Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurt Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov Letnik XXV. Celovec, petek, 23. oktober 1970 Štev. 42 (1476) VODSTVO SZDL SLOVENIJE POUDARJA: Podpora matičnega naroda manjšinam pri uresničevanju njihovih pravic mora biti še bolj izdatna Predsedstvo in izvršni odor repub-liške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sta v petek minulega tedna na skupni seji v Ljubljani razpravljala o vprašanjih slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bil sicer dosežen določen napredek pri uveljavljanju pravic slovenskih skupnosti v omenjenih državah, da pa mnoga bistvena vprašanja Slovencev v zamejstvu še niso zadovoljivo rešena. Zato je bito poudarjeno, da bo matični narod tudi v bodoče in še bolj intenzivno nudil zamejskim Slovencem podporo pri uresničevanju njihovih pravic. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po seji, 'je uvodoma rečeno, da je od take seje (5. marca 1968) mogoče ugotoviti pojave, ki kažejo napredek v izboljšanju položaja Slovencev v zamejstvu. Ta napredek je predvsem posledica naporov zamejskih Slovencev samih, ki izvirajo iz njihovega položaja in potrebe po enakopravni vključitvi Slovencev in manjšine kot celote v življenje dežele, kjer žive. K ugodnemu razvoju pa prispeva pomemben delež tudi splošna politika Slovenije in Jugoslavije, ki olajšuje uresničevanje skupnega interesa, da postanejo narodnostne manjšine trajen dejavnik za zbliževanje in sodelovanje Vojni zločini na zatožni klopi Včeraj se je v Stockholmu na Švedskem začelo štiridnevno javno zasedanje mednarodne komisije za preiskavo vojnih zločinov v Indokini. Komisija je bila ustanovljena letos marca na pobudo pete redne stockholmske konference o Vietnamu, njeni člani pa so pravniki, znanstveniki in novinarji iz raznih držav sveta ter nekateri sodelavci tako imenovanega „Russellovega sodišča". Na zasedanju bodo proučili razne podatke, ki so jih zbrale preiskovalne komisije za vojne zločine v deželah Indukine; prav tako pa bodo zaslišali večje število prič, ki naj bi pripovedovale o množičnih pokolih, koncentracijskih taboriščih in ravnanju z vojnimi ujetniki. Komisija bo predložene podatke in pričevanja proučila, ali na podlagi mednarodnega prava lahko služijo kot dokazi ameriških vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, kot sta predvsem agresija in genocid. S sil v zamejstvu in v Sloveniji. ■ Mnoga bistvena vprašanja Slo- ■ vencev v zamejstvu namreč še S niso zadovoljivo rešena. V ospredju je zlasti hitrejše uresničevanje načel OZN o pravicah človeka, ustvanih in zakonskih pravic in mednarodno dogovorjenih pravic, hitrejša zagotovitev stvarnih jamstev, ki bi zaščitila slovensko narodnostno skupnost kot samostojni družbeni subjekt in bi preprečevala narodnostno odtujevanje, in sicer tako v Italiji in Avstriji kakor tudi na Madžarskem. Zato predsedstvo in izvršni odbor ugotavljata, da se je potrebno še nadalje prizadevati za uresničevanje še zmerom veljavnih stališč iz teta 1968. Ob tem pa predsedstvo in izvršni odbor še posebej ugotavljata, da mora biti delovanje narodne matice kakor tudi našega državnega telesa v dajanju podpore zamejskim Slovencem pri uresničevanju njihovih pravic še bolj intenzivno. Položaj zamejskih Slovencev je treba izboljšati po vseh poteh, ki jih v okviru vsestranskega sodelovanja in nadaljnjega razvijanja dobrih sosedskih in prijatejlskih odnosov na osnovah enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja neodvisnosti in nevmešavanja odpirajo sodobni odnosi v svetu in različni sodobni tokovi medsebojnega gospodarskega, kulturnega, turističnega povezovanja itd. Z vidika meddržavnih odnosov morejo iti naša prizadevanja v ureditev vseh odprtih temeljnih problemov zamejskih Slovencev in v izpolnitev vseh določb, ki izhajajo iz mednarodno pravnih dogovorov. Interes Slovenije oziroma Jugoslavije je prav tak kakor interes sosednih držav, da dokončno uredimo vsa odprta vprašanja iz meddržavnih odnosov. Tudi to bo ugodno delovalo ne samo na nadaljnji razvoj sosedskih odnosov, temveč tudi na položaj manjšin. Z istimi meddržavnimi dogovori je potrebno zagotoviti tudi njihov status in njihove pravice kot manjšine, da se bodo lahko bolj ko doslej enkopravno vključevale v vse družbeno, politično, gos.-odorrt . . ■■ kulturno življenje v državah, kjer žive. Te cilje morajo zasledovati od vseh ustreznih priložnostih družbenopolitične organizacije In državni organi. Med matično deželo in zamejskimi Slovenci se ugodno razvijajo odnosi ne samo v okviru živega obmejnega sodelovanja, temveč tudi širše v celotnem prostoru slovenske skupnosti. V prihodnje je treba še bolj razvijati medsebojne odnose na gospodarskem, kulturnem, prosvetnem, znanstvenem, športnem, turističnem In drugih področjih med posameznimi organizacijami in društvi.” Potem ko je govora o široko odprtih mejah ter o uspešno se raz- Praznik naše domovine V ponedeljek bomo v Avstriji imeli praznik — državni praznik nase domovine. V to praznovanje se zavestno vključujemo tudi koroški Slovenci. Državni praznik 26. oktobra ima svoj izvor v najnovejši zgodovini naše domovine: spominja na pomembni dogodek leta 1955, ko je Avstrija po strahotah nacističnega nasilja in druge svetovne vojne tudi formalnopravno spet zaživela kot svobodna, neodvisna in demokratična država. Zato je ta praznik dan, posvečen spominu vseh žrtev, doprinešenih za svobodo v borbi proti fašizmu; dan, posvečen spominu na junaštvo tistih, ki so sredi nasilja in smrti verovali v zopetno vstajenje svoje domovine Avstrije; dan, posvečen torej iskreni domovinski zvestobi. Na Koroškem smo ravno v {zadnjih dneh in tednih zelo veliko slišali o zvestobi do domovine. Gotovi krogi so se znašli v pravi domovinskozvesti ekstazi in bo verjetno minilo še nekaj časa, preden se bodo spet popolnoma streznili. Šele tedaj bodo zmožni spoznati, da se resnična domovinska zvestoba ne more omejevati na dvomljive zunanje efekte, kot je n. pr. že naravnost smešno geslo o „celotni deželi v koroškem gvantu“ ali pa bolestno povzdigovanje starih plakatov v svete simbole, v katere že samo podvomiti pomeni sakri-leg. Resnična domovinska zvestoba mora biti več, biti mora predvsem vsebina, biti mora zavest pripadnosti in vere v domovino. Utrjevati to zavest ter jo gojiti zlasti med mladino, to je eden glavnih namenov vsakoletnega državnega praznika. Prav tako važno in v smislu državnega praznika pa je, da vsak na svojem mestu in po svojih močeh pomaga, da bo Avstrija dobra in pravična domovina vsem svojim državljanom — ne glede na politično prepričanje, ne glede na družbeni ali socialni položaj, pa tudi ne glede na narodnost in jezik. V tem smislu tudi koroški Slovenci vaško leto obhajamo praznik naše domovine Avstrije, h kateri se iskreno priznavamo kot lojalni državljani. Pri tem pa svoje domovinske zvestobe ne smatramo kot izobesek ali celo kot posebno zaslugo, marveč kot izraz naše srčne želje po mirnem in enakopravnem sožitju v skupni domovini. vijajočem sodelovanju med sosednimi deželami na gospodarskem, kulturnem, turističnem in drugih področjih, sporočilo naglaša: »Pretekli razvoj je jasno pokazal, da zamejske slovenske skupnosti mnogo laže in hitreje izboljšujejo svoj položaj, kadar — ne glede na različno nazorsko ati politično usmerjenost — nastopajo enotno v vseh temeljnih vprašanjih. Njihova neenotnost ob temeljnih točkah nacionalnega programa slabi njihova prizadevanja. Hkrati otežuje iška- Jubilej Združenih narodov med državami. Razvoj meddržavnega sodelovanja, odprte meje, izboljševanje vzdušja v mednarodnih odnosih itd. so ustvarjali pogoje za ugodnejše urejanje njihovih Problemov — je rečeno v sporo-: ki potem pravi: .Ne glede na ta napredek pa ■ ob sedanji stopnji urejenosti živ-S Meniških problemov zamejskih S Slovencev predsedstvo In Izvršni S odbor sodita, da Je potrebno še 3 povečati napore vseh družbenih Na sedežu OZN v New Yorku bo za jutrišnji Dan združenih narodov doseglo višek letošnje slavnostno zasedanje glavne skupščine OZN, posvečeno 25- letnici ustanovitve svetovne organizacije. Za to priložnost se je v New Yorku zbralo veliko število predsednikov držav in vlad ter drugih visokih predstavnikov iz vseh delov sveta. V svojih govorih pred glavno skupščino posamezni državniki opozarjajo na najvažnejše probleme današnjega človeštva, opozarjajo zlasti na tista vprašanja, ki predstavljajo nevarnost za svetovni mir, ter zahtevajo, da je treba okrepiti Združene narode, ki edini so zmožni, da obvarujejo človeški rod pred novim in spričo današnje oboroževalne tehnike gotovo usodnim oboroženim spopadom. Zelo resno opozarja na pereče prUbleme tudi glavni tajnik OZN U Tant. V svoji poslanici ob 25-letnici OZN je U Tant poudaril, da je svetovna organizacija v petindvajsetih letih storila veliko, a še ne dovolj. »Neodpustljivo je, da je toliko problemov iz preteklosti še vedno neurejenih in da črpajo veliko energije in moči, tako potrebne za plemenitejše cilje." Posebej je U Tant navedel »strahotno in jalovo tekmo v oboroževanju", ostanke kolonializma, rasizma in kršenja človekovih pravic, oblast in nadvlado namesto sožitja, izprtost LR Kitajske iz OZN in razne lokalne spopade, ki tarejo svet. U Tant je pozval vlade, naj bodo tako razsodne in odločne, če že ne tudi razsodnejše in odločnejše, kakor so bili avtorji ustvanovne listine OZN. Tej listini — je naglasil — moramo dati stvarne dožnosti. Preiti moramo od besed k dejanjem, od pravic k obveznostim, od svojih k skupnim koristim, od delnega k splošnemu miru. Posebno sejo je glavna skupščina OZN posvetila 10-letnici sprejema deklaracije o dekolonizaciji. Ob tej priložnosti je govoril tudi U Tant, ki je opozoril na dvoje: Odkar je bila sprejeta deklaracija o dekolonizaciji, je približno 55 milijonov ljudi, živečih na 26 kolonialnih ozemljih, postalo neodvisnih. Še vedno pa 28 milijonov ljudi v 44 kolonijah živi pod tujo vladavino ter jim kratijo osnovne pravice do svobode; od tega jih 18 milijonov prebiva na afriškem jugu, kjer je kolonializem najbolj pereč, saj jim ne priznavajo najbolj osnovnih človekovih pravic. Če se bodo take razmere nadaljevale, to ne pomeni le anahronizma, temveč resne težave za napredek svetovnega miru in sodelovanja — je menil U Tant. Pozval je vse države, naj store vse, da bi dokončno odpravili obdobje