O GEOLOŠKIH RAZMERAH FILOVSKE NAFTNE STRUKTURE
Koloman Cigit S 6 slikami
Po osvoboditvi smo dosegli viden napredek skoraj v vseh panogah gospodarstva. To velja zlasti za industrijo nafte v Jugoslaviji, posebej pa Še v Sloveniji, kjer pred drugo svetovno vojno sploh nismo imeli proizvodnje nafte. Petrolejske družbe in nekateri posamezniki so sicer računali z možnostjo naftnih nahajališč tudi pri nas, vendar so bila njihova raziskovanja tako majhnega obsega, da niso mogla prinesti uspeha.
Podjetje za proizvodnjo nafte v Lendavi, ki se je razvilo med vojno na petišovskem naftnem polju, v prvih povojnih letih ni dobilo dovolj sredstev za raziskovanja. Geologi so že od leta 1951 opozarjali, da so industrijske zaloge v petišovskem polju daleč pod povprečjem, ki je običajno. Vendar so se pričela obsežnejša raziskovanja šele v letu 1954. Prizadevanja so kmalu rodila uspeh na območju vasi Filovci, po kateri je novoodkrito naftno polje dobilo ime. Tu je potem lendavsko podjetje osredotočilo nadaljnja raziskovanja, katerih rezultate bomo na kratko podali v tem referatu.
Gravimetrična in magnetometrična merjenja
Nemška regionalna gravimetrična karta, ki se je ohranila iz leta 1940, kakor tudi detajlna merjenja Geološkega zavoda v Ljubljani v letih 1953 in 1955 (1. slika) kažejo gravimetrični maksimum pri Bogojini na prehodu gričevnatega dela Prekmurja v ravnino. To geofizikalno strukturo smo po največji vasi, ki leži blizu njenega vrha, imenovali bogojinska antiklinala. Ko pa je bilo odkrito naftno polje v Filovcih, smo jo preimenovali v filov-sko strukturo.
Odgovoriti je bilo treba na vprašanje, kaj povzroča gravimetrične anomalije. Ali gre za eruptivne kamenine, od katerih bi po prvotni nemški domnevi prišel v poštev bazalt ali andezit (Gees, Lorenser, 1941). Merjenje vertikalne magnetne intenzitete ni moglo dati točnega odgovora na to vprašanje. Magnetometrični maksimum zahodno od vasi Renkovci (1. slika) ima vrednost 90 gama nad povprečno vrednostjo merjenega območja. Značilno pa je. da leži za 4 km jugovzhodno od gravi-metrlčnega maksimuma pri Bogojini, ki znaša 6,50 mgl. Merjenje vertikalne intenzitete je dalo maksimum tudi jugozahodno od Murske Sobote ob Muri, in sicer na levem bregu 60, na desnem pri Vučji vasi pa 50 gama.
Vrtine pri Moti, Murski Soboti in Filovcih kažejo, da temeljno gorovje, sestavljeno iz metamorfnih kamenin, ki povzročajo težnostne anomalije, pada v glavnem od jugozahoda proti severovzhodu, vrednost magnetnih anomalij pa v tej smeri narašča do maksimuma pri Bogojini. Če upoštevamo še, da je magnetometrični maksimum napram gravimetričnemu premaknjen proti jugovzhodu, moramo sklepati, da magnetnih anomalij ne povzroča temeljno gorovje metamorfnih kamenin, ki leže neposredno pod terciarnimi sedimenti, temveč magmatske kamenine, ki leže v večji globini.
Odkritje filovskcga polja
Računanje reziduuma gravitacije in drugih odvodov težnosti po Elkinsovih enačbah je pokazalo jugozahodno od vasi Bukovnica pozitivno anomalijo, ki ni posledica temeljnega gorovja (Urh, 1954). Na podlagi tega je bila na filovskem območju locirana prva vrtina Fi-1 (2. in 3. slika). Najbližji vrtini, ki so ju izvrtali v letih 1942 in 1943, sta bili v okolici Murske Sobote, in sicer v črnelavcih MS-1 in v Rakičanu MS-2.
Temeljno gorovje so dosegli v vrtini MS-1 v globini 791 m (gnajs), v vrtini MS-2 pa v globini 1183 m (sljudni skrilavec). Končna globina MS-1 je bila 791,9, MS-2 pa 1184,6 m(K6rossy, 1946). Ker leži Fi-1 na isti izoanomali kot MS-2, je bilo po analogiji pričakovati v Filovcih globino okrog 1200 m; seizmičnih podatkov, ki bi omogočili boljšo določitev globine, pa ni bilo na razpolago.
Vrtanje Fi-1 je trajalo od 16. III. 1954 do 13. I. 1955. Vrtina je dosegla temeljno gorovje v globini 2582 m. Njena končna globina je 2592 m. Gravi-metrično nesoglasje, da ležita dve vrtini s tako različno debelino terciarnih plasti — pri Rakičanu 1183 m, pri Filovcih pa 2582 m — na isti izoanomali, do sedaj ni pojasnjeno. Mogli bi ga razlagati z različno gostoto kamenin temeljnega gorovja. Vendar imamo vzorce na razpolago samo iz filovske vrtine; gostota amfibolita znaša 2,6 (Urh, Novak, 1956). Iz rakičanske in črnelavske vrtine pa vzorcev nimamo.
Vrtina Fi-1 je do danes raziskana samo v enem sloju tako imenovane filovske serije na intervalu 2466 do 2476 m. Pri cementaciji zaščitne kolone je ostalo v koloni okoli 100 m cementnega čepa. ki zaradi komplicirane deviacije vrtine in okvar na vrtalnih ceveh do danes še ni prevrtan. Raziskani sloj je dal vodo, ki vsebuje 17,16 g NaCl/lit. in 16,5 mg J/lit. Po Palmerjevi klasifikaciji spada ta voda v I. razred alkalnih vod. Vsebuje tudi naftne kisline. Z vodo je bil dobljen tudi plin, katerega analiza je naslednja:
CH4......71,7 °/o vol.
CSH„...... 1,7 ®/o vol.
CO,......26,6 °/o vol.
100,00% vol.
Vrtina Fi-1 torej ni dala dokončnega odgovora o naftonosnosti strukture. Dne 9. XII. 1954 je bila 2 km južno od vrtine Fi-1 locirana vrtina
Fi-2, in sicer zopet ob isti izoanomalL Z vrtanjem so začeli 7. II. 1955 in končali 29. VIII. 1055, ko so dosegli temeljno gorovje v globini 2346 m (2. in 3. slika).
V dneh od 8. do 10. X. 1955 je bil nastreljen sloj kremenovega peščenjaka, ki leži neposredno na temeljnem gorovju, in sicer na intervalu 2336 do 2342 m. Dne 12. X. 1955 je prišlo do erupcije plina. Analiza tega plina je precej drugačna kot na Fi-1:
Filovsko polje je bilo s tem odkrito. Vlažnost plina, ob erupciji je bilo videti precej gazolina, je kazala na bližino nafte; poznejša raziskovanja so potrdila naša pričakovanja.
Med vrtanjem vrtine Fi-2 so se začela šele seizmična merjenja. Od 17. I. do 15. IV. 1955 jih je izvajala seizmična skupina Zavoda za geološka i geofizička istraživanja iz Beograda. Zaradi pomanjkanja vrtalnih naorav in zimskega časa so izmerili samo 20 km profila. Od 22. VIII. do 6. XII. 1955 so nadaljevali seizmična dela geofiziki nemške tvrdke Willy Thiele iz Celle, Zah. Nemčija, pod vodstvom ing. Kohlrussa. Izmerili so 60 km profila.
