Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 81—, inozemstvo Din 64 -
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon lnierurban i!3
Cena inseratom: cela stran Din 1400-—, pol strani Din 700 -, četrt strani Din 35#-—. Mali oglasi beseda Din 1'-, stalnim popust
Besede in dejanja.
Od besede do dejanja je dolga pot. Mnogo ljudi je, ki te poti sploh ne najdejo. Ostanejo samo pri besedi. Do dejanj ne pridejo, ker je za delo treba volje, požrtvovalnosti in vztraj nosti, vsega tega pa jim nedostaje.
Kar velja o poedincih, velja tudi o strankah. So stranke, ki so močne v besedah, pa slabe v dejanjih. Njihovi programi in njihove izjave so kakor šopki cvetlic, ki za nekaj časa razveseljujejo oko, pa ostanejo brez praktične vrednosti, ker ne obrodijo sadu. Takšne stranke so brezplodne in zato ljudstvu ne prinašajo koristi, marveč samo škodo. Blagor in napredek ljudstva ne počiva na besedah, temveč je zasnovan na delu.
Politika besedičenja.
Ako bi beseda bila vse, dejanja pa nič, bi Radičeva stranka bila prva na svetu. Radič je mož besede, in to ne v tem smislu, da bi držal svojo besedo, marveč v tem, ker njega je samo beseda in fraza, delo pa mu je tuje. Radiču nikdar ne manjka besed, naj si je dobre ali slabe volje. On govori in besediči in se niti ne vpraša, ali je to, kar prihaja iz njegovih ust, pametno ali neumno. On ne pomišlja in ne razmišlja, ampak kar mu pride na jezik, to tudi skoči preko ograje njegovih zob.
Dobrikanje kmetskemu ljudstvu in zabavljanje čez gospodo, to je najbolj omiljeni predmet njegovih govorov, ki mu služi kot vaba za neuke ljudi. S tem je ljudi na Hrvatskem privabil k sebi in s tem jih tudi drži pri svoji stranki. Dobrikati se kmets kemu stanu, zabavljati čez pokvarjeno gospodo: to je početek in konec Radičeve modrosti, v tem je ves njegov kmetski program. , Ni ga menda kmetskega voditelja na svetu, gotovo ne pri omikanih narodih, ki bi bil tako siromašen na delih za gospodarski in kulturni napredek kmetskega ljudstva, kakor je Stjepan Radič. Da je v hrvatskih pokrajinah tako malo zadružnih in drugih gospodarskih organizacij za kmetsko ljudstvo, da je med hrvatskim kmetskim ljudstvom toliko ljudi, ki ne znajo ne brati in ne pisati, da ni med njim ljudsko-prosvetnih organizacij, to je krivda Radiča in njegove brezplodne politike.
In mož takšnih lastnosti hoče biti voditelj ne samo hrvatskega, marveč tudi slovenskega naroda. On ho-
če v Slovenijo upeljati svojo hrvatsko politiko — politiko besedičenja, dobrikanja, hujskanja in zmerjanja. Ta politika nosi sedaj naslov: kmet-ska demokracija. Vrhovni komandant tega političnega besedišča je Stjepan Radič, podpoveljniki v Sloveniji pa so Pucelj, Prepeluh, Žerjav, Kramer in Pivko. Programa ta gospoda nima in ga tudi ne potrebuje, besedičenje jim je vse. Z besedarje-njem mislijo ljudstvu ponjagati in odpraviti težave sedanje dobe. Po svojih listih pišejo in po svojih shodih govoričijo o prevlasti Srbov v tej državi, a nočejo priznati, marveč trdovratno zanikajo kakor vsi krivci, da so sedanjo ureditev države in sedanje razmere sami povzročili, ker so glasovali za centralistično ustavo in centralizirajoče zakone. Tako jih je samo besedičenje, samo zavijanje, sama laž in samo hujskanje.
Politika dela.
Naša stranka pa je stranka dela. Od nekdaj je bila preverjena, da je delo rešitev za poedinca in za narod. Delo, edino delo ustvarja vrednote, duševne in gmotne. Beseda sama ne zadostuje, je prazna in brezplodna. Politika samih besedi je za narod nesreča, kakor spričuje zgodovina. Besedičenje in prepiranje ni rešilo še nobenega naroda, marveč je upro-pastilo cele države.
Ustanovitelji in voditelji naše stranke so bili ter so možje dela. Zasnovali so za našo stranko program dela na vseh poljih javnega življenja. Iz tega dela so se rodile organizacije, ki so našemu narodu prinesle največjo korist. Da se je naše kmetsko ljudstvo osvobodilo iz rok oderuhov ter da dobiva tako cenen kredit, kakor ga ni v nobenem drugem delu naše države, to je zasluga naše stranke in njene zadružne organizacije. Da je naše ljudstvo povprečno na najvišji stopnji ljudske prosvete ter se more v tem oziru meriti z merilom velikih kulturnih narodov, to je zasluga naše stranke in njene prelepe prosvetne organizacije.
Tudi v politiki je naše geslo: delo. Ko smo bili v opoziciji, smo napeli vse svoje moči, da smo odpravili iz zakonskih predlogov največje trdote. Nismo samo govorili in zabavljali, marveč smo se potrudili, da s prigovarjanjem in osebnim uplivanjem
prepričamo vlastodržce o škodljivosti monogoterih predloženih zakonskih določb za ljudstvo, osobito za slovensko ljudstvo. Da zakoni, koje je skovala vladina večina, v kateri so tudi bili samostalni demokratje in samostojni kmetijci, niso še slabši, to je naša zasluga. Zlasti je bila naša skrb, da branimo gospodarske interese in koristi slovenskega ljudstva in vseh njegovih stanov. Vsak udarec, ki je bil v tem oziru namenjeni našemu ljudstvu, smo poskusili odbiti. In kar jih je bilo v resnici odbitih ali preprečenih, smo jih odbili ali preprečili mi s svojo pazljivostjo in odločnostjo. Kot članica vladne večine je naša stranka dosegla zenačenje davčnih zakonov v celi državi. Sedanja kmetska demokracija se širokousti o tem, kako je ona boriteljica za enakopravnost pre-čanskih krajev s Srbijo. Ko so stranke sedanje kmetske koalicije bile na vladi, so ne samo mirno gledale, mar več tudi sodelovale, da so se prečan-skim krajem nalagali vedno večji in višji davki. Takrat je bila ideja enakopravnosti uresničena s tem, da so poleg srbijanskih ministrov tudi Pribičevič, Žerjav, Pucelj in Radič bili ministri, prečanski kraji pa so smeli in morali plačevati veliko večje davke nego Srbija. Kako naša stranka pojmuje enakopravnost, dokazuje zenačenje davčnih zakonov, vsled kojega bodo od novega leta 1929 vsi kraji naše države plačevali iste davke. Ker se ideja enakopravnosti v naši državi ne da izvesti brez široke, jake in istinske samouprave ljudstva, se naša stranka trudi, da se ta samouprava razširja in poglablja, zlasti pa da se ji zajamči trdna in solidna finančna in gospodarska podlaga. To je naš program in takšno je naše delo. V tem je rešitev našega ljudstva, v tem je jamstvo za njegov gospodarski in duševni napredek.
»Spet govorijo in pišejo po vseh listih o neki stvari, ki je prav nič ne razumem«, se je oglasil prijatelj pri našem znancu — gospodarju. »Kaj so to nettunske konvencije?«
»Ime je zopet tuje, pa sem enkrat že slišal razlago o tem, pa ti ga lahko razložim. Nettuno je neko mesto v Italiji. V tem mestu so pred tremi leti napravili dogovor med Italijo i* Jugoslavijo in sicer ga je za Jugo-
slavijo v imenu tedanje vlade PašiČ-Pribičevičeve podpisal tedanji zunanji minister dr. Ninčič. Dogovor pa se imenuje s tujo besedo — konvencija. Zdaj veš, da so Nettunske konvencije — dogovor med Italijo in Jugoslavijo, sklenjen v mestu Nettunu v Italiji.«
»To zdaj razumem, čeprav mi te tujke ne gredo prav v glavo In bi se preje jezik zlomil kot pa jih gladko izgovoril. Zdaj mi pa še to povej, zakaj pa zdaj naenkrat o tem toliko pišejo?«
»To je pa takole: Tedaj ni bilo nobene sile o tem dogovoru sklepati v narodni skupščini, ker je z Italijo Veljala še posebna prijateljska pogodba. Zato se je sklepanje o tem preložilo tako dolgo, da poteče ona pogodba. »Slovenski Gospodar« je i-iak že pisal, da se je začasno za pol leta odložilo sklepanje o nadaljnem prijateljskem razmerju z Italijo. Sedaj pa čas prihaja, da se to ponovno iiredi. Kdo v državi bi danes upal stopiti pred narod in reči: Nočemo več miru, nočemo več z Italijo mirnih odnošajev, hočemo vojsko! Narod bi ga kamenjal! Sedanja vlada hoče tudi v tem oziru napraviti stalnost, hoče zasigurati naše meje, da bodo prenehale govorice, ki jih je povzročala dosedanja negotovost — kaj bo z Italijo!«
»To je čisto prav, kar dela sedanja vlada! Toda ali pa ne daje Italiji v tem dogovoru kakih pravic, ki bi Škodovale naši državi?«
»frragi moj, kaj pa je danes, rečem dartes, saj me razumeš, več vredno kot mir? Italija pa se je do sedaj ves čas izgovarjala pred vsem svetom, da se mora pripravljati na vojsko z nami, ker — mi nočemo skleniti prijateljskega dogovora z njo. Naša država stoji pred vsem svetom označena kot vojskežeJjna. Da nam to škoduje, je jasno. Tudi pri sklepanju posojila v Angliji smo morali dokazati, da nočemo vojske. In mi je res nočemo! So tudi taki v naši državi, ki jo hočejo, ki bi se pa v slučaju voj ske doma poskrili in bili — liferanti za vojsko!«
»Vsaka vojska prinese prekletstvo«, je dejal invalid, ki je bil v družbi. Tudi njemu jo je. Le eno roko še ima, drugo so mu odsekali.
»Ta bi pa posebno še nam Slovencem prinesla nesrečo, saj bi ravno Slovenija bila — bojno polje!«
»Norec, kdor hoče vojsko«, je znova zavpil invalid.
»Norec pa tudi tisti, ki posluša te hujskače na vojsko in to so naši demokrati in radičevci, ki hočejo preprečiti pogodbo z Italijo in s tem — povzročiti nevarnost vojske. Možje, od človeka do človeka pojdimo, posebno do onih naših tovarišev, ki so še v zmoti in ki so še pristaši demokratov in radičevcev, povemo jim, da držijo z onimi, ki nočejo miru — ampak spor z Italijo! Povzročimo, da dobijo iz lastnih vrst odgovor, kakor ga zaslužijo za to svojo zavoženo politiko! Javno naj odstopajo njihovi pristaši, njihovi listi »Domovina«
in »Kmetski list« naj romata nazaj v njihove brloge! Vsa Slovenija naj pokaže, da je z vlado, ki hoče storiti vse, tudi ta težak korak, samo da se ohrani mir!«
In možje, ki so pogledali na svoja polja, svojo mlado setev, so imeli samo eno željo v srcu: »Da bi tudi v miru želi!«
Odgovor in primerjanje.
Velik boben poje; velika votla beseda v govoru in v časopisju gre po deželi. Ogenj in voda: Pribičevič in Radič sta se združila ter oznanjata novo blagovest, rešiti hočeta posebej kmetsko ljudstvo, dati mu blagostanje in svobodo.
Sicer dobro vemo, da naše izobraženo ljudstvo pozna dobro te junake, vendar je dobro, da jih malo požge-čkamo, jim izprašamo vest ter opozorimo na nepremostljivo razliko med njihovimi besedami in njihovimi dejanji.
Kje ste bili dosedaj?
Naenkrat so samo oni sposobni rešiti vsa kmetska in državna vprašanja, napraviti raj na zemlji; toda predpogoj je: streti Vukičevičevo-Davidovičevo in Koroščevo vlado. Mi vprašamo te novopečene kmet-ske prijatelje: Kje pa ste bili dosedaj? Kaj ste delali vi dosedaj, da je treba kmetsko ljudstvo reševati? Kako ste ravno naekrat najsposobnejši postali, ko ste radi nesposobnosti bili vrženi iz kučijaževega mesta na državnem vozu in od krmila državne ladje?! Ljudstvo je imelo zadnjih deset let Radiča in njegovo stranko na vladi več kot dve leti, Pribičeviča in njegove nasilneže pa večkot pet let. Torej skupaj skoraj 8 let! Kdo je odgovoren za razmere, iz katerih je sedaj treba ljudstvo reševati? Odgovora seveda ne bomo dobili in ga ne rabimo: odgovor so dobro znana dejanja teh ljudi. Ko bo Radič hrvatskim Zagorcem, ktere vodi politično že trideset let, znal preskrbeti vsaj najskromnejši kruhek in obleko, da ne bodo lačni in nagi beračili po našem Štajerskem, bomo verjeli, da zna za ljudstvo nekaj napraviti. Ko bo Žerjav in Pivko nudil ljudstvu več kot papirnato »Domovino« in advokatske račune, bomo verjeli, da so se začeli zboljše-vati!
Naši grehi
so po njihovem zatrdilu med drugim, da se ne izvede agrarna reforma, da naše zadružništvo ne vrši svoje naloge in da naše duhovništvo ovira ljudstvo v gospodarskem in umstvenem napredku. Koliko trditev, toliko zavijanj in neresnic.
V agrarnem ministrstvu so ti patentirani osrečevalci ljudstva imeli kot ministre Pavla Radiča, dr. Poljaka in dr. Krizmana. Kaj so ti ljudje delali po našem Prekmurju in po Štajerskem, kako se liberalni ad-vokatje trudijo za interese tujerod-
nih veleposestnikov, to znajo in občutijo preveč dobro vsi agrarni inte-resentje! Računi, računi, to je krona njihovega delovanja za ljudstvo! Da se pa ni razbilo in razdejalo recimo gornjegrajsko posestvo ljubljanskega škofa, za to so zakoniti in stvarni razlogi. Ni bolj skromnega in požrtvovalnega moža kakor je ravno naš ljubljanski vladika, ki je Slovencem v glavnem z dohodki tega posestva zagotovil slovenske knjige za srednje šole, prvo slovensko gimnazijo, kjer se sama uboga kmetska mladij na vzgaja in izobrazuje. Pokažite vi nasprotniki v celi slovenski zgodovini iz svojih vrst vsaj podobno kulturno in človekoljubno dejanje! Nimate ga! Ne zmorete ga.
Naše zadružništvo je že dolgo rešilo ono veliko nalogo, ki bi jo Radič tudi moral in Srbi ravnotako! Naše ljudstvo je rešeno spon oderu-štva in pošten in priden človek dobi poceni kredit pri svojih zavodih, ki jih opravljajo naši možje sami po svoji sposobnosti in uvidevnosti. Naše kmetsko ljudstvo ni več suženj liberalnega oderuha in nemškutar-skega meščana, kateremu je moralo poleg rednih obresti samo »za dobroto« še dajati letno po 10% in še več. Pomislite: nikdar več slovenski kmet pod liberalnim oderuhom klečal ne bo in to je zasluga požrtvovalnega dela Slovenske ljudske stranke, posebej še našega duhovništva, ki je vodilo in vzgojilo te naše može, da sedaj lepo sami strokovno in pošteno delajo in vodijo svoje zavode, ki so blagoslov in rešitev za naše ljudi v dnevih nesreč in težav.
Ko je vsled notranje gnilobe propadla stara Evropa in rimsko carst-vo, jo je dvignil k novemu moralnemu in gospodarskemu življenju sv, Benedikt s svojim: »Ora in labora«. Ko je bil vsled fevdalnega in meščan sko liberalnega gospodarstva sloven ski kmet reven, beden in zanemarjen v svoji leseni, nizki kolibi, kakor cigan v svojem šotoru, je prišel Slomšek z nasledniki v »Slomšeku«, prišel je Jeglič in Krek z drugimi. Uspeh je ta, da stoji slovenski kmet danes kot močen faktor v slovenski in jugoslovanski javnosti. Narodno, politično, prosvetno probujene Slovenije ne bi bilo, ako ne bi bilo teh mož. Imamo stotine mož, ki 15 do 20 let in še dalje brez beliča odškodnine delujejo zadružno. Pokažite nam jih vi nasprotniki, če jih imate v svo jih vrstah!?
Kaj nudite?
Vi, ki hočete sedaj osrečiti naše ljudstvo, ste nam ustvarili centralistično državo, kar sedaj sami obsojate. Do sedaj pa ste obrekovali in natolcevali naše ljudstvo in njegove zastopnike, ker je hotelo samoupravo. Vi ste nagromadili uradništvo in tisoče mladih penzijonistov, vi ste zvišali vse davke, vi ste napravili s slabim gospodarstvom nered, in mi, ki s težavo popravljamo, mi smo seveda krivci!