kolonializma. Med važna vprašanja, ki zavirajo še bolj uspešno delovanje svetovne organizacije, nedvomno spada tudi zdaj že 25 let staro in vedno spet aktualno vprašanje zastopstva Kitajske v OZN. Kakor znano, Kitajsko v svetovni organizaciji še vedno zastopa režim na Formozi, medtem ko LR Kitajska zaradi nasprotovanja Amerike in njenih sateliteov vsedoslej ni bila sprejeta. Amerika se je tudi letos odločila, da ponovno prepreči priznanje zakonitih pravic Kitajske v svetovni organizaciji. Skupaj z nekaterimi drugimi državami je predložila osnutek resolucije, s katero se vprašanje kitajskega predstavništva v OZN proglasi za »pomembno" in je torej za odločitev potrebna dvotretjinska večina. Zaradi ameriškega ravnanja so razmere v OZN danes bolj paradoksne kot kdaj koli. OZN je soglasno, brez kakršnihkoli težav sprejela za članico kraljevino Fidži, katere pol milijona prebivalcev je komaj postalo neodvisnih, ze več kot dvajset let pa ne more priznati zakonitih pravic LR Kitajski, torej državi, v kateri živi četrtina vsega človeštva. Toda tudi v tem oziru Amerika polagoma zgublja vpliv na druge države, in to celo med velikimi državami na Zahodu. Tako se je na prirtier Kanada že odločila, da naveže redne diplomatske stike z LR Kitajsko; po vsej verjetnosti pa jim bodo sledile tudi še druge dežele. nlje rešitev v okviru držav, kjer žive, ter povezovanje s tistimi naprednimi silami v teh državah, s katerimi lahko računajo zaradi njihove splošne politične usmeritve. Takšna usmeritev zamejskih Slovencev znotraj dežel, kjer žive, je najučinkovitejša pot za uresničevanje njihovih interesov. Zaradi tega bo SZDL v interesu razvoja zamejskih slovenskih skupnosti podpirala vsa prizadevanja, ki bodo gradila v tej smeri. SZDL je kot najširša družbenopolitična organizacija v Sloveniji odprta vsem Slovencem ne glede na njihove nazorske, verske ali druge razlike, 'ko se združujejo za čim hitrejšo zgraditev socialistične družbe. V skrbi za urejanje bistvenih vprašanj in nadaljnji razvoj slovenskih narodnostnih skupin v za-mejtsvu pa je SZDL pripravljena široko sodelovati tudi z vsemi Slovenci v zamejstvu. Seveda pa je razumljivo, da se bo SZDL tudi v prihodnje ravnala po stališču, izraženem na seji predsedstva in izvršnega odbora marca 1968, ki je odločno odklonilo kakršnokoli sodelovanje s tistimi skupinami, ki v zamejstvu ali t ulji ni razvijajo sovražno politično dejavnost do socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov in jim je v interesu vse kaj drugega kot pa resnična korist vsega slovenskega naroda." Ob koncu je v sporočilu rečeno, da mora komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja ter medna-rododne zveze pri republiški konferenci SZDL v smislu uveljavljenih načel in tudi novih okoliščin v položaju zamejskih Slovencev nadalje proučevati ta razvoj in pomagati pri uresničevanju teh smernic. »Komisija naj poslane telo, ki bo sposobno povezati vsa prizadevanja na Slovenskem in usklajevati napore raznih družbenih teles v Sloveniji, da bo sodelovanje matične dežele pri rasti modernejših družbenih tvorb zamejskih Sloven-cevcev in njihovem vključevanju v družbeno skupnost sosednih dežel smotrnejše, učinkovitejše in Izdatnejše.'* 2 — Štev. 42 (1476) Visok jubilej železarstva na Ravnah Ravne na Koroškem so ta teden v središču velikega slavja, posvečenega 350-let-nici železarstva v Mežiški dolini. Spored tega slavja obsega vrsto kulturnih in umet- niških prireditev, športnih srečanj in drugih manifestacij, ki se bodo jutri zaključile z osrednjo proslavo, na kateri bo govoril predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. Jubilej železarstva v Mežiški dolini je predvsem ugod- na priložnost za obračun, za pregled dosedanjega razvoja in za pogled v bodočnost. O tem je bilo govora tudi na tiskovni konferenci, ki jo je ob koncu prejšnega teda priredilo vodstvo ravenske železarne. Začetek fužinarstva v Mežiški dolini je leto 1620, ko so v Črni začeli taliti jeklo. Potem so se fužine širile po vsej dolini; pokupili pa so 'jih grofje Thurni, ki so bili vse do začetka prve svetovne vojne gospodarji Mežiške doline. V letih 1832 do 1836 sta Angleža Rosthorna na Prevaljah zgradila veliko železarno, ki ie kot prva v stari avstrijski monarhiji začela izdelovati železniške tračnice. Železarna je slovela po vsej Evropi, toda zaradi pomanjkanja železove rude in visokih transportnih stroškov, predvsem pa zaradi takratne gospodarske politike je leta 1896 ugasnil zadnji plavž in železarna na Prevaljah je žalostno propadla, na stotrne družin je moralo s trebuhom za kruhom v širni svet. Fužine v Črni in Mežici ter na Ravnah pa 5Ycfea/ ugožovižev k razvoju na trgu z govejim mesom Klavna goveda in njihovo meso so postala blago, s katerim se v čedalje večji meri trguje na mednarodni ravni. Tako je tudi potrebno in razumljivo, da moramo razvoj na trgu z govejim mesom gledati na mednarodni, evropski ravni. Pri pogledu na ta trg pade že na prvi pogled v oči, da poraba govejega mesa v svetu narašča, da pa njegova prireja temu naraščanju ne sledi tako, kot bi bilo potrebno. Kar se tiče Evrope, število goveje živine od leta 1968, ko so vključno Sovjetske zveze našteli 220 milijonov govedi, nazaduje. Lani je njeno število znašalo 219 milijonov glav, letos pa ga cenijo na 218 milijonov. To nazadovanje je v bistvu posledica nazadovanja števila govedi v Sovjetski zvezi in po deželah Vzhodne Evrope. Tam je v zadnjih dveh letih število govedi nazadovalo od 132,6 na 129,2 milijona, torej za okroglo dva in pol milijona glav. Temu nasproti se je po deželah Zahodne Evrope povečalo za 2 milijona na 89,3 milijona glav. Značilno pri tem je, da število goveje živine po deželah EGS stagnira na ravni 27,6 milijona glav. Vzrok za to stagnacijo je iskati v prenapetem dirigizmu kmetijstva s strani EGS. Število goveje živine v EGS zdaleka ne zadošča, da bi kmetijstvo s prirejo krilo povpraševanje za govejim mesom. Letna prireja govejega mesa se v EGS giblje med 3,827.000 in 4.600.000 ton. Spričo tega je morala lani uvoziti 660.000 ton govejega mesa, kar je za 30.900 ton več kot leta 1965 in za 63.800 ton več kot leta 1968. Letos se je njena potreba po uvozu govejega mesa še povečala. Takih viškov govejega mesa lani v Evropi ni bilo na razpolago. Zato je lani EGS iz prekomorskih dežel, iz Argentine in Urugvaja uvozila 294.000 ton govejega mesa. To je 45 odstotkov vsega govejega mesa, ki ga je morala uvoziti. V prekomorskih deželah pa sta morali svoje potrebe po govejem mesu kriti tudi Velika Britanija in Španija. Prva je lani iz teh dežel uvozila 196.400 ton, slednja pa 58.400 ton govejega mesa. Toliko mesa kot lani evropske dežele iz prekomorskih dežel v zadnjih petih letih nobeno leto niso uvozile. Avstrijsko kmetijstvo, posebej pa še koroško, v katerega tržniproizvodnji govedoreja čedalje bolj dominira nad rastlinsko proizvodnjo, ima na evropskem trgu z govejim mesom čedalje ugodnejše možnosti vnovčenja. To ne poznamo le po naraščajočih cenah za govejo živino, marveč tudi po deležu izvoza na letni prireji goved oz. govejega mesa. V državnem merilu se je prireja goved v zadnjih petih letih povečala od 49.000 na 590.000 glav. V istem času se je izvoz goved povečal od 55.000 na 65.000, izvoz goved za nadaljnjo rejo pa od 47.400 na 64.800 glav, skupno torej od 102.400 na 129.800 glav. Koroška, ki je na avstrijskem staležu goveje živine udeležena le z okroglo 9 odstotki, je v istem razdobju svoj izvoz klavnih goved povečala od 6000 na 7840, onega goved za nadaljnjo rejo pa od 2240 na 3700. S tem je bila naša dežela na avstrijskem izvozu klavnih goved udeležena s 14,3 odstotka, na izvozu govedi za nadaljnjo rejo pa s 6,3 odstotka. Medtem ko je v državnem merilu šlo vsako leto prirejeno govedo v izvoz, je šlo na Koroškem vsako tretje do vsako četrto govedo. Ugodne možnosti, ki jih evropski trg nudi avstrijskim, posebej pa še koroškim govedorejcem, bo mogoče v prihodnje še bolj izkoristiti. Na jasnem si je vendar treba biti, da bomo zahtevam sodobnega evropskega trga tudi pri goveji živini lahko zadostili le z organizirano so se usmerjate bolj v izdelavo kvalitetnih jekel. Kakovost in sloves sta jim omogočala, da so prestale vse velike gospodarske spremembe, toda ob koncu 19. stoletja sta bila fužinarska obrata v Črni in Mežici kljub temu opuščena in jeklarstvo se je skoncentriralo le še na Ravne. Ravenski jeklarji so leta 1942 zadnji v Evropi nehali izdelovati imenitno in cenjeno pudlano jeklo, kajti začenjala se je nova doba moderne, sodobne jeklarske industrije. Po osvoboditvi so na Ravnah začeli načrtovati sodobno, moderno tovarno žlahtnih jekel. Tovarna je rasla iz leta v leto in z njo je rasel tudi nov rod ravenskih jeklarjev. V dveh desetletjih je bilo na Ravnah narejenega več kot prej v tri in pol stoletja. Medtem ko se je gradila tovarna, je raslo tudi novo, sodobno naselje na Čečovju. Ravne so dobile gimnazijo, imajo študijsko knjižnico z več kot 50.000 knjigami, zgrajena je bila metalurško industrijska šola z internatom, nova osnovna šola, nov zdravstveni dom in mnogi drugi objekti. Prav tako je železarna pomagala graditi stanovanja za Zgodovinski dogodek v parlamentu: Majhen otok v sklopu šibeniškega otočja naj bi postal mednarodno otroško naselje — »Sedmi kontinent" — ki se ga je šibeniška občina odločila dati na razpolago Združenim narodom kot prispevek k praznovanju 25-letnice svetovne organizacije. Po zamisli pobudnikov tega načrta naj bi OZN to svoje prvo ozemlje podelila vsem svojim članicam, ki bi potem po svojih finančnih možnostih zgradile na otoku otroška naselja v nacionalnem slogu, medtem ko bi šole, gledališča, ateljeje, kinodvorane, igrišča in športne naprave zgradili s skupnimi prizadevanji vseh držav. Mimo tega nameravajo sprožiti tudi akcijo za zbiranje denarnih sredstev od otrok vsega sveta. Na otroški otok, imenovan »Sedmi kontinent", naj bi prihajali otroci z vsega sveta, ne glede na narodnost, raso in vero. Ob prirejo in vnovčenjem klavne živine, kakor jo zaenkrat prakticirata Rožanski in Ziljski krožek za pitanje in vnovčen je goveje živine. Z drobnjakarstvom prireje in vnovčenja, kakor so ga kmetje navajeni iz preteklosti, izvoza goveje živine ne bo mogoče povečati. (bi) delavce, ki jih je bilo zgrajenih več kot 1100 in s pomočjo železarne so si številni delavci zgradili svoje lastne hiše. Ne