Seizmika ni dala kontinuirnih refleksij od temeljnega gorovja. Vzrok temu je verjetno preperela in porušena površinska plast temeljnega gorovja pod sedimentnimi komeninami terciara. V bližini temeljnega gorovja dajo dobre reflekse kontakti laporjev in peščenjakov, tako da približno le lahko dobimo globino temeljnega gorovja na osnovi seizmike. Maloštevilni seizmični profili in dve vrtini pri Filovcih ter MS-1 in MS-2 so nam nekoliko pojasnili zamegleno predstavo o tek-toniki tega ozemlja. Predvsem lahko razširimo sedaj vzhodno nadaljevanje Centralnih Alp vzhodneje od filovskih vrtin. Seizmični profil, ki poteka ob cesti iz Martjanec v Filovce, kaže nekaj manjših prelomov, ampak v glavnem kontinuirni pad temeljnega gorovja in terciarnih sedimentov (P e j o v i č , 1955 in Ko hlruss, 1955). Temeljno gorovje pada precej strmo, zlasti od vrtine Fi-2 proti vzhodu, obenem pada tudi proti jugu.
CH4 .
c2hu . c,h8 .
94,45 °/o vol. 4,05 °/o vol. 0.97 <Vo vol. 0,17 °/o vol. 0,14 °/o vol. 0,07 ®/o vol. 0,08 °/o vol. 0,07 °/» vol.
100,0 °/o vol.
Seizmična merjenja
Stratigrafski razvoj
Primerjajmo profila vrtin MS-2 in Fi-1: Vrtina MS-2 (K o r o s s y , 1946): 0— 18 m diluvij 18—ca. 988 m zgornji panon ca. 988—1183 m spodnji panon 1183—1184,6 m sljudni skrilavec
Vrtina Fi-1:
0— 636	m	plasti Unio wetzleri
636—1200	m	plasti rhomboidea
1200—2396	m	plasti abichi
2396—2582	m	torton
2582—2592	m	amfibolit
Bistvena razlika med obema vrtinama je, da je v Fi-1 razvit torton, medtem ko ga v MS-2 ni. Očitna je tudi razlika v debelini pliocena.
Temeljno gorovje
Iz profilov vidimo, da sestavljajo podlago terciarnih plasti metamorfne kamenine. Podrobnejših podatkov o petrografskem sestavu sljudnega skrilavca v vrtini MS-2 pri Rakičanu nimamo. V Fi-1 pa smo na globini 2582 m dobili amfibolit. Megaskopsko so vzorci trdni in temnozeleni, nekateri močno tektonsko razpokani in reagirajo z razredčeno HC1. Pirita vsebujejo le malo. Sekundarni pojavi preperevanja so že močno napredovali, kar se opazuje na amfibolu in grosularju.
V	vrtini Fi-2 je temeljno gorovje na 2346 m. Kamenina je tektonska breča, sestavljena iz amfibolita in biotitnega blestnika. Vpliv tektonike opazujemo megaskopsko in mikroskopsko. Amfibolit je sekundarno popolnoma kloritiziran.
V	vrtini Fi-3 pri Fokovcih je temeljno gorovje (2693 m) sestavljeno iz trdne kamenine, ki nima enotne barve. Je zelenkasta, in sicer v različnih odtenkih. Vsebuje pasove in drobce, ki so temno vijoličasti. Reagira s HC1 povsod, v razpokah pa burno. Kamenina je sekundarno popolnoma spremenjena. Verjetno je prvotno pripadala amfibolitu, ki nastopa v vrtinah Fi-1 in Fi-2 v veliko bolj značilni obliki.
V	vrtini Fi-5 pri Renkovcih je temeljno gorovje v globini 2614 m. Kamenina je močno sekundarno spremenjen peščenjak. V prvotni kamenini so nastopali biotit in salični minerali (predvsem kremen). Od sekundarnih sprememb je nastopila infiltracija s saličnimi raztopinami (kremen, glinenci). Manjše drugotne spremembe so še sericitizadja in karbonatiza-cija. Infiltracija saličnih raztopin je prvotni peščenjak precej metamor-fozirala in skoraj povsem zabrisala prvotno strukturo kamenine, ki daje sedaj v glavnem videz kvarcita s številnimi primesmi (Hinterlech-ner, 1956).
Torton
Kot smo že omenili, na območju strukture pri Rakičanu torton še ni razvit. V vrtini Fi-1 je v globini 2396 m meja med panonom in tortonom (2. in 3. slika). Na metamorfni podlagi leže v tej vrtini temnosivi in črni kremenovi drobnozrnati peščenjaki z redkimi piritnimi zrnci. Jedro je dišalo po nafti in na njegovi površini so bile vidne luknjice zaradi izhajanja plina. Nad temi peščenjaki leži temnosiv skrilav glinasti lapor s tektonskimi drsami. Lapor močno reagira s HC1. Omeniti je treba, da preide lapor spet v peščeno plast, ki vsebuje nekaj metrov kremenovega konglomerata z lepo zaobljenimi zrni premera 1 do 1,5 cm. Ta konglomerat je dal pri nastreljevanju omenjeno slano vodo in plin. V tej skoraj 50 m debeli seriji sledi nad konglomeratom najprej kremenov peščenjak, nato peščen lapor, ki preide v temnosiv skrilav lapor in v globini 2396 m v panonski lapor.
V	teh tortonskih plasteh nastopajo številne foraminifere, od katerih je K. Zajec (1955) določila:
Nonion soldanii d'Orbigny
Globigerina bulloides d'Orbigny
Rotalia sp.
Cristellaria sp.
Vsa ostala mikrofavna je slabo ohranjena, zaradi česar je ni bilo možno določiti. Od globine 2563 m naprej ni mikrofavne, vendar sklepamo na osnovi drugih vrtin, da gre tudi tu za torton. V globljih vrtinah na filov-skem polju smo v tortonu našli več serij peščenjakov in laporjev.
V	vrtini Fi-2 leži na temeljnem gorovju kremenov peščenjak, ki je tukaj kolektor nafte in plina. Nad njim sledi trd, bolj zalaporjen kremenov peščenjak in že prej omenjeni vodilni horizont kremenovega konglomerata. Vezivo je silikatno, reakcija s HC1 je opažena samo mestoma. Vidne so piritne impregnacije.
V	tej vrtini je J. Rijavec (1955) šele na globini 2325,7 m našla neke rodove foraminifer, ki kažejo na torton. Foraminifere so slabo ohranjene, tako da je mogla določiti samo rod. Najdenih je bilo nekaj primerkov na intervalu 2325,70—2331.70 m:
Nodogenerina sp.
Globigerina sp.
Bathysiphon sp.
Zanimivo je, da je tu torton zelo tanek, nastopa samo tako imenovana filovska serija peščenjakov, medtem ko ni razvita spodnja, strehovska serija, kot imamo primer v Fi-1. Ugotovitev, da je v Fi-2 torton tanek, ni zadovoljiva in lahko pomeni, da se proti zahodu v bližini Fi-2 tortonske plasti izklinijo. Ce je nafta samo v tortonu, je to slabo znamenje.
Blizu vrtine Fi-2 je vrtina Fi-6, kjer je J. Vugrinec (1956) v vzorcu iz globine 2322,6 m našel ribji zob in le eno zelo slabo ohranjeno fora-minifero. Na globini 2338 m pa je določil:
Haplophragmium sp.
Torton je tu v glavnem podobno razvit kot v Fi-2 (3. in 4. slika). Vendar se v kremenovem peščenjaku menjavajo plasti drobnozrnatega, srednjezrnatega in zalaporjenega peščenjaka, debele 0,10 do 0.50 m. Vzorci peščenih jeder so imeli vonj po nafti in so dali v ultravijolični svetlobi pozitivne znake. Prav tako nastopa tu siv debelozrnat kremenov konglomerat, ki ie v ultravijolični svetlobi negativen.