Vi ste s svojimi nacionalizacijami
in bankami spravili par ducatom svojih razsipnežev milijone, Slovencem kot narodu pa ste zapravili stotine milijonov ter jih vrgli v gospodarsko odvisnost in suženjstvo, da mora slovenski rudar tlačaniti za tu-jerodce, inozemce.
Po svojih knjigah in časopisih širite kugo in smrad, da količkaj skrbni oče ne more in ne sme dati v roke mladini vašega strupa. Ob enem pa besedičite o močnem in zdravem narodu, pa rušite moč in osnovne temelje naroda in države.
Ne, naš samozavesten, naš pošten in delaven kmet, globoko uverjen, da je mogoče uspešno in zdravo delo in napredek samo v duhu in na temeljih dejanskega krščanstva, ta vam slediti noče, ker vam tudi kot glava svoje rodbine slediti ne sme, »ko noče v gnjilobo in propast.
Naš zaključek.
j« ta: Proti tatovom se mora človek čuvati, proti političnim tatovom pa š« bolj. Kakor je prinesel Pribičevič »svobodo« jugoslovanskim državljanom kot notranji in prosvetni minister in Radič svojim Zagorcem blagostanje in »republiku, svemu svetu diku«, tako bosta sedaj oba skupaj prinesla «seljačko demokracijo«. — Pomnimo: krave ne odvadiš v deteljo hoditi in mačke ne miši loviti!
V NAŠI DRŽAVI.
Kralj Aleksander v južni Srbiji.
Ker je treba pokazati Evropi, da je Južna Srbija mirna dežela, jo bo sedaj prepotoval kralj sam. Kralja povsod slovesno sprejemajo.
Davidovič v Južni Srbiji. Neprestano so se širile pritožbe od strani demokratov proti radikalom glede južne Srbije. Zdaj je odpotoval Davidovič sam v te kraje, da prouči razmere. Pričakovati je, da se izmenja nekaj velikih županov v južni Srbiji.
Minister zdravstva v Mariboru. — Minister narodnega zdravja dr. Po-povič je prišel pretekli četrtek v Maribor, kjer si je ogledal zdravstvene ustanove, posebno bolnice, ki jih vodi oblastna skupščina in se je prav pohvalno izrazil o redu ter želel še večjega uspeha. Ministra so sprejeli zastopniki države in mariborske oblasti.
Opozicija šteje dneve — sedanji vladi, pa Radič je znan kot slab ra-čunar, se bo gotovo tudi tukaj vštel. Ni pa opustil Radič prilike, da je našo državo pred Čehi, ki so bili sedaj v Jugoslaviji, oblatil.
Kdo pojde v vlado? Vedno se še u-giba, ali pojde sploh kdo v sedanjo vlado, ali pa ostane vse pri dosedanjem. Položaj je ostal tak, da Radič in Pribičevič za precej časa s tem ne moreta računati.
Nettunske konvencije pridejo v sklepanje pred narodno skupščino že tekom začetka junija. Sprejete bo-
do. Opozicija, ki jih je svojča» podpirala, pripravlja ponovne škandale.
Naše posojilo je kljub rovarenju Italije in blatenju domačih sovražnikov države gotova stvar. Skupno s tem se reši vprašanje dinarja in narodne banke. S tem pridemo zopet v redne razmere in dinar ne bo skakal kot je dosedaj.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Volitve v Nemčiji so izpadle tako,
da je za mir v Evropi dobro. Pri volitvah so najbolj propadli narodnjaki, ki so za maščevalno vojsko zoper Francijo, zmagale pa so stranke, ki so za mir. Največ so dobili sociji in bo državni kancler njihov vodja dr. Braun.
Italija je poslala v Beograd generala Bordrero, da se pogaja z našo vlado. — Doma ima Italija težek položaj. Nezadovoljstvo raste. Protifa-šisti groze tudi kralju. — V Londonu je bomba razbila palačo fašistovske-ga poslanika, kjer je 14 ljudi našlo svojo smrt. — V Zader je poslala te dni več sto kričačev, ki naj bi ljudi pridobivali za Italijo. Ker jim je že vseh drugih sredstev zmanjkalo, so začeli prebivalcem dovažati vodo, ki jim primanjkuje.
Na Grškem zopet Venizelos. Kolikokrat se je ta mož že pojavil na političnem polju Grške ter je zopet izginil. Zdaj se je konečno odločil, da zopet on sestavi vlado, seveda ostane Grška še nadalje republika.
Avstrija proti Italiji. V Innsbru-cku so se vršile velike demonstracije proti Italiji. Dijaki so sneli italijansko zastavo in jo javno na ulici zažgali. Dogodek se bo obravnaval v diplomatičnih krogih, ker,je Italija sklenila preprečiti v bodoče take napade.
Madžarska agitira že v naših mejah. V Vojvodini so začeli Madžari agitirati za svojo državo. So «pa žalostno naleteli.
Sporazum med Nemčijo in Poljsko se bo kmalu sklenil. V skupščini na Poljskem so poslanci zahtevali, da se sporazum takoj sklene.
Proti Japonski! Japonska si je o-svojila že skoro celo Mandžurijo in namerava v kratkem zasesti glavno mesto Kitajske Peking. Dosedaj se druge države niso vtikale v to zadevo, sedaj pa Amerika že protestira zoper vmešavanje Japonske v kitajske zadeve. Japonci pa gredo svojo pot. Rusi jih puste, vendar pa so pripravljeni, da tudi oni začno prodirati v Kitajsko od svoje strani. Kitajski narod živi v velikanski bedi in pomanjkanju.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Na praznik presv. Trojice slišiš v sv. evangeliju Kristusovo naročilo, da naj gredo apostoli po vsem svetu, naj učijo vse ljudi in jih krstijo v
imenu Očeta in Si»a i» Sv. Duha. Tako smo bili krščeni tudi mi s temi besedami, krščeni v imenu presv. Trojice. Ima zelo globok pomen, da je ukazal Kristus, da se mora izvršiti krst ravno s temi besedami.
Krst v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha nam hoče povedati, kaj je nam Bog. V imenu Očeta. Če smo, smo le samo zato, ker nas je Bog poklical v življenje iz nič. Živimo in delamo samo zato, ker nas Bog vzdržuje pri življenju, ker nam on daje redno na novo našo moč in vse naše zmožnosti. Bog skrbi za nas. Sam je rekel: »Ko bi tudi mati pozabila svojega o-troka, jaz tebe ne bodem pozabil!« Res Bog je naš oče. In Sina. Oče ljubi svojega otroka in mu hoče dobro. Tako je odločil Bog, naš oče, tudi na -za neizmerno srečo. A prvi člove , ki je nosil v sebi usodo vsega človeškega rodu, je zapravil to srečo, je izgubil ključ do vrat, ki peljejo v to srečo. Od tega trenutka so bila vrsta k tej sreči zaprta vsem ljudem. A prišel je božji Sin kot človek, da ' i pomagal svojim bratom. Neskončni Bog je postal res reven, je trpel najhujše muke, je umrl naj grozne j še smrti, da nam je zopet odprl vrata, ki peljejo k sreči. Bog sam, reven človek, opljuvan, poteptan v blato, križan, ali ni to neskončna ljubezen? In Sv. Duha. Presrečen cilj je dal Oče človeškemu življenju, Sin nam je odprl vrata k tej sreči. A kolikokrat hoče človek priti še tudi sedaj na stranpota, ki peljejo vkraj od tega cilja. Pot k temu cilju je strma in težka, ubogi človek tolikokrat o-maguje na njej. A na ubogega človeka gleda z neizmerno ljubeznijo Sv. Duh, mu kaže pravo pot, opominja, svari, podaja omagujočim svojo božjo roko.
Krst v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha nam drugič pravi, kaj nam hoče Bog še postati. V treh božjih o-sebah uživa Bog neskončno blaženost. V Sinu se Bog Oče gleda, v Sv. Duhu se Oče in Sin ljubita in iz tega gledanja ter iz te ljubezni izvira neskončna božja sreča. Ko je Kristus zaukazal, da se pri sv. krstu izgovorijo nad nami imena božjih oseb, je hotel naznaniti, da po sv. krstu dobimo pravico, da tudi mi uživamo blaženost, ki živi in se pretaka v presv. Trojici, da naj bi tudi mi gledali Boga v njegovi lepoti, da naj bi ga tudi mi ljubili. In iz tega gledanja in iz te ljubezni bo prihajala sreča, o kateri pravi božje razodetje, da bodo izvoljeni od nje kakor pijani. Tako naj bi se potopil enkrat človeški črviček v božjo luč in božjo srečo. Pri sv. krstu pa dobi človek tudi že poroštvo in nekak začetek te sreče v Bogu. To se zgodi po posvečujoči milosti božji. Po posvečujoči milosti prebiva Bog v treh osebah na poseben način v duši človekovi. Z neizmerno ljubeznijo gleda in se, da se tako izrazimo, sklanja dol k človeški duši, v dušo sije iz Boga božja lepota, božja svetost, božje mišljenje, človek je v svojem najbolj notranjem življenju prešinjen od Bo-
ga, j« pr»r«jin v božjega otroka. T» tako tesno zvezo med Bogom in človekom hočejo označiti besede, s katerimi smo bili krščeni.
Hoče pa krst v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha tudi povedati, kaj naj bi bili mi napram Bogu v vsem svojem življenju. Pokorni, do pičice pokorni naj bi bili svojemu Bogu, ki je naš stvarnik, naš gospod, od katerega smo odvisni v vsakem trenutku svojega življenja, pri vsakem u-tripu svojega srca. Ljubili, z neoma-jeno ljubeznijo naj bi ljubili svojega Boga, ki nas je najprej ljubil, ljubil tako, da je umrl za nas. Čisto naj bi bili vdani, vdani z vsako mislijo, z vsako željo svojemu Bogu, ki z očetovskim očesom gleda na nas in nas hoče z očetovsko skrbjo peljati skoz življenje in pripeljati do našega cilja. Krst je neizmerno velik dogodek v človekovem življenju; hoče ustvariti življenjsko zvezo med nami in med Bogom. Po krstu hoče Bog postati naš, naš že v tem življenju, še bolj naš v večnosti, a mi naj bi postali božji. Bog hoče v našo dušo de-jati svojo luč, svojo moč, svoje življenje, a mi naj bi svojo dušo Bogu odpirali, odpirali njegovi luči, njegovi moči, njegovemu življenju in nosili vse to radi. Če naj je med nami in med Bogom ta pravična zveza, je pa odvisno od nas. Če mi držimo svoj krst, če odpiramo svojo dušo Očetu in Sinu in Sv. Duhu, drži tudi Bog svojo obljubo, da hoče priti k nam in pri nas prebivati.
Spomnimo se na praznik presv. Trojice na svoj krst! Spomnimo se, kaj naj bi bil za nas krsti Spomnimo se na krst pa tudi vsak dan, da, najboljše vsakokrat, ko se prekrižamo v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. In kakor se vsak dan prekrižamo v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha, tako naj bi tudi vsak dan zvesto izvrševali svoj krst, da bi bil vsak dan našega življenja v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha.
Zelo uspešno sredstvo zoper bolezni. Škof Sagot v Agen-u je pozval v posebnem pastirskem listu svoje ver nike, da podpirajo posvetno oblast pri pobijanju grozne ljudske morilke jetike z gmotnimi sredstvi. Pa o-pominja škof svoje vernike, da naj to ne zadostuje, temveč da naj nastavijo sekiro na korenino mnogih bolezni. Velik vzrok, da se dandanes razne bolezni tako širijo in imajo tako velikansko žetev, je pomanjkanje vere in verskega življenja. Če se pri vzgoji otrok nič ne gleda, da bi se naučili premagovati sami sebe, pa se potem mlad človek uda raznim strastem, razuzdanosti, pijančevanju. To razdira telesno zdravje in odporno silo širokih ljudskih plasti in je toliko ljudi tako dovzetnih za razne bolezni. Tudi pravi škof, je nespametna ženska moda, ki človeškega telesa ne zavaruje dosti proti vremenskim vplivom, vzrok mnogim boleznim, zlasti pri ženskem spolu. Uvaževanja vredne besede tudi za »a« I Saj m tak« iapolmuje beseda sv.
pisma: »Kdor svojega Stvarnika ne uboga,pride zdravniku v roke.«
Samomorilna kuga. Tajništvo Zve ze narodov v Ženevi je priobčilo nedavno silno pretresljivo, natančno Statistiko samomorov v Evropi. Po tej štatistiki se izvrši v Evropi vsako leto okoli 50.000 samomorov, torej vsakih pet minut eden. Prvo mesto pri tem žalostnem pojavu zavzemata Čehoslovaška in Ogrska, kjer pride na 100.000 prebivalcev 26 samomorilcev. Razne države, kakor Ogrska in Nemška Avstrija, so začele poskušati z raznimi sredstvi proti tej kugi. Na Dunaju so osnovali posvetovalnico za one, ki so siti življenja. Tam jih skušajo pregovoriti in jim zopet vliti veselja do življenja. Na Ogrskem je izdal notranji minister ostre postave zoper samomor. Vprašanje pa je, ali bodo ti zunanji ukrepi kaj izdali. Najuspešnejše sredstvo je zopet le vera, vera, ki člo veka varuje pred lahkomišljenim življenjem, ki tolikokrat vodi v samomor ,vera, ki človeka krepi, da prenaša trdote življenja, vera, ki budi ljubezen do bližnjega, da pomaga tistim, ki jih zadevajo življenjske nesreče.
Devica Orleanska. Na Francoskem letos posebno slovesno obhajajo proslavo svoje narodne svetnice Ivane DArc, ker je letos 499 let, odkar je ta mladostna svetnica rešila mesto Orleans iz angleške oblasti in rešila Francijo.
Italjanski zrakoplov dosegel severni tečaj. Parkrat smo že proročali, da se je odpravil italjanski general Nobile z velikim zrakoplovom proti severnemu tečaju. Radi viharjev in neugodnega vremena je mogla zračna ladja večkrat med potjo pristati na zemljo, kjer so jo pred končnim poletom na tečaj dvakrat popravili. Zrakoplov Italija je v noči od srede na četrtek med prvo in drugo uro preletel severni tečaj. Zrakoplov se je vrnil po preletu proti Spitzber-gom. General Nobile ni mogel pristati na severnem tečaju, kakor je to nameraval, ampak je vrgel na led iz ladje italjansko zastavo in križ, katerega mu je dal papež in s katerim se posveča severni tečaj Kristusu Kralju. General je poslal papežu po izpolnjeni nalogi to-le brzojavko. »Danes 24. maja ob 1.30 smo z veliko ganjenostjo vrgli na led severnega I tečaja križ, ki ste nam ga zaupali. Jaz in moji spremljevalci vam izražamo svojo veliko misijo, ki ste nam poverili. Nobile.«
Roparski napad. Kmet Franc Opre-šnik iz Limbuša pri Mariboru se je pred nekaj dnevi vračal domov skozi gozd pri Činžatu. V gozdu sta ga napadla dva neznana moška, od katerega je eden nastavil Oprešniku na prsa revolver, rekoč: »Denar ali smrt!«, drugi pa mu je preiskal že-
pe in mu odnesel denar. Oba roparja sta po izvršenem ropu izginila.
Nesreča. V torek, 22. maja popoldne se je vračal iz mariboskega sejma posestnik Jakob Koren iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Po nesreči je pri Račjem prišel pod tovorni vlak, ki mu je odrezal desno nogo. Ponesrečenca so odpeljali v mariborsko bolnico.
Koliko let 2e poznamo v Evropi kanarčke? Letos poteče 450 let, odkar so ujeli prve kanarčke in jih začeli gojiti po hišah. Leta 1478 so prišli Spanci prvi na krasne Kanarske otoke in našli tamkaj izredne množice sivozelenih ptic — žolto barvo so dobili kanarčki šele v ujetništvu. Ptički niso bili niti malo boječi in in so se dali z lahkoto ujeti. Ker je bilo tudi njihovo petje izredno prijetno, je kupčije vajenim Špancem prišlo na misel, da bi se dali iz teh ptic delati denarci. Začeli so tedaj kanarčke loviti in jih voziti na Špansko in ni bilo dolgo, ko se je po vsej Evropi razširila reja kanarčkov. Španska vlada je hotela to trgovino pridržati Španski in je odredila, da se smejo izvažati samo samci. V tem se je bilo namreč že izkazalo, da se kanarček prav dobro množi tudi v ujetništvu. Vsled navedene prepovedi je morala potem Evropa nad 150 let kupovati kanarčke samo od Špancev. Toda tudi tej prednosti se je bližal konec. Neki italijanski ladji se je posrečilo vtihotapiti tudi svoje ljudi na Kanarske otoke. Tam so nalovili velike množine samic in jih odnesli seboj na ladjo. Na potu domov se je ladja v bližini otoka Elbe razbila in kanarčki so ušli in se razleteli po otoku. Tu jim je tako ugajalo, da so se silno hitro množili in Italijani so sedaj uspešno tekmovali s Španci v izvažanju kanarčkov. Začeli so pa gojiti kanarčke tudi v drugih deželah in ti umetno odgoje-ni so svobodne celo nadkrilili tako po perju kakor po petju. Danes že v vsakem mestu najdemo gojitelje kanarčkov, a v Harzi na Nemškem žive od 3500 prebivalcev tri četrtine od odgoje kanarčkov.