nazadnje pa je železarna postala glavni mecen za najrazličnejše kulturne in umetniške dejavnosti, ki se ob njeni izdatni podpori uspešno razvijajo v vsej bližnji in daljnji okolici. O povojnem razvoju ravenske železarne govorijo zlasti naslednje številke: število zaposlenih ljudi je naraslo od 622 leta 1945 na današnjih 3645; proizvodnja jekla je leta 1946 znašala 34.000 ton, 'letos pa bo dosegla 165.000 fon; vrednost prodanih izdelkov pred dvajsetimi leti je bila komaj 25,3 milijona din- medtem ko bo koncem letošnjega leta dosegla preko 430 milijonov din. Izdelki ravenske železarne so danes znani po vsem svetu tja do Kitajske, samo iletos bo vrednost izvoza dosegla okrog 6 milijonov dolarjev. In pogled naprej? Železarna Ravne stremi za moderno organizacijo podjetja in proizvodnje, za uvajanjem najsodobnejše tehnologije na področju proizvodnje in predelave jekla. Zato pričakujejo, da bo skupna realizacija železarne leta 1975 dosegla že 700 milijonov dinarjev, podjetje pa bo zaposlovalo okrog 4000 ljudi. Že danes pa se ravenska železarna zelo uspešno uveljavlja v okviru integriranega podjetja »Združene slovenske železarne", katero po zagotovitvi generalnega direktorja Gregorja Klančnika razmišlja tudi o ustanovitvi podružnice v našem delu Koroške, kjer bi lahko več sto ljudi našlo delo in kruh. vseh svetovnih jezikih bi bil na tem kontinentu tudi esperanto jezik sporazumevanja med majhnimi prebivalci otoka. Prebivalci otoka naj bi bili namreč otroci do 18. leta starosti. Svoje bivanje na otoku bi izkoristili za vsestransko pridobivanje spoznanj v skladu z najsodobnejšimi pedagoškimi in eksperimentalnimi metodami. Kajti »Sedmi kontinent" po zamisli pobudnikov ne bo samo kraj otroških iger in zabav, marveč nameravajo postopoma zgraditi tudi razne laboratorije, delavnice in ateljeje, ki bi bili opremljeni z najmodernejšimi sredstvi znanosti in tehnike. Načrti segajo še dalje. Nobelovi nagrajenci, otroški pisatelji in druge znane osebnosti naj bi postali častni meščani »sedmega kontinenta". 'Pod njihovo skupno kontrolo bi vsako leto organizirali razna znanstvena srečanja; tako bi omogočili, da bi bile pridobitve sodobnega človeštva dostopne tudi otrokom z vsega sveta. »Sedmi kontinent" je vsekakor edinstvena in zanimiva pobuda, katere uresničitev bi lahko veliko prispevala k spoznavanju med otroki in s tem k sporazumevanju med narodi. posiROKecpsvecu PARIZ — V glavnem mestu Francije zaseda trenutno 16. generalna konferenca organizacije Združenih narodov za prosveto, kulturo in znanost (UNESCO). Ta konferenca naj bi po mnenju opazovalcev pomenila prelomnico v tej organizaciji. UNESCO se je v minulem desetletju tako razvil, da imajo danes v organizaciji že večino nekdanje kolonialne dežele, tako imenovani tretji svet. Le-te zahtevajo od UNESCO predvsem to, da se v bodoče z vsemi silami posveti osnovnemu izobraževanju in boju proti nepismenosti pri zaostalih narodih. Na dnevnem redu zasedanja so tudi številna konkretna vprašanja, kot reorganizacija šolstva v svetu, mednarodno sodelovanje na področju informacij, vprašanje človeka v biosferi ter naloge mednarodnega leta knjige 1972. BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je te dni na uradnem obisku na Nizozemskem, kjer je gost nizozemske kraljice Julijane. Poleg razgovorov o bilateralnih vprašanjih in perečih mednarodnih problemih je spored obiska predvideval tudi ogled raznih zanimivosti dežele. Na povratku v domovino pa se predsednik Tito namerava sestati tudi s fancos-kim predsednikom Pomnidoujem. NEW YORK — Glavni tajnik OZN U Tant je naglasil, da so cilji ustanovne listine Združenih narodov nespodbitno postali aktualna nujnost. Niti posamezniki niti posamezna podjetja v državah, niti države same zdaj ne morejo stremeti za sebičnimi cilji, ne da bi s tem usodno škodovali sebi in drugim, je dejal U Tant. »Nevarnost, ki grozi spričo zastrupljanja človekovega okolja, vse do atomskega uničenja, pa tudi vse tisto, kar je človek doslej preživel, ga sooča z današnjo stvarnostjo in opozarja za prihodnost: Treba je živeti v skladu z ustanovno listino ali sploh ne živeti." BONN — Zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller je povedal, da je Sovjetska zveza začela s pristojnimi zahod-nonemškimi organi uvodne pogovore o morebitni ustanovitvi prve sovjetske banke v Zahodni Nemčiji. NEW DELHI — Predsedstvo mednarodne organizacije za mir je med svojim zasedanjem v New Delhiju podelilo pokojnemu indijskemu državniku Nehruju »zlato medaljo za mir". To visoko odlikovanje so izročili Nehrujevi hčerki in sedanji predsednici indijske vlade Indiri Gandhi. MOSKVA — Prejšnji teden sta dva sovjetska državljana ugrabila sovjetsko potniško letalo in pilota prisilila pristati v turškem mestu Trabzonu. Med spopadom v letalu sta ugrabitelja ustrelila stevardeso, oba pilota pa ranila. V Turčiji sta zaprosila za »politični azil". Dogodek je izval splošno obsodbo v vsem svetovnem tisku, le pri nas se najdejo listi (posebno se pri tem odlikuje tudi glasilo koroške OVP »Volkszeitung"), ki v zločinskem dejanju obeh ugrabiteljev vidijo »junaštvo". LONDON — V londonskem tisku je bila objavljena vest, da utegne predsednik kitajske vlade Ču En Laj med svojim prihodnjim potovanjem razen Francije obiskati tudi Britanijo. V britanskem zunanjem ministrstvu sicer pravijo, da o tem nič ne vedo, toda v poluradnih krogih trdijo, da bi britanska vlada »zelo rada pozdravila kitajskega premiera v Londonu". NEW YORK — Medtem ko se Amerika s pomočjo večjega števila držav, ki so odvisne od Washingtona, še vedno upira sprejemu LR Kitajske v OZN, se je odnos do Kitajske začel bistveno spreminjati tudi na Zahodu. Tako je pred nedavnim sklenila kanadska vlada, da bo uradno priznala LR Kitajsko; njenemu zgledu namerava slediti Belgija, zdaj pa je tudi italijanski zunanji minister Aldo Moro povedal, da bo Italija verjetno navezala diplomatske stike z LR Kitajsko. STOCKHOLM — Takorekoč na predvečer srebrnega jubileja Združenih narodov so tri največje države na svetu znova demonstrirale svojo moč, in sicer z jedrskimi eksplozijami. Amerika je opravila v puščavi Nevadi že 25. jedrski poskus v tem letu, Kitajska je izvedla poskus na področju Lop Nora v severnem delu države, kjer je v ozračju eksplodirala jedrska bomba z močjo treh megaton, Sovjetska zveza pa je opravila novo podzemsko jedrsko eksplozijo v arktičnih predelih. ŽELEZNO — Gradiščansko je obiskala veččlanska delegacija izvršnega sveta Hr-vatske pod vodstvol predsednika Dragutina Heramije. Med obiskom so obravnavali možnosti razširitve gospodarskih in kulturnih stikov med obema deželama. Obe strani sta poudarili, da bo ta obisk prispeval k poglobitvi prijateljskega sodelovanja med Gradiščansko in Hrvatsko. Prva socialistična vlada Avstrije predložila v razpravo svoj prvi proračun V zgodvini avstrijske republike je bil torek tega tedna nedvomno pomemben dan: prva socialistična vlada je predložila parlamentu v razpravo svoj prvi državni proračun. O tem proračunu je obširno govoril finančni minister dr. Androsch, v prihodnjih tednih pa bodo o njem in s tem tudi o glavnih smernicah vladne politike v letu 1971 razpravljali v pristojnem odboru ter na pLnarnih sejah parlamenta. Državni proračun za leto 1971 predvideva izdatke v skupnem znesku 107,3 milijarde šilingov ter dohodke v višini 101,S milijarde šilingov; skupaj z izrednim proračunom bi primanjkljaj dosegel 9,5 milijarde šilingov, poleg tega pa je predviden še poseben proračun v višini 3 milijard, ki naj bi v primeru resnih gospodarskih težav služil za Izravnavo konjunkture. O posameznih postavkah proračuna se bo v parlamentu gotovo razvila ostra debata in je v tej zvezi že zdaj govora o pravi »proračunski bitki”. Obe opozicijski stranki — OVP in FPO — bosta razumljivo iskali in tudi našli dovolj možnosti za kritiko, medtem ko bodo socialistični poslanici v glavnem zagovarjali proračun. Vendar pa je resnici na ljubo treba ugotoviti, da povsem prav ne bo imela ne ena ne druga stran. Tudi minister Androsch je izjavil, da je »proračun dete minulih 25 let”, kar pomeni, da še nikakor ne more upoštevati vseh vidikov in zahtev, ki jih je socialistična vlada postavila v svojem programu, kar po drugi strani kaže, da še v marsičem temelji na načelih, ki jih je zastopala prejšnja dVP-Jevska vlada. Kako se bo končala letošnja proračunska razprava, danes še nihče ne ve. Vsekakor je tokrat prvič, da se vlada v parlamentu ne more opirati na večino, marveč je njen proračun in s tem tudi njena nadaljnja usoda odvisna od tega, ali ji bo uspelo dobiti potrebno podporo tudi iz vrst opozicije. Splošno prevladuje mnenje, da bo FPd glasovala za proračun, medtem ko ga bo OVP gotovo odklonila. ZA JUBILEJ ZDRUŽENIH NARODOV: OTROŠKI OTOK — „S E D M I KONTINENT11 Srečanje planincev treh dežel Preteklo soboto in nedeljo je Planinska zvezo Slovenije vabila na letošnje srečanje planincev treh dežel v Ljubljano. Poleg planinskih društev iz Slovenije so se tega srečanja udeležiti zastopniki slovenskih In italijanskih planinskih društev Iz Furkinije-iulijske krajine, iz Koroške pa predstavniki Slovenskega ploninskega društva ir Celovca ter člani Alpenverelna, Bergrettungsdiensta in organizacije Hcrturfreunde. Srečanje je potekalo v iskrenem tovariškem vzdušju ter bo prav gotovo prispevalo k nadaljnjemu utrjevanju sodelovanja med ljubitelji plonin treh sosednih dežel.____________________________________________ SLOVENSKI FILMSKI KLUB CELOVEC Nagradne icfemcvan/c v fotografivanju Kdor je v zadnjih dneh z odprtimi očmi šel skozi naravo, je moral opaziti, kako slikoviti so jesenski motivi. Slovenski filmski klub vabi zato vse prijatelje fotografiranja, da sodelujejo pri jesenskem nagradnem tekmovanju. Veljajo naslednja pravila: 1. Sodeluje lahko vsak; skupina A do 20. leta starosti, skupina B od 20. leta naprej. Vsak lahko odda do pet slik. 2. Fotografirajo naj se jesenski motivi. 3. Slike so lahko črno-bele, barvne ali pa diapozitivi. Slike naj imajo velikost 9x13 cm, diapozitivi pa 5x5 cm. 4. Dela bo ocenjevala posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej). 5. Med najboljša dela bomo razdelili naslednje nagrade (za vsako skupino posebej: 1. fotoaparat Kodak Instamatic; 2. dva diafilma Agfa CT 18; 3.— 5. po 1 diafilm Agfa CT 18. Prvi dve sliki iz vsake skupine bomo objavili v slovenskih tednikih (Slovenski vestnik, Naš tednik). 