Pri tej vrtini je treba še omeniti, da je v njej prvič prišlo do erupcije nafte na filovskem naftnem polju. Dne 16. junija 1956 je bil nastrelien sloj 2368 do 2373 m z 62 naboji, premera 12 mm, in dne 17. junija 1956 je prišlo do erupcije nafte z velikimi količinami plina. S tem je bila dokazana tudi nafta, katero smo že prej predvidevali. Vrtino raziskujemo še v gornjih tortonskih slojih.
V	vrtini Fi-3 pri Fokovcih smo našli tortonske sedimente v lapor-natem razvoju. Na osnovi elektrokarotažnega diagrama delimo torton v tej vrtini v glavnem na dva dela. Od 2000 do 2500 m nastopajo v glavnem lapor, peščen lapor in lapornat peščenjak z majhnimi upori. Od 2500 m do dna vrtine pa nastopa peščen lapor z velikimi specifičnimi upori, verjetno zaradi večje apnene komponente. Reakcije s HC1 so tu in tam znatne. Kolektorji niso razviti in vrtina zaenkrat velja kot industrijsko negativna.
MikropaleontoloŠko je to vrtino obdelala J. Rijavec (1955) in ugotovila, da v globini 2001 do 2005 m nastopajo foraminifere, ki že kažejo na torton, predvsem:
Globigerina sp. Uvigerina sp. Bulimina sp.
Valvulineria complanata d'Orbigny Sphaeroidina bulloides d'Orbigny
Poslednji dve sta znani iz tortonskih sedimentov vrtin na Kogu.
V	globini 2055,4 do 2060,0 m nastopa v treh primerih ostrakod: Cytheridea cf. milUeri v. Munster, ki se nahaja v dunajski kotlini
v helvetskih, tortonskih in sarmatskih sedimentih. Po mnenju J. Rijavec je tu še vedno torton.
V	globini 2202,5 do 2205,4 m nastopajo: Globigerina bulloides d'Orbigny Sphaeroidina bulZotdes d'Orbigny Cibicides dutemplei d'Orbigny Valvulineria complatata d'Orbigny Uvigerina sp.
Po teh oblikah sklepa J. Rijavec, da pripadajo sedimenti iz te globine verjetno spodnjemu tortonu.
Od 2252 do 2487 m so vzorci siromašni z mikrofavno. Od foraminifer sta pogosto zastopani le:
Globigerina sp. in Bathysiphon sp.,
GEOFIZIKALNE MERITVE FILOVSKE STRUKTURE rEO0M3IMECKA% CbEMKA &MJ10BCK0M CTPVKT/Pb!
--„._.	^	I *. - Pnc.l.
modro-- gravimstricne izogame	Merilo — j*acuima6
cimeet ipaBUMwnpuviCKUQ MOIOMU 9 1 l t * """ rdeee> magnefometričn« izoanomah Kpacuoe: MaiHemoknmpu^QCKua usoqhohcuin
Cigit: Fliovaka naftna atruktura
GEOLOŠKI PROFIL SKOZI VRTINE FI-5.FI-2,FI-6 IN FH fEO/lOrMMECKMM nPOOMJlb MEPE3 CKBAMIIHbl <t>\A'5,Wi-2,Wl-6 H <MM
SSW
»100 so
-50O -
•1000-
-1500 -
-2000-
SSOO -
FI-5
1
HOLOCEN + PLEISTOCEN
SLOJI Z UNIO WETZLERI
RHOMBOIDEA
ABICHI
TEMELJNO GORJE
FI-2
n-e
L
fOOO
eooo
Merilo — Macmmaff
2. si. — Phc. 2,
FH
i
NNE
+ 300 ♦ fioo
hoo •to
- - 500
-1000
--<500
--SOOO
"—2500
Cigit: Filovska naftna struktura
ki pa nista vodilna fosila in lahko nastopata razen v tortonu tudi v hel-vetu. Vendar po mnenju J. R i j a v e c nimamo dovolj zanesljivih dokazov, da so ti sedimenti starejši od tortona in jih zato še vedno stavljamo v torton.
Od globine 2507,8 m do temeljnega gorovja pa vzorci ne vsebuiejo nobene mikrofavne in verjetno pripadajo tudi tortonu (R i j a v e c , 1955).
Plasti abichi
V	spodnjih delih plasti abichi smo v vrtini Fi-1 na globini 2015 do 2019 m našli makrofosila:
Limnocardium sp.
Congeria sp.,
v vrtini Fi-6 pa na globini 1900 m lepo ohranjeno:
Congeria ornithopsis Brusina.
V	zgornjem delu plasti abichi najdemo skoraj v vseh vrtinah vzorce:
Paradacna abichi Horn.
Za plasti abichi našega območja so karakteristični okrogli ploščati mikrofosili, katere je dr. Wicher imenoval »bele foraminifere«. Njihove lupine naj bi bile zgrajene iz apnenca (G 1 u m i č i č , stran 8). V panonskem bazenu so to vodilni fosili za plasti abichi.
Podatki, ki smo jih dobili v članku: Kovary Jozsef, Thecamobak (Testecežk) a magyarorsz&gi also pannoniai koru uledekekbol (1956), pa so te mikrofosile pokazali v drugačni luči. Na podlagi raziskovanja v madžarskem naftnem znanstvenem laboratoriju so ugotovili, da moramo te fosile prištevati med Rhizopode, in sicer v drugi red: Testacea oziroma Theca-moeba in da pripadajo v skupni podrazred Silicoplacentina. Na podlagi oblike razlikujemo pri rodu Silicoplacentina štiri vrste. Odločilni kriterij za to je kremenova lupina, ki je primarno okremenela. Ce bi bila namreč lupina sekundarno okremenela, bi morali isto opazovati tudi pri ostalih fosilih, ki jih najdemo skupno s temi oblikami.
V	jedrih vrtine Fi-3 iz temnorjavega peščenega laporja s piritnimi žilicami smo od globine 1299 m dalje opazovali te mikrofosile, poleg pa nastopajo še ostrakodi oblik A, B, D, F in G, ki so po F a h r i o n u karakteristični za panonske sedimente. Najdeni so bili tudi ribji zobje (globina 1749 do 1755 m).
Po omenjeni literaturi (Kovary, 1956) smo določili naslednje vrste:
Silicoplacentina hungarica Kovarv.
dobljena iz vrtine Fi-2 na globini 1805,6 do 1809,6 m v jedru iz sivega peščenega laporja. Fosil je bel s premerom 1 mm.
Silicoplacentina majzoni Kovary,
dobljena iz vrtine Fi-8 v izplaki na globini 2470 m. Kamenina je siv lapor. Fosil je bel s premerom 0,7 mm.
Silicoplacentina hungarica KovSry,
dobljena iz vrtine Fi-9 v izplaki na globini 2148 m. Fosil je bel s premerom 0,6 mm.
Iz te vrtine Fi-9 smo na globini 2160 m v izplaki dobili prav tako Silicoplacentina sp., ki je sicer rjavkasta s premerom 0,7 mm in je podrobneje nismo mogli določiti.
Napravili smo poizkus, da smo dali silikoplacentine in ostrakode v solno kislino. Ostrakodi so se takoj raztopili, medtem ko so silikoplacentine ostale cele. Debelina plasti abichi v vrtini Fi-3 znaša 700 m.
Plasti rhomboidea
Gornje plasti abichi prehajajo v plasti rhomboidea brez ostre favni-stične meje. Ta prehod smo horizontirali ravno na podlagi silikoplacentin. Kakih značilnih makrofosilov v plasteh rhomboidea ni, nastopajo pa: Congeria sp. in Limnocardium sp.
Petrografsko so te plasti zastopane z glinami, glinastimi laporji, kre-menovimi peski z mnogo sljude ter s prehodi ene kamenine v drugo. V glini imamo vložke lignita, v glinastem laporju pa rastlinske ostanke (odtisi listov). V vrtini Fi-1 so prvi panonski ostrakodi najdeni v globini 636 do 642 m; v sivkastozelenem glinastem laporju v globini 710 do 714 m pa smo našli ostrakoda, ki po Fahrionu pripada formi D, značilni za gornji in srednji panon.
Debelina teh plasti je kakih 500 do 600 m (2. slika).
Plasti Unio wetzleri
Z vrtino Fi-1 smo prevrtali plasti Unio wetzleri (2. slika). V njih so prevladovali kremenovi peski, v zgornjem delu pa prodi. Vmes so bile tudi gline ter prehodi med glinami in peski. V glinastih delih smo našli tanke, po nekaj centimetrov debele vložke (5 do 20 cm) lignita. V jedrih je bila dobljena na pol ohranjena lupina polža Vivipara sp. in zdrobljene lupine polžev Helix sp. Plasti Unio wetzleri so rečne, močvirne in jezerske (P 1 e n i č a r, 1956). V njih so našli lignit pri Pečarovcih.
Podobne plasti nastopajo tudi v Lendavskih goricah ter v vzhodnem delu Slovenskih goric in v Medmurju, kjer v številnih premogovnikih pridobivajo lignit (Mursko Središče, Martin, Presika, Podgorci). Jedra iz vrtine Fi-1 vsebujejo spore in operkule, kakršne se javljajo v Banatu po dr. Wicherju v plasteh, mlajših od panona. Spore so v Banatu zastopane v spodnjem paludinu. Toda z ozirom na precejšnjo oddaljenost med našimi sedimenti in onimi iz Banata ne moremo reči, da pripadajo naše plasti paludinu, ampak privzemamo razvrstitev v horizont Unio wetzleri.
Diluvij in aluvij
Pleistocenske in holocenske naplavine nastopajo na ravninskem območju v debelini tudi preko 40 m v obliki glin, peskov in kremenovih prodnikov. V okolici vrtine Fi-5 v Renkovcih in Fi-7 v Gančanih nastopajo kremenovi prodniki premera 1 do 3 cm že pol metra pod površino.
Naftno geološke prilike
Poleg stratigrafske razvrstitve terciarnih sedimentov na filovskem naftnem polju smo jim dali še druga imena, ki so običajna v naftni geološki praksi (5. slika). Tako imenujemo tortonske laporje in peščenjake, ki v vrtinah Fi-2 in Fi-6 vsebujejo nafto in plin — filovsko serijo. To serijo
sestavljajo torej gornje zaporne kamenine, laporji, filovski laporii in več horizontov peščenjakov. Do sedaj smo našteli pet peščenih horizontov, ki jih imenujemo Fi-A, Fi-B, Fi-C, Fi-D in Fi-E.
Nad filovsko serijo nastopajo prav tako laporji in peščenjaki, ki jih imenujemo spodnja Bogojina, srednja Bogojina in zgornja Bogojina. Nad temi slede Še trije paketi, ki jih imenujemo spodnji Tešanovci, srednji
Tešanovci in gornji Tešanovci. V nekaterih globokih vrtinah, kot Fi-1, Fi-4 in Fi-5, imamo pod filovsko serijo še tortonske sedimente, ki jih imenujemo strehovska serija in je do sedaj v glavnem razvita laporasto, deloma pa tudi peščeno. Znaki nafte in plina so bili najdeni v tej seriji na vrtinah Fi-4 in Fi-5.
Obstoji tudi možnost, da je nafta iz tortonskih plasti, kjer je mogoče nastala v globljem sinklinalnem delu, migrirala v višje, panonske sedimente, in to ob prelomih ali pa ob kontaktu tektonske močno porušenega temeljnega gorovja s tortonom, oziroma kjer tortona ni, s panonom. Torej bi nafto lahko našli v tem primeru v bogojinskih serijah ali celo više, kjer v dosedanjih vrtinah opažamo lep razvoj peščenjakov.
Po ameriški klasifikaciji spada filovsko polje po dosedanjih podatkih v tip naftnega ležišča Buried Hill — zakopanega griča, in to stratigraf-skemu tipu. Po ruski terminologiji pa bi ta tip lahko imenovali conalni tip ležišča.
Do sedaj sta pozitivni vrtini samo Fi-2 in Fi-6, vrtini Fi-8 in Fi-9 (4. slika) ležita že v robni vodi. Na podlagi tega lahko sklepamo, da bo produktivna površina tega naftnega polja proti vzhodu od vrtin Fi-2 in Fi-6 sorazmerno ozka. Na podlagi prej omenjenih predpostavk, da je torton razvit tudi proti zahodu in da obstoji možnost migracije nafte v panonske kolektorje, bo raziskovanje treba usmeriti po širini polja proti zahodu. Istočasno je raziskovanje usmerjeno v dolžino. Na podlagi seizmičnih merjenj in dobljenih izostrat po filovski seriji peščenjakov se nam kaže perspektiva v dolžini (6. slika). Pri tem moramo računati na eventualne lapornate cone, na katere bomo zelo verjetno naleteli.
Dosedanji poizkusni način proizvodnje pri vrtini Fi-2 je kombiniran, glavni vir energije je verjetno napetost robne vode, manjša vloga pa pripada raztopljenemu plinu in -plinski kapi«.
Tektonika
Pri reševanju tektonskih problemov Prekmurja so nam prvotno precej pomagala gravimetrična in magnetometrična merjenja. V zadnjem Času pa nam seizmična slika vsekakor daje nove podatke, ki v marsičem menjajo prejšnje predstave. Podatki globokih vrtin pa dajo Šele popolno sliko terena.
Pod mladoterciarnimi sedimenti Prekmurja imamo več struktur, ki so zelo verjetno različno erodirana površina temeljnega gorovja. Večjih prelomov do sedaj seizmika ni pokazala; plasti kontinuirno padajo in tvorijo obliko hribov in dolin.
Na gravimetrični karti močno označena ljutomerska-črensovska sinklinala z dnom blizu omenjenih krajev se je po seizmiki premaknila, šele pri Razkrižju se kaže njeno dno in prvo dviganje plasti proti jugovzhodu.
Podatki globokih vrtin Sg-1, MS-1, MS-2 in vse vrtine Fi-1 do Fi-9 nam kažejo, da imamo pod terciarom nekake hrbte temeljnega gorovja, ki je v vrtini MS-1 gnajs, v vrtini MS-2 sljudni skrilavec (Ko rdssy , 1946), v vrtini Sg-1 pa imamo gnajs in amfibolit. V vseh filovskih vrtinah smo našli amfibolit, ki je ponekod sekundarno spremenjen in tektonsko
/ZOBATE TEMELJNEGA GORJA F/LOVSKE NAFTNE STRUKTURE
NA OSNOVI SEIZMIČNIH MERITEV. H30BATb! MATERMHCKOM FJJbIBbl 0WJOBCKOM HE&T9HOM CTPYKTyPbl HA OCHOBE CEMCMWECKOfi &3BEAKM.
5Mffl I 1 2 3 4 5 km
III I I I I 1
6. si. — Phc. 6.
precej porušen. Vrtine dokazujejo, da pri Hrastju-Moti, Cernelavcih in Rakičanu nimamo tortona, ampak le plasti zgornjega in spodnjega panona. V vseh filovskih vrtinah pa smo našli tudi torton, ki vsebuje dobre kolek-torje za nafto v obliki kremenovih peščenjakov in dobre zaporne kamenine laporjev.
Geološko je mapiral Prekmurje Geološki zavod v Ljubljani. Iz poročila navajam razlago tektonskih in paleogeografskih razmer. Na neki magmatski podlagi so bili odloženi paleozojski skrilavci. Debelina paleozojskih skrilavcev je lahko precejšnja. Zaradi termodinamične metamorfoze, ki je nastopila v času nekega gubanja (morda hercinskega) so se spodaj ležeči, starejši paleozojski sedimenti spremenili v gnajse in amfibolite, više ležeči mlajši paleozojski sedimenti, katere vidimo na površini v severozahodnem delu Goričkega, pa so bili le delno metamorfozni ter so se spremenili v filitom podobne kamenine. Sledila je erozijska faza. Vzrok te erozije so bila lahko dviganja posameznih grud ali pa večje epirogenetsko dviganje celotnega ozemlja. Iz prvotne ravnine je nastala gričnata pokrajina. Pri eroziji je bil odnesen verjetno skoraj ves zgornji del paleozojskih skrilavcev, katerega ostanke vidimo na površini pri Serdici in Sotini, ter del spodnjih, močno metamorfoziranih paleozojskih sedimentov. V tortonu je sledilo epirogenetsko pogrezanje in je panonsko morje zalilo graški zaliv.
Odsotnost tortona na višjih delih temeljnega gorovja v območju vrtin pri Hrastju-Moti, Cernelavcih in Rakičanu in razmeroma tanka plast tortona v Fi-2 in Fi-6 (2. slika) ter mnogo debelejša v vrtinah Fi-1, Fi-3, Fi-4 in Fi-5 pa kaže, da je morje zalilo le nižje predele, medtem ko so bili višji deli kopno, gledali so kot otoki iz morja.
Heterogenost tortonskih sedimentov, ki so razviti v vseh možnih variacijah od obalnih konglomeratov preko lepih poroznih peščenjakov do laporjev z raznimi prehodnimi oblikami, govori jasno o čestem premikanju obalne linije tega morja. Različna debelina tortona v vrtinah Fi-2 in Fi-6 in mnogo večja debelina v vrtini Fi-3, ki leži 325 m više od meje tortona v vrtini Fi-2, nam vsiljuje mnenje, da se je temeljno gorovje premikalo tudi v posttortonski dobi, ko se je dvignilo ozemlje okoli Fokovec.
Podatki iz dosedanjih vrtin nam kažejo, da bomo nafto našJi precej visoko na pobočjih gričev osnovnega gorstva, mogoče tudi v kotanjah, ki so izpolnjene s tortonskimi sedimenti. Obstaja možnost, da se je nafta nabrala ob prelomih.
Ugotovljena je rahla kotna erozijska diskordanca med spodnjim panonom in tortonom. Ker sarmata med tortonom in spodnjim panonom ni, sklepamo, da je bilo v sarmatu v teh predelih kopno. Dobljeni podatki nam kažejo, da bomo morali nafto iskati zahodneje in severozahodne je ter južneje od sedanjih vrtin Fi-2 in Fi-6, če hočemo slediti filovski seriji. Nafto in plin smo našli tudi v strehovski seriji, ki leži pod filovsko. Vrtina Fi-5 je dala v globini 2534 do 2542 m znake nafte in plina. Zaradi premikanja tortonskega morja k obali so nastajale namreč plasti, ki se izklinjujejo na temeljnem gorovju. Slediti bo treba obalno linijo proti jugu in jugozahodu celo preko Mure. Na pobočju griča temeljnega gorovja nam je seizmični profil pri Veržeju že pokazal izklinjajoče se plasti zaenkrat samo domnevnega tortona, podobnega kot v Filovcih.
Na koncu še nekaj besed o naših raziskovalnih metodah.
Po osvoboditvi so naftni geologi v I^endavi našli skope podatke madžarskih prednikov (manjkali so celo EK diagrami vrtin). V prvih letih so zelo malo jedrovali, v prvi vrsti zaradi hitrejšega napredka. Stra-tigrafska razporeditev je bila izvedena na podlagi makrofavne in litolo-škega sestava.
Leta 1950 je začel Geološki zavod v Ljubljani z mikropaleontološkimi preiskavami, kar nam je veliko pomagalo. Letos smo si tudi v Lendavi uredili mikropaleontološko službo. 2e nekaj let redno zasledujemo profile vrtin na osnovi odlomkov kamenin iz izplake (3. slika). Te odlomke redno preiskujemo mikropaleontološko. Zasledujemo napredek vrtanja po minutnih poročilih. Letos smo začeli s kalcimetrijo. Pripravljamo pa uvedbo metode preiskovanja odlomkov iz izplake v vroči vodi in tudi uvedbo sedimentne petrografije.
Konvencionalne EK metode (normalni in inverzni sondi ter mikrolog) ne zadostujejo za precizne interpretacije EK diagramov. Nujno bi bilo nabaviti modernejše aparature, zlasti nevtronske in radioaktivne ter druge merilne instrumente (laterolog). Uspelo nam je sicer, da bomo s prihodnjim letom dobili lastno seizmično aparaturo, kar nam bo velika pomoč pri nadaljnjih, tako regionalnih, zlasti pa detajlnih raziskovanjih.
Omeniti je treba še, da bi bilo potrebno vzpostaviti kontakt z naftnimi geologi dežel, ki imajo nafto v Panonskem bazenu, zlasti z madžarskimi in avstrijskimi. Upamo, da bomo v bližnji bodočnosti uspeli.
TEOJlOrHMECKHE COOTHOUIEHHfl HE4>TEHOCHOH CTPYKTyPbl 4»HJ10BUbI
HeMCUKaa perHonajibHaa rpaBHMeTpnqecKaji KapTa (1940 r.), a Tame .vaiepnajiN HccjieaoBaHiitt reojiornqecKoro aaBoja r. J1k>6jijihu b teqehhe 1953 m 1955 rr. (Phc. 1) noKa3HB3K)T rpaB hmctph q e c kh ft MSKCHMyM b6;ih3h c. BoroHHa. 3tot reo<t>H3nqecKntt MaKCHMyM BHanane 6bui Ha3BaH 6oroHHCKoR aHTHKJiHHajibHoti CTpyKTypoft. riocjie Toro, ksk 6hjio OTKpbiTO <j>HJiOBCKoe He<t)THHOC none- b 1955 r., 6oroHHCKaii aHTHOHHajib 6wia nepeHMeHOBaHa b 4>h;iobckvk) He<t>TenocHy;o
CTpyKTypy.	M	H
JllIH BblHCHeHHH IipHMHH, < BbI3blBaiOUUiX rpaBHMeTpHMeCKHH MaKCHMyM B paBOHC c. BoroHHa, Ha Toil >Ke TeppHTopHH 6wjia npoBe^ena MarHHTOMeTpuqecKaa cbeuxa, KOTOpafl nOJIHOCTbIO He pa3"bHCHHJia CHTyaUHH.
MarHHTOMeTpHHecHtt MaKCHMyM sanaaHee ot oKpaHHbi c. Pchkobum (Phc. 1) noKasbiBaeT aHOMajiHK) Ha 90 raM. Bailie cpe^KHX noKa3aTejieft, xoTopwe nojiyqeHW b 3tom pattoHe.
K K>ro-3anaay ot ropoma MypcKa CoGoia H3MepeHHe BepTHKajibHott hhtchchb-hocth ha jiedom 6epery p. My pa jajio mskcmm^m 60 raM., a Ha npaBOM, b6jih3h ceaa ByMbg Bee, MaKCHMyM cocraBJisteT 50 raM.
CKBaacHHH b OKpecTHOCTii c.c. MoTa, HepHenauubi, PaKHqaH h 4>hjiobun noKa-3biBaiOT, qro KpHcrajuiH^ecKoe ocHosaHHe, Koiopoe cjioweno MCTaMoptfmqecKHMH nopoAaMH. norpy>KaeTCfl b HanpaBJieHHH c KD3 k CB. npH stom BejiimHHa MarHHT-Hbix aHOMajmtt HapacTaeT ao MancHMyMa b6jih3h c. Pchkobun, Te Ha tom y*iacTxe, rae KpHCTa.i^hmeckoe ochobamie haxoflhtca Ha CoJibiuett niychhe. !Iphhhm3h bo BHHMamie h tot $akt, qto marhhtomexphqeckhft makchmym no OTHOuieHHio k rpa-bhmetpwqeckomy CMeiueH no HanpaBJieHHio b 4 km k K3B, momho npeanojiaraTb, mto MarHHTHbie aHOMajiHH o6ycjiaBJiHBaioTca He MeiaMop<J>HHecKHMH nopoaaMH KpHCTaji-JiHHeCKOrO 0ch0b3hhh, KOTOpOe JIOKHT HCnOCpejlCTBfiHHO H Ofl TpeTHHHbIMH OTJIOMCe-
HHflMH, a HHTpy3HBHblMH MarMSTH4eCKHMH IlOpOAaMH, KOTOpbie paCIlOvlOWCHbl Ha 6ojibiiioft r.iy6nHe n ne BCKpbiibi b HacTOfliuee BpeMH CKBa>KHHaMH.
Bo BpeMfl BTOpott MHpOBOti BOftHbl hcm£uko*B6Hr£pCK3H KOMnaHHfl manat Bbi6ypnjia b 3t0m paftoHe abe ckb3>khh3i — oAHy b6;iH3H c. mephenabuhi (ms-1) h Apyryio b6jih3m c. PaKimaH (ms-2). BbiJio ycTaHOBJieHO, hto naHHOHCKHe otjioweiihr 3ajieraioT Henocpe^cTBeHHo ha KpHcrajijiHiecKOM ochobshhh (rHeftcbi b ms-1 h oitoasihhbie c.ianubi b ms-2) h He conepwaT he(}>TeHocHbcx cjioep. (laHHOHCKHe ot-JIOMeHHfl Ha 3T0M yHSCTKe, OCOČeHHO HH/KHe-naHHOHCKHe OTJIOJKfiHHH, XapaKTepH3y-tOTCH Majiott MOIUHOCTbtO.
b CBH3H c te m, 4to rpabhmetphieckhe H3oraMM b paftone c. <1>hjiobuu pac-uiHpRiOTCff, a TaioKč Ha ocHOBaHHH HHTepnpeTauHH rpaBHMeTpimecKHX AatiHbix no 3 ji k h h c y, Mb! HaiaJiH 6ypHTb CKBa>KHHy Fi-1. CKBa>KHHa Fi-1 Ha6ypH;ia u rayCHHe 2582 m nopoAbi KpHcrajuinqecKoro 4>yHAaMeHTa — aM4>H6ojiHThi. b 9Tott c«Ba>KHHe 6hiJi HccjieAOBan ctojibko oahh cjiott Ha HHTepBajie 2466—2476 m, koto p bi fi Aa;i cojieHyio BOAy h ra3.
ilocjie storo Haiajiocb 6ypeHHe ckbamhhbi Fi-2 Ha toh >ne caMoft ii3orawe, Ha kotopott haxoahtcfl h ckbawhha Fi-1. kpiictajijih»ieckhm (i)yiijiam€HT Hafivpii.ia b rjiy6hhe 2356 m. riep<t>opnpoBaii cjiofl Ha mrrepBSJie 2336—2342 m jvan ra3 co oioeBUM aabjiehhcm 230 aTM. riocjre SToro b ckbawhhe Fi-6 b 800 m cesepHee Fi-2 6ai^a odHapymeHa He<jit.
B TeqeHiie 3hmm 1955 r., bo BpeMH tiypeHHJi ckbawhhbi Fi-2 Haqa;iac?> cettcMH-^eckafl chemka.
CTPATHrPA4»Hfl
kphctajuihmeckha 4>yhflameht. b paftone (jwjiobckott ctpyktypw ocnoBamie TpeTHMHbix oTJioweHHtt aiaraioT metam0p4>HHeCKHe nopoAbi. b CKBawMHe ms-2 b6jih3h c. Pa Kima h 3to cjuoahhoh cjiaheu, a b CKBa>KHHe Fi-2 aM<|>H6ojiHT. b Jipyrnx ckbawhhax m bi nojiynnjih TCKTOHHMecKylO 6peKMHK), kotopan coctoht H3 o6jiomkob aM(|)H6o^hta, 6h0tht0b0r0 c.iaHua h KBapueBoro nec4aHHKa.
Toptoh. b OKpecTHOCTH r. MypCKa Co6oTa (ms-1, ms-2) toptoh He hb-jinetch. b cKBa>KHHe Fi-1 rpaHHija me>k.ay naHHOHCKHMH n toptohckhmh otjio-/kchhhmh HaxonnTCfl b nny6HHe 2396 m. Šaecb Ha MeTaM0p<t)HMecK0M ochob3hhu 3ajierat0T leMHocepue h qephbie Me.iK03epHHCTbie kbapuebbie neciaiiHKH c pcjkmmh 3ephamh nHpHTa. Bbime pacnojioweHbi TeMHocepbie cjiaHueBaTbie Mepre.ih. CpeAH neCHaHHKOB 3Ha4HTeJIbHblM p33BHTHeM HBJIflCTCfl KBapUeBbltt KOHfJIOMepaT.
B 9thx oTJio>KeHH5ix o6Hapy>KeHbi TopTOHCKHe 4>opaMH<J)epbi (K. 3atteu, 1955):
Nonion soldanii d'Orbigny
Globigerina bulloides d'Orbigny
b ckbawhhe Fi-2 toptohckhe ot.iowehhh npeacrabjiehn kpcmhhcthmh nec^a-HHK3MH — KOJIJieKTOpaMH HecJlTH H ra3a, KOTOpbie 3aJieraiOT Ha KpHCTaJIJIHHCCKOM OCHOB3HHH. TpaHHUa TOpTOHCKHX H IiaHHOHCKHX OTJIOWeHIltt H3XOAHTCH Ha r.^>6HHe 2325,7 m. 05Hapy>KeHbi $opaMHHH<|>epbi (/1. p h h b e u, 1955):
Nodogenerina sp.
Globigerina sp.
Bathysiphon sp.
B CKBa>KHHe Fi-6 Ha rjiyGnne 2322,6 m h. ByrpHHeu, o6Hapy>khji ay6 pbi6bi n 3aTeM (t)opaMHHH(}>epbi:
Haplophragmium sp.
b CKBawHHe Fi-3 TopToiicKHe ocaAKH ywe pa3BHTue b Mepre^HCToW 4>aunM. y>Ke Ha niy6HHe 2001 m 6bj.in o6HapyxceHbi 4)opaMHHH(J)epbi, KOTOpbie yKa.^biBaioT Ha TopTOHCKHft B03pacT:
Globigerina sp.
Uvigerina sp.
Bulimina sp.
Valvulineria complanata d'Orbigny
Sphaeroidina bulloides d'Orbigny
ssw
PROFIL IZDELAN NA OSNOVI KORELACIJE ELEKTROKAROTAŽNIH DIAGRAMOV ČEZ VRTINE FI-2, FI-6 IN FM nPOcDUJlb nOCTPOEHHbIM HA OCHOBE KOPPEJlflUMM BLEKTPOKAPOTTAWHblX AHAfPAMM HEPE3 CKBAJKMHbl (DH-2,CDM-6,a)MH
NNE
Geologija, "4. knjiga
3.91. - Phc.3.
Cigiv. Fslovofca naftna struktura
t
NW
PROFIL IZIEUN NA OSNOVI UMEUCUE ELEKTIOUMTAZNIH MAEMMOV ČEZ VRTINE FI-6. FI-9 IN FI-1 rmmub DOCTPOEHHUM HA OCHOBE K»KJSIUMH iKKTWIAMTTAlKHblX JMATPANM MEPEJ CKIAlKttMI 4N-6.4M9 HOM-S
SE
Fi-6
av, 228 m
Fi-9
n.v.2oom
Fi-8
nv.2idm
-1800
Mi
LEGEM! - JKrEUU
f^l LAPOR -MCPTEJb
PEiČCMUK -BECMAHMk
KOM6l0MUir- KOHONMCWT
EB^l LAPORNATI PEČENJU - KEPrCJIMCTHM KCSAHMC
\tLTA CUNAtn LAPOR - DIMHNCTNN MtfTElk
J PEŠČENJAK Z SLINASTIM - KPUHMR C OMWCTUM VEZIVOM	UUCHTOM
1800
Geologija. 4. knjiga
4. — Pic.4.
Cigit; FBowka ufaa aniktai
Ha HHTepBajie 2055,4—2060,0 m 6njih BCKpbiTbi otjiowehhfl c octpako.iamh:
Cytheridea cf. miilleri v. Munster
Ha rjiy6nHe 2202,5—2205,4 m 6i>ijih o6napy>KeHbi 4>opaMHHH<t)epbj:
Globigerina bulloides d'Orbigny
Sphaeroidina bulloides d'Orbigny
Cibicides dutemplei d'Orbigny
Valvulineria complanata d'Orbingny
ot rJiy^HHW 2252 m h Aajiee o6pa3Ubi KepHa oe^hue MHKpo<t>ayHoft. ot $0-paMHHH(}>ep čhjih HafiAeHbl TOJIbKO:
Globigerina sp.
Bathysiphon sp.
ji. p h ji b e u CHHTaeT, «ito 3a£cb eilie npOAOJIJKaiOTCH TOpTOHCKHe OTJlOWe-hhh. Ot rjiy6HHbi 2507 m b KepHC 6o;ibuie hm MHKpo$aym>i.
Abichi cjioh. B hhmhmx r0pH30HTax abichi cjioeB b CKBa>KHHe Fi-1 na hh-TepBane 2015—2019 m o6Hapy>KeHbi ociaTKH Limnocardium sp. h Congeria sp., b CKBa>KHHe Fi-6 (1900 m) 6hijih HaftAeHbi otjiowehhfl c Congeria ornithopsis Brusina.
riOMTH BO Bcex CKBa>KHHaX 6bUIH 06HapY>KeHbl OCT3TKH pyKOBOAMUHX HCKO-naeMbJX Paradacna abichi Horn.
Ajisi abichi cjioeB ha Haiueft TeppHTOpHH xapaKTepHbi roiocKHe h onpyrjibie (JjopMbi, KOTOpbie Ap. Bnxep (dr. Wicher) Ha3biBaeT	(JJopuMH^epbi*.
CorjiacHO BeHrepcKHM AaHHbiM (K 6 v £ r y, 1956) sto Testacea hjih Thecamoeba h TOHHee Silicoplacentinae.
CorjiacHO sthm ashhum HaMH b CKBa>KHHe Fi-2 (1805,6—1809,6 m) 6iwa 06-Hapy>KeHa Silicoplacentina hungarica Kovary 6ejioro UBeia c AHaMerpOM 1 mm,
B ckba>khhe Fi-8 (2470 m) haiueha Silicoplacentina majzoni Kovžry 6ejioro ubeta, ahametp 0,7 mm.
Abichi cjioh npeACTaBJieHbi cepbiMH MeprejiaMH, kpcmhiictumh neoiaHHKaMH h pa3JiH<iHbiMH nopoAaMH nepexoAHoro mna.
Rhomboidea cjioh. XapaKTepHbie Hcnonaewbie Congeria sp. h Limnocardium sp. rieTporpactJHHecKH npeACTaBJiaiOT co6oft rjiHHbi, niHHHCTbie MeprejiH h KBapueBbie necKH c CojibiiiHM kojihhcctbom uuoah. B niHHax HaxcuflTca npo-cjiohkh jihrhhta.
Cjioh c Unio wetzleri. npeo6jiaAaiOT KBapueBbie necKH, rpaBHft h niHHbi, HHorAa c npocnottKaMH jiurnuia. B KepHe CKBa>KHHbi Fi-1 o6Hapyn<eHU CKOp.iynKH yjiHTOK Vivipara sp. h Helix sp.
acjiiobha h hjijhobha. ilpeactabneh rjihhamh, KBapueiijimh necKaMii h rajieM-hhkom, h h or.ua ao rjiy6hhbi 40 m.
rEOJIOrMHECKHE yC/IOBHfl HE<DTEHOCHOCTM
riomhmo CTpaTHrpa<J)U4eCKOtt KJiaCCH$HKaUHH TpeTHMHUX OCaAOMHblX no-POA B He(J)TeHOCHOM pafiOHe 4>HJIOBUbI, H3MH AaHbl AJIfl HHX eilie lia3BaHHH oČUHHbie b HetJvniHo-reojionmecKoft npaKTHKe. Tan toptohckhc MeprejiH h necna-HHKH, B KOTOpblX haxoahtcfl He<J>t h TSL3, B HaCTOHIli.ee BpeMfl Mil fia3blBaCM $hjiobckoR cepnefi. Haj SToft cepneft 3ajieraiOT eme Tpn cepHH, a hmchho hh>khah 6oroHHCKaa, cpeAHflfl SoronHCKaa h BepxHsifl 6oronHCKaa. (HasBanne Aano no cejiy BoroHHa 6jih3 c. <J>hjiobuh). Bbiuie 3ajieraiOT eme TpH cepHH: hidkhah TeiiiaHOBCKafl, cpeAHflfl TeiuaHOBCKaa h bepxhhh TeuiaHOBCKan (c. TemaHOBUbi). B rjiyfioKHX CKBa->KHHax noA (JmjioBCKofi cepweft 3a.ieraioT nopoAM tsk Ha3biBaeMoft CTpexoBCKoft cepHH (c. CrpexoBUbi).
<t>HJioBCKoe He4>TeHocHoe nojie corjiacHo hmcioiummch aatiHbiM c.ieayet otho-CHTb k THny ran Ha3biBaeMbix He(j)THHbix MecTopo>KjieHHfi «norpe5ciiHoro xojiMa» (Burried Hill), 30Ha;iH0r0 BHaa.
np0H3B04CTBeHHbltt pe>KHM MeCTOpO)KACHHfl 06yCJI0BJieH AByMfl 4>aKTOpaMH — rjiaBHbJM hctomhhkom SHeprHH fibjinetcfl Hanop KpaeBbix boji. a noA^HneHHoe 3hanehhe nrpaiot pacTBOpeHHbift ra3 h, BepoaiHO, «ra30Baa maima*.
TEKTOHMKA
riOA TpeTHMHbIMH OCaflOMHblMH nOpOAHMH npOBHHUHH IlpeKMypbe HMeCTCfl HecKOJibKO crpyKTyp, KOTOpbie npeAdaBJiflioT co6oft norpeČeHHbift pen be 4) Kpn-CTaji.iHHecKoro ocHOBaHHH. HaHHbie rjiyČKHHoro CypeHHH n0Ka3MBai0T, mo ckb3->KHHott MS-1 o6Hapy>KeHbi rHeficbi. b CKBa>KHHe MS-2 (PaKimaH) BCKpbiTbi cjiio-AflHbie cjiaHUbi, a bo Bcex CKBaaamax pattoHa ^hjiobuw HaxoAHTCH MeTaMop^nnecKHC nopoAki — b 6ojibiiiHHCTBe cjiyqaeB aM<t>H6ojiHTbi. 3to KpucTaji.TimecKoe ochob3-HHe abarctch np0A0JDKeHHem HeHTpajibHbix Ajibn.
TeKTOHHHecKHe h najieoreorpa(|)HMecKHe ycjiobhh b npeKMypbe cjic Ay »ume: Ha hckom MarMaTHqeCKOM ochob3hhh 6blJIH otjio)k€HbI naJie030ftCKH6 CJiaHUbl. BcJie^cTBHe AHHaMoiepMajibHoro MeTaMop<})H3Ma, BepOHTHO bo BpeMfl repmiHCKOfi 3noxH CKJiaA^aTOCTH HH>Kejie>Kaimie ApeBHenajieosoftcKHe ocajoHHbje n opombi 6biJin npeo6pa30BaHbi b rHettcbi, aM<}>H6ojiHTbi h APyrwe MeTaMop^HwecKiie nopoAbi. a BbiuiejiewamHe BepxHenajieo3oftcKHe ropHbie nopoAjt 6buiH TOJibKO MacTHMHO Me-TaM0p4)H30BaHbi h npeočpasoBaHbi b nopoAbi cjikmhwc «t)HJiHTaM. Flocjie 3Toro nocjiejoBana $a3a ap03HH. ripn stom npouecce 6biJia Bepo«THo spoAHpoBaHa noHTH BCfl BepxHflfl nacTb najieo3oftcKHX c.ianueB, ocraTKH koto p hi x bhjihn Ha noBepxHocTH b6jih3h ceji CepAHita h Cothh3, a t a iokc »iacTb hh>khhx CHJibHO MeiaM0p$iH30BaHHbix najieo3ottcKHX ocajoqHbix nopOA. B xopTOHCKoe BpeMfl no-c^eAOBajio 3nefiporeHeTHHecKoe norpyateHHe h flaHHOHCKoe m ope noKpbuio uecb 3ajiHB TpaAUa. OicyictBHe toptohckhx oTJio>KeHH{t ha B03BbimeHHbix ynacTKax KpHcxajijiHHecKoro ocHOBaHHH noKa3biBaeT, mo MOpeM 6imh noKpbiTbi jimiib noA-HOMCbff 3thx nOAHJITHft, B TO BpeMfl KaK HX BepilIHHbl BblCTynaAH b BKA6 OCTpOBOB h3 Mopfl. Pa3Hoo6pa3iie <J>aiwajibHoro cocTaBa toptohckhx ocaAOiHbix ouioweHHft cbhactejibctbyet o nacTOM nepeabhhcehhh 6eperoBofl jihhhu Mopn. AaHHbie h3 CKBa>khh b pafiOHe c. <t>hjiobu,bI nOK33iJBaJOT, HTO He$Tb HaKOnifJiaCb b MeCTaX npHqjieHeHHfl TOPTOHCKHX nopOA — KOAJUKTOpOB k CKAOHOM fioahflthft KpllCTaAAH-MeCKOrO OCHOBaHHfl.
Mojkho nonaraTb, hto he$Tb haxoahtch h b yrjiy6jiehh«x ApeBHero norpe-6eHHoro pejibe$a, b Koiopbix iipohcxoahao otjio^kchhc oc3aohhux nopoA TopTOHa, HOCJiy>khbujhx no3AHee b KaiecTBe kojijieKTopob.
he4>Tb cjieAyeT HCKaTb 3anaAHee, roiKHee h ceBepHee ckb3>khh Fi-2 h Fi-6, ecjiH TOJibKO npooieAHM Tax Ha3UBaeMyio <t»HjioBCKyio cepnio nec^aHHKOB — koji-JieKTOpOB HC(J>TH. B03M0>KH0 HaKOIUieHHC He$TH TaiOKC H B HHHvHHX CepHflX CJIOČB, Tan HanpHMep b CTpexoBCKott cepHH, ecjiH TaM pa3BHTbi nopHCTbie nopoAbi nec-MfiHHKH h jih Apyrne Ko^eKTopbi. Mbi ywe nona^h Ha cjieAW He«J)TH b ctpcxobckoW cepHH, TOJibKO MeprejiHCTbie necnaHHKH HeAOCTaTOMHO nopHCTbi. b03m0>KH0, mto He^T MHrpHpoBa.ia b BepxHHe naHHOHCKHe ocaaoMHbie nopoAbi — KOJiJieKTOpu BAOJib CdpOCOBOft AHHHH HAH BAOJib 30HbI KOHT3KTa TpeTHHHWX OTJTO>KeHHtt C KpHCT3AAH-qeCKHM OCHOBaHHeM.
LITERATURA
Gees, R. H., in Lorenser, E., 1941, Bericht uber die geomagnetischen Untersuchungen im Gebiet von Murska Sobota. PRAKLA, Berlin.
G1 u m i č i č, D., 1955, Geološki pregled naftnih polja u Hrvatskoj. Referat na konferenci geologov in geofizikov v Zagrebu od 14.—17. IV. 1955.
Hinterlechner, A., 1956, Petrografske analize jeder iz vrtin Fi-1, Fi-2, Fi-3 in Fi-5.
Kohlruss, W., 1955, Bericht liber die Reflexionsseismischen Messungen im Messgebiet Lendava. W. Thiele, Celle (Dipl. Ing. W. Kohlruss).
K 5 v dry, J., 1956, Ffildtani kozl6ny LXXXVI. kotet, 2 ftizet, Budapest.
Novak, J., 1955, Poročilo o merjenju magnetne vertikalne intenzitete, Prekmurje, 1955. Arhiv Podjetja za proizvodnjo nafte, Lendava.
P e j o v i č, P., 1955, Izveštaj o reflektivnom sejzmičkom ispitivanju na terenu Lendava. Beograd.
Pleničar, M., 1954, Obmurska naftna nahajališča. Geologija, 2. knjiga, Ljubljana.
Pleničar, M., 1956, Geologija severozahodnega Pomurja. Arhiv Podjetja za proizvodnjo nafte, Lendava.
Prosen, D., Petrovič, I., 1955, Uporedivanje rezultata merenja dobi-jenih primenom seizmičke i gravimetrijske metode na profilu Filovci—Martjanci na terenu Lendava.
R i j a v e c, J., 1955, Mikropaleontološki profil vrtine Fi-3, Arhiv Podjetja za proizvodnjo nafte, Lendava.
Ur h, I., in Novak, J., 1956, Gravimetrične in magnetometrične meritve v Prekmurju. Referat na sestanku geofizikov v Zagrebu 16.—17. III. 1956.
Ur h, I., 1956, Gravimetrične meritve Pomurja. Arhiv Podjetja za proizvodnjo nafte, Lendava.
Vugrinec, J., Poročila o mikropaleontoloških raziskovanjih vrtin Fi-4, Fi-5, Fi-6. Arhiv Podjetja za proizvodnjo nafte, Lendava.
Zajec, K., 1955, Poročilo o mikropaleontološkem raziskovanju materiala iz vrtine Fi-1. Arhiv Podjetja za proizvodnjo nafte, Lendava.
Sprejel uredniški odbor dne 15. maja 1956.