Brezuspeešn vlom. V noči od 21. na 22. maja je bil izvršen vlom v trgovino Jožefa Rojko v Lajtersbergu pri Mariboru. Vlomilci so odnesli 5 sto kg težko blagajno. Zunaj hiše so jo naložili na ročni voziček in so odpeljali svoj plen v smeri proti avstrijski meji. V blagajni je bilo 20.000 Din v gotovini, za 30.000 pa vrednost nih papirjev. Zločinci so skušali blagajno odpreti, a se jim ni posrečilo radi zasledovanja. Pobegli so najbrž preko meje v Avstrijo, a brez zaže-ljenega plena.
Z motiko sta ga ubila. Dne 24. maja sta napadla na povratku kolarja Josipa Schleifer v bližini krčme Mar keš pri Ptuju delavec Kari Zotter in viničar Ludvik Preg. Schleifer je obležal mrtev in je bil ubit z motiko. Oba zločinca sta že pod ključem.
Samoumor. V sredo, 23. maja zjutraj ob pol 7. uri je v Rogaški Slatini skočila pod tovorni vlak natakarica
Amalija Kukavica, pristojna v Tre-beljevo. Vlak ji je odrezal glavo in levo roko.
Birma v mariborski stolni cerkvi.
Letošnjo binkoštno nedeljo je prejelo v mariborski stolni cerkvi 840 birmancev zakrament sv. birme.
Letalska prireditev v Mariboru. Na
binkoštno nedeljo se je vršila na Te-znu pri Mariboru velika letalska pri reditev, katere se je udeležilo zelo veliko naroda iz dežele.Že na binkoštno soboto so se pripeljala v Maribor štiri velika vojaška letala iz Novega Sada in dve vojaški šolski letali. Iz Ljubljane je priplul tudi ljub ljanski aeroplan. V nedeljo predpol-dne sta vozili šolski letali nad letališčem in Mariborom razne potnike. Popoldne so se dvignili v zrak štiri težki vojaški aeroplani, vzleteli visoko in se zopet spuščali proti zemlji. Kakor že omenjeno, je bila prireditev zelo dobro obiskana, a podežela-ni so se razšli razočarani, ker so se pripeljali nekateri od daleč, a so videli malo in niti dobre polovice, kakor je bilo raztrobentano po programih, letakih in časopisju.
Nesreča vojaškega letalca. V torek sta se vračali dve vojaški letali iz Maribora k svoji edinici v Zagreb. Okoli pol desetih dopoldne sta krožili nad Celjem in se kmalu oddaljili proti travnikom onostran Trno-vlja. Tam je eden od avijonov skušal pristati, ker mu je odpovedal mo tor. Pri pristanku se je prednji del avijona zaril precej močno v zemljo. Na letalu sta se nahajala podnared-nik-pilot in podporočnik-izvidnik. Skoro čudo je, da je podporočnik od nesel popolnoma zdravo kožo, a pod narednik se je močno udaril v čeljust, pri čemer je izgubil nekaj zob. Letalo samo je močno poškodovano. Popolnoma uničen je propeler in kolesa, deloma pa so poškodovana tudi krila. Nesreča je v mestu in okolici vzbudila veliko pozornost. Cel dan so romale množice radovednežev v Trnovlje in ogledovale letalo, ki ga stražijo orožniki. Letalo je tipa »Potez 25B2 No. 10.« Mnogo škode je nesreča povzročila tudi posestniku Franu Gajšeku, na čigar njivo je avijon priletel. Množice radovednežev mu bodo njivo temeljito pohodile.
Vojaške vaje na Dravi. Od 1. junija do konca oktobra t. 1. se bodo vršile na Dravi v Ptuju med obema mosto-ma ter 500 m niže od železniškega mosta vojaške vaje ptujskega pon-tonirskega bataljona. Zato je zabra-njena vožnja po Dravi na naznače-nem mestu vsak delavnik od 5.30 do 11. ure predpoldne ter od 3. do 7. ure popoldne. Po dnevi je 1 km 300 m više od lesenega mosta straža na des nem bregu s črno-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi brodniki se morajo na 300 m od signala ustaviti.
Tudi ponoči se bodo vršile vaje in je vožnja po Dravi na naznačenem mestu zabranjena od 8. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Ob nedelja in praznikih (27. in 28. junija) se vaje ne vrše in je plovba prosta.
Roparska tolpa v Dravski dolini. Pred dobrimi 14 dnevi se je pojavila v raznih krajih Dravske dol. dobro organizirana roparska tolpa, ki je iz vršila precej prav drznih vlomov in tolovajskih napadov. Roparji so na stopali v večjem številu in so jih videli parkrat v civilni obleki, drugič zopet v vojaški uniformi in oboroženi z vojaškimi puškami in revolverji. Orožništvo se je lotilo z vso res nostjo izsleditve te nevarne družbe in je prišlo parkrat do resnih spopa dov tolovajev z žandarji. Nastop o-rožništva je roparje preplašil v toliko, da so se razkropili v manjša krdela. Orožniku od Sv. Jurija ob Pesnici se je posrečilo pred dnevi, da je izvlekel iz luknje ob mlinu ob severni meji neznanega človeka in ga pre dal v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Neznanec je Rumun, je gotovo od zgoraj imenovane tolpe, a doslej še ni hotel dati nobenih izjav. Orožništvo in mariborska policija sta ugotovila, da so se ti tolovaji natepli k nam s čehoslovaško-ogrske meje in so izvrševali pred do hodom v Jugoslavijo roparsko obrt ob italijanski meji. Dolžnost vsakega je, da javi sumljive ljudi, ki se klatijo po naših krajih, orožništvu ali pa policiji. Le s sodelovanjem oblasti in naroda se bo posrečilo, iztrebiti ali prepoditi to nevarno družbo.
Smrtna nesreča. Na binkoštni pon deljek zjutraj se je zgodila na Dravi pri marenberškem brodu nesreča, ki je zahtevala eno mladostno smrtno žrtev. Nekdo je odpel na binkoštno nedeljo brod, katerega so gnali valovi deroče Drave proti središču reke. V pondeljek zjutraj je čakalo vse polno ljudi na obeh straneh na prevoz, a brod je še bil vedno na sredini. Deutschmanov 261etni sin iz Ma-renberga in brodar sta zbila iz desk zaboj in se podala s tem nevarnim vozilom proti brodu. Nesreča je hotela, da se je ta zaboj prekucnil in dravski valovi so za vedno pokopali mladega Deutschmana, med tem, ko se je brodar rešil.
Mlad brodar. Vajenec nekega mariborskega trgovca se je hotel izvež-bati v brodarski stroki. Ko se je mudil doma pri Sv. Petru niže Maribora, je odvezal Lorberjev čoln na Dravi in se spustil po Dravi proti Ptuju in dalje. Sreča mu je bila mila in se je brez kake nezgode pripeljal do Or moža, kjer so ga prijeli. S kakim namenom se je zaupal valovom Drave, mladi brodar noče izdati.
Državna podpora v koruzi za ljutomerski okraj. Na posredovanje oblastnega odbora mariborske oblasti se je dodelilo ljutomerskemu politič
nemu okraju iz državne podpore en
vagon koruze, ki je namenjen predvsem za revnejše sloje. Omenjena koruza se je v četrtek, dne 31. maja, predpoldne od 9. ure naprej razdelje vala na glavnem kolodvoru in popol dne na kolodvoru v Gornji Radgoni od 3. ure naprej. V Ljutomeru so pri šle v poštev občine: Presika, Slam-njak, Stara cesta in druge.
V Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici je umrl po dolgi, mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, g. Florjan Leskovar. Pokojnik je bil pošten in skrben gospodar, vzgleden oče, globoko veren mož ter zvest pristaš SLS. Bog mu daj večni mir in pokoj, njegovo rodbino pa naj tolaži ob bridki izgubi!
Romanje Slovencev k Mariji Bist-rički. Pred dnevi je bilo končano romanje Slovencev k Mariji Bistrički v Hrvatskem Zagorju. Romanja se je udeležilo lepo število romarjev iz Slovenskih goric. Vsi so se vrnili zadovoljni in so bili od bratov Hrvatov sprejeti prisrčno ter gostoljubno. Pr leke je vodil Kikec iz Stročje vasi, ki je star 80 let in je obiskal zgoraj o-menjeno božjo pot 94krat. Pridigo-val je Slovencem znani govornik g. pater Ladislav iz Ptuja.
Po osmih letih v rokah pravice. Pred dobrimi osmimi leti, in sicer to dne 22. februarja 1920 so našli poleg železniškega tira, pri čuvajnici blizu postaje Videm-Krško, nezavestnega železniškega poduradnika Jos. Mal-gaja iz Zagreba. Malgaja je v vlaku neznan zločinec napadel, ga oropal in vrgel iz vlaka. Malgaj je za poškodbami kmalu nato umrl. V vlaku je bil oropan suknje, pokrivala, srebrne žepne ure z verižico in večje svote denarja. Po dolgi preiskavi in zasledovanju se je orožnikom v Krškem posrečilo izslediti zločinca. Je to neki Ivan Glogovšek iz Stare vasi v občini Videm. Glogovšek je bil pred dnevi aretiran in izročen sodišču v Celju.
Toča. Pretekli četrtek, dne 24. maja, popoldne je divjala v brežiškem okraju nevihta s točo. Vsled toče so bile najbolj prizadete vasi v pišečki fari in sicer Piršenbreg, Blatno, De-djavas in Pavlovavas. Toča je padala ponekod tako gosta, da je bila zemlja vsa bela od ledu. Ponoči je nastopil mraz, tako da je bila zjutraj slana, ki je vzela še to, kar je toča morebiti pustila. V navedenih vaseh so za to leto popolnoma uničeni vinogradi in poljski posevki. Ker so bile iste vasi tudi lansko leto po toči gospodarsko uničene, je ljudstvo radi zaporedne nesreče obupano in je nujna pomoč od države potrebna, sicer bo ljudstvo gladovalo.
Občinski odbor občine Drensko rebro je izvolil častnim občanom pil-štajnskega veleč, gospoda župnika, in to ob priliki 251etnice mašništva in 201etnice župnikovanja na Pilštaj nu. Odbor je izročil gospodu župniku primerno diplomo kot znak ljubezni in spoštovanja do požtrvoval-nega ter občepriljubljenega dušnega pastirja.
II	*	K za železnice in avtobus proge Slovenije, veljaven od k
111)7111 FOff 15. maja 1928 se dobi v TISKARNI SV. CIRILA v UU&Jll I CU Mariboru. W Cena komadu Din 2.—.	g
Poleg gladu jih je še strašnejše mučila žeja, ki so jo v svojem obupu tešili z — bencinom. Nesrečne romarje, ki so seveda vsi zboleli, so potem oddali v Bejrutu v bolnico.
Sreča v loteriji. Znano je, da je še
pred nedavnim loterija bila močno razširjena, ponekod celo strastno v-koreninjena. Kako so nekdaj prišli do pravih številk? Slišal sem, da po prav enostavnem pripomočku. Na drobne lističe se je napisalo vseh 90 številk. Te je bilo treba stresti v steklenico, zatem pa hajdi na pajkov lov. Najprešernejšega se je vrglo v steklenico, ki pa je morala imeti pri čepu luknjico za zrak. Seveda hišni pajek ni bil za to podjetje, temveč vloviti se ga je moralo zunaj, takega s križem na hrbtu. Polagoma si je nato ta nogač potegnil niti od čepa k številkam. V trenutkih najboljše razpoloženosti je potem pritiral številko za številko na vrh. Te so baje potem vse zadele srečo. — Hriberski
Zgubila se je voljčja psica »Volga«
s št. 27 občine Kotlje. Najditelj se prosi, da jo vrne proti nagradi lastniku Ivanu Kuhar, Kotlje.
Na zlati poroki od g. Jožefa in Ivane Divjak, rojene Rantaša, v Sv. Juriju v Slov. g. so dobrodelni gostje darovali v prid afri-kanskih misijonov 111 Din.
Podpisani se zahvaljujem društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru za posmrtnino moji materi Mariji Lappi. Radi tega je moja dolžnost, da priporočam vsakomur to društvo. — Lappi Ciril, posestnik v Mur-ščaku.
Za Dijaško kuhinjo nabrano na gostiji Kumer-Kokolj Din 120.—.
»Slovanska misijonarja Baraga in Knoblehar« je naslov lični knjižici, ki popisuje in kaže v slikah delovanje slovenskih misijonarjev Barage in Knobleharja. Knjiga se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ter stane 6 Din.
»Duhovniški poklici.« Izdal »Glasni kpresv. Srca Jezusovega«, Ljubljana. Cena 5 Din, po pošti 6 Din (1 šiling, 2.50 lir).
»Sv. maša za Marijine praznike.«
Vsem onim p. n. organistom, oziroma župnim uradom, ki nriročajo, o-ziroma povprašujejo po zgoraj omenjeni sv. maši, naznanja podpisani da mu je to muzikalno delo do cela pošlo, torej ne more z njim nikomur več postreči. Istotako je pošel drugi zvezek »Nabožnih ljudskih pesmi«, pač pa je na razpolago še nekoliko izvodov prvega zvezka te pesemske zbirke. — Anton Kosi, šolski ravnatelj v p., Središče ob Dravi.
Poročila SLS.
Javen shod SLS v št. Ilju p. Turjakom se vrši v nedeljo, dne 3. junija ob 8. uri predpoldne v gostilni g. Splihala. Domačini in okoličani, pridite v obilnem številu!
Krščanska ženska zveza Maribor
priredi v nedeljo, dne 3. junija, izlet na Pobrežje na vrt gostilne Reiben-schuh, istotam ob treh popoldne velika vrtna veselica z bogatim srečo-lovom, amerikanski zapor in razbijanje loncev. Prvovrstna vina in dobra kuhinja na razpolago. Vstopnine prosto. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revežev, uljudno prosimo vse članstvo in prebivalstvo, da se te prireditve v največjem številu udeleži! Odbor.'
Katoliško izobraževalno društvo v Krče-vini priredi v nedeljo dne 3. junija 1928 ob 17. uri (5.) popoldan v Društvenem domu nad tremi ribniki igro »3 sestre« v treh dejanjih ter šaloigro »Luknja v namiznem prtu«. Sodeluje godba katoliške Omadine. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ruše. V pondeljek zvečer je priredilo Prosvetno društvo večjo predstavo, tride-janko »Begunka«, v Novakovi dvorani. Velika dvorana je bila polna, četudi je izredno lepo majniško vreme vabilo množice na prosto. Igralci so svoje vloge rešili prav dobro; igra ni lahko, zahteva precej truda in spretnosti. Zato so jim pa bili poslušalci iz srca hvaležni za prijetno razvedrilo, četudi so v začetku nekoliko godrnjali radi dolgih odmorov med dejanji; treba je bilo pač vsa kokrat spremenitj vso scenerijo, kar je zahtevalo več časa. Pa na svidenje še drugo-krat! Tudi skioptično predavanje g. dr. Je-harta na Vnebohod Gospodov o Kairu in Bagdadu je izredno zadovoljilo zbrano občinstvo. Hvala tudi g. prof. Mariji Štupca za skioptične slike Marijinega Lurda in za zanimivi popis priljubljenega božjega pota!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Vse prijatelje poštenega razvedrila že sedaj opozarjamo na krasno Finžgarjevo igro iz francoskih časov »Naša kri«, katero vprizori orlovski odsek v nedeljo, dne 10. junija, ob pol štirih popoldne v društvenih prostorih. Opozorite na to res lepo igro tudi svoje znance in prijatelje! Bog živi!
Križevci pri Ljutomeru. Naše Orlice priredijo na Trojiško nedeljo, dne 3. junija v Slomškovi dvorani proslavo materinskega dneva in obenem obhaja dekliška zveza svojo petnajstletnico. Na sporedu so razne zanimive točke, deklamacije, slavnostni govor g. Stupce in krasna petdejanska igra »Ljudmila iz staro slovanskih časov«. Vsi ljubitelji iger, prav posebno pa matere prisrčno vabljeni. Na svidenje v Slomškovi dvorani. — Odbor.