6. Nagrade bomo razdelili samo, če bo oddanih v vsaki skupini najmanj 20 slik. 7. Slike pošljite najkasneje do 5. decembra 1970 na naslov: Slovenski filmski klub, 9010 Celovec-Klagenfurt, Postfach 395. Priložite list s svojim naslovom in rojstnim letom. PS: Kdor bi rad sodeloval, pa nima aparata, naj čim prej piše na naš naslov, da mu ga preskrbimo. NI VAŽNO DOBITI NAGRADO — VAŽNO JE SODELOVATI! KULTURNE DROBTINE V okviru srečanja so v Ljubljani (Mestni trg 5) odprli razstavo planinskih fotogratij. Razstavljene čr-nobele slike so zanimive tako po dobri tehniki kakor tudi po izbiri motivov. Prvi del razstave obsega slike, ki so jih prispevali člani fotokluba Planinske zveze Slovenije. PREPRIČLJIV USPEH Slovenske filharmonije v Celovcu V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je v torek spet gostoval v Celovcu orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane, ki |e pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta priredil izredno uspel koncert v veliki dvorani Doma glasbe. Kljub slabemu vremenu je bil koncert dobro obiskan in vsi udeleženci so doživeli spet večer visokega kufturno-umetniškega užitka. Spored je obsegal najprej Ravelov klavirski koncert, pri katerem je solist Aci Bertoncelj blestel s svojim znanjem. Sledila je Beethovnova 3. simfonija »Eroica", višek večera pa je bita nedvomno izvedba simfonično koreografske pesnitve »Obala plesalk" sodobnega slovenskega skladatelja Zvonimira Ci-gliča, profesorja na zavodu za glasbo in baletno vzgojo v Ljubljani. S tem svojim delom je prof. Cig-lič tudi pri celovškem občinstvu doživel navdušen sprejem. Na splošno pa je treba ugotoviti, da je orkester Slovenske filharmonije tudi ob tej priložnosti uspešno manifestiral svojo visoko raven, s katero je v Celovcu že večkrat navduševal številne ljubitelje glasbene umetnosti. Sloves, ki si ga je ustvaril pri svojih prejšnjih gostovanjih, je v polni meri upravičil in potrdil tudi tokrat. Dolgotrajni aplavz je bil zgovoren Izraz hvaležnosti navdušenega občinstva. Prikazuje samo gorske motive oziroma odnos planinca da planin. Poleg slik so razstavljene tudi razne publikacije o planinah, in to v slovenskem in nemškem jeziku. Poseben del razstave pa je posvečen fotoklubu iz St. Michaela na avstrijskem Štajerskem. Motivi tukaj niso omejeni na planinski svet, pač pa je videti, kako fotoaparat v rokah ostrih oči za 'lepa tihožitja in zanimive utrinke iz življenja. Razstava je odprta še do konca oktobra ter bo navdušila tako prijatelja planin kakor ljubitelja fotografije. Dnevni red zborovanja planincev je obsegal med drugim referat Marka Selana o varstvu narave ter bomo ob priložnosti obširneje poročali o njegovih zanimivih izvajanjih. V tej zvezi je bila ustanovljena posebna tričlanska komisija za varstvo narave, ki naj bi koordinirala tovrstno delo v vseh treh deželah. Koroško bo v komisiji zastopal Helmut Havranek, vodja koroške Gorske straže. Važen del razprave je veljal načrtu tako imenovane „Ture treh dežel”. Po želji pobudnikov planinci naj bi poznali le svojih domačih planin, marveč naj bi spoznali tudi planinski svet sosedov. Tozadevni načrt naj ibi uresničili že prihodnje leto. Na Koroškem naj bi tura vodila od Hochalmspitze preko Groh-glocknerja proti jugu na Kam. Alpe ter bi— kakor v obeh drugih deželah — obsegala skupaj 10 vrhov. Ruta po Italiji še ni dokončno določena, v Sloveniji pa je razumljivo osredotočena na Julijske in Kamniške Alpe. Vsi tisti, ki bodo prehodili »Turo treh dežel" 'in pustili vzpon na posamezne vrhove potrditi v posebni knjižici, bodo deležni priznanja v obliki plakete. Knjižice in plakete bo možno dobiti tudi pri Slovenskem planinskem društvu v Celovcu. Prihodnje leto bodo v Ljubljani pripravili razstavo planinske fotografije treh dežel. Za razstavo so predpisane črnobele fotografije v velikosti 30x40 cm. Mednarodna žirija bo izbrala najboljša dela, ki bodo nagrajena s plaketami In di- plomami. Razstavo bodo potem prenesli tudi na Koroško in v Italijo. Interesenti dobijo podrobnejša pojasnila pri SPD v Celovcu ali pri kakšnem drugem planinskem društvu. V nedeljo se je srečanje planincev treh dežel nadaljevalo z izletom na Veliko planino v Kamniških Alpah, kamor so udeleženci prispeli z vzpenjačo iz Kamniške Bistrice. Pri ureditvi Velike planine je arh. Vlasto Kopač odlično rešil stavljeno nalogo, naj po eni strani ohrani planino v njeni prvotni obliki, po drugi strani pa zadosti turističnim interesom. Prav tako pa na Veliki planini prevzame obiskovalca tudi svojstvenost tamkajšnjih pastirskih koč, kakršne poznajo le še na Krvavcu. Za središče imajo štirioglato sobo, kjer pastirji kuhajo in spijo; ovalna streha, ki krije sobo, pa sega na vseh straneh skoraj do tal in tako nudi zavetje tudi živini. Po istem vzorcu so gradili tudi turistično naselje, samo da so v tem primeru pod streho našli svoje mesto stranski prostori. Srečanje planincev, ki se je zaključilo s kosilom v Kamniški Bistrici, je potekalo v prijetnem vzdušju. Udeleženci so se razšli v zavesti, da so utrdili prijateljske vezi med planinci sosednih dežel; udeleženci iz Koroške pa so še posebej prepričani, da so ob tej priložnosti poglobili odnose tudi med posameznimi planinskimi organizacijami v skupni domovini. Pred kratkim je minilo dvajset let od izida prve številke »Matajurja", glasila beneških Slovencev, ki se zdaj že dve desetletji v skrajno težavnih pogojih pogumno in dosledno trudi, da bi domačo in mednarodno javnost opozoril na obstoj slovenskega življa v Benečiji in mu izbojeval vsaj najosnovnejše narodne pravice. Dejstvo namreč je, da sodijo beneški Slovenci med tiste narodnostne skupine, ki uživajo najmanj ali sploh nobenih pravic. Kakor smo v našem listu že večkrat poročali, je Italija vse do nedavnega načrtno in dosledno delila Slovence na tri dele — na tržaške, ki jim je priznala največ pravic, na goriške, ki so bili precej na slabšem, in pa beneške Slovence, ki jim je osporavala celo njihov obstoj. Zato je bil »Matajur" — kakor je ob njegovem dvajsetletnem jubileju v »Primorskem dnevniku" zapisal predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu Gorazd Vesel — »v vsem tem času tožnik ene 0 Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost bo prejel sovjetski pisatelj Aleksander Solženlcin, ki je znan zlasti po romanih »Rakov oddelek" in »Prvi krog" izmed največjih krivic v civilizirani Evropi, to je raznarodovanja 50 tisoč Slovencev, ki kot strnjena narodna skupnost v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini nima niti šol v materinščini, kaj šele vse ostale pravice, ki ji pripadajo". V najnovejšem času se začenja izboljševati tudi položaj beneških Slovencev, ne nazadnje po zaslugi pomembnega dela, ki ga je v zadnjih dvajsetih letih opravil »Matajur". Prav tako igra izredno važno vlogo v življenju beneških Slovencev prosvetno društvo »Ivan Trinko" v Čedadu, ki nosi ime njihovega velikega narodnega buditelja pesnika Ivana Trinka-Zamejskega. Ob pomembni obletnici »Matajurja" tudi uredništvo našega lista iskreno čestita njegovim sodelavcem ter njim in preko njih vsem beneškim Slovencem želi mnogo uspehov v njihovem borbenem prizadevanju za dosego narodnih pravic in enakopravnosti, s tem pa za obstoj in nadaljnji vsestranski razvoj! ter povesti „En dan v življenju Ivana Denisovima". Ker se je s svojimi književnimi deli zameril domačim političnim in književnim krogom, v Sovjetski zvezi odločitev odbora za podelitev Nobelove nagrade ocenjujejo kot politično demonstracijo. Solženicinu so baje svetovali, naj bi zapustil domovino. Pisatelj sam pa je sporočil, da se bo osebno udeležil podelitve nagrade 10. decembra, to je dan pred svojim 52. rojstnim dnevom. Q V rojstni hiši primorskega pesnika Alojza Gradnika v Medani so uredili spominsko sobo. Po zamisli inž. arh. Janeza Suhadolca so v njej zbrali številne predmete in drugo gradivo, povezano s pesnikovim življenjem in delom. Med drugim je razstavljenih kakih 50 knjig z Gradnikovimi izvirnimi deli in prevodi ter več slikarskih upodobitev pesnika. ^ Tudi letos bo v okviru Avstrijskega tedna knjige prirejena knjižna razstava v celovški Trgovski zbornici. Otvoritev bo v nedeljo, potem bodo pa do t. novembra sledile razne zanimive literarne prireditve, ki se bodo zaključile z večerom v spomin koroškega pisatelja ). F. Perko-niga. 0 Za VI. mednarodni festival znan-stveno-tehničnega filma, ki bo v Beogradu od 25. do 29. oktobra, je bilo prijavljenih več kot 150 filmov iz 25 držav. Organizator festivala je jugoslovansko društvo ..Nikola Tesla". Q Prihodnji mesec bo Celovec dobil novo umetnostno galerijo, ki jo bo odprla mlada slikarka in umetnostna vzgojiteljica prof. Heidn Fleischhauer. Glasilo beneških Slovencev PRAZNUJE DVAJSETLETNICO IZHAJANJA TONE SVETINA 42 I i F* ||tk liiliiii,. T lirlil i Ti m PRVA KNJIGA Ko sta jahala mimo požganih hiš, se mu je zazdelo, da si je v Jem času vsa slovenska zemlja, čeprav foko raznolika, v nečem podobna. Ne more prenašali okupatorja. Kjer koli je hodil, so ga spremljale razvaline. Opusfošene kočevske vasi, kjer so divjali Italijani, pogorišča na Notranjskem, prav takšna kot na 'Primorskem, kjer so požigati Italijani in Nemci. Povsod so znaki upora, rane zasekane v zemljo, ki težko ležejo v človeka in se ne celijo. Trpko mu je postajalo pri srcu. Nagnil se je nad .konja in ga Potrepljal po vratu. Žival je zahrzala in občutek bližine živega bitja se je pomešal z osamljenostjo, kii je dihajal iz nnrzlifi, porušenih zidov, ugaslih dimnikov in razpadlih ognjišč. Tudi sam ni imel več doma. Ne matere ne očeta. V začetku 1942 so dom izropali Italijani, gospodarska poslopja požgali, iz hiše pa napravili postojanko. Vseh deset otrok, ki so bili že nekaj 'let pred vojno brez roditeljev, se ie razteplo po svetu. Štiije bratje v partizanih, eden v nemškem Ujetništvu, pet sestra pa pri znancih. Brat Lojze je bil Prva žrtev, padel je na Dolenjskem. V spopadu, v kafe-rem je maščeval njegovo smrt, je kosil s strojnico Italijane v močeradastih pajacih. Takrat je prvikrat ob mrtvem sovražniku, oblitem s krvjo, začutil opojno slast moči in pozabljenja. Zavedel se je, 'kako globoko prezira in zaničuje Ifolijane in začutil je, da mora zbrati ljudi in jih peljati v boj. Najprej je poslušal in izpolnjeval povelja. Kmalu pa so mu zaupali, da je vodil. Vedno več borcev, četo, bataljon, brigado. Sledili so mu in ni jih razočaral. »Tri tisoč mož ima divizija,” mu je dejal komandant korpusa Novljan, ko mu je dal ukaz in navodila, da od Du-leta, ki je od ustanovitve štiri mesece vodil divizijo in je bil določen za novo dolžnost, prevzame poveljstvo. Tudi Novljan, nekoč komandant Gubčeve, ga je opozoril: »Lazar, zavedaj se, da so tu pogoji boja nekoliko drugačni. Moral se boš spoprijeti z nevidnim sovražnikom, z gestapom, šele potem z nemško vojsko in belogardisti.’ Ob besedi gestapo je imel Lazar podoben občutek kot pred zasedo, ki jo je slutil, pa ni vedel zanjo. Kot pred reko, ki jo mora prebresti, pa ne ve, kako je globoka. Ni se bal krogel. Ni drhtel pred spopadom moža z možem. Novljanove pripombe in kratek oris položaja po brigadah, ki ga mu je dal Pero, ki je že partizani! po Gorenjskem, vse to ga je skrbelo. V mladih letih je gledal na vojno naivno. Kot otrok je rad bral zgodovino, se potapkjal v opise bitk in pohodov, opajal se je nad žrtvovanjem in se navduševal nad slavo, ki so jo dosegli junaki. Večkrat si je želel postati vojak, vendar se je v stari jugoslovanski vojski, ki jo je služil pri Inženirski četi, nekoliko razočaral. Vojno si je predstavljal le kot veličastne prizore bitk, polne napetih dejanj. Zato je potreboval precej časa, da je prebolel klavrni propad stare jugoslovanske vojske ob nemškem napadu. V splošnem razsulu ni mogel nič drugega kakor zbirati orožje in municljo in ju spravljati v skrivališča. Šele tveganje v prvih akcijah oboroženega odpora mu je pomagcflo premagati porazen vtis sramote podjarmljenih. Ni mogel videti majhnih, črnih Kalabrežev z dolgimi puškami, ki so se mu zdeli bolj lutke kot vojaki. Pa vendar so mu ubili brata in joožgali dom. Sam si je nato smelo začrtal pot in se ni menil za mnoge nevarnosti, ki so ugonabljale druge. Družina 'SO mu postali njegovi borci, na katere se je močno navezoval in jim zaupal. Izvor njegove moči je bila odločnost, s katero se je loteval nalog, v katere je fanatično verjel in jih znal izpeljati v še tako težkih okoliščinah. Zato se ni bal prevzeti divizije, čeprav ga je Pero plašil pred Nemci. Veselil se je snidenja z Doletom in Metodom in še nekaterimi drugimi, s katerimi je partizanil po Dolenjskem. Po nekaj urah samotne ježe sta se spustilo v dolino, kjer se je vijugala reka, ujeta med strme bregove in se izgubljala v soteski, nad katero so se vzdigovali skalni skladi. Mostovi so bili porušeni. Na obrežju sta naletela na skupino partizanov, ki se je čez reko prevažala po žičnici. Po dva sta čepela v leseni gajbi, ki je drsela po žici protin dru-demu bregu. Vabili so ju, da bi se pripeljala v tej svojevrstni pripravi, 'ki jih je po svoje zabavala. Lazar in kurir pa sta prebredla reko na konjih. V zimskem času je bila plitva. Na cesti v Cerkno je bilo živahno. Lazar je ogledoval vojsko in ni več razmišljal. Partizani so bili podobni tistim na Dolenjskem, še kar dobro oblečeni, največ v italijanskih uniformah, včasih tudi nemških, nekateri so bili še v civilu, oboroženi pa so bili z vsakovrstnim orožjem. V Cerknem ju je presenetil živahen vrvež borcev zalednih enot in tistih, ki so bili tu na tečajih v vojaški in politični šoli. Kurir, 'k je poznal mnogo ljudi, je kar naprej pozdravljal in odzdravijo!. V gostilni sta se ustavilo. Komanda mesta jo je preuredila v menzo. Tu sta se odločila nekaj pojesti. Lazar se je čudil brezskrbnemu vzdušju med ljudmi osvobojenega mesta in prisrčnosti civilnega prebivalsta. Ljudje so se zavedali, da so na obronkih hribovja okoli kotline razporejene vse tri brigade. Lazar in kurir sta se sredi živahnega omizja okrepčala s toplo juho, ko je vsto- *=1 ? ST a i Sl a M i>exyt/nx^ Sveče Vrbnikova hiša preživlja žalostno usodo: mati leži ohromela na postelji, očeta Franca Mudna pa smo 14. t. m. spremili na njegovi zadnji poti na domače pokopališče. Podlegel je težki srčni bolezni v 70. letu starosti. Pevci prosvetnega društva .Kočna" so pod vodstvom dr. Antona Feiniga na domu in ob odprtem grobu zapeli pesmi žalostinke. Domači gospod župnik Škorjanc pa se je od Vrbnika poslovil z ganljivim govorom. Z Vrbnikom smo izgubili enega izmed bivših članov prosvetne družine „Kočna", ki je deloval skupno z nepozabnim predsednikom narodnim trpinom župnikom Viktorjem Rup-rechtom. Pogreba se je udeležil tudi novi župan naše občine šolski ravnatelj Baurecht, kajti pokojni je bil dolga leta občinski preglednik živine in mesa. Vrbnikov oče je bil tudi organist in je večkrat zastopal starega mežnarja Jaka v cerkvi in pri pevskih vajah, saj je bil dober pevec, razen tega pa še izvrsten igralec. _ _ i • / Prosvetno delo mu je bilo v posebno Izlet v SlovensKe gorice ve“!i' , pevski zbor spd „dhnica“ Dra*“ Franc' m,rno poi,va| v d°- GOSTOVAL V 7wrrAH Slovensko prosvetno društvo „Da- topel in prisrčen sprejem po se je v niča" v Št. Vidu v Podjuni je eno imenu šentvidskega pevskega zbo-ncjjbolj delavnih prosvetnih društev ra zahvalil učitelj Tomaž Ogris, saj poleg svojega rednega delo- V nedeljo so gostitelji šentvidske vanja odnosno prirejana pevskih, pevce povabili na izlet na Brinjevo odrskih in drugih prireditev goji tu- goro, kjer so na željo domačinov s di stike s sosednjimi društvi doma in petjem sodelovali pri božji službi, v Sloveniji. Tako sodelovanje ima Zatem so naše pevce peljali na tr-SPD „Danica", med drugim tudi s gatev, kar je za vsakega bilo pra-Kulturno umetniškim društvom v Zre- vo doživetje. Posebno je pevce prečah pri Slovenskih Konjicah na Sta- vzela gostoljubnost, ki so jim jo jerskem. S tem društvom že nekaj let izkazali domačini, redno sodeluje na pevskem pod- Gostovanje je brez dvoma pome-ročju. V maju letos so pevci in dru- nilo nov prispevek k utrjevanju pri-gi kulturni delavci iz Zreč biti gost- jafeljstva med pevci v Zrečah in je v Št. Vidu v Podjuni, kjer so pri- Št. Vidu v Podjuni. Že danes se ve-redili veseli večer. selimo ponovnega srečanja z brati Minulo soboto in nedeljo pa so °nst.ran meje in jim kličemo na svi-pevci prosvetnega društva „Dani- denje na Koroškem, ca" gostovali v Zrečah in tako svojim prijateljem vrnili obisk. V sobo- Qlzvrrp»riii to zvečer je šentvidski pevski zbor OlOVeilJl 1 iajDeTK pod vodstvom Hanzija Kožarja pri- Minulo soboto se je pri nas pripe-redil celovečerni koncert, na kate- t;ja }iucja prometna nesreča, v kateri rem je izvajal spored koroških na- je izgubil življenje enaindvajsetletni rodnih in nekaterih umetnih pesmi. Milan Wieser, po domače Ovretov v Zbor je nastopal v mešani in moški Slovenjem Plajberku. sestavi in je zalo lahko predstavil Nesreča se je zgodila, ko je Milan vrsto koroških narodnih pesmi, ki Wieser s traktorjem zavijal na dežel-jih pač en sam zbor ne more. Zbor no cesto in se pri tem prevrnil. Z je pri občinstvu naletel na izredno vozilom je padel v tri metre globoko dober sprejem in to ni čudno, saj strugo potoka. Milan Wieser je bil je naša pesem zelo lepa, Šentvid- na ];cu mesta mrtev, medtem ko je ski pevci pa jo podajajo dovršeno njegov sopotnik Gregor Lausegger, in doživelo. po domače Kovač, utrpel zlom noge. V imenu krajevne kulturne skup- Tragična smrt Milana Wieserja je nosti ie šentvidskim pevcem izrekel močno odjeknila po našem kraju. S dobrodošlico in prisrčen pozdrav težko prizadetimi starši, brati in se-predsednik Konrad Sodin, njegove- strami ob nenadni izgubi sočutsvu-mu pozdravu se je pridružil tudi jemo in izrekamo naše iskreno so-predstavnik občinske skupščine, za žalje. V soboto 10. oktobra je Zveza koroških partizanov priredila izlet v vinorodne Slovenske gorice. Ob prihodu v Maribor so naše bivše partizane sprejeli člani Področnega odbora koroških partizanov in jih povabili na zakusko v hotel Orel. Na poti v Ptuj so si udeleženci izlela ogledali hidrocentra-lo v Zlatoličju, ki je ena najmodernejših central v Evropi. V hotelu Petovija, kamor so naši gostje bili povabljeni na kosilo, jih je v imenu Zveze združenj borcev Ptuj pozdravil tovariš Žmavc, prvoborec in bivši komandant slavnega Kozjanskega odreda. V Ptuju so si koroški partizani med drugim ogledali tudi muzej NOB. Važne spremembe v vodstvu škofije Krški škof dr. Kostner je za novega generalnega vikarja imenoval dosedanjega kanclerja ordinariata msgr. dr. Franza Kirchnerja, medtem ko je novi kancler postal dosedanji škofov tajnik Mihael Krištof, doma iz Velike vasi pri Št. Jakobu v Rožu. Prav tako z veljavnostjo od 15. oktobra je dosedanji stolni dekan ddr. Philipp Bugelnig postal stolni prošt, za stolnega dekana pa je bil imenovan prelat Aleš Zechner. Nova člana stolnega kapitlja pa sta postala dekan Filip Millonig in vodja dušnopastirskega urada Josef Weiss. Zabeležiti pa je treba tudi ogled vinske kleti v Ptuju in poizkušajo prvovrstnih sortnih vin, kot so Laški rizling, Rimljan, Pater kletar in druga. V tej kleti so sodi z do 30.000 litrov vina, ki ga prideluje Kmetijski kombinat v Ptuju. „Le pij me pošteno, al‘ bratec, poprej noge in glavo si preceni in kozarce si štej!" Tako je zapisano ob vhodu v ptujske vinske kleti. Da so se naši izletniki tega .svarila" docela držali, se je izkazalo v Haloški kleti, kjer ijčh je čakala godba za ples in od koder so se posloviti s težkim srcem, saj bi marsikdo, čeprav že v letih, še ostal in se zabaval. V Okolici Ptuja so naši borci obiskali tudi vas, kjer so pravkar imeli trgatev. To je bilo za slehernega izletnika posebno doživetje in bo vsakemu ostalo v dobrem spominu, zlasti bo so šli od trte do trte in nabirali sladko grozdje. Izlet Zveze koroških partizanov v Slovenske gorice je bil za udeležence res nepozabno doživetje. Tovarištvo in pozornost, katero so izletnikom posvečali gostitelji iz Področnega odbora koroških partizanov v Mariboru in zastopniki Zveze združenj borcev v Ptuju, zaslužijo vse priznanje in zahvalo. .Prepričani smo, da se boste med nami dobro počutili in če vam bo všeč, se bomo kot soborci še večkrat srečali”, je bilo napisano na sporedu, ki ga je ob prihodu v Maribor dobil vsak izletnik. Da- dopadlo se nam je, zelo se nam je dopadlo. Želeli bi, da bi se štajerski in koroški partizani še večkrat srečali, .dokler smo še mladi". mači zemlji. Vsem, ki smo te poznali, boš ostal v dobrem spominu. Žalujočim ostalim, posebno ženi, ki jo je doletela tako bridka usoda, pa izrekamo naše sočutje in iskreno sožalje. Kdor je ob nedavnem 10. oktobru od zunaj prišel v našo občino, se je gotovo čudil, kajti toliko zastav za ta dan pri nas še nikdar ni bilo. Čudili bi se verjetno tudi sami, če ne bi videli, kako in od kod je prišlo do te .spontane" manifesticije: tovarna akumulatorjev na Bistrici je namreč vse svoje delavce opremila z zastavami in jim jih celo montirala na hiše! VABILO Slovensko prosvetno društvo na Radišah vabi vse prijatelje petja na PEVSKI KONCERT ki bo v nedeljo 25. oktobra 1970 s pričetkom ob 14.30 uri v dvorani pri cerkvi na Radišah. Koncert bo izvajal moški zbor Društva upokojencev Laško. K številni udeležbi prisrčno vabi odbor VABILO Slovenska prosvetna zveza vabi na odkritje spomenika „MOJCEJ“ ki ga bo v nedeljo 25. 10. 1970 ob 14. uri pri Fillju na Trebinji Slovenski oktet slovesno izročil našemu priznanemu skladatelju Pavlu Kernjaku. Tud) s Kernjakovo pesmijo .Mojcej" je Slovenski oktet v svojem dvajsetletnem delovanju doma in v tujini žel velike uspehe. Na slavnosti bodo poleg Slovenskega okteta sodelovali tudi pevski zbori Slovenske prosvetne zveze. Ob prložnosfi odkritja spomenika .Mojcej” bo Slovenski oktet priredil PEVSKI KONCERT # v soboto 24.10.1970 ob 19.30 uri v farni dvorani v Sko-cijanu, • v nedeljo 25.10.1970 ob 19.30 uri v farni dvorani v St. Jakobu v Rožu. Ljubitelji umetne in narodne pesmi prisrčno vabljeni! PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM svinje. Mesec dni sem bil v bolnici in še dobro, da mt niso odrezali noge. Staknil sem jo po neumnosti komande. Ponoči smo prišli v neznano vas. Vse premočene In pre- stradane so nas natlačili po hlevih. Bil sem tako utrujen, da so se mi oči zaprle tisti hip, ko sem legel. Proti jutru pa je pokalo na vseh straneh. Skočil sem pokonci. Na vratih sem se zaletel v Nemca, ki je streljal v hlev med nas ‘in živino. Spekel me je v nogo, jaz pa sem ga kresnil s puškinim kopitom po betici, da se mi je zrvnil pod noge. Nato sem se plazil nekaj sto metrov daleč in se zavlekel v grmovje, kjer sem čakal do noči. Potem pa sem se z zadnjimi močmi vlekel naprej do prvih hiš, kjer so me dobili ljudje. Bili smo izdani." „Ti si visoko funkcija," se je nato obrnil k Lazarju in gledal trikot na rokavu. .Čeprav te ne poznam, ti bom povedal, ker si kakor je videti, delavec in imaš poštene oči, da boš lahko kaj ukrenil. Glejte, komu dajete ljudi v roke. Rad sem bil v brigadi. Nor sem bil na veliko vojsko. Danes pa grem z veseljem in žalostijo na teren. Jaz grem s pro-pustnico. Uhajajo vam pa zdravi. Dvakrat se vprašajte, preden kogar koli, ki uide, ustrelite, zakoj je ušel. Nekateri surovo delajo z ljudmi, poleg tega pa za mojo vojaško pamet delajo zelo neumno. Za majhne pregrehe streljajo svoje, namesto da bi se s pametjo spopadli z Nemci in učili vojsko. Dan prej, preden sem bil ranjen, sem bil priča takšni ustrelitvi. Vse nas je minilo," Lazar ga je pozorno gledal v žalostne oči in postarani obraz, kjer so se poznali sledovi zimskih vetrov in prestra-danih dni in čakal, kaj bo mož, ki je nekoliko omahoval, še povedal. Zato ga je spodbudil: .Morda imaš prav. Niso mi znane razmere po vaših brigadah." .Mislim, da imam prav. Dovolj sem poizkusil,” je dejal grenko, nato pa jezno dodal: .Nekaj lumpov se je privleklo med nas, hudičevo se znajo s komolci prerivati naprej in hoditi raje s čevlji po glavah. Teh sem se bolj bal kakor Nemcev. ‘Pa kaj, ko jim nič ne moreš. Preden ga odkrijejo in odstranijo iz vodstva, te lahko že dvakrat zmanjka. Pred kapitulacijo Italije, takrat, ko smo šli na Dolenjsko, sem bil z mitraljezom v zasedi ob cesti. Ta tvoj kurir je za pričo. Pripeljal je avto, poln nemških višjih oficirjev, in za njim še eden s policisti. Jokal sem se na mitraljezu in tresel sem se kot bolan pes, ker sem dobil povelje, da ne smem streljati nanje. Le kdaj jih dobiš tako blizu? Nekaj metrov pred cev! In kako ‘lepo so sedeli eden poleg drugega, kot bi jih posadil v škatlico. Samo pritisnil bi na petelina in prerešetal bi jih kot sito. Govorili so nam o nekakšnih pogajanjih, o višji strategiji, ki ne seže v naše glave. O čevljih, hrani in orožju. Kaj pa je bilo 'na Zirovskem vrhu, kjer sem bil dva dni zakopan v gnoju," je dejal mož užaloščeno In zamahnil z roko. Potem je povedal še nekaj prigod iz brigade, ki jih je Lazar pozorno poslušal. Ob slovesu sta Lazar in kurir stisnila možakarju roko in mu zaželela na terenu veliko sreče. Sprehodila sta se po mestu, potem pa sta zajahala konja In se napotila po cesti ob rečici navzgor proti divizijskemu štabu. Srečanje s prvim borcem divizije, ki jo bo prevzel, Lazarju vso pot ni šlo iz glave. Zdramil mu je spoznanja, ki so se porajala tudi v njem, čeprav v drugačnih okoliščinah. Možakovo govorjenje, ki je bilo pravzaprav slučajni izbruh nakopičenega nezadovoljstva, ije povezal z Novljanovimi opozorili, in sklenil je biti dvakrat previden. Po napadu na nemške postojanke v Selški dolini, ki po zaslugi izdaj in hitre nemške intervencije ni uspel, so se brigade vrnile na položaje po cerkljanskih hribih in na območjih Blegoša. Tudi divizijski štab ‘je bil spret na starem mestu. Nemci, niso sledili enotam v zasneženo hribovje, ker se niso čutili dovolj močne 'in so imeli dovolj oprravka z utrjevanjem postojank. Zato je bilo po hribih mirno In ves dan tudi iz daljav ni bilo slišati ne strela ne eksplozije. Zaupanje v Združene narode upravičeno kljub slabostim in pomanjkljivostim svetovne organizacije Ze kratko naštevanje dolžnosti in pravic narodov in držav kaže, da je ustanovna listina OZN dobro izrazila voljo in spoznanje v dveh vojnah izmučenih narodov, voljo in spoznanje, da se da obvarovati svetovni mir le tako, da si vsi narodi priznajo večje pravice in vzamejo nase večje dolžnosti, kot so jih imeli doslej. S tem je ovrženo pojmovanje, da suverenosti, se pravi svobodi in neodvisnosti vsake države, sledi tudi njena svoboda zunanje akcije, kar nujno vodi k temu, da si močnejša država lahko dovoli takšno početje, ki slabotnejši krati njeno svobodo in neodvisnost. S tem je hkrati rečeno, da je prav taka neomejena svoboda izvor sporov in vojn. Sklep, ki naj bi ga vsebovala listina, je enaka omejitev svobode za vse, da bi vsemu zagotovila najvišjo možno mero svobode in s tem njihovo suvereno enakost. Z drugimi besedami: z listino je zamišljen in postavljen kot cilj demokratičen red, o kakršnem so sanjali in po kakršnem so stremeli najboljši in najbolj progresivni misleci v preteklosti in h kakršnemu so v preteklosti najbolj težile demokratične politične sile. Kako je v ustanovni listini postavljeno vprašanje praktične uporabe tega načela? Listina realistično predvideva česte mednarodne spore in konflikte vse do kršitve svojih osnovnih načel, pretnje z uporabo sile tudi izven edine izjeme, ki jo dopušča, namreč zakonite samoobrambe. Zato govori poseben člen o mirnem reševanju sporov, o sredstvih, ki so državam v ta namen na razpolago, in o vlogi organov OZN pri mirnem reševanju sporov. Celo poglavje pa je posvečeno bodočim verjetnim primerom pretenj z uporabo sile in obvarovanju miru s posebno odgovornostjo varnostnega sveta. Njemu je dana pravica, da nastopi v takih primerih kot glavni varuh miru s teni, da uporabi tudi sredstva pritiska, vse do vojaških sredstev proti kršiteljem miru. V tem delu listine je očitno predvidena polna solidarnost glavnih zmagovalcev v drugi svetovni vojni, zlasti petih velikih sil, ki so z listino postale članice varnostnega sveta z izjemnimi pooblastili. Te velike sile so: Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Francija, Velika Britanija in Kitajska. One so edine stalne članice varnostnega sveta in imajo v njem pravico veta, kar pomeni, da proti volji katerekoli izmed njih varnostni svet ne more ničesar skleniti in ničesar ukreniti. Njihova solidarna akcija naj bi v duhu ustanovne listine obvarovala svet pred novo agresijo poraženih agresorjev in s tem človeštvu zagotovila trajni mir. Zgodovina povojnih let pa je šla povsem druga pota. Kmalu po vroči vojni je izbruhnila hladna vojna med samimi zavezniki. Na drugi strani pa je neenakomernost gospodarskega razvoja razdelila svet in ga vedno glablje delila na razvite 'in nerazvite države, kar je nedvomno eden poglavitnih izvorov rastoče mednarodne napetosti, sporov in lokalnih vojn. Kakšna je bila usoda in kašna je bila vloga OZN v prvih 25 letih njenega obstoja? Kaj Je pozitivno v njeni dosedanji bilanci? Najbolj pozitivno je to, da je sploh obstala, da je uspešno kljubovala vsem nevarnostim, vsem nasprotujočim si težnjam, ki so razdejale in še razdejajo sodobni svet in zato tudi njo samo. Preživela je čase najglobljih mednarodnih kriz. In ne le, da je obstala, celo razvijala in širila se je, vsaj kar zadeva njeno članstvo. Medtem ko je bila ob ustanovitvi le organizacija zmagovalcev v vojni, kakih 50 po številu — in to so bile zvečine države belcev — je z leti vključila vase blizu 80 novih držav, zvečine afriških in azijskih, ter postala skoraj univerzalna. Iz organizacije zmagovite vojaške koalicije se je razvila v svetovni parlament, v katerem so zastopani narodi vseh kontinentov, vseh ras in vseh verovanj. V tem razvoju se hkrati zrcali poglavitna progresivna vloga OZN v sedanji preobrazbi sveta. V dobi, ko razpadajo vsi veliki imperiji, nastali v minulem stoletju, in vznika na njihovih razvalinah desetine in desetine novih suverenih držav, ko se zadnji, afriški kontinent dviga iz kolonialne teme v svobodno življenje, v tej preobrazbi je OZN zmogla ne le to, da je šla s časom, marveč je zaradi imperativnih načel, ki so jo obvezala, in pritiska svetovnega demokratičnega javnega mnenja tak razvoj pospeševala. V tem je največja zasluga svetovne organizacije. Na drugo mesto v pozitivnem delu bilance bi lahko postavili dejstvo, da je OZN dokaj uspešno razvijala mednarodno pravni red, ki od ustanovne listine sem temelji na načelih te listine in ki ga vse bolj pogosto imenujejo mednarodno pravo Združenih narodov, pravo, v katerem ustanovna listina igra vlogo ustave, sklepi glavne skupščine v načelnih vprašanjih pa vlogo zakonov. Takih zakonov ie zdaj že toliko; naj omenimo samo nekaj glavnih: = Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah, sprejeta leta 1948, s katero so klasične, elementarne človekove pravice, pravice posameznika dvignjene v mednarodno-pravne norme, v pravne norme mednarodne veljavnosti, s katerimi je fašizem in vsaka druga oblika totalitarizma obsojena kot kršitev novega mednarodnega prava Združenih narodov. = Sklepi, ki uvajajo mednarodno gospodarsko pomoč, finančno in tehnično, začenši z ustanovitvijo posebnega sklada za gospodarski razvoj in s katerimi je postavljeno načelo, da sta lakota in pomanjkanje v nekaterih delih sveta skrb celotne mednarodne skupnosti. = Deklaracija o pravici na neodvisnost za vse kolonialne narode, sprejeta leta 1960, ki obsoja kolonialne odnose ostanek preteklosti, ki naj popolnoma izginejo iz mednarodnega življenja. = Resolucija o stalni suverenosti držav nad njihovim naravnim bogastvom, s katero je pravica na nacionalizacijo rudnikov, naftonosnih polj in vseh drugih naravnih bogastev postala mednarodno-pravna norma. = Resolucija o uporabi jedrskega orožja iz leta 1966, po kateri je uporaba tega najbolj morilskega modernega orožja razglašena za zločin proti človeštvu. Tretji pozitivni element 25-letne bilance OZN je njena vloga pri mirnem urejanju sporov. V tem pogledu je svetovna organizacija s svojimi številnimi organi igrala pomembno pomirjevalno vlogo, in sicer na dva načina: — kot orodje svetovnega demokratičnega javnega mnenja, ki v svoji globoki želji za ohranitev miru odločno terja mirno rešitev sporov; — kot orodje sporazumevanja, kot stroj, ki je ustvarjen za to, da se različna mnenja uskla-jajo, da se iščejo skupni imenovalci v vseh spornih vprašanjih in zato tudi v neposrednih sporih med državami. Tako so organi OZN tako rekoč neprestano reševali spore med državami, kar sicer ne pomeni, da so jih tudi dokončno odpravili. Na dnevnem redu glavne skupščine je vsako leto kakih 80 sporov; večina od njih je na dnevnem redu skupščine kar po deset in več let zapovrstjo. Vendar to ni tako hudo, kot je videti, ker spor na dnevnem redu skupščine pomeni, da se ne rešuje z uporabo sile in da skupščina kot forum, v katerem se zrcali svetovno javno mnenje, vztraja na tem, da ga je treba rešiti na miren način. Med pozitivne elemente bilance pa je treba vkjlučiti tudi aktivnost agencij Združenih narodov, ki nudijo državam neštete usluge — od finančne in tehnične pomoči manj razvitim državam do uslug na mnogoterih področjih, od zdravstvenih in prosvetnih do meteoroloških. Celotna vsota teh uslug, večinoma nepogrešljivih v sedanjih okoliščinah mednarodnega sodelovanja, je vsekakor veličastna. Tudi njihov politični pomen ni majhen. Dejavnost teh agencij je čutiti v vsaki državi-članici; Združeni narodi so s temi dejavnostmi vsepovsod prisotni. Na pasivni strani bilance je na prvo mesto treba postaviti ugtovitev, da OZN ni našla poti in sredstev, da bi se količkaj uspešno uprla stalnemu poglabljanju prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami sveta. Ta prepad je zdaj tako globok, da imamo na eni strani skokovit razvoj proizvodnih sil, ki je v zadnjih letih postal prava nova znanstveno-tehnološka revolucija, na drugi strani pa vedno bolj očitno relativno in ponekod celo absolutno gospodarsko zaostajanje, ko proizvodnja sredstev za prehrano na prebivalca občutno pada. Zato imamo na eni strani tudi skokovit porast življenjske ravni, na drugi strani pa takšo pomanjkanje in lakoto, da zavoljo nje vsako leto umirajo milijoni ljudi. Najhujša posledica takega razvoja v sferi političnih mednarodnih odnosov je rastoča dejanska neenakost in zato neenakopravnost držav v vsakdanji praksi. Močni postajajo čedalje močnejši in vplivnejši, slabi čedalji slabši in manj odporni, vsaj gospodarsko, zato pa pogosto tudi politično. To seveda odpira močnejšim nove možnosti zunanjepolitičnega delovanja, kar povzroča nešteto novih sporov tako med njimi in slabšimi kakor tudi med njimi samimi, ker se pri tej zunanji dejavnosti srečujejo in tako izzivajo medsebojne spore. Ta okoliščina je zdaj poglavitni vir medsebojnega rivalstva velikih sil, zlasti še največjih, edinih sil, ki v polni meri uresničujejo novo znanstveno-tehnološko revolucijo. To rivalstvo se že dolga leta izraža v drugem gjavnem negativnem pojavu sedanjosti, v oboroževalni tekmi. Dejstvo, da se Združeni narodi niso znali in mogli upreti tej tekmi, je hkrati drugi poglavitni element pasivne bilance svetovne organizacije. Človeštvo zapravlja za to tekmo strahovito visoka sredstva. Za leto 1970 predvidevajo, da bodo za oboroževanje in za vojne porabili blizu 200 milijonov dolarjev. Od tega pa odpade blizu 80 odstotkov (Nadaljevanje na 7. strani) Jutri — 24. oktroba, ki ga vsako leto obhajamo kot dan Združenih narodov bo doseglo višek letošnje jubilejno zasedanje glavne skupščine OZN, posvečeno srebrnemu jubileju svetovne organizacije. Ta jubilej obhaja ves svet, obhaja v zaupanju v Združene narode, ki so v minulih 25 letih kljub številnim slabostim in pomanjkljivostim odigrali pomembno vlogo pri obrambi svetovnega miru in razvoju človeštva. OZN sodi med najbolj pomembne rezultate zmage svetovne demokratske koalicije nad silami fašistične agresije. V njeni ustanovni listini sta zgoščena volja in spoznanje narodov, ki so bili žrtve agresije, ki so premagali fašistično agresijo s potoki prelite krvi in ki so po zmagi stremeli za tem, da se — kot pravi ustanovna listina — bodoči rodovi obvarujejo vojne nesreče, ki je prinesla človeštvu v življenju enega rodu dvakrat nezaslišano trpljenje. S tem je bil postavljen nastajajoči svetovni organizaciji njen poglavitni cilj: preprečili novo veliko vojno, varovati svetovni mir. Na kakšen način in s kašnimi sredstvi naj ga uresničuje! Glavni način in glavna sredstva so na novo določene ter precizno oblikovane pravice in dolžnosti narodov in držav, kot so: pravica vseh narodov na samoodločbo, suverena enakost držav, velikih in malih, sožitje vseh držav v duhu dobrega sosedstva, prepoved groženj z uporabo sile in sama uporaba sile, dolžnost reševanja mednarodnih sporov z mirnimi sredstvi, mednarodno sodelovanje za družbeni in gospodarski napredek vsega sveta. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Duieta sta našla v razgovoru s starim očancem pred *Ko, kjer so bili nastanjeni obveščevalci. Krepko sta si stresla roke, se nekaj časa smejala in ogledovala drug drugega. Videla se nista že, odkar je Dule prevzel brigado Franceta Prešerna in jo peljal na Turjak. Sicer pa sta bila fžule in Lazar stara znanca še izpred vojne, ker sta bila blizu skupaj doma, še bolj pa sta se spoznala v partizanih. Peš so se napotili po gazi proti štabu. Obujala sta spomine r>a tiste dni, ko je Lazar prve mesece 1942 prišel v četo, ki jo je vodil Dule, kasneje pa sta bila skupaj v odredu, katerega komandant je bil Dule. Z občutkom zadovoljstva in vznemirjenosti je Lazar vstopi| skozi nizka vrata v izbo, kjer sta slonela nad specialkami major Hrast in komisar Metod. »Predstavljam vam novega komandanta, tovariša La-iarja," je dejal Dule, ko so vstopili. Major Hrast se je vzravnal, tlesknil z novimi škornji iz rdečega usnja in se lahno priklonil. Bliskovito Ije premeril mladega moža, ki se je neprisiljeno in prikupno smehljal in ■Ponudil močno, lopatasto roko. Sirokopleč in visok malo '■morij kot dva metra je segal skoraj pod zakajeni -strop. S svojim prodornim pogledom je rbudil pri majorju zanimanje 'n spoštovanje. Tudi Lazar se je kratko pomudil pri majorjevi uglaje-n°sti, ko se je predstavil v svoji moškosti, s tipično vojaško samozavestjo, ki je bila tako popolno odigrana, da je ne-*1°*e zbudila pozornost. Toda kljub obojestranskemu dob-[emu vtisu je Lazar Ujel v sivih, prevejanih očeh skrite oho-°sti in preziranja, ki ga vsa navidezna vdanost ni -mogla Prikriti. Hrastu pa je nezaupljivo tipajoči pogled prišleca zbu-11 neugodje. Vendar se je ta bežni vtis kmalu razgubil v izgovoru med možmi, ki jih je usoda povezala v skupno vods!vo divizije. Lazar se je z lahkoto vživtjal v spemenjeno okolje, zato se je v novi družbi kmalu dobro počutil. Udobno je sedel k peči in postregli so mu s čajem, kruhom in gorenjsko zaseko. S slastjo je jedel in jim pripovedoval dogodivščine s poti iz glavnega štaba na Primorsko. S tovarišem Perom, ki je bil pred kapitulacijo Italije komandant alpske cone, sta krenila s petnajstimi možmi z Dolenjske, skoraj brez nezgod in streljanja prekoračila Notranjsko in se na večer pojavila v prvi primorski vasi. »Primorci so nas nepozabno sprejeli. Dekleta so nam priredile dobrodošlico. Znale so več partizanskih pesmi kot midva, bila sva presenečena in počaščena z gostoljubnostjo. Po dolgem času sva spala v mehkih posteljah. Zjutraj pa smo vsi skupaj doživeli novo presenečenje. Napadli so nas Švabi in vlasovci, ki so od vseh strani drli v vas. Med hišami so štirje naši padli. Na nasprotnem koncu vasi, kjer se je začel spopad, smo se skušali izmuzniti in doseči gozd. Za cerkvijo na hribčku sva s -Perom in kurirji naletela na kolono Nemcev. — HaH, halt, — so se drli kot nori, se spustili v strelce in nas skušali obkoliti. Pera so zadeli v nogo. Ko so kurirji odnašali ranjenca, sem zadrževal Nemce, da niso mogli skleniti obroča. Hudičevo na gosto so streljali. Kar poglejte!” Lazar je snel plašč in pokazal tri luknje, ki so jih napravile krogle. »Pero bi moral prevzeti 31., jaz -pa 30. divizijo. Ker pa je bil ranjen, je Novljan mene poslal k vam. Pero se je zelo 'bal iti na Gorenjsko." Dule 'in Metod sta se spogledala in se zasmejala in tudi mojor Hrast je rahlo ukrivil ustnice. »Seveda, Lazar, tudi ti bi se -bal, če bi bil v -njegovi koži. Kot komandant cone se je pogajal z nemškim majorjem, pooblaščencem generala Rossenetja. Najprej so se menili o nevtralni coni v Poljanski dolini, potem pa o odhodu brigade na Dolenjsko. Nemški major je ponujal v zameno, da se ne bi napadali, čevlje, obleko in orožje. Iz vsega pa ni bilo nič drugega kot obkolitev in pokol brigade na Ži-rovskem vrhu. Ali ni bilo tako, tovariš major?” se je Metod obrnil k Hrastu. »Seveda je bilo nekako tako. Pero ni znal izkoristiti nemških slabosti pred italijanskim zlomom. Od Nemcev je zahteval preveč, zato ni dobil nič, pravzaprav je precej izgubil. Namen nemških pogajanj je bil pridobiti na času. Tako so Nemci prelisičili njega, namesto da bi on nje. Njegova zamisel je bila izvrstna, vendar pretirana, da bi mu Nemci nasedli,” je zaključil Hrast neljubo temo-. Hrast si namreč ni bil na jasnem, če morda ne vedo, da -je bil on tisti ilegalec, ki je zrežiral po Wolfovi zamisli sestanek Nemcev s partizani. Majorja Wolfa je prek zaupnika v pokrajinskem komiteju povezal s komandantom cone, ki je bil bolan na pogajanja. Prikril je vznemirjenost in se zagledal v Lazarja, ki se je sproščeno zasmejal: »Ta se je pogajal že z Lahi na Dolenjskem. Ni ga izučilo, da jo -je dobil pod nos od glavnega štaba. Nekaj mi je pravil o tem,” je Lazar zamahnil z roko in se obrnil k Du-tetu. »Ali ne, Dule? Mi smo pa za razgovore s puškami in topovi." »Tako je. Bij švabo, kjer koli ga vidiš. Jaz se še z mrtvimi Nemci ne bi pogOjal, kaj šele z živimi, ker jim ni prav nič zaujoati,” je dejal Dule, Metod pa je pritrdil in nadaljeval: »Gorenjcem je napravil Pero uslugo, da ni prišel v divizijo, ker ni pri njih dobro zapisan." »Saj tudi oni niso pri njem. Pravi, da je vsak drugi sumljiv. Tistega večera, preden je bil ranjen, mi je v postelji razlagal, da jih bo dal štirindjst ustreliti takoj, ko 'bo prevzel divizijo.” H _ $tev. 42 (1476) 23. oktober 1970 JEJTE GROZDJE! Prehrambeni strokovnjaki in zdravniki zatrjujejo, da bi morali v času, ko imamo v prodaji toliko grozdja, uživati vsak dan čimveč tega zdravega sadja. Po sestavinah štejemo grozdje med sadje številka 1, nekateri pa ga imenjujejo »sadno mleko". Kilogram grozdja daje okrog 800 kalorij in more nadomestiti četrtino kalorij, ki jih dnevno potrebuje odrasel človek. Po hranljivi vrednosti je grozdje dvakrat pomembnejše od vsega drugega sadja. Posebno pomembno je, da vsebuje (1 kilogram) 150 do 200 gramov glukoze in fruktoze. Sladkor iz grozdja telo hitro in zlahka uporabi, hitro prehaja v kri in služi telesu za izvor energije. Poleg sladkorja, ki hrani mišice, zato ga imenujemo »premog za mišice", vsebuje grozdje tudi tele koristne sestavine: sadne kisline, minerale, vitamine, jabolčno, limonino in druge kisline ter njihove soli, kalij, kalcij železo, kobalt, jod itd. Vse te sestavine nenavadno dobro delujejo na pravilen razvoj otroškega telesa, na izmenjavo snovi in funkcije žlez pri odraslih in otrocih. Sveže grozdje uporabljajo v mnogih deželah pri zdravljenju nekaterih bolezni. Grozdje deluje posredno in neposredno na delovanje jeter, odpravlja napake v delovanju prebavnih organov, ledvic... Uspešno je tudi kot sredstvo za hujšanje, ker more s pridom nadomestiti hrano, ki redi. Zdravljenje z grozdjem zaper bolezen debelosti traja 15 dni. Najprej pričnemo uživati 1 kilogram, zdravljenje pa končamomo z dvema kilogramoma grozdja dnevno. Zdravniki ne priporočajo več kot dva kilograma dnevno, da se telo ne bi preveč utrudilo. Posebno pomembno je grozdje pri prehrani slabokrvnih ljudi in prebolevnikov, ker krepi telo in popravlja krvno sliko. Trganje v križu Vedenjske motnje otrok Vzroke, da začne otrok prihajati v konflikte z okoljem, je treba iskati predvsem v nezadostni in zanemarjeni vzgoji. Pri tem ne mislimo samo na aktivno vzgojo, to je tako, ki jo roditelji dajo otrokom, ampak tudi na pasivno, ko otrok sam opazuje starše, njihovo obnašanje in na vse ostale vplive okolice na otroka. Vsekakor nosi največ odgovornosti pri tem družinska atmosfera, ne smemo pa pozabiti druge vplive: socialno poreklo samo, pretirano zasipanje otroka z razkošjem, ko ne pozna meja svojih želja, na drugi strani pa pomanjkanje in slabi zgledi v socialno šibki družini; nadalje dvorezna vzgoja med starimi starši in roditelji, ali pa med roditeljema samima, nezakonski otroci, hiperprotektivna vzgoja edinca, pomankanje osnovne nege, neustrezni vzgojni problemi i.p. Vsi mentalni higieniki se strinjajo, da zasuče otrokovo pot ne samo grobo zanemarjanje s strani staršev, ampak večletno pomanjkanje materine topline, predvsem v prvih treh letih razvoja, posebno, ko so npr. otroci zaradi zaposlenosti mater ločeni od le-teh, pa čeprav ne pogrešajo materialnih bonitet. Iz tega razloga najdemo vedenjske motnje pri otrocih, ki izhajajo iz razdrtih zakonov, ali pa zakonov, kateri se še samo formalno držijo skupaj: tudi tu ne dobi otrok občutek varnosti. V večini slučajev najdemo te izkristalizirane oblike: laganje, neubogljivost, kraje, prevare, bežanje od doma in od pouka, krutost do drugih otrok in živali, nagnjenost k potepanju in prerani seksualni aktivnosti. Pri zadnjem ni vodeči motiv zadovoljitev seksualnega nagona, ampak želja za kičenjem, želja, da ne zaostajajo za svojimi sovrstniki ali sovrstnicami in negotovost lastnega položaja v družbi. O laži lahko govorimo pri otrocih šele takrat, ko vidimo, da nekdo zavestno ne govori resnice in to z določenim motivom, najčešče zaradi želje po dobičku. Velikokrat predsav-Ija oviro, da otrok ne osvoji smisla za resnico, samo laž vzgojitelja, pa če je še tako majhna. Največkrat je laž zaradi strahu pred kaznijo. Vsakdanje laži izhajajo iz poniževalnih situacij, da se pritegne pozornost in izstopa oseba sama, ali pa da se zmanjša vrednost drugih. V skrajni liniji se za lažjo krije želja, da se kaka oseba afirmira in zadosti svojim potrebam kljub oviram. Otrok si često izmisli zgodbe o lastni osebnosti, vsebina tega pa so skrite želje, ki jih iznaša že kot dejstvo v realnost. Vsako laž je treba resno jemati in ji iskati vzrok. Tudi o kraji lahko govorimo šele takrat, ko otrok loči svoje lastništvo od tujega in seveda ve za svoj prestopek. Včasih se krije za krajo želja otroka, da razpolaga z nečim, kar imajo drugi, ali da si kupi kakšen užitek oziroma pridobiti tako na ugledu. Pri skupinskih vlomih najdemo često voditelja, ki s podvigi želi samo navdušiti ostale in se tako afirmirati. Kraja je često mašilo za zmanjšano skrb staršev, npr. po rojstvu mlajšega brata ali pa kompenzacija nekega prikrajšanega užitka. Bežanje od doma in od pouka ni redko pri šolskih otrocih. Često najdemo za vzrok strah pred strogo vzgojo in občutek neugodja pred Marsikomu so postale bolečine v hrbtu stalni spremljevalci, pač zlo, ki se mu ni moč izogniti. Če boste vprašali za mnenje zdravnika, vam bo 'povedal, da spadajo bolečine v hrbtu v dve veliki skupini: ginekološko in ortopedsko. Vzroki zanje so lahko različni in v večini primerov bolečine lahko odpravimo. Pri otrocih si bolečine v hrbtu lahko razlagamo kot posledico rasti ali prevelikega naprezanja. Zelo pogosto pa jih 'lahko povzročijo tudi povešena ali ploska stopala. V tem primeru nam 'bo lahko pomagal le zdravnik, ki bo predpisal primerne vložke ali ustrezne telovadne vaje pod strokovnim vodstvom. Isto vetja seveda za odrasle. Hude bolečine v križu, ki se pojavljajo posebno zvečer, lahko nastanejo zaradi bolezenskih sprememb na hrbtenici, na medenici, ali zaradi obolenja hrbtnega mišičevja in mišice se-dalke. Prav tako so bolečine v hrbtu lahko posledica kroničnih vnetij sklepov hrbtenice, dolžnostmi. Večkrat je beg demonstracija razočaranja po neki kazni ali — po njihovem — krivici. Beg motivira notranji nemir, želja za samostojnostjo in želja za odcepitvijo od doma. V kljubovalnosti najdemo večkrat prikrito agresijo, razna stanja razburjenosti, ki jih naredijo vzgojne napake. Posebno pubertetniki so večkrat v kljubovalnem odnosu, kar lahko privede v prave afektivne krize, bežanje od doma in v poskus samomora. kolkov ali celo kolena. Bolečine v hrbtu se pojavljajo še pri obolenju ledvic, mehurja in prostate, pogostokrat pa tudi pri kaki infekcijski bolezni (gripa). Najpogosteje bolečine v križu občutimo kot navadno bolečino, ki jo vsi poznamo pod imenom »heksenšus”. Ta je največkrat posledica prevelikega napora, zlasti če je bilo gibanje enostransko, ali pa se pojavi pri ljudeh, ki so se po daljšem obveznem počitku po kaki operaciji začeli zopet gibati. Mir in enakomerna toplota skoraj vedno hitro pomoreta. Bolečine v križu mnogi označujejo kot tipično ženske bolečine, in to docela upravičeno. Kostno ogrodje žena je v nasprotju z moškim mnogo mehkejše. Predvsem velja to za medenico in hrbtenico, ker morajo generativni organi žena imeti določeno raztegljivost, ki je potrebna pri porodu. Maternica je povezana s križno kostjo s tako imenovanimi materničnimi vezmi, tako da obolenja trebušnih organov v spodnjem delu Sporno je vprašanje, kakšno vlogo ima pri vsem tem kino, slabo čtivo in alkohol. Kaj če mladina v svoji negotovosti hlasta po tovrstnih zabavah, ne pa da jih le-ta kvari? Kdaj v praksi vidi zdravnik ali svetovalec otroka z naštetimi simptomi, ni samo odvisno od izrazitosti motnje, ampak od višine in pro-svetljenosti okolja — staršev, kdaj to opažajo. Nasploh so v večini primerov tovrstne motnje vedenja otrok znamenje za psihogiensko nezdravo družinsko okolje. Poskusite! Ražnjiči po japonsko Potrebujemo: govedino, S žlice sesekljanih južnih začimb, 2 žlici sherryja, S žlice sladkorja, žličko česnovega pireja in ščep soli. Govedino očistimo vseh žil in kožic, zrežemo na 4 cm debele zrezke in le-te z zelo ostrim nožem na prav tanke lističe. Biti morajo zelo tanki. Nato jih pustimo nekaj ur v omaki, ki jo pripravimo iz jušnih začimb, sherryja, česnovega pireja in prav mala soli. Lahko jih pripravimo doma in nesemo v dobro zaprti posodi s seboj na izlet. Nataknemo jih na kovinske paličice za ražnjiča in opečemo na vročem žaru. trebuha povzročajo bolečine v območju hrbtenice. Vse žene nimajo enako visokih bokov ali enakega mišičevja i'n tako je usločen križ, naprej štrleč trebuh ali sicer slaba drža lahko vzrok za bolečine v hrbtu. Glede na telesno zgradbo žene torej niso dorasle težkim naporom. Zato naj ne precenjujejo lastne fizične zmogljivosti. Posledice prekomernega obremenjevanja telesa se vedno ne pokažejo takoj, ampak navadno šele v 'letih klimakterija, ko je že prepozno, da bi izčrpani in bolni ženi nudili uspešno zdravniško pomoč. Preventiven nasvet, ki bi si ga morala vsaka žena dobro zapomniti je, da zaradi nečimrnosti ne gre svojega zdravja izpostavljati, ampak skrbeti, da bo vedno dovolj toplo oblečena. Važna je tudi drža, ki mora biti vzravnana, s trebuhom potegnjenim navznoter, kar lahko dosežemo z redno telovadbo trebušnih mišic. Večkrat je treba menjati višino pet. Ni zdravo hoditi vedno v čevljih brez pet niti na 10 cm visokih šivankah. Zdravljenje se ravna seveda vedno po vzroku bolečin. Včasih pomaga že ustrezna lega telesa, ali ortopedski vložki, telovadne vaje ali hormonske injekcije, medtem ko je pri morebitni poškodbi simfize potrebna pomoč kirurga ali ginekologa. DROBNI NASVETI | Čaše, ki jih mnogo uporabljamo, postanejo 9pet lepe in čiste, če jih izperemo v vreli vodi. Prevrnjenih ