemf če je prav našemu kmetskemu stanu tradicija veseljaee-nja ob poroki v posebno čast in korist.
Če je pa poroka važen in resen korak, ga mora resni in ponosni mož
tudi ? vsp rtsnefeo napraviti jp modra žena tudi- Zato ne boste pričenja-la važnega dne z veseljačgpjein že prejšnji dan, ampak mnogo bolj z zbranostjo in tihoto, v kateri se zatečeta k Ppgn. ki ga prosita moči, blagoslova in milosti bodočnost, obenem pa mu tudi obljubita, da bosta delala in trpela zase m za svojce v njegovem imenu.
V tem smislu stopita twdi 4rugi dan pred oltar,
Cerkev ima za zakrament sv. za» kona prav posebno lep in pomemben obred, zlasti, če se vrši poroka s sv. mašo. Pred sv. mašo se izvrši poroka. Nad novosklenjeno zveio pa na) se potem razlije bogati blagoslov svete maše. Po očenašu, ko je Kristus pričujoč na oltarju, se duhovnik obrne in ženina in nevesto slovesno blagoslovi. Po mašnikovem obhajilu pristo< pita ženin in nevesta k sv. obhajilu. Ali ni to prelepo praznovanje In naj-slovesnejši prejem sv. zakramenta? Pa je tako malo parov, ki bi se odločili zanje! In se rajši poslužujejo vseh mogočih zunanjosti, le najboljšega in najlepšega ne. Naj bi se čimveč ženinov in nevest oprijelo zopet te lepe stare navade!
Pa poreče kdo, saj mi preprosti ljudje niti ne jnoremo kar cel sten »ofpeti« pragnoyati. — Saj je pa to tudi Čisto pr^v! Bjlp pa naravnost nespametno, če bi kdo za tako pojedino in vesgljCP izdal vep, kakor more njegova denarnica prenesti. Treba je z vso resnobo gledati na to, da ostane dan poroke V najlepšem spominp z^ vse življenje, da zakonska gledata
nanj kot na tisti mejnik, ob katerem sta se združila za življenje drug drugemu v pomoč in duhovno rast ter se darovala Bogu kot soustvarjevalca novega življenja. Ta lepi spomin jima bo tudi v oporo in tolažbo v težkih dneh, ki jih kakor nikjer, tudi v zakonu ne manjka. Vsekakor pa naj se vrši tudi vnanje praznovanje poroke na vsak način dostojno po evan-gelskem izreku: »Veselite se, a veselite se v Gospodu!« Ves potek naj bo tak, da pride vsak trenutek v svate Kristus, kakor se je pojavil na ženit-nini v Kani.
Nujno potrebna knjiga
Vzgoja je umetnost vseh umetnosti. Če je ta pregovor veijal kdaj, velja prav posebno za današnje čase, ko je nad vse težko obvarovati otroka pred kvarnimi posledicami slabih zgledov in slabe vzgoje in mu nuditi dovolj opore za boje, ki jih bo moral prestati v bodočem življenju, ako bo hotel ostati pošten in veren. V veliko pomoč bo vzgojiteljem delo mladinskega pisatelja in prijatelja g. kanonika Jos. Volca z naslovom: Otrok, katerega drugi zvezek je ravnokar izšel.
O vrlinah te knjižice priča že v pokii meri njen prvi zvezek, ki je vzbudil toliko zanimanja ne le med vzgojitelji ampak tudi v ostalem svetu. Ne glede na njegovo bogato vse-, bino sta že poljudnost in lepi Volčev slog odliki, ki knjigo najširšim plastem že sami priporočata. Drugi zvezek, ki v pogledu omenjenih odlik ne bo kar nič zaostajal za prvim, bo v glavnem obsegal dva dela.
Prvi bo obravnaval napake pri »zgoji- z vzgojiteljske strani. Zlasti očetje in matere, cčmi in mačehe, pa tudi drugi vzgojitelji bi morali ta poglavja kar najnatančneje preštudirati, če hočejo imeti pri svojem vzgojnem poslu kaj vidnega uspeha!
Drugi del pa prikazuje otroka, in to zlasti z njegove senčne strani. Podrobno obravnava strasti, ki se pojavljajo pri vsakem otroku prej ali
slej, vsako posebej, obenem pa daje mnogo smernic in navodil, kakor jih je mogoče že vkali zatreti. Zelo posrečena in povsem točna pa je v tem delu tudi diferenciacija otroka z ozi-rom na spol, starost in njegov temperament.
Knjigo, ki v tako posrečeni oblikj obravnava najbolj pereče vprašanje današnjega časa, vzgojo mladine, in daje vzgojiteljem mladine toliko bogatih naukov za njihov vzvišeni vzgojni poklic, v resnici zasluži, da postane ne le koristno čtivo, temveč prava učna knjiga, ki naj bi vzgojitelji — poglavje za poglavjem — obravnavali pri roditeljskih večerih, ki naj bi jo duhovščina uporabljala pri pouku za matere in naj bi si jo s'e-herni vzgojitelj v polni meri osvojil.
Knjigo je dobiti tudi v lični vezavi — oba zvezka skupaj vezana — v prodajalni KTD (H. Ničman) v Ljubljani.
Poletne ^etiee
Sedajle je čas, da mislimo poleg drugega tudi na okrašenje vrta s cvetlicami. Razen trajnih, ki ostanejo po več let na istem mestu in razen dveletnih cvetlic (n. pr. mačeh, marjetic, potočnic itd.) so posebno priljubljene tudi poletne cvetlice ali enoletnice. Sem prištevamo vse tisto okrasno rastlinje, ki ga vsako pomlad iznova sejemo, ki se potem razvije in cvete poleti in v jeseni in ki koncem jeseni ali začetkom zime zopet odmrje. Živi torej samo eno leto in ga moramo vsako leto iznova sejati in gojiti.
Enoletnih cvetlic je toliko, da bi vseh na tako skromno odmerjenem prostoru niti našteti ne bi mogli, kaj šele, da bi vse sejali in gojili. Izbrali bomo torej le nekaj malega iz te nepregledne vrste enoletnic, in sicer le take, ki se dado gojiti brez posebnih vrtnarskih pripomočkov tudi na vsakem preprostem domačem vrtu.
Glede na vzgojo delimo poletne cvetlice na dve skupini, in sicer omenimo najprej tiste, ki jih seiemo kar
naravnost na stalno mesto, torej tje, kjer bodo rastle in cvetele čez poletje. Teh je razmeroma malo, ker velika večina ni tako skromna. Hoče namreč, da jo sejemo najprej v sejal-nice in šele potem, ko je primerno porastla in ko nastane trajno toplejše vreme, jo presajamo na stalno mesto v okrasne svrhe.
Naravnost na mesto, kjer bodo rastle, sejemo tele poletne cvetlice: kapucinke — nizke sorte za ob-robek ob rabatah in gredicah, druge pa kot vzpen;avke ob ograji ali kjerkoli. Povsod znano resednico sejemo tudi kar na prosto marca aH aprila meseca. Lepo in vonjivo cvetje ima dišeča grašica ali gra-hor; tudi to je hvaležna vzpenjavka ob ograjah a!i špaliriih. Nešteto sort je poletnih aster, ki jih tudi lahko sejemo naravnost na gredice. Prav tako je mogoče f?ojiti turški na-<če i ali tagetes, ki e kaj hvale-i.ei za obrobek (nizke sr.rte) in za ce'c g edice (visoke sorie).
V to skupino soadajo tudi še enoletni g r e n i k ali iberis, turščak ali r e 11 a k (portulak), vrtni mak in še več drugih manj pomembnih.
V?e te našie*e pole!ne cvetice sejemo marca ali aprila meseca. Ko vzkale in nekoliko porastejo, jih pre-pulimo. ako so pregos.e. Pozneje jih plevemo, okopav amo in po potrebi redčmo, da ima vsaka rastlina svoji velikosti primeren prostor. Z njimi do?e'"fmo lep vrtni okras le tedaj, ako jih razvrstimo po velikosti: nizke pritlične ob robu, večje zadaj za ni z 'mi in največje najbolj v ozadju.
Le?a eno'e'na nosamnica, ki jo sace po tratah in ki zraste v treh, štirih mesecih v orjaško, drevesu podobno rastlino je kloščevec
M nor'o več dela nam dajo tiste enoletnice ki j;h moramo sejati prav spomladi, navadno na tople g;-e:7e ali gno;:k'. Kmalu, ko vzka'e, jih navadno pi\'> ali na gosto presadimo tu v i ?e pod dek'om in šele začetkom ali sredi maia. ko so že
prav odrasle in so že dobro utrjene, nekatere tudi že cvetoče, jih presadimo na stalno mesto na vrtu. Kdor nima tople grede, bo s temi poletnimi cvetlicami težko dosegel kaj prida uspeha. Sicer se dado vzrediti na primerno zavetnih sejalnicah tudi na prostem, toda šele aprila ali maja meseca. Preden pa potem odrastejo in cveto, mine že najmanj polovica itak kratkega poletja. Kdor nima prilike za pravočasno setev, naj si kupi nekaj sadik pri bližnjem vrtnarju.
Najbolj znane in lepe poletne cvetlice iz te skupine so te-le: Pe-t u n i j a se dobi v raznih barvah in oblikah z efiojnim in pitanim cvetom. Breskvice in balzamine so tudi lepe. Cveto pa le nekaj časa, medtem ko večina poletnih cvetlic cvete prav do zime, ko jih pomori slana. Veliki odolin ali z a j č -k i je zelo hvaležna poletna cvetka, ki neutrudno cvete vse poletje v najrazličnejših barvah. C i n i j a je povsod razširjena in priljubljena enoletnica. Žal, da je prilično tako občutljiva kakor n. pr. fižol. Sadimo jo torej šele sredi maja. Prva jesenska slana jo pomori. Zelo lepi so molči ali suhe rože, katerih slamnato cvetje obdrži svojo obliko in barvo tudi še potem, ko odevete. Š e b o j i ali fa j g e 1 j n i so našim kmečkim vrtnaricam znane in zelo priljubljene cvetlice. Lepo se podajo za obrobek tudi ljubke lobelije, n e -postarnik (ageratum) in s p o r i š ali v e r b e n a. S svojim živo barva-nim cvetjem nas razveseljuje poletna plamenica (floks), g a j 1 a r -d i j a in še mnogo drugih.
Poletne cvetlice ali enoletnice imajo to napako, da začno cvesti navadno šele na poletje, torej junija ali celo šele julija meseca. Na vrtu bi pa radi imeli cvetje tudi spomladi, aprila in maja meseca. To vrzel nam pa kaj dobro izpolnijo razne trajnice, čebulnice (tulipani, narcise itd.), ki jih sadimo v jeseni, in pa dvoletnice. Vse to rastline cveto aprila in maia.	H,
Zzdr. Hugon Turk:
Peračec ali grinta kokoši
Kokošji peračec aH grinta je nalezljiva kožna bolezen, povročena po rastlinskem zajedavcu (achorion gal-iinae), ki se naseli na golih delih telesne kože, posebno na glavi in se tu razraste podobno kot glive plesni v tenkih nitkah (myceljih). Konjske, go-veze, pasje in mačkine kože se ta gliva ne prijemlje, pač pa človeške kože, na kateri povzroča široke rdeče in prahajaste lise. Predvsem zbole kokoši velikih azijskih pasem, redkeje domačih in purani.
Naravno se okužijo kokoši z neposrednim stikom od okužene do zdrave živali, mlajše so bolj dovzetne in občutljive.
Peračec ali grinta se prične na grebenu in ušesnih krpicah, kjer se pokažejo male bele lise podobne plesni, ki se polagoma širi in končno prevleče ves greben in ušesne krpice z belo plesnij o. — Prizadeti deli kože se odebele in spremene čez več mesecev v eno samo razpokano krasto, ki postane lahko do 8 mm debela in morebiti deloma temnejše barve. Ne redko nastanejo posamezne luske, ki se v podobi kroga razraščajo do roba grebena ali ušesnih krpic, kjer se zgromadijo luske in robovi zdebele.
Po preteku več tednov, pri mladih živalih pa še popreje, se razširi bolezen tudi na kožo glave, ki je poraščena s perjem in čez več tednov in mesecev preide tudi na vrat, na hrbet In končno po vsem telesu. Koža postane na malih mestih okroglasto debelejša in se pokrije z debelimi luskami ali krastami, posebno okoli peresnih cevk, radi česar se zrahlja perje in odpada, na bolnem mestu kože pa nastanejo tolarjem podobne pleše. — Živali končno shirajo, imajo drisko in smrde po plesnji že oddaleč; taki bolniki navadno poginejo, ozdravijo pa one živali, ki so obolele le na grebenu in se to zgodi brez zdravljenja; si-
cer pa moramo iskati živinozdravni-ške pomoči, zdrave živali odstraniti in strogo ločeno držati, okužene prostore, kumike, staje in drugo pa moramo najprvo z vrelim lugom po-pariti in sčistiti, nato pa še temeljito razkužiti (s svežim apnenim beležem, 1 kg živega apna na 45 litrov vode) ali z drugim primernim razkuži lom (3—5%). Priporoča se tudi pravočasni zakol, če se je razširila bolezen na trup.
Dajmo otrokom solnca in zraka!
(Protituborkulozni dnevi.)
Kakor lansko leto prirede tudi letos protituberkulozne lige in anti-tuberkulozni dispanzerji po vsej državi v dneh od 1. do 6. maja protituberkulozne dneve z geslom: Dajmo otrokom solnca in zraka! Namen teh dnevov je živahno pospeševanje vsesplošnega boja proti najhujši socialni bolezen, jetiki. Skrbi, ki jo posvečajo zatiranju jetike država, občine, zdravstvene ustanove se morajo pridružiti še zasebniki. Vsa javnost mora sodelovati po svojih močeh pri omejevanju in zatiranju te bolezni. Borbi za sezidanje potrebnih bolnišnic, ljudskih zdravilišč, hiralnic, dispanzerjev, zahtevam po zidanju stanovanj, se mora pridružiti tudi zdravstveni pouk, skrb za slabotne, obolele otroke z ustanavljanjem počitniških kolonij.
Dajmo otrokom solnca in zraka: pod tem geslom naj prirede vsa kulturna, humanitarna, prosvetna in zdravstvena društva protituberkulozne dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zraku. Ako bo privatna iniciativa pridno na delu, ji bodo brezdvoma priskočile na pomoč tudi občine in javne zdravstvene ustanove.
Zavedajmo se, da nobeden izmed nas ni zavarovan proti tej kužni bo-
lezni in da je vsak dan lahko izpostavljen okuženju. Zato pa je tudi naloga vsakega, da po svojih močeh sodeluje v splošnem boju proti tuberkulozi. Tega se premalo zavedamo, zato naj imajo vsakoletni protituber-kulozni dnevi namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami in filmi.
Poleg vsega je treba vedno še znova tudi pouka. Predpisi glede čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje, to je vse nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku za nekadilce zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo vsemogočih kužnih bacilov, rastejo nove iz tal. Tudi v zasebnih stanovanjih, čeprav skromnih, bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravejše bivanje.
Težke in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako leto zahteva jetika. Vsako leto se množi število obolelih in okuženih, zato postaja protituberku-lozno skrbstvo vedno bolj pereče vprašanje, za katerega se mora zanimati vsak, sodelovati vsa javnost. Namen protituberkuloznih dnevov, ki jih vsako leto prirejajo protituberku-lozne lige je zainteresirati vso javnost za važnost protituberkuloznega boja, pridobiti za sodelovanje vse sloje. Vsi moramo v tem boju sodelovati: država, občine, društva, vsak posameznik. Ob priliki letošnjih protituberkuloznih dni naj vsak pomaga in sodeluje, za cilj: »Dajmo otrokom solnca in zraka!« — Osrednja protituberkulozna •iga v Ljubljani.
Gospodinja spomladi
Sedaj spomladi je za gospodinjo povsod dosti opravka, pa najsibo zunaj na polju in na vrtu, ali pa znotraj po hiši.
V tem času namreč že zamenjavamo zimsko obleko za pomladno in misliti moramo skoro tudi na poletno. Zimsko obleko, ki jo hočemo shraniti do prihodnje zime. natančno pre-
gledamo, po potrebi operemo ali pa ji samo odstranimo madeže. Vso od kraja pa temeljito steperao in skrta-čimo, da je čista. Ako se nam zdi, da je ne bomo utegnili tekom poletja pogostokrat pregledati, prezračiti, stepsti in skrtačiti, tedaj jo moramo zavarovati pred molji (glej članek »Molji«), sicer nam jo kaj lahko precej oškodujejo ali celo popolnoma uničijo.
Ko smo spravili v kraj vso zimsko zalogo, začnemo pregledovati oblačila za pozno pomlad in poletje, i i sicer ločimo čisto dobro ohranjeno cd tistega, kar moramo popraviti ali pre-narediti, ter od oblek, ki jih ne nameravamo več nositi. Pri tem ne smemo pozabiti, da imamo za nakup novega kaj malo sredstev na razpolago in da torej ne smemo zavreči ničesar, kar bi nam lahko še dobro služilo, če smo skromni in ponižni. Pri pregledovanju se nam nabere skoro gotovo tudi kaj takih kosov, ki jih res ne moremo več obleči. V tem slučaju je naša dolžnost, da te za silo poplavimo in podarimo revežem. S tem storimo dobro delo, ier malo izpraznimo naše omare, da niso polne vsemogoče šare in starih oblek, ki jih ne nosimo, ampak vise le za napoto ter jemljejo prostor, ki ga kaj rado primanjkuje še za drugo, dobro obleko. Ob tej priliki vse omare do zadnjega izpraznimo in umijemo. Če imajo stene ah vrata pri omari špranje, jih zamašimo z zmočenim Časopisnim papirjem. Na ta način precej zavarujemo poznejšo vsebino omare pred prahom iri molji. Medtem, ko se umita omara suši, obleko par ur zračimo, stepe-mo in skrtačimo. Omaro pa lahko tudi zažvepljamo. Končno jo znotraj obložimo s papirjem in oblačila !epo uredimo vanjo. Izpraznimo pa tudi vse predale v morebitnih predalnikih, jih poribamo, prezračimo in nanovo pospravimo.
Pomlad je tudi čas, ko je potrebno, da temeljito pospravimo klet in podstrešje. Vso ropotijo, ki je shranjena na podstrešju, preložimo ter skušamo spraviti nazaj tako. da nam
vzame čim manj prostora. Kar le mo-	potem ves ta dolgi čas pri miru, te-
remo zavijemo v papir in denemo v	daj je to lepa prilika za molje, da
zaboje, da se nam po nepotrebnem ne	prav nemoteno zalegajo jajčeca vanjo,
praši. Končno posujemo tla z mokrim	Nujno potrebno je torej, da znesemo
žaganjem, ki pri pometanju lepo po-	poleti vso to zalogo volnenih obla- j
bere prah.	čil, najbolje vsak teden enkrat na
V kleti umijemo vse police in pro- .	zrak in soince, jo tam natančno skr-
stor zažvepljamo. Š. H.	tačimo in stepemo, potem pa zopet j
shranimo. Ako pa zavoljo prevelikih
MOi?!	poslov tega ne moremo storiti, tedaj j
Baš sedaj spomladi je pravi čas, da	moramo spraviti obleko tako, da mo- j
se malce pobrigamo, da nam molj, ki	lji ne morejo bl>zu, ter jo še zavaro-
je hud škodljivec, ne uniči do pri-	vati s kemičnimi sre stvi. Zoper mo-
hodnje zime volnenih oblačil, ki jih	lje dobimo naprodaj mnogo najraz- j
vprav v tem času odlagamo in sprav-	Učnejših stvari, ki s svojim močnim
ljamo preko poletja.	vonjem odganjajo mo je. Se pa kmalu
Molji so v gospodinjstvu velika	izdiše, zato po večini niso kdo ve j
nadlega, kajti pogostokrat nam ob-	koliko prida. Ta so: naftalin, kafra,
čutno poškodujejo volneno obleko in	globol, novomoftan itd., itd.
podobno blago; to pa zato, ker se	Vsak kos obleke, kiga določimo!
hranijo z živalskimi snovmi, kakor z	za shranjenje preko poletja, najprej
volno, krznom, perjem itd. Najbolj	temeljito in natančno skriačlmo, ter
nevaren izmed njih je s u k n a r s k i	pri tem ne pozabimo nobenega šivaj
molj, ki je svetlorumene barve in	in gube. S tern odstranimo zalego!
ki nam uničuje volno in volnene tka-	ako je že na oblekah. Nato vzamemo
nine. Ne dela pa te škode dorasel	eno izmed omejenih pripomočkov
molj-metulj, temveč njegova goseni-	ter ga porazdelimo v precejšnji merij
ca. Samica zleže namreč jajčeca na	in enakomerno med ob eko, ki jo zlo-j
volneno blago. Tam se razvijejo go-	žimo potem v neprodušno zaprt pio-j
senice, ki žro volno toliko časa, do-	čevinast zaboj ali kovčeg, da molji ndj
kler ne dorastejo in se ne zabubijo.	pridejo blizu.
Molj nam zaide v obleko kakor	Tudi zavijanje volnene obleke v metulj, z namenom, da zleže jajčeca,	platno, papir (rast rskega zvcra) ali ali pa prileze vanjo kakor gosenica.	papirnate vrečice ima uspeh, ako oa-j Varujemo se tega škodljivca na	zimo, da so vsa ob!ačila zane^ijivoj več načinov. Prvo in najboljše sred-	brez zalege (jajčec) in da so vrecice stvo je snaga. Zato mo amo vse	tako neprodušno zsprte. da ne more volnene obleke, plašče, rute, suknje	niti metulj, niti gosenica skozi kako in ostalo zelo pogostokrat prezračiti,	zarezo ali špranjo do obleke, stepsti in skrtačiti. Če delamo to več-	Če bomo tako ravnali, se nam v krat, molj nima miru, da bi se mogel	jeseni r.e bo treba pritoževati in ja-naseliti na teh predmetih in se raz-	dikovati, da nam je molj preluknjal množevati na njih. Za zg'ed nam je	še dobro ohranjeno šuknjo ali obleko, obleka, ki jo nosimo vsak dan, kar	ki smo jo nameravali no-iti vsaj še naprej. O taki še nismo nikoli slišali,	par let. In ravno v slabih gospodar-da bi se je bil lotil molj. Tudi, če bi	skih časih, v katerih živimo, jje bolj; bila jajčeca že na blagu, jih s skrb-	važno kakor kedaj prej, da vse gonim stepanjem in krtačenjem gotovo	spodinje brez izjeme s snago ter s odstranimo. Najnevarnejši čas pa je	pametnim in skrbnim ravna r jem obj poletje, ko zimske obleke ne npsimo,	varujejo draga o* ličila škod liv« ampak jo imamo shranjeno po oma-	moljev, ter jih laki obranijo dob« rah v stanovanju ali na podstrešju,	uporabna čim dlje časa — v la^ienl Če pustimo tako shranieno obleko	in sološen orid Š. H.

[
171 O FKI %ri ® P
j * Sil	•t)* li •i • I ® i.i%ii • 1 ®
'A. K:
P, an; 3snezck
Janezek je žganje pil — hu, da bi ga koklja! Težka mu je glava zdaj kot lesena coklja.
V prsih pa srce — tok, tok — divje mu utriplje, ko da v njem kovačev sto L ^uje na vse kriplje.
A v želodcu, tam še le — i kakšen dirndaj!
Mar se je naselil v njem j strašen gorski zmaj?
Če bo Janezek še pil, šlo bo z njim navzdol; : s pametjo ne bo prišel delj kot striček vol...
Pravljica o kraliici Laži in past r:ci Resnici
(Nadaljevanje.)
Pastirica se je zasmejala s srebr-im smehom in odgovorila:
>Pojdi in povej, da ne morem priti, er se nočem klanjati njeni neusmiljeni in neumnosti. Vstala je in odšla v kočo. Kraljičin služabnik je bil ves preden. Trkal je na vrata in jo klical, ona se ni oglasila več. Ves žalosten eje vrnil v grad.
Kraljica se je silno raztogotila, ko izvedela zakaj ni hotela priti Resica. Služabnika je vrgla v ječo. Poni pa je poklicala devet dvorjanikov i jim ukazala, da morajo takoj pri-esti pastirico Resnico. Ko so čez devet dni in devet noči rispeli poslanci do pastirice Resnice i ji povedali kraljičin ukaz, se je delita zasmejala kot bi stresal same ate cekine in rekla:
»Povejte vaši kraljici, da ne morem priti, ker ne morem priti, ker ne morem občudovati rieno lepoto, ki je ni« — in potem je vstala in odšla v kočo, kraljičini dvorjaniki pa so morali sami in osramočeni oditi.
Ko So dvorjaniki povedali kraljici Laži pastiričin odgovor, je bila tako jezna, da devet dni in devet noči ni nič jedla. Vseh devet dvorjanikov je dala zapreti v grajski stolp, potem pa je ukazala devetidevedesetim vitezom z zlatimi šlemi in oklepi, da morajo takoj privesti pastirico Resnico živo ali mrtvo.
Ko so čez devet dni in deyet noči prišli vitezi k pastirici Resnici, se je ta nasmejala in rekla:
»No, če še sedaj hoče vaša kraljica da pridem, pa pojdem!«
Preoblekla se je v svileno krilce. Počesala si je lase in jih spletla v dol, gi kiti, zavezala rdeč trak čez čelo in zateknila šopek planink za modrček. Potem pa je vzela v naročje svoje jagnje in odšla z vitezi.
Bila je tako lepa, tako mila, da so vitezi šepeta je občudovali in pomilo-vali njeno usodo, ko pride v roke brezsrčni kraljici.
Ko so prišli v grad so jo takoj vedli h kraljici. Samozavestno, ponosno je stopila Resnica z ovčko v naročju pred njo, se zasmejala veselo in rekla: »Prišla sem, ker si ukazala naj prideni. Pozdravljam te, ker si tudi to ukazala. Pozdravljeni tebe, najgršo, najbolj neusmiljeno in neumno kraljico. Roke ti pa ne bom poljubila, ker je preveč ostudna, prepolna bradavic. Tudi poklonila se ne bom pred teboj, ker si debela kot sod in grša od strašila v koruzi.«
Kaj takega kraljica ni pričakovala. Vsa zelena od jeze je sedela na prestolu. In ko je slišala zadnje besede, da je debela kot sod in grša od strašila v koruzi, je hotela vstati in pla-
niti na njo. pa jeze m togote je bilo toliko v njej, da se je razpočila.
Čarovnica se je spremenila v črno vrano in žalostno 'nikrakala skozi okno.
Vsi veseli so se poklonili vitezi Resnici, jo dvignili pa prestol In izvolili za, svojo kraljico.
Resnica je vladala modro in pravično. Iz stolpa in grajskih ječ je izpustila vse jetnike, kar jih še nlno bile požrle bolhe kraljice Laži. Nič več niso ljudje spali v hlevih in jodli iz jasli. Mrtva je bila Laž in ro?o so zopet cvetele in ptičko spet veselo pele.
Pravliica o solnčku, zarjici in lunici
(Konec.)
Žarek je prinesel srebrno, blestečo krono in Solnček jo je položil Lunini na glavo govoreč:
»Lunica, hčerka gorske vile in kralja jz Pevete dežele, imenu iem te v imenu Boga, kj je nad nami, za kraljico Zvezd.«
Večernjca se je globoko poklonila pred njo in jo pozdravila;
»Pozdravljena, naša kraljica!«
Prijela jo je za roko in jo vedla iz dvorane.
Pred gradom je čakala Lunico srebrna, blesteča ladja. Sedli sta v njo, Večernica je prijela za vesla in ladja je odplula v morje noči med Zvezdice, ki so veselo mežikale in pozdravljale svojo kraljico.
Zarjipa pa je ostala pri dedu Šolniku in Mavrici. In mnogokrat zvečer. ko se bliža dedkova ladja gradu, stoji žarjica pred gradom in ga čaka. in ledaj njen zlati, z rubini posuti diadem (akq žari, da se Oblački preplašeni raz-beggjo in skrijejo. Zarjica pa se smehlja in čaka dedka. Ko priplava Solnčkova ladja, poda dedku roko in ga opremi v grad. Tam ga z Mavrico češeta in zabavata, dokler se ne pripelje Kraljica ?#vzd v svoji srebrni ladji na nebo in leže Sa|nfek y svojo zlato posteljo ...
O. Jftvornjk:
Zgodba o piščancu. Ki ie izgubil mamo
Prav pred veliko nočjo je bilo, kt je izvalila Mlakarjeva grahka piščati ce, dvanajst drobnih, rumenih kepic.
»Kok kok,« jih je vodila okoli, jim iskala črve in razkazovala gospodarjevo dvorišče. Čez par dni, ko so se zdeli piščanci koklji že dovolj pametni, da jim razkaže širni svet, jih je vedla čez cesto na travnik-
Ko jih je na travniku vodila sem in tja, se ji je en piščanček izgubil. Iskala ga je in klicala: »Kok kok!« Toda zaman. Ni se oglasil, ni pritekel.
Izgubljeni piščanec je bil .takrat že daleč na drugem koncu travnika, odkoder ni mogel slišati mame, kakor tudi ona ne njega. Ta piščanček je bil rumen kakor ostali bratci in sestrice, samo na hrbtu je imel črno liso, ki jo bratci in sestrige niso imeli. Morda je bil prav na to posebnost toliko ponosen, da se je upal sam tako daleč od mame, kdo ve?
Sedaj je žalostno tekal po travniku in ves skesan klical mamo: »Čiv čiv — še sem živ!« A zastonj. Mama ga ni slišala. Ko je tako po travniku iskal mamo, je zagledal ne daleč od sebe nekaj temnega, ki se je premikalo v travi.
Kaj če je to izgubljena mamica? si jp mislil piščanec in tekel tja. Ko pa je prišel bliže, se je na moč prestrašil. Tisto temno, ki se je v travi premikalo, je bij velik ptič z dolgim kljunom, črn kakor oglje in prav nič podoben njegovi mami. Plašno se mu je približal piščanček in ga vprašal: »Čiv čiv, ptič, povej, kje je moja mamica?«
Črnemu ptiču se je pa silno za malo zdelo, da ga nagovarja tstkle nebogljen pritlikavec. Jezno je zapjrhur tal s krili in se zadri: j>Kra kra kr».U
(Dalje sledi.)