Ugotovitev števila žrtev rudniške nesreče. Smo že poročali, da se je zgo dila pred dnevi v rudniku Brownsville v državi Pensylvanija pri New-yorku velika rudniška nesreča. Sedaj so ugotovili število smrtnih žr-teh in teh je 197.
Velika letalska nesreča. Dne 28.
maja se je vršil na ogromnem letališču v Parizu letalski dan, katerega so se udeležile ljudske množice. Med svečanostmi je padlo eno letalo med gledalce. Smrtno so ponesrečile tri osebe, ranjenih je" bilo 8.
Kaj je z raziskovalci severnega tečaja? Med novicami poročamo na prvem mestu, da je preletel italijanski general Nobile z zračno ladijo »Italija« severni tečaj in vrgel na led italijansko zastavo in papežev križ. Po preletu tečaja je poslal general v domovino več brezžičnih brzojavk, ter javil, da se vrača z zrakoklovom proti Spitzbergom. To so bile zadnje vesti od raziskovalcev severnega tečaja. Od tedaj ni nobenega sledu o »Italiji« in njenih potnikih. Ladije so se odpravile, da ugotovijo usodo zrakoplova, a doslej so bila vsa raziskovanja zaman.
Nenavadna prikazen. Iz glavnega mesta Galicije Lvova poročajo z dne 28. maja, da je padal v okolici Kolo-meje in številnih drugih vzhodnoga-liških krajih gost dež, ki je bil pomešan z blatom in je pokril zemljo precej na debelo. Preiskava je do-gnaala, da je to blato vulkanskega (iz ognjenika) izvora.
Bencin jih je rešil smrti. Koncem preteklega meseca se je odpeljal neki avto s 25 romarji iz Bagdada preko puščave na božjo pot v Meko. Ta romarski avto je vodil neki belgijski šofer, ki je imel s seboj še armenske ga mehanika. Med vožnjo je šofer vsled utrujenosti izročil vodstvo avtomobila Armencu, sam pa je trdno zaspal. Ko se je prebudil, je opazil, da je mehanik zgrešil pot. Dolga dva dneva je skušal potem šofer najti zo pet pravo pot, toda vsi napori so bili zaman. Nato se je več romarjev odločilo, da odidejo peš, da si poiščejo pot. Med tem je Armenec že umrl vsled žeje. Ko romarjev le predolgo ni bilo v Bejrut, so od tamkaj poslali aeroplan, ki je našel avto v puščavi. Takoj sta bila odposlana iz Bejruta dva avta, ki sta rešila romarje iz že skrajne stiske. Pomoč pa je bila tudi že nujno potrebna. Romarji so namreč že skoro popolnoma onemogli.
Vljudno opozarjamo vse cenj. čitate-lje, da smo priložili današnji nakladi našega lista prospekte za nakup srečk drž. razredne loterije najsrečnejše tvrdke M. S. SERDARUŠlC, Beograd, ter to tvrdko toplo priporočamo.
Ljutomer. Ljutomerski Orel uprizori v nedeljo dne 10. in 17. junija v Katoliškem domu prekrasno moško igro »Zareče oglje«, ki prelepo razodeva prijateljsko ljubezen in žrtve. To je ena najlepših iger, katero si pač naj vsakdo pride ogledat. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
Savinjčani! Kam v nedeljo, dne 3. junija? Na Polzelo gledat telovadni nastop tamoš-nje orlovske mladine! Začetek ob treh popoldne. Ugodne zveze z vlaki. Na svidenje!
| Bog živi!
«voje nogo ter nosite sedaj poleti SANDALE, katere kupite t najboljji kakovosti pri
R. STERMECKI, CELJE
po sledečih nizkih cenah	S85
6t 19—24 Din 32—, št. 30—35 Din 88.—, št 25—29 Din 37.—, št. 36—42 Din 96.—, št. 43-46 Din 109.—.
BT NAROČITE ILUSTROVANl CENIK!
Vinica rskt vestnik.
g9' " r '	'	; H ? > '1 f . , i
Občni zbor centrale Strokovne zveze vinfčaijev se vrši v nedeljo, \Afte iO. junija, ob pol 9. uri dopoldne v Katoliškem domu v Ljutomeru g sledečim dnevnim redom: L Citanje zapisnika Radnjegia občnega zbora. Ž. Poročilo odbora: a) načelnika, b) tajnika,, c) blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora in nadzorstva. 5. Sklepi in predlogi. 6. Slučajnosti. — Vse naše skupine naj gotovo pošljejo svoje delegate v.smislu pravih Zaprosili sirib za polovično Vožnjo po železnici, žato naj vsak zahteva na Vstopni postaji mokri žig, ha izstopni postaji pa haj vozni list
Cene
in seimska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnja dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 D.
Dne 31. maja 1928 pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 7.9803—8.0105. 100 italijanskih lir za 298.60—300.60. 100 madžarskih pengov za 9.9305.
1 ameriški dolar za 56.72—56.92. 100 francoskih frankov za 223.76. 100 nemških mark za 13.5925—13.6225. 100 čehoslovaških kron za 168.10 168.90.
SEJMI.
31. maja pri Sv. Urbanu pri Slivnici. 4. junija v Slov. Bistrici. 6. junija v Lembergu in Gornji Ponikvi. 9. junija pri Sv. Primožu pri Planini in na Pilštanju.
Popravek. Živinski sejni pri Sv. Trojici v 81oV. goh se ne vrši dne 5. maja, kakor je bilo pomotoma objavljeno v našem listu, ampak dne 4. junija.
Mariborski trg. Na švirijski sejem, dne 25. maja je bild prignanih 344 svinj in 1 jagnj^, prodanih je bilo .265 kom. ,Cene so bile sk-dOče:, Prašički ¿—8 tednov stari 90—125, 7—a tednov stari 175—225, 3—i mesece stari 350—450, 5—7 mesecev stari 460—500, 8—10 mesecev stari 550—650, 1 leto stari 1000—-1200 Din po kom., kg iive teže 10 do 12.50, mrtve 15 do 16 Din. — Na današnji trg so bili dovozi znatni. Špeharji so pribijali na 26 vrtzeh 25 žaklanih svinj, nadalje so kmetje pripeljali 6 voz krompirja, 6 sena, 4 slame in 3 škupe. Cene so bile ¿a ¿aklane prašiče lft do 17.50, za krompir 1 do 1.25, seno 75 do 130, slama 50 do 60 Din, škop 1.50 Din.
MARiBOftS&i TRK, DNB 26. MAJA 1828.
Ta trg je bil izredno dobro založen in obiskan. Šlaniaarji^o pripeljali 30 s šyliiji-no iri kipe t jI 5 s krompirjem in zelenjavo naloženih voz v mesto. Slaninarji so prodajali meso in slanino po običajni ceni, tudi domači mesarji niso spremenili svojih cen; pač pa so prodajali kozliče po Din 75 do 110 komad, meso pa po Din 20—25 kg. — Perutnina in drugih domačih živali je bilo okoli 1Ž00 komadov. Cene so precej padle; tako se je dobilo piščance za 10 do 20 Din, race pa po Diii 20 do 30 za komad. Domači zajci so se prodajali po Din 10—25, kozliči (50 kom.) po Din 50 do 110 komad. Kanarčki Din 100—200, domači golobi Din 25 komad. Krompir, zelenjava, drugi živila, sadje cvetlice in sadike. Cene so bile krompirju Din 5—7 za mernik (7H kg) ali pa Din 1—1.25 kg. letošnjemu Din 8, radič Din 12, čebula Din 5, česen 10—14, špargelji 20, grah v stročju 10, hren 8, kislo zelje 3—4, kisla repa 2, maslo 36—65, sir , 25 do 85 kg, mleko 2.50 do 3, smetana 10—14, oljčno olje 20—26, bučno olje 18—22 liter; jajca 0.75 do 1.25 komad. Sadje: posušene slive 12, črešnje 16—26 kg, oranže Din 1—4, limone 0.75—1 komad. Cvetlice, kakor do sedaj, Din 3—25, z lonci vred Din 15—75 komad. Sadik in cepljenih vinskih trt ni bilo več na trgu. Lončena in lesena roba Din 1—100, brezove metle 2—5, lesene grablje 6—8, vile 7—8, cepci in držala za kose Din 10—12 za komad. V tej sezoni ljudje zelo radi kupujejo vile, grablje, cepce in držala za kose.
SENO IN SLAMA NA MARIBORSKEM TRGU.
V sredo 24. maja in v soboto 27. maja so kmetje pripeljali 26 vozov sena in 13 vozov slame na trg. Cene so bile senu Din 80— 150, slami pa Din 40—55 za 100 kg. — Slami tudi Din 1.75 do 2 za snop.
Les. Lesni trg v Sloveniji je prav živahen. Povpraševanje je razmeroma znatno, v gotovih vrstah pa manjka blaga. V splošnem moramo ugotoviti, da se naš les vedno bolj uveljavlja na svetovnih tržiščih. Slovenija, ki je svoj čas dobavljala blago samo v Italijo, je prišla sedaj sama brez posredovanja v Belgijo, Grčijo, Nemčijo, Madjarsko, Francijo, Holandijo, Anglijo in Južno Ameriko. Naš les se pojavlja vedno v večji meri v Španiji, le iz Hrvatske gre celo v Severno Ameriko, Avstralijo in Kitajsko. Vedno več pozornosti se posveča prekomorski kupčiji, ki pa zahteva le velike količine; te se lahko zberejo pri naših producentih. Slovenija-postaja vedno bolj uvaževana v lesni trgovini, kar priznavajo tudi Italijani. Posebno je omeniti povpraševanje Sušaka (za Francijo) za vsako količino desk, rezanih paral. itd. 12, 15 in 18 mm; za brzojavne drogove je še vedno veliko zanimanje tako via Sušak, kakor severna meja (Prevalje, Jesenice). Kakor je bilo prej povpraševanje za orehov les, se je pojavilo sedaj tudi povpraševanje za trd javor, brst,
jesen in jslio. Največji predmet kupčije pa. so trami gotovih razsežnosti. Povpraševanja ni mogoče niti kriti. Tramov za stavbnS Syrhe 7/0; 8/1(3 je tfežitd dobiti. V wilâtiii àà-tirajo: smrekovi plohi 180—200, trami 18Q— 195, deske I. 460—,520, II, 320--35Q, III, 240-r-260; morali 4 m 280—3Ô0; mecèseri dèsiè î' 600—630, II. 400—420, III. 250—260, topol deske 240—300, bukovina nar. deske mer. 340—380, parjene deske 650—660, hlodi 22— 24, kostanj deske merk. 340—400, brest deske merk. 450—490 lir fko vag. Milan. Drva notirajo V Milanu 160—165 lir,
žito. Dne 25. maja so no tir ali v Chikagju (v .oklepajih notacije, 18. maja): Pšenica maj 149.50 (14?.62§—lif.75), julij 151—156.875 (149.625—149.75), koruza maj 101.875 (102.625), julij 103.75 (105.625), rž maj 134.75 (132.50), julij 127.375 (129.50, oves maj 65.875 (63.50), julij 56.75 (55.375). Sedaj notira v Bački 360 —362.50 napram 365 prejšnjo sdbot.o Čvrstej-ša pa je kortizâ, ki jë riaprani preteklemu tednu učvrstila od 297.50 na 300—302.50 v Bački, nadalje Sušak 318. Inzulanka se ponuja po 330 Kotoriba, pa ni zanjo interesa. Moka se drži v Novem Sadu na 480, 85, 90. Nadalje se je podražil oves; za baški oves se zahteva 270—275 napram 270 prejšnjo soboto. Za rž je malo povpraševanja in se ponuja cenejše. Madjafska rž se poniija p8 375—380 KotoHba. Na domačem tržišči!, ni pričakovati prav znatnih izprememb; trenutno se le malo kupuje; vse pričakuj« ameriško blago, za katerega računajo, d* pride šele koncem tega meseca.
Gospodarska obvestila.
V Kamilici priredi Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš prihodnjo nedeljo, to je dne 3. junija, po rani sv. maši v šoli poučno predavanje. Višji živinozdravnik in oblastni poslanec g. Fr. Pirnat bo obrazložil, kako je govejo živino obvarovati napenjanja, kako z njo ravnati, kadar se je že napela in kako rabiti razna sredstva od najpripi^ stejšega pa do najboljšega. Predavanju v šoli bo sledilo razkazovanje na dvorišču. Podružnica vabi vsakega, ki ima opraviti z govejo živino, najsi je član ali ne. Tudi mladina o-beh spolov naj pride!
Čebelarski tečaj v Oplotnici. V nedeljo, dne 10. junija, priredi Čebelar sko podružnica za konjiški srez celodnevni čebelarski tečaj pri čebelnjaku g. Josipa Srebre. Tečaj vodi predsednik Zveze čebelarskih podr. za mariborsko oblast g. H. Peternel. Pričetek tečaja ob devetih predpol-dne. Dobrodošel vsak, ki se zanima za čebelarstvo!
Stanje hmeljskih nasadov v Sav. dolini. Pred 14 dnevi v našem poročilu izražena želja naših kmetovalcev po izboljšanju vremenskih razmer se ni izpolnila. Mnogo deža, malo solnca in hladne noči so na dnevnem redu in zabranjujejo razvoj rastline in otežkočujejo obdelovanj* hmeljnikov. V posameznih in dobro obdelanih nasadih na žico so poganj ki že nad 2 m visoki, v manj skrbno obdelanih ali pozneje obrezanih vr-! tovih pa se isti komaj privezujejo. ; Rastlina je zdrava in brez škodljiv-j cev. Zaloge znašajo približno še 2500 | starih stotov.
obdrži, ker velja za povratek. Izkaznice se bodo dobile na obč. zboru.
Skupina Sv. Miklavž pri Ormožu
Strokovne 2V©ze viničarjev .priredi V nedeljo, dne. 2. j Unij a, ljudsko veliko tombolo V Vdzmetihcih v prostorih g. Torhažiča. Številni in krasni dobitki, cena kartam pa samo 2 dinarja za komad. Ob tej priliki vabljeni vsi polnoštevilno. — Odbor.
Ustanovni občni zbor skupine Sv. SarlfeaM v Halozah Strokovne zveze viničarjev se vrši v nedeljo, dne 3. junija, ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Sv. Katarine. Dnevni red: 1. Poročilo zastopnika centrale SZV (govori tov. Rozman). 2. Čitanje pravil. 3, Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vsi viničarji tukajšnje župnije se v polnem številu udeležite! — Pripravljalni odbor.
Sv. Peter pri Mariboru, Tombola, katero je priredila krajevna organizacija viničarjev, skupina Sv. Peter pri Mariboru, dne 20. maja, se je nad vse dobro obnesla. Tudi gmoten uspeh je povoljen. Pomagano bode marsikateremu bolnemu članu. Bog plačaj vsem darovalcem dobitkov tako v mestu, kakor tudi doma. Pred vsem se zahvaljujemo gostilničarju g. SandejU, Oskrbniktl g. PavliničU, g. Trampušu in vsem drugim. Viničarji, zlasti bolni člani, vas bodemo o-hraiiili v hvaležnem spominu 1
Str an
SLOVENSKI GOSPODAR
31. mitja. 1m.
Nettunske pogodbe.
Čitateljem »Slov. Gospodarja« te pogodbe niso neznane. Svoje ime imajo od mesteca Nettuno južno od Rima ob morju, kjer so bile sklenje, ne med zastopniki naše države in italijanske države. Voditelj zastopništva naše države pri teh pogajanjih je bil danes že rajni dr. Ribarž, veliki voditelj Slovencev v Trstu, navdušeni branitelj interesov naše države in posebej slovenskega naroda. Zastopniki naše države so pri pogajanjih z Italijani popolnoma postopali po navodilih, ki so jih dobili od vlade. Takrat je bila na krmilu Pa-šič-Pribičevič-Zerjavova vlada. Ta vlada nosi odgovornost za vsebino teh pogodb. Podpisane pa so bile te pogodbe v Nettunu 20. julija 1925, ko so že bili na vladi Radičevci. Med tem je namreč Pribičevič moral izstopiti iz vlade ter napraviti prostor radičevskim ministrom, ki so bili zapriseženi 18. julija 1925.
Za Nettunske pogodbe torej ni odgovorna naša stranka, marveč Ra-dičeva in Pribičevičeva stranka. Sedaj pa, ko je treba, da naš parlament potrdi sklenjene in podpisane pogod be, samostalni demokratje in Radičevci kričijo po časnikih, vpijejo po shodih ter hujskajo nepodučene ljudi. Dokler sta bila Pribičevič in Žerjav na vladi, te pogodbe niso bile nič strašnega, saj jih je ta stranka kot vladina stranka sklenila. Tudi Ra-diču se niso zdele tako hude. Radič jih je celo hvalil. Na shodu v Makar-ski — v Dalmaciji — je 4. julija 1926 o teh pogodbah naslednje izjavil: »Mednarodni običaj zahteva, da se pogodbe, kadar so z ene strani ratificirane — potrjene od parlamenta —, morajo ratificirati tudi z druge strani, drugače nastanejo napeti od-nošaji, a mi nočemo napetih odnosov. V pogodbah ni ničesar tega, kar Trumbič trobi in razni Davidi in Ne-davidi govorijo. Ono o italijanskih delavcih ni res, da bi oni preplavili Dalmacijo. Ljudstvo se je vznemirilo radi pogodb z Italijo. Toda te pogodbe nimajo v sebi nič strašnega. Država mora narodu pomagati, ona je to dolžna, in zato ne morejo pogodbe v nobenem oziru škoditi narodu, ako bo prava vlada, v kateri morajo biti tudi Hrvati, ki bodo skrbeli za to, da Nettunske pogodbe ne bodo v nobenem oziru na škodo narodu v Dalmaciji. Nettunske pogodbe so prinesle to dobro, da je zdaj prva in glavna dolžnost, da se Dalmacija oboro-žuje proti Nettunskim pogodbam na ta način, da se bo takoj začelo ustrezati njenim gospodarskim in kulturnim potrebam. Nič od tega, kar se piše, da je v teh pogodbah, ni v njih. Nettunske pogodbe bodo sprejete v jesen.«
Tako je Radič govoril leta 1926. — Kako so samostalni demokratje leta 1925 sodili o Nettunskih pogodbah, je jasno iz tega, ker so za vsebino teh pogodb odgovorni kot takratna vladina stranka, ko so se te pogodbe sklepale. Da Pribičevič in Radič da-
nes drugače govorita, je razlog v tem, ker sta v opoziciji. Nettunske pogodbe se morajo parlamentarno sprejeti in potrditi, ker je Italija to že davno storila in ker to od naše države nujno zahtevajo zunanjepolitični oziri. Kar se pa tiče vsebine teh pogodb, je kakor pri vsaki pogodbi: nekaj je nam v dobro, nekaj pa v breme.
1 Advokat dr. MIHAEL STAJNKOI
I je prevzel odvetniško pisarno po-	M
I kojnega g. Dr. Radoslava Pipuš ter	BO
I je preselil svojo odvetniško pisarno	I
i iz Aleksandrova ceste št. 39. v	|§S prejšnjo odvetniško pisarno g| Dr. Radoslava Pipuša v Mariboru Hj Aleksandrova cesta št. 10.
664 ■
Listnica uredništva.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Preklica ne moremo objaviti, ker ga nismo prejeli. — Frankolovo: Prvi Vaš dopis prinašamo v današnji številki. Drugi dopis obravnava isto snov in dvakrat ne moremo pisati o eni in isti zadevi. — GornjaRad-g o n a : Vašo zadevo potožite g. obl. poslancu. Kritičen dopis bi razburil celo Gornjo Radgono, ki je drugega mnenja, nego Vaša razmotrivanja v dopisu.
Zrkovce. Prostovoljno gasilno društvo Zrkovce pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 10. junija 1928 ob 15. (3.) uri pop. 1. veliko dobrodelno javno tombolo na vrtu gostilne g. Sel v Zrkovcih. Tombol je 5, skupno 130 dobitkov velike vrednosti.
Sv. Peter niže Maribora. Na binkoštni pondeljek popoldne je bil blagoslovljen na Vinički gori pri družini Jenuš lep nov križ. Ob tej priliki so pri mizi dobrovoljni gostje se spomnili tudi na tiste, ki še ne poznajo sv. križa in so v ta namen darovali 100 Din za sv. misijone.
Vurberg. Dne 21. maja se je tukaj poročil Danko Kumer od Sv. Martina z vrlo Marijino družbenico Mimiko Kokol, oba iz ugledne hiše. Na gostiji, katera se je vršila v ožjem krogu, so veseli svatje nabrali 120 D za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Mlademu paru pa želimo obilo sreče in blagoslova!
Ruše. Zadnji čas naš kraj vznemirjajo poročila o raznih tatvinah. Do zdaj smo i-meli lep mir. Odkar pa so pri gradbi nove ceste nad Falo odpustili precej delavcev, se klati po naših cestah nekaj sumljivih tujcev in slišati je celo o vlomih in tatvinah. Vlomljeno je bilo v bližnjem Činžatu in v Puščavi, veliko denarja so odnesli kantinerju Duhu v tovarni za dušik, pos. Klampferju na Bezeni je nek tujec vkradel več dragotine in obleke, vznemirljiva poročila prihajajo tudi iz Selnice. Vse kaže, da je treba vedno biti na straži pred tujci. Prvo noč po vlomu v Činžatu so bile resnično zastražene vse ceste v Rušah in v Sel niči, ker so prišla poročila, da se hoče roparska tolpa lotiti ruških tovarn. Še vedno srečavaš na cesti orožnike z nasajenim ba-
jonetom. Danes s» je razširila novica, da so orožniki v Selnici prijeli tri roparje, če trti je ušel. Upamo, da se bo posrečilo pozornim stražam, nevarno tolpo spraviti pod varni ključ.
Sv. Ožbalt ob Dravi. V oni zlati dobi pred 600 leti, ko si je koroški kmet sam po svoji slovenski šegi ustoličeval svoje kneze in vojvode na Gosposvetskem polju ob slovenskem Celovcu, je segala koroška dežela ob Dravi prav do današnjega Sv. Ožbalta: do gorskega potoka Čermenica, ki je torej razmejeval Štajersko in Koroško. Še le pozneje so to granico potisnili nazaj za Muto proti Dravbergi. Po zgodovinski legi smo torej Šentožbalčani pravi in pristni koroški Slovenci. — Smo pa tudi pravi, pristni Lavantinci, ker pripadamo k lavantinski škofiji že kar od njenega početka leta 1228, ^orej vseh 700 let, dočim ko pripadajo k njej Slovenske gorice šele 70 let, Prekmur-ci in sosedna Kapla pa komaj šele kakih 7 let. — Kot pristni Lavantinci bomo pa tudi prav slovesno obhajali 7001etnl škofijski jubilej na Telovo z dvojno službo božjo, primerno pridigo in procesijo, tik ob zgodovinski Čermenici, v dvorani pri Lubeju pa bo poučno predavanje o krvavi Mehiki, ter o jubilejni škofiji lavantinski. — Blagi in dobri sosedje, pridite ter se veselite z veselimi jubilejnimi Šentožbalčani!
Šmartin pri Slovenjgradcu. Binkoštni pondeljek letošnjega leta nam ostane v traj nem spominu. Že dolgo nismo gledali toliko zbranega mislinjskega prebivalstva pri starodavni cerkvi sv. Martina ter takega sijaja, kakor ta dan. Točno ob desetih se je razplela dolga procesija učencev tukajšnje šole, Orlov in Orlic, ognjegascev šmartin-skih in legenskih pod vodstvom g. načelnika Kolmana, županov domače nadžupnije in predsednika županske zveze celega o-kraja, predstaviteljev vseh slovenjgraških uradov, dveh oblastnih poslancev in posl. narodne skupščine g. Pušenjaka ter ogromne množice drugega ljudstva. Sprevod se je ustavil na lepem cerkvenem prostoru ob krasno ovenčanem odru tik kapele sv. križa. Ob najlepšem pomladanskem krasu je v mladeniško navdušenih ter pesniško zaokroženih besedah nagovoril zastopnik vlade g.' vladni svetnik komisar Eilec, slavljen ca tega dne, g. častnega kanonika in dekana Janeza Lenart, proslavljajoč njegovo dolgoletno zvesto službovanje na verskem in narodnoiizobraževalnem polju. Ganljiv je bil prizor, ko je ob sklepu svojih besed g. vladni svetnik pripel našemu slavljencu v solnčnih žarkih bliščeč zlati križ sv. Save in ko so po vznešenih pozdravnih besedah g. narodnega poslanca Pušenjaka zagrmeli topiči in daleč naokrog naznanjali, da je tudi najvišja svetna oblast počastila moža dela in uspehov. Sledila je cela vrsta pozdravov in čestitk, izmed katerih si bomo še prav posebno zapomnili lepe besede oblastnega poslanca in zastopnika županov g. Guzeja, starega borilca za narodne pravice g. Rotovnika in našega odkritega prijatelja g. monsignora profesorja Vrežeta iz Maribora, ki je tudi takoj po tej proslavi opravil slovesno službo božjo. Iskreno želimo vsi udeleženci, da tako odlikovani gospod, ki je binkoštno nedeljo vstopil v svoje 87. leto, pa je še na vsak pozdrav krepko odgovarjal, zdrav in zadovoljen v letošnjem juliju obhaja svojo biserno sv. mašo in se še •dolgo veseli pomembnega odlikovanja! Iskreno in presrčno pa zahvaljujemo tudi oblastnega poslanca našega okraja in tajnika SLS iz Maribora, g. Ovčarja, da je s pomočjo domačinov vse tako lepo pripravil in v splošno zadovoljnost do konca izvedel.
Mlslinjska dolina. Pri nas se je zapoznila prava spomlad za dobre tri tedne. Radi te zakasnitve je pri nas sadno drevje v najbolj bujnem cvetju. Ker bodo drevesa od-
cvetela v lepo solnčnem vremenu, bo letos Mislinjska dolina, ako ne bo kakih posebnih nesreč, obilno blagoslovljena z dobrim sadjem.
Sv. Jakob v Slov. gor. Ker se nikdo nič več ne oglasi iz naše fare v našem ljubem »Gospodarju«, pa hočem jaz nekaj napisati. Od velikega strahu, ki so nam ga povzročili letos zopet »ledeni možje«, smo si že nekoliko opomogli. Precej škode je naredila slana po naših vinogradih, toda ne tako velike, kakor lansko leto. Pač pa travniki silno slabo kažejo n s strahom se vprašujemo, kako bomo p^ehranili svojo živino.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naše Prosvetno društvo je letošnje leto vprizo-rilo že celo vrsto predstav, o katerih nismo nič poročali v našem »Gospodarju«. Dne 21. maja pa je prišel k nam prevzvišeni knezo-škof dr. Andrej Karlin. Da bi ga čim slo-vesneje sprejeli, so fantje postavili visoke mlaje, katere so dekleta prav lepo okrasile. Pred cerkvijo je prevzvišenega pričakovala mnogoštevilna množica in duhovščina z domačim župnikom g. Špindlerjem na čelu. Prevzvišenega nadpastirja so Šentlovren-čani prav prisrčno pozdravili. Dne 22. maja pa se je vršila sv. birma, katero je prejelo 128 otrok. Po sv. maši je prevzvišeni imel slavnostni govor, med katerim je pohvalil farane, ker so dali tako krasno preslikati župno cerkev. Pohvalno se je izrazil tudi o dekliški Marjni družbi, ki si je nabavila novo društveno zastavo z lepo sliko Kristusa Kralja na eni strani in s sliko Brezmadežne na drugi stra ni. Zastavo jim je prevzvišeni blagoslovil. Cela slovesnost je pri lepem vremenu in ob prazničnem razpolo« ženju domačinov potekla mirno.
Sv. Janž na Dravskem polju. Ob priliki birmovanja v naši župniji se je nekaj ne-čuvenega zgodilo. Ze dan pred birmo je dos šlo veliko število kramarjev in prodajalcev ter so si postavili okoli cerkve toliko šotor-jev, da skoro niso mogli do cerkve priti botri in starši z otroci. Potem se je začelo prepiranje za prostore. Dva sta se pograbila in se suvala ter ravsala, pa tako klela, da se je kar v cerkev slišalo, kjer so imeli prev. nadpastir izpraševanje z otroci. Ne dolgo potem sta se dva druga zgrabila za prostor pri cerkvi. Naposled je eden izmed teh kramarjev pijan in sirovo preklinjal okoli cerkve, da so se ljudje in otroci zgražali ob takem govorjenju. Take nelepe komedije so se godile pozno v noč ter se je preklinjalo okoli cerkve. Ali ni nobene pomoči zoper to nadlego? Ali ne bi politična oblast mogla narediti mir? Ze od več strani se slišijo pritožbe, od čč. gg. župnikov in misijonarjev, da delajo taki ljudje povsod nemir pri cerkvah ob žegnanjih in misijonih. Naj bi bilo orožništvo bolj pozorno na nje, da se ne bi godili taki škandali ob cerkvenih slovesnostih!
Hajdina pri Ptuju. Tukajšnja šola je dne 17. maja priredila v domačem Društvenem domu pod okriljem Podmladka Rdečega križa majniško proslavo, ki je bila izredno dobro obiskana po vseh stanovih od mladenke in mladeniča pa do starke in starca. To vsestransko zanimanje za delo šolske mladine je naš Podmladek še bolj navdušilo za nadaljno vsestransko izobrazbo. Lepo število gostov je bilo tudi iz sosednih šolskih okolišev. Vsem cenjenim udeležencem se prav lepo zahvaljujemo za prijazno obilno udeležbo! Hajdinski g. župan ter predsednik krajevnega šolskega odbora je pri tej priliki daroval za PRK 100 Din, za kar mu izrekamo v imenu mladinskega društva prav lepo hvalo!
Ptuj. Mestna žaga v Ptuju se je popolnoma preuredila ter je stalno v obratu. Ima tudi sušilnico lesa. Žaganje lesa se sprejema po konkurenčnih cenah. Mestno kopališče, ki ima na razpolago tudi parne ko-gelji, je stalno odprto ob četrtkih, petkih in
sobotah. Za člane okrožnega urada za za- j varovanje delavcev ter drž. uradnike in njih družine veljajo polovične cene.
Kapela pri Radencih. Dne 21. maja se je poročil vrl naš mladenič Anton Senger v Kobilšaku s pridno mladenko Marijo Mau-ko. Na prijazni gostiji so se gostje tudi spomnili na uboge naše dijake in za nje zbrali 120 Din. Vsem blagim darovalcem tisočero Bog plati. Mladima poročencema pa želimo obilo sreče na njuni novi poti!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Minuli teden se je poročil vrl in vzgleden mladenič, večleten župan občine Slaptinci, ustanovitelj in na? čelnik slaptinskega gasilnega društva, zna-čajen somišljenik SLS, posestnik itd. Anton Pintarič iz Zihlave z vrlo mladenko Nežiko Štumpf iz Kraljevec. Vrlemu novoporoče-ljemu paru želimo posebno mero zakonskega blagoslova. Bog ju živi mnogo let! — V petek opoldne je nastal strašen požar na Kokolajnšaku. Pri J. Frasu si je domači 3-leten fantek zakuril nekje v listnjaku, o-genj se je začel širiti in je v kratkem času objel hišo in vsa obširna gospodarska poslopja. Ogenj se je razširil tudi na sosednjo gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse do tal, tako da ni ostalo drugega nego kup pepela. Pri gašenju ognja moramo posebno pohvaliti šentjurske in slaptinske gasilce, ki so bili takoj na licu mesta in so ohranili vsaj sosednjo hišo. Gospodar Fras je zidar v Ljubljani. Ko se je v soboto vrnil, da preživi binkoštne praznike doma pri svoji družini, je našel mesto doma kup pepela. Zavarovan je bil malo. Dobri ljudje, pomagajte! — Naš Sv. Jurij se z veliko vnemo izobrazuje in modernizira. O tem nam pri5 čajo prireditve, ki se vrstijo z večjim ali z manjšim uspehom vsako nedeljo. Dve nedelji so nas obiskali gostje in sicer Gornje-radgončani z »Charlijevo teto«, Malonedelj-čani pa so v Zergerjevi dvorani vprizorili »Orkan«. Na vse obiskovalce naše dvorane dela ugoden vtis prenovljena mežnarija z modernim gospodarskim poslopjem. Vsa čast tistim, ki so poskrbeli, da se je mež-narjevo leseno, napol podrto gospodarsko poslopje podrlo in sezidalo novo. Vsi tujci, ki so nas obiskovali, so se zgražali nad tem poslopjem, ki je bilo pravi škandal za naš Št. Jurij. Tudi trg pred šolo in cerkvijo je sedaj splauiran in navožen s peskom. Le tako naprej!
btoperce pri Rogatcu. V nedeljo dne 3. junija 1928 ob pol 3. uri popoldne uprizori upraviteljstvo na svojem šolskem odru prelepo igro s petjem v 5 dejanjih »Sanje«. — Tokrat nastopijo poznani igralci (12 po številu) iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za sto-perške siromašne šolarje. — Ker so Stoper-čani tekom treh let, odkar se je zgradil novi in stalni oder v Stopercah pokazali svojo zavednost in zmisel za šolske prireditve, se pričakuje tudi sedaj, da se cenjeno občinstvo udeleži v obilnem številu te prireditve. V slučaju deževnega vremena se igra ne vrši v nedeljo, marveč v četrtek, na praznik, 7. junija. Ako bi tudi tega dne deževno vreme zadržalo svetokrižke igralce se bo vršila igra naslednjo nedeljo dne 10. junija 1928. Stoperčani, ne zamudite ugodne prilike. Prihitite že v nedeljo 3. junija v šolo. Prireditev vas*bo zelo razveselila, kot še nikdar prej. Zato pa: izprosite si lepo vreme!
Upravitelj šole.
Dramlje. Zgubili smo vrlega, katoliško mislečega moža v najlepši moški dobi 45 let, posestnika Martina Vodušek, ki je dne 21. maja na zagrebški kliniki v Gospodu zaspal. Rajni se je udeležil svetovne vojne takoj v začetku na severnem bojišču. Tamkaj je bil ujet ter bil več let v Sibiriji v u-jetništvu. Po vrnitvi domov je prinesel kal bolezni seboj, iskal pri raznih zdravnikih pomoči, toda vse zaman, bilo je vedno slabše. Zato je bil primoran, se q'dločiti za ope-
racijo. Podal se je na zagrebško kliniko, kjer je po težki operaciji podlegel. Zapušča žalujočo ženo in ljubljene otroke ter ljubljen mu domači kraj. Blagopokojni Mar tin je bil tudi cerkveni ključar na prijaznem hribu stoječe podružne cerkve sv. Uršule, za katero se je veliko trudil, da je dobila nove zvonove, ki so mu tako kmalu žalostno slovo zapeli. Bil je tudi občinski odbornik na listi SLS, katere vnet pristaš je. bil in vneto v njej deloval z besedo in vzgledom. Počivaj v miru, blagi Martin! Bog pa potolaži blago ženo in ljubljene o-troke, da udano v voljo prenašajo bridki udarec, ki jih je zadel. Ostani mu blag in hvaležen spomin!
Lipa na Frankolovem. Sto in sto letja je pri nas izviral potok iz Seničove skale, ki so ga ljudje uporabljali za se in živino. Gonil je tudi kolesa desetim kmečkim mlinom. Prišli so ljudje k nam srečo iskat, pričeli so kopati premog ter so prišli tako daleč, da so gori omenjeni potok izpodko-pali in da je usahnil. S tem je veliko kmetov grozno gospodarsko udarjenih, ker so sedaj tako rekoč brez vode. Takoj, ko je voda usahnila, se je g. Jurij Gorenšek, predsednik SLS na Frankolovem, obrnil do poslanca Uranjeka. Uranjek se je vabilu odzval in je osebno dne 20. maja prišel, da se sam na licu mesta prepriča ter je obljubil, da kolikor bo v njegovi moči, se bo zanimal za to zadevo. Ob enem ko je bil Uranjek v Lipi radi vode, so ga tudi povabili interesentje nove ceste Frankolovo—Dobrna na prijateljski sestanek v Zabukovje, da so se tam pogovorili radi ceste. Na splošno željo ljudstva je na sestanku obrazložil proračun oblastne skupščine, ki so ga zbo-rovalci z veseljem odobravali in časti tali oblastnim poslancem, da skupščina dobiva oblastne doklade od tistih, ki imajo denar za luksus. Zborovalci so prosili oblastnega poslanca Uranjeka, da naj čim prej prid« na shod na Frankolovo in k Novi cerkvi, da nam še kaj več obrazloži.
Male dole pri Vojniku. Globoko nas je pretresla žalostna vest, da je dne 24. maja nehalo biti blago in usmiljeno srce naše nepozabne matere Jožefe Brenko, posestnice v Malih dolah pri Vojniku. Zadeta od mrt-vouda je šele čez štiri dni po mučnih bolečinah mirno v Gospodu zaspala. Rajnka je bila pobožna žena, ugledna mati ter daleč naokrog znana dobrotnica. Nikdar ni pustila siromaka, da bi mu njena darežljiva roka ne bila česa dala. Bila je sotrudnica Sal. družbe ter goreča častilka Marije Pomočnice kristjanov. Zato pa jo je tudi Nebeška kraljica ravno na svoj god poklicala k sebi iz te solzne doline v nebeško domovino. Umrla si, draga mamica! Ne, ti nisi umrla! Zaspala si, sladko si zasnivala v Bogu, a tvoj duh živi ter nas blagoslavlja iz rajskih višin. Ločila si se od nas, a le za kratko časa, zopet se bomo sešli tam gori nad zvezdami v nebeškem Jeruzalemu, kjer se bomo veselili in prepevali nebeško slavo vekomaj. Blagor njim, ki v Bogu spe! Počivaj v miru, naša dobra mamica!
Laški okraj. Neprestano deževno vreme od začetka meseca marca do sedaj je napravilo našemu kmetu veliko škode. V težkih, ilovnatih zemljah niso mogli kmetje koruze vsejati pravočasno, ali pa sploh ne. Tudi sadno drevje je trpelo, ker je cvetelo v deževju. Zadnji teden pa se je k temu še pridružila nevihta s točo. V sredo, dne 23. maja, dopoldne kmalu po deseti uri je prihrumela nevihta v smeri od Zidanega mosta proti Lokavcu in Sv. Miklavžu. Bila je vmes tudi precej debela toča. V petek, krog 4. ure popoldne pa je bila v smeri od severa zopet nevihta s točo, bila pa je bolj drobna, takozvano babje pšeno. Hribovje krog Lisce iz Kozjega pri Zidanem mostu je bilo pobeljeno. Lisca sama pa je po nevihti, ko je posijalo solnce, izgledala pobeljena, ka-
kor bi jo zapadel sneg. Sreča je v tem, da je šla nevihta v smeri večjih hribov, kjer je letina bolj pozna. Sicer pa so kraji okrog Lisce bili tudi lansko leto zelo prizadeti po toči, ker je bila dne 25. avgusta lani Lisca istotako pobeljena od toče.
Sv. Miklavž nad Laškim. Dobil sem v roke izrezek »Domovine« št. 19, v kateri neki dopisnik iz Laškega na dolgo in na široko priobčuje prepis neke »resolucije«, naperjene proti meni baje »od tukajšnjih klerikalnih vodij«. V tej resoluciji kar mrgoli nesramnih laži in izmišljotin, poditkanj in zavijanj, z očividno prozornim namenom, me javno očrniti in osmešiti ter škodovati na ugledu in dobrem imenu. Ne smatram za vredno, odgovarjati na posamezne laži in obrekovanja, ker so tako podla, da so tudi na ordinariatu takoj spoznali in se prepričali, da cela pritožba ni drugega kakor velika nesramnost in surovost, vprizor jena od strani par zagrizenih in strupenih sovražnikov, katerim se župnik ne pusti strahovati, ali da bi mu ukazovali. Zato se seveda preč. škofijski ordanariat tudi ni o-ziral na dotično tožarsko resolucijo, ampak jo enostavno vrgel v koš. Samoobsebi se razume, da tožaci in mazači gornje resolucije ne morejo biti pravi pristaši SLS, kakor jih »Domovina« imenuje, ampak samo na jeziku; v srcu so vse kaj drugega. Zato pa s takimi vun iz SLS in naših odborov! — Jakob Čebašek, župnik.
Za obisk VIII. Ljubljanskega vele-sejma od 2. do 11. junija 1928 velja na podlagi sejmske legitimacije 50
popust na železnicah, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Rešitev ugank: Sodček brez obroča, v njem pa dvojna moča, bela in
rumena, je — jajce.--V gozdu
rojeno, v hlevu vzgojeno, v hiši ga
za uho tepejo — to je pa sito.-->
Oni gozd — breg — dva studenca — [ panj — malen —mlinarica — to je človeška glava od las — preko Čela
—	oči — nosu — v usta.
Nove uganke. Kaj je čevlarju najbolj sladko? — V gori posekano, v dolini obdelano, človeka nosi, pa le vendar ni v zraku in ne na zemlji.
—	Poleti valja štruklje, pozimi pa zobe v steno tišči. — (Poslala Ivana H.)
Edini sistem. Sodnik; »In zakaj ste blagajno razbili z dinamitom?«
—	Vlomilec: »To je edini sistem, ki ga jaz poznam za odpiranje jeklenih blagajn!«	*
Trda glava. Žena (možu, 14 dni po pretepu): »Ti, zdaj je pa že zadnji čas, da greš k zdravniku, da ti step-lene črepinje iz glave pobere, sicer mi vse blazine raztrgaš!«
Ob času oranja. Kmet je pridirja! pred Edravnikovo stanovanje ob polnoči z vozom. Zdravnik: »Ali je taka sila vaši bolni ženi?« — Kmet: »Sila ravno ni, ali konji po dnevi nimajo časa, ker orjemo!«
Pomirjenje. Med jttdi vlada zapoved, da se ob velikih praznikih pobotajo in so si zopet dobri prijatelji. Blau in Kohn bi se morala tudi pobotati. Pa reče Blau: »Dragi, želim ti vse ono, kar ti meni želiš!« — Kohn: »Torej, ti začneš zopet izno-va, da mi hudo želiš?«
Pomagaj si sam! Prvi prijatelj: »Pomisli, ko sem se včeraj peljal v mesto z biciklom, mi ga je nekdo pred trgovino ukradel!« — Drugi prijatelj: »Smola! Kako si pa prišel domov?« — Prvi prijatelj: »Dobro je v mestu to, da pred vsako prodajalno kako kolo stoji, sem si pa z enim
—	pomagal!«
31. maja 1928.
....—■i .	i .m...
1 V šoli. Učit«!]': »No, Tinca, povej, 1 katera je najmočnejša domača žival?« — Dekle za hip ugiblje, nakar reče: »Najmočnejša domača žival je polž, ki nese celi hlev ha hrbtu!«
Zavarovanje. Zastopnik: »Očka. zavarujte se za slučaj smrti! Čeprav bi umrli prvi dan zavarovanja, se vam izplača zavarovalnina!« — Očka: »Bežite no, saj vam ne verjamem; kako mi pa hočete izplačati, če bom pa mrtev?«
Presenečenje. Gospo, ki je povabila prijateljico na vrt, opozori zadnja: »Pst, gospa, čujte no, od onega konca, prihajajo dudelzakarji! Kakšno piskanje!« — Gospa: »Motiš se, dragica, tam spi v senci moj soprog, piska pa v njem najbrž pujsek, ki smo ga opoldne jedli!«
Mesarski in prekajevalni vajenec ali rillad, sčttao trezen pomočnik se sprejme takoj pri: Leskovšek, nl6sar in prekajevale? v Kozjem.	690
Učenca iz boljše hiše, poštenega, ki ima Veselje do trgovine ter primerilo šolsko izobrazbo, sprejme takoj trgovina z želez-nino Anton Brenčič, Ptuj.	691
Sadni mlini, najboljši in najcenejši, se dobivajo V lastni izdelovalnici in zalogi Iv. Parič d. z o. z., Maribor, Levstikova ul. 9, kjer se izvršujejo tudi najsolidneje vsaka popravila poljedelskih strojev vseh sistemov.	692
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stilni, stanovanju in perilu Franc
Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 459
■
Čitaj! Važno *a vsakega! Za malo denarja si z a morete doma sami pripraviti izvrstno zdravo pijačo, ki Vam nadomesti najboljše pivo. Zahtevajte navodila in pišite še danes na naslov: Kostanjšek Josip, trgovec, Mozirje.	656
izžrebane številke efektne loterije mladinskega doma y Mariboru 17. maja 1928.
1. dobitek kolo, 2. dobitek divan, 3. dobitek ura, 4. dobitek okenski zastor, 5. dobitek garnitura steklenic in 250 večjih in manjših dobitkov, ki se dobijo pri tajništvu mladinskega doma v Cvetlični 28.
19541	6101	10173	11774	11897	11496	1848	1494	10832
11703	16604	1472	5331	5877	7529	10297	16164	9516
13453	3764	3577	14357	19191	18102	1390	8573	17397
4845	3572	4868	4992	1649	18399	1947	5886	17691
13800	18818	13411	2250	427	11259	12819	1420	19309
17150	5874	1218	12284	1531	8182	919	744	10607
8996	13249	573	12102	14584	7804	13817	2369	15896
2784	1518	2616	385	11483	12495	15633	9108	4267
18366	3617	17242	12233	1814	3243	15240	6739	10238
12244	19256	9201	17562	19578	2319	6406	12 il	9219
15707	177	11624	19629	16206	16585	10634	16&90	12174
16207	5165	2876	5170	9735	17949	13614	10976	6660
9582	18631	8628	2968	17760	10804	10971	297	19872
16669	2408	15665	9745	4770	1973	18452	18138	12769
7407	6732	18767	19749	6807	5751	5826	4574	12351
7476	6513	17512	13952	16712	745	3279	16415	4685
9103	19738	2944	823	16298	18467	6161	14511	3414
1329	4683	15993	6478	7431	3531	1429	199	94
11924	7472	4419	11158	13955	9933	8602	1373	16423
1269	7434	12833	8486	15265	13593	16530	18187	18596
19376	6426	14459	10112	12733	7581	6422	9746	14704
17262	17263	10183	3421	8828	18687	15247	11477	614
4831	13193	19375	14599	148»	5854	315	4891	7391
17246	17377	3603	195	3880	14355	2264	16895	2280
895	6481	6693	820	7473	4215	4681	18257	22
15311	11667	13338	2337	850	1132	1828	1341	15463
7970	7744	8706	5329	12775	1534	5937	13717	8765
1909 15253		3928	1052	11648	5936	1609	5608	17851
10561	»790	913	14915					
JU. morebitne				—«			edgeverni.	
Kovaškega učenca, poštenega in močnega, sprejme Kari Roškar, kovač, Spuh-Ije, pošta Ptuj.	682
Starček, blizu 70 let išče preskrbo in vloži lep kapital. Naslov v upravi lista.	683
Dobro kuharico za gosposko in družinsko hrano za večjo kuhinjo, kateri je prideljena moč, se sprejme. Anton Cvenkelj, Sv. Peter v Savinjski dolini. _685
Pošten in močan fant se
sprejme za sodarsko obrt kot vajenec. Prednost ima ki že nekaj zastopi. Jožef Šketa, sodarski mojster, Sv. Lovrenc na Pohorju.
686
Odpadke od oglja (zdrobljeno oglje) kupi v vsaki množini Jos. Skrbinšek, Hajdina, p. Ptuj. 688
MOSTIN!
Vajboljša esenca za izdelavo dobre, zdr-ve in ne drage domače pijače. Dobi se samo pri prodajalcih Drogerija Wolfram, Maribor in droge-rija A. Kane, Ljubljana. 689
Í
Podpisana naznanjava v svojem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je najin nad vse dobri, srčnoljub-ljeni soprog oziroma brat, gospod
Jakob Leskoschek
veleposestnik
dne 23. maja ob pol 9. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, "previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 56. letu starosti mirno v Gospodu preminul.
Truplo blagega pokojnika se bo v petek, dne 25. maja ob 3. uri popoldne v hiši žalosti na freienberškem posestvu, Medlog št. 17, slovesno blagoslovilo, nato pa na mestnem pokopališču položilo k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica s» bode brala v soboto, dne 26. maja ob 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi.
Celje-Medlog, dne 23. maja 1928. Marija Leskoschek Matija Leskoschek
soproga.	brat. 684
Ali že imate Pevčevo pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po T)in 10.—.

Q
Q □
D □
□ □
D □
□ □
D
Q □
a
a □
B
a □
a
D
praaaEaaEaanaaaaaaoaca
Vulkan
in
Turške kose
se dobijo v trgovini železnine
K o r a ž i J a
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 42.
Priporočam tudi izvrstne brusne kamne, motike, vile za gnoj in steljo, srpe, nagrobne križe, vsakovrstno železje, orodje, traverze in apno po nizki ceni in s solidno postrežbo. 663
aaaaaanaaaaaaaacsaa
To olje se dobi samo pri
M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduličeva 13
°jtTE BITI ZDRHVI IN OE ČELI (Jm^R SDO Hl.TER VEDNO DOBRE VOLJE. PROSITE GOSPODINJO DPI VPIn -	VSJ1KO JED OSLROl 3
.TEZHKOVIM HRANILNIM IN 2DRHVILNIM _OIJE.M'! _
▼ ročkah po 5 kg ta Din 125.— ca ročko a poštnim povzetjem.	431
Krekova posojilnica v Mariboru
482 reg. zadr. z neom. zav,
Meljska cesta št. 10
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nala-gajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah ki nam nudijo najboljšo varnost.
Trebuh e in kiliie pasove
vseh vrst, gumijeve nogavice za krčne žile, ravnodržalce. irigatorje in vse gumi-izdelke priporoča po najnižjih cenah tvrdka A. BESEDNIK, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 Pošilja se tudi po povzetju!
:il!llllllllllllllll!!i!lll!!l!l!lllllll Kdo sprejme mlado slepo dekle za čas počitnic. Opravljala bi lažja gospodinjska dela, oziroma pazila na otroke. Ponudbe na upravo Slov. gospodarja pod »Slepa«. 357
Zdravo stanovanje, 3 sobe in kuhinjo išče lekarnar Minarik, Glavni trg 12.
596
V vsakem petem paketu
sladne kave Viktor Jarc, po pol kg zdravstvene ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
JLOG
Kose, srpe, brusne kamne,
prvovrstne, kupite najugodneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja. Nakup jajc, ¿piasla, putra, suhih gob.	687
□□□□nnonuuuuonnnnD
1 Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti 1» krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Arheiter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce i» nakupovale». 566
mil se zdravi in IIL11 n H ozdravi v zavodu dr. Pečnik-a, pošt» Rogaška Slatina, okolica. Zahtevajte prospekt. 632
Hišica, nova, blizu postaje z vrtom za zelenjavo in tričetrt orala zemlje s» se takoj proda. Potočnik Franc, Račje 135. 681
Cenik molitvenikov
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta
Naslov molitvenika	Navadna vezava		Vezava v usnju z zlato obr.	Koščene platnice (celuloid)	Izredno fina vezava	
	rudeča	zlata obr.				
	Dinarjev					
Ključek nebeški	20 —	25 —	—	—	—	—
Pri Jezusu	9-	15--	42 —	—	—	—
Kam greš?	11 —	21 —	27-—	24 —	30-	Irha 34 —
Oče naš	—	—	35-—	črne 21 •— bele 21 30	—	—
Angeljček •	13-—	—	26-—32 — 40 —	črne 18-— bele 18 19	45 —	—
Za Jezusom	19-	24—	—	—	—	—
Rajski glasovi	—	39 —	—	—	—	-
Apostolski molitvenik	12 —	16 —	—	—	—	—
Kvišku srca	—	—	43 - 40 — 28-20 —	—	42-—	—
Nebesa naš dom	—	—	—	—	67 50	—
Zgodi se Tvoja volja	22-	—	—	—	—	—
Družbenik Marijin	16-—	22-—	44 —	—	—	—
Besede življenja	22 —	—	30-	—	—	—
¡Vere mi daj, Gospod	27 —	—	—	—	—	-
Bog s teboj	16 —	18-	—	—	—	—
Jezus na križu	18--	30-—	—	—	—	—
	1					
Dr. O. I.:	2
ČRNI KRIŽ PEI HRASTOVCU.
Zgodovinska povest.
Svoje mlade dni je preživel v gradu Hrasto-vec, šolal se je nato v Mariboru in Gradcu. Ko je bil komaj dvajset let star, umrl mu je oče Ivan baron Herberstein. Mati je ljubila svojega sina z vso močjo materinske ljubezni, a tudi on ji je bil udan iz celega srca. Razmerje med njima je bilo prav prisrčno, posebno, ker se je skazal mladi graščak kot človek resnega in ob enem plemenitega mišljenja.
Prijetno je bilo življenje za mater in sina do tega dne.
Vodstvo uprave obširnih posestev je bilo za že bolj priletno baroninjo težko breme. Zato je bila njena želja, da prevzame sin celo graščino in s6 oženi. Kot skrbna mati je želela, da si izbere njen sin dobro nevesto, ki bi ugajala tudi njej.
A človeško srce in njegovo čustvovanje ter tuja volja so stvari, ki gredo svoja pota in se prvo ne da lahko drugemu podrediti.
In tako je bilo tudi tukaj.
Približno eno uro od Hrastovca proti jugu stoji na precej visokem hribčeku gradič znan po imenu Štralek.
Mično je poslopje s krasnim pogledom na vinske gorice v Zavrhu in dalje po ravnini proti Sv. Trojici in Antonu. Spodaj pa stoji cerkev Sv. Ruperta in se blesti v odsevu solnca, ki se vpira s svojimi zlatimi žarki v belo steno.
V tem gradiču je stanoval Štefan plemeniti Miirnberger, katerega predniki so prišli iz Bavarskega in se naselili v tem kraju. Poročen je bil z Magdaleno Sporer, hčerko tržana Maksa Sporer iz Sv. Lenarta, ki je bila vneta katoličanka. Iz tega zakona se je rodila edina hčerka, ki je dobila pri krstu v cerkvi Sv. Ruperta ime Agata.
Bilo je ljubko dekle, črnih las in kakor srna lepih oči, vitke postave s prijaznim obrazom, ki se je moral vsakomur prikupiti.
Z mladim graščakom Ivanom Friderikom Herbersteinom bila sta v istih letih. Njegov oče Ivan Herberstein se je rad razgovarjal s posestnikom na Štraleku kakor tudi njegovim bratom Caharijem Nürnberger, ki je bil eden najuglednejših tržanov v Sv. Lenartu. Tako je naneslo, da sta se tudi mla,di Friderik in Agata večkrat
a> -g o
S.-o »
3 > —
- N « c «
a s = |
« o o 2
« ^ O
a -2 < ¡4
-o fe
«J u y O
>N 0.2
£ <-c
" -T 4 s s «
2 S
a'g
N a
^liffj ^TTtT^ ^tfTPTfTrti t*' i fftfiC
0201020102000002010148000023005300534802000202020201010001010000000102000202000101010101
235323235323024891535301010202238948234823485353
0053535302535323234853480102532353235353535301
Vaš denar
ima pri meni večjo vrednost!
VI kupite pri meni po zelo zmernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom in pretehtajte sami resničnost gornje trditve!
KOLARIČ FRANC, trgovina, APAČE
T	668
BLAGO
Za ženine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d
se dobijo po naj- 84 nižjih cenah pri
L TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
(Moji uspehi srečkanja
S. 100.000 = Din 800.000 na srečko št. 54.524
S. 50.000 = Din 400.000
na srečko št. 79.202
S. 40.000 = Dia 320.000 na srečko št. 55.074
S. 30.000 = Din 240.000 na srečko št. 19.845 na srečko št. 96.952
S. 10.000 = Din 80.000 na srečko št. 62.025 na srečko št. 7.682
S. 9.000 = Din 72.000 na srečko št. 29.239
S. 8.000 = Din 64.000
na srečko št. 27.029
in še nadaljnji nešteti dobitki.
Frledmannova sreča je velikanska)
Šest milijonov dinarjev
S. 750.000 lahko zadenete tudi z edino srečko.
Najugodnejša loterija sveta. 100.000 srečk — 50.000 dobitkov.
Žrebanje (I. razreda) 14. in 15. junija 1928.
Cena srečk po razredu
7*
V.
Vi
S. 8 S. 16 S. 32 (Din 70) (Din 140) (Din 280)
Naročite takojl
Po prejemu naročila Vam takoj pošljemo originalne srečke z uradnim načrtom igre. Na željo se srečke lahko v našem depotnem oddelku shranijo. Plačljivo po prejemu srečk. Naročila se naslovijo na
594
LUDWIG FRIEDMANN Wien I, Salzgries 12/12
juaaLOjeojuujuuL
Denar
naložite najboljše in najvarnejše pri
Posojilnici v Gornji Radgoni
reglstr. zadrugi z neomejeno zavezo
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6%
na trimesečno odpoved
po 7-8% k
Deinikarná
620
JOS. VRANJEK v Celju - Kralja Petra trg 15
naznanja, da se je preselila radi prezidave iz vogelne hiše Kralja Petra cesta 25 v Pelletovo hišo na Kralja Petra cesti 15. — Priporoča cenj. odjemalcem svojo bogato zalogo dežnikov vseh vrst, od najnavadnejših do najfinejših in soln-čnikov solidnega domačega izdelka po najnižjih cenah. Na debelo in drobno. — Sprejema in izvršuje preobleke in vsa v stroko s^-dajoča popravila hitro, točno in solidno po najnižjih cenah.
Čevljarna
D.Uršič
Celje, Breg št. 1 i
Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otroških in
športnih čevljev vseh yrst.
'86
Cene konkurenčnei
AM
jut
mM
Ceniki na zahtevo brezplačno.
videla. Po očetovi smrti je našel mladi graščak večkrat priložnost, obiskati Štefana Nürnberger, ker oče mu je še na smrtni postelji naročil, naj se obrača na plemiča v Štraleku za nasvet, ker je kot prileten mož izkušen v gospodarstvu in ima obširno znanje.
In tako se je zgodilo, da je prišel mladi graščak večkrat na Štralek vprašat gospodarja za to in ono. Naneslo pa je vedno, da je prišla tudi Agata v sobo in se pomudila dalje, kakor je bilo navadno. In tudi mlademu graščaku se ni nič posebno mudilo domu; pripetilo se je večkrat, da je bila Agata slučajno v vrtu in trgala rožice, ko je šel mladi Herberstein mimo. In da je zaprosil za cvetko, je razumljivo in ravno tako tudi, da mu jo je Agata rada dala in je pri tem sramežljivo zarudela ter pripomnila, da naj ne da cvetke drugi grajski gospodični. In mladi par, sam podoba najlepše cvetke, podala sta si roke in Agatina desnica je zastala dalje v gra-ščakovi in se malo tresla, iz pogleda obeh pa je bilo povzeti, da se v srcu nekaj vzbuja, kar do sedaj še oba nista spoznala, da jih je prevzel tisti čut, ki se mu reče ljubezen.
Bil je lep pomladanski dan, solnce je razsipalo svoje tople žarke na zeleno naravo, ki se je
pokazala v vsej svoji majniški lepoti. Kukavica v zelenem gaju je veselo kukala, naštela je še dolgo vrsto let in drobni ptički po grmičju okrašenim z divno duhtečim cvetjem so žvrgoleli tako mične pesmi, da si moral obstati in občudovati stvarnikovo lepoto.
Iz Sv. Ruperta sem so zapeli zvonovi, veličastno so doneli njih glasovi po dolu in po bujnih vinskih goricah, da si se nehote zamislil in vži-val te rajske melodije, zdaj so ti udarjali vsi s polnim glasom na uho, med njimi največji z mogočnim basom, a polagoma so šli dalje in se skoraj zgubili v drugo smer, a kmalu so se zopet oglašali in prihajali vedno bližje in bližje, dokler se ti ni zdelo, kakor bi peli tik pred teboj. Bilo je to ubrano petje, ki mora omehčati srce vsakomur, saj ti glasovi vabijo nas z našimi mislimi tja v sinje višave, kjer je naš nebeški dom.
Po temnem logu je stopal po Zgornji Voličini naš znanec mladi graščak Friderik Herberstein. Veselje mu je bilo brati na obrazu, saj tako je gledal v svet in užival lepoto krasnega pomladanskega dne. A zakaj tudi ne, mlad in zdrav, bodočnost polna lepih upov je bila pred njim; in tam za gozdom je gledal še streho hrama, kjer prebiva ona, njegova ljubljena Agata. O kako jo
o 2 MO
■S« >
2
.. o
M JO
V O «-C
ffliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimifliiin
Al. Kokelj.
Gospodarstvo carske
Rusko gospodarstvo pred boljševizmom.
Rusi so bili hudo tepeni v rusko-japon-ski vojni. Vsled posredovanja predsednika Združenih držav Severne Amerike je bil mir podpisan dne 5. septembra 1905 v mestu Portsmouth blizu Bostona v Severni Ameriki. Toda nepričakovano naglo se je po tej vojni opomogla Rusija gospodarsko in politično. V letih pred svetovno vojno je Rusija pridelala od vsega svetovnega pridelka rži 47.5%, ovsa 25%, ječmena 26.6 odstotkov, pšenice 18.8, prediva 81 in konoplje 42%. Od vseh živali na svetu je pa imela konj 25 odstotkov, goveje živine 11% in ovc 10%. Petroleja je imela 22.5%. Temu primeren je bil tudi izvoz. V letu 1910 11 je izvozila pšenice 6.2, ječmena 4.3, ovsa 1.01 in rži 1.07 milijonov ton. Tona je 1000 naših kil. Znamenit je bil tudi izvoz surovega masla iz zahodne Sibirije. Leta 1906 je izvozila 48,650.000 kg surovega masla, leta 1909 pa že 140,870.0000 kg. Pred svetovno vojno je šel vsak dan en vlak s surovim maslom iz Novo-Nikolajevska na reki Ob v Rigo. Tam se je maslo naložilo na la-dije, ki so ga odnesle v London in Pariz. Svetovna vojna je ustavila ves ta izvoz. Koliko se zdaj izvaža, ni znano. Gotovo pa je to le malenkost v primeri s prejšnjim izvozom.
Rusija pod boljševizmom.
V Rusiji pač vladajo že 11. leto boljševiki. Sicer se bahajo, kaj so že vse storili, a v resnici ni uspehov niti na gospodarskem, niti na političnem polju. Je največja nesreča, ki je kdaj Rusijo zadela, da jo vladajo skrajni marksisti-boljševiki, ki delajo ž njo enake poskuse kot jih dela kak vse-učiliški profesor s kuncem. — Kdo je bil Marks? Kari Marks je bil brezverni nemški Jud, ki je strastno sovražil Slovane. Strašno ga je ujezil slovanski shod v Pragi leta 1848 in s podlim zaničevanjem je grdil zatirane slovanske narode, ki so bili takrat še narodni in gospodarski proletar.ci. Zali-bog, da je ravno veliki ruski narod moral doživeti poskus, da bi se na njem izvršil program tega judovskega slovanožrca. Ne i zmerna škoda za slovanstvo. Nemci so pač bolj pametni! Tudi pri njih je bila velika zmeda po končani svetovni vojni. Komunisti so že sanjali, da bo tudi Nemčija padla v njihove kremplje, pa so se močno goljufali. Socialdemokratični vodja Schei-demann se je dne 19. decembra leta 1918
in boljševiške Rusije.
izrekel proti »svetom vojaških in delavskih zastopnikov« takole: »V sedanjem položaju nam Karol Marks ne more pomagati. Pri nas je veliko več za razdreti kot v Rusiji. Mi potrebujemo mir in kruh!« — Ko so pa komunisti le delali nemir, so jih vladni socijalisti v začetku leta 1919 v vseh večjih mestih premagali. Njihova voditelja Karola Liebknecht in Rozo Luksenburg je razjarjena množica ubila. Nemci so pač daleko-vidni! Sami niso marali boljševikov, pomagali so pa jim do oblasti v Rusiji, ker so vedeli, da bodo Rusijo uničili. In ta namen se je Nemcem temeljito posrečil. Bolj-ševiki ne poznajo ne vere in ne morale, ne pravice in resnice, marveč samo nasilje in strahovlado. Kjer pa je samo nasilje, tam ni trajnenga gospodarskega in političnega napredka. Prej je bila Rusija žitnica Evrope, zdaj pa za domačo porabo komaj dovolj pridela. Njihova nasilnost je tudi vzrok, da države do Rusije nimajo zaupanja. Kdo bo li imel zaupanje do ljudi, katerih oblast je na sami sili, kateri so neiskreni in povsod rujejo, kjer le morejo, proti obstoječemu redu? Indija jih je odklonila, Kitajci se jih bodo najbrže otresli, drugod pa jih tudi ne marajo. Rusija je osamljena. Boljševiki rabijo denar, a nihče jim noče posoditi. In te razmere se bistveno ne bodo izpremenile, dokler bodo Rusijo vladali boljševiki.
Kaj znajo boljševiki?
V nekaterih rečeh s^ pa boljševiki le dobro razumejo. V katerih le? V dnevniku Ziiiajde Nikolajevne Gippins iz Petrograda z dne 22. novembra leta 1919 čitamo: »Ali veste, kaj je to »kitajsko meso?« Glej, stvar je ta: Kakor je znano, oddaja »Črezvičajka« trupla ustreljenih oseb zverem zoologiške-ga vrta. Obsojence streljajo Kitajci. No, Kitajci hočejo imeti pri tem svoj dobiček in ne oddajo vseh trupel, mlajše skrijejo in jih prodajajo na Senom trgu pod imenom teletine. Doktor N. (ime je znano) je kupil tako meso s kostjo in je spoznal, da je — človeško. Nesel je meso v urad »črezvičaj-ke«. Tam so mu svetovali ne protestirati, ker drugače bi sam utegnil priti kot meso in Seni trg.« (Vse to vem iz prvih virov.)
Havno tam piše o boljševiških šolah takole: »Otrokom se vcepljuje nepostavnost in načela sile kot prava. Dejansko so otroci izpremenjeni v tolpo ničvrednežev. Izprijenost v šolah je taka, da sam Maksim Gor-
kij (eden največjih ruskih pisateljev) pljuje na nje in se zgraža. Bivši zavodi in ženske gimnazije so se združile z moškimi in poulično tolpo otrok od 13 do 15 let . . .« Posledica tega je, da je mladina v Rusiji strašno izpridena. In to je neizmerna nesreča za desetletja.
O veri se je izrazil sam Lenin, da je opij (opojna pijača) za ljudstvo. Zato ni čudno, da skušajo boljševiki z vsemi mogočimi sredstvi iztrgati vero iz src ruskega naroda, Toda ruski narod bo tudi to prenesel!
Propadanje boljševizma v drugih državah.
V takih in podobnih rečeh se odlikuje boljševiško gospodarstvo, v drugih se ne spozna. Nemčija mora leto za letom dajati velikanske reparacije. Porenje je imela zasedeno, po končani vojni je bilo celo izmoz gana in vendar — sijajno napreduje njeno gospodarstvo; celo uboga Avstrija se je izmotala iz nevarnega položaja, le Rusija s svojim neizmernim bogastvom vsled strahovlade boljševikov nikamor ne pride,

ponmjsTvo
Staro perutnino, ki ima trdo in žilavo meso, zakoljemo 1—2 dni pre-dno jo rabimo, da meso obleži in se mesna okenca narahljajo. Pred pečenjem jo moramo zmehčati v pari. Nesoljeno denemo v primeren lonec, prilijemo 1—2 litra vode ali juhe, dodamo petršilja in list žajbljna ter lonec dobro pokrijemo, da ne more para uhajati. Če je treba, prilijemo med parjenjem vrele juhe ali vode, ki jo nalijemo tudi v žival. Popolnoma zmehčano polijemo v kožici z razgreto mastjo in jo hitro zarume-nimo v pečici.
Napačen je pri nas običajen način priprave kumaric, ki se solijo in z vso močjo izžemajo, vsled česar postanejo težko prebavne. Kumare olupimo in zrežemo na tanke listke le kratko časa preden jih potrebujemo. Posolimo jih, pomešamo in rahlo iztisnemo, bolje odcedimo. Nato pridenemo olja ali kisle smetane, kumine, čebula, česna, popra, paprike in kisa.
je vzljubil, kako jo spoštuje kot najdražje bitje. A vendar ji še tega ni povedal, da je le ona, ki si jo je zbral za družico svojega življenja. Najti se mora prilika, da ji razodene svojo srčno skrivnost.
Tako zamišljen stopa bližje proti gradiču Štralek. Ko že hoče stopiti iz gozda, zagleda pred seboj na potu Agato, ki mu gre naproti.
Zdelo se je mlademu graščaku kakor bi stopila pred njega gorska vila v vsej svoji čarodejni lepoti.
Herberstein je ostrmel, ker ni verjel svojim očem, da sreča Agato.
Ves vzradoščen jo pozdravi in ji spoštljivo poljubi roko.
»Kam pa tako zgodaj,« vpraša mladi graščak ves razvnet.
»V trg grem h gospodu stricu, da jih vabim na očetov rojstni dan, ki ga obhaja prihodnji pondeljek,« odvrne Agata ter zarudi v celem obrazu.
»Ali vas smem malo spremljati?«
»O zakaj ne,« odgovori Agata sramežljivo.
»Srčna hvala, saj tako rad grem z vami,« meni Herberstein s toplimi besedami.
Agata ga veselo pogleda in se nasmehlja.
In kramljala sta in šla dalje, da sta prišla že do zadnjega hribčeka, od koder se vidi trg Sv. Lenarta.
»Posloviti se moram,« meni Agata vsa zaru-dela v obrazu, »moram hiteti, da se vrnem hitro domu.«
»Težko vas pustim, saj sem tako rad v vaši družbi.«
»Ne šalite se, imate druge gospodične, ki vam delajo boljšo družbo.«
»Zame ni nobene, ki bi me tako srčno razveselila kakor vi.«
»Ali naj vam verjamem, saj nisem tako plemenitega rodu.«
»Toda plemeniti ste po*srcu in duhu in to mi tako ugaja.«
In mladi graščak je prijel Agato za roko, z drugo je povzdignil njeno glavico, ji pogledal v oči ter rekel:
»Agata, dovolite, da vas tako kličem, vi ste mi najljubša na svetu, ne poznam nobene druge, samo vas ljubim.«
Agata je še bolj zarudela, roka ji je trepetala, sramežljivo je povesila glavo, nato pa se je sklonila na prsi mladega graščaka in zaihtela.
o § .s 3
S g Is
S ¡s 1 °
O p -S
§ S
« » (B
^ sla
Želite li se dopasti?
?
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri !?
1 Ljudski posojilnici v Celju
Aks t «lit« hi« Upi, obdržati tvoj« lice mladeniško sveže, it»)« kežo elastično in baržunasto, »roje laie lepe in bajne, tedaj rabite ca dnevno nego «roje lepote
1. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni lam« parfiml-rane toaletno mile, Umre* vsebaje ▼ sebi tudi medicinsko preiskovane, debro delajoče sestavine, katere prodirajo ▼ Vašo kožo in Jo vsdržujejo zdravo, lepe, mlado in Tažo m-■anjost mladeniško «veže.
Fellerjeva prava mila ■drarja in lepote ao: Kisa lilijine mlečne mile
Kisa rnmsnjakevo mile
EIm gliceria mile Sle« berake mile Sls* katranove (iam-
ponj mile Elsa mile za brijanje.
Peiekaeite jih! Nikdar ne bodete rabili draga mila!
Za poskus 6 komadov Elsa mila z omotom in peAtaiaa vred 5'J Din.
1 FELLERJKTO PRAVO KAVKA6K0 P0-MADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE, ona Vam ¡zgladi gobe in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briie ■ledove staranja, vstva-rja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brsino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zajeda rci in dragi vsakovrstni ne-dostatki ko£e.
8. FELLERJETO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bajne ter pospeftaje njih rast.
Za poskus 2 lončiča ene, ali po 1 lončič od vsake Elsa pomade z omotom in poštnino vred za 38 Din.

•2 € €
3»
>
registrovani zadrugi s neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej Je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker Js to soliden kmetski denarni zavod tn kar jamčijo poleg hli ln rezerv vsi člani, kojih itevilo znaia nad 3000, za varnost vlog z vsem svojim premoženjem. To Jamstvo prekaia daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ln zastavo pod najugodenjšlml pogoji.
vvvvvvvvvvvvvvvvW
Violine od 95- — din, gramofoni od 345-— Din, ročne harmonike od 85-— Din, mandoline od 136'— Din, citre od 192- — Din, gitara od 207-— Din, lesena in pločevinasta pihala, tam-' bnrlce i. t. d. v prvovrstni kvaliteti, po Izredno
nizkih cenah, direktno s tovarniškega skladišča S dni tta O0ir*l. - Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo nazaj. Veliki llustrovanl cenik zastonj. Zahtevajte ga takoj od tvrdke: SKLADIŠČE
JflEIIVEIj 4' it E HO Sj n
tovarna glaubtl, gramofonov t»* harmonik
UMui t bor, sr. l&fi-A sa»
IN t 4
-
a.2a>
O —1
5 s 2
C
■o ^¡S
s- 2
<& o H >u a
«•a*
r5 ► ] ?! co i-tn O. d p TJ
s*
p O X!«
®Z
ca o
S .S • ? -
V V»iem interesu je, da pošljete denar vnaprej, ker plaiate po povzetju radi poštnih str o*kov 10 Din več. Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju
^Bi
Eagsn T. Feller, Stubtca Donja, Elsatrg 841, Hrvatska.
-i
3 vozovi na prodaj in sicer: 1 kočija, 1 koleselj (Tafhvagrl) in 1 kola (za 2—3 polovnjake). Vprašati pri Francu Ivančič, kovaškem mojstru v Ljutomeru.	680
Kose iz najfinejšega jekla, zajamčene, srpe in brušne kamne, kakor tudi drugo železnino in posodo, cement. Pristni Malinovec in vsakovrstno špecerijsko blago kupite pri Jos. Jagodič-u, Celje, Glavni trg.	665
0glas v „Slov. gospodarja" ima največji uspehi
Češko sukno JB.
pri tvrdki
ALOJZ DROFENIK - Celje
samo Glavni trg 9 OSTANKI ZA POLOVIČNO CENO
557
»Agata, saj vem, da se nisem motil, reci, da dm ljubiš, osreči me.«
In vitko dekle je pogledalo s svojimi krasnimi očmi mladega Herbersteina dolgo in iskreno, s»lza veselja je zalesketala v njih, lahen smehljaj je zaigral okoli njenih usten.
»O kako sem srečna, moj dragi Herberstein.«
»Agata, moj biser, ti me ljubiš,« reče gra-ščak ves vzhičen in vzame njeno glavo v svoie r»ko, jo pogleda zvesto v oči ter jo poljubi na tre-jiečt ustnice.
In mladi graščak je čutil, da mu je vrnila Ajata poljub tako iskreno in nedolžno.
L« polagoma se r je izvila iz njegovega •tejema in kakor bi se . ¡ramila iz ljubkih sanj, je spregovorila:
»O, dragi, saj veš, rta te ljubim in sem te že davno, toda kaj, ko vem, da uresničenje najnih želj ni mogoče.«
»Ljubezen vse premore in nikdo mi ne more braniti, da postaneš z vedno moja.«
»Verjamem ti, moj vzor, vidim pred seboj trnjevo pot, a iz ljubezni za te trpim vse — upaj-va, da se izpolnijo nade.«
In še enkrat je podala mlademu Herberstei-
nu roko, ga ljubko pogledala, nato pa zbežala dol po bregu proti Lenartu.
Tukaj je bila sklenjena vez. Friderik Herberstein bi bil najrajši zavriskal od veselja in vendar mu je bilo nekaj pri srcu, kakor bi mu hotela reči temna slutnja: Tvoje želje ostanejo neizpolnjene.
Odslej je zahajal graščak Friderik pogosto-ma v graščino Štralek. Razodel je Agatinemu očetu, da ljubi njegovo hčer nad vse, saj je bila le ona, katero je vzljubil z vso močjo mladeniške ljubezni in katero tudi hoče poročiti.
Lastnik Štraleka je bil resen mož, ki je ljubil svojo hčer nad vse, saj mu je bila edino, kar je imel na svetu po zgodnji smrti svoje žene. Vzgojil jo je strogo, ker je vedel, da je to edina močna opora za dekle v njenem daljnem življenju. Pustil ji je tudi prosto voljo glede izpolnjevanja verskih dolžnosti v katoliškem smislu, Če tudi se je on sam nagibal bolj k luteranski veri, ki se je začela v tem času razširjati po teh krajih. Da so njegovo versko mišljenje spoznali med ljudstvom, je naravno.
(Valje be sledile.)
.........................I............
O « g ¡f
li _ s -
S >N s
P "S"
H - . •H bi
.8 S S,
8 J »-»t?
■s
v
i
i,
I I.
k IB



Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
MESTNA
V Celju,	Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru)
.........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiin	Za hranli# vloge jamči poleg premoženja hranilnic« "^'""»«"'"'"«mhii«'""''''!!'»"'!»''''"'
Prihrankom rojakov v Ameriki.	~ m^..... „ . , , __ ...
denarju nedtlelnih. H g« vlagaj»	v « pt"i,U na zem"
todišča, ter naložbam cerkvenega	IT16S tO >-<6116 4 ' p« najnižji »bralni meri —
in občinskega denarja posveča po-	Vu prošnja rešuje brezplačno.
lib no pažnjo.
lUlllllül'üllllllUUllIHIIlll!
ž vsem premoženjem in vso davčno močjo*

Ljudje, ki radi nosijo
Palma kaučuk pe*e
Prednosti: Cenejše in trajnejše so kakor iz usnja, ugodna hoja, ki Vam ohranja živce. 395
HBHHIIHHI
¡Fran Strupi/Celje S
Vam priporoča svojo bogat« zalog« steklene ln porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolldnejše eene in tečna postrežba,
Na drobno ln na debelo.
Na drobna ln na debelo.
WBBHWWW—HaWWMWllBWB
* «arar w i i«r»«ri«r iinrwwii « nrm i via
S
5
Zadružna gospodarska banka d.d.
a*aw»wa«mmflMiiw Podružnica Maribor
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 8, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančna posle najknlantneje. — Najvišje «breste-vanje vlog na knjižice in v tekočem račann.	12
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
? arBUiUitJBun buhjhi nai aiti) ai arar m «im jljbijbuuubih m w
»Germisan«
najboljše sredstvo za lu-ienje semena. Dobiva se pri
Dr. A. Jenclč, Maribor,
Kopitarjeva ul. 6.
679
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri *»■
Spodnještajersfci ljudski posojilnici u Mariboru
Stolna ulica 6
r. z. z n. z.
Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/o
na trimesečne odpovedi po
8°/o

Pohištvo
POSTELJNINA, VLOŽKI, MODRACI, ZASTORI, POSTELJ.ODEJE, POHIŠTVENA TKANINA Itd., NAJBOLJŠE IN NAJCENEJE PRI
KARLU PREIS, MARIBOR, 60SP0SKA
Brezplačni ceniki.
ULICA 20 516	Brezplačni ceniki.
m

* vidim, ko sem enkrat knpil, da |e veletrgovina K. STERMECKI
v CELJU, najboljši vir za nsknp snkna ln kam-garnazamoškeobleke, volne, avlle, cebr j a in delana sa ienske obleke, platna, oksforda, modretlaka, cvllha ter splob vae mannfaktnre, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrg.
R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24
Naročila čez 500 Din poštnine prosto. 227
23482323010153485353235348534848232353532353534848232323232353534823235323532301532323232348484823010200010000000102000223235353534823485323
Vrsta: 1137-10902. Moški čevlji iz naj
Sfir^iffK flin 129"-
Vrsta: 4155-12202. Čevlji iz laiiene-ga platna, brez
Vrsta: 4155-10225.
Ženski čevlji iz naj-	^^«a^
boljšega lanenega platna	v barvah,
sivi, beli ali drap	»r
okrasa, samo sive baive ni« |)[i
Te čevlje dobile
razen v naših podružnicah tudi pri sledečih ivrdkah:
JULIUS EAUS, ODŽACI MILIVOJ RABIM, VRL. KIKINDA BOGD. MIŠKOVIČ, BANJALUKA SMAIL RAPIČ, PRIJEDOR MIHAJLO VIRETA, BITOLJ S. MIŠKOVIČ, ZAJEČAR N. SPASIČ KNJAŽEVAC A. RICHTMANN, SISAK MATE ŽUPAN, CRISVENICA ANTE KOLAČSVIČ, GOSPIČ ČUREO I NOVAK, VINKOVCI JEFTIČ I TODOROVIČ, VALJEVO MILOVAN RISTIČ, SIN, ČUPRIJE SAMUEL KLIMPEL, BRČKO BRAČA RAJEOVIČ, KRUŠEVAC BORISAV ANTONIČ, ŠABAC BRAČA GJURTČ, CETJNJE JOVICA SUBIČ, SRBOBRAN ALOJZ DROFENIK, CELJE VILJM KOHN, NAŠICE ELATKO STEINER, PETRINJA A. M. ALTARAC, JAJCE STIPAN DELIČ, MAEARSKA A, ARBANAS, VIROVITICA MAVRO HAAS, S. POŽEGA R. JEZDOVIČ, UŽICE JOS. MILLER, NOVA GRADIŠKA LAZAR BALOBANOVIČ, ŠTIP Č. KALKAŠLIJEVIČ, STRUMICA ANDRIJA MADOKIC, STARI BAR
Vrsta: 5155-10435. Elegantni čevlji iz lanenega platna v
Vrsta: 6145-10635. V^ Ženski čevlji iz la- ^^^^«Sfea-, nenega platna z	^^
nižjo podpetnico, sivi, beli ali beš
barvah, sivi, beli; drap in beš
Din S5--
^-g/ Vrsta: 6145-60702. Praktični čevlji iz SS®-2*5"^	lanenega platna z
nižjo peto, brez okrasa v barvah, črni in sivi n* nr.
Vrsta: 3135 60702. Ženskičevljiznizko ' podpetnici», za starejše dame, črni ali
Vrsta! 4138-10076. Čevlji za tenis %
vulkani"iranimi podplati iz sive gume za gospode £>ŠrS sa dame	OIH
Vrsta: 914S-10708. Elegantni platneni čevlji za deče In deklice
»in 59'- št. 30 - 35 Din 69'- št. 36 - ;
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila y Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. - Urednik Januš Goleč, novinar y Mariboru, ra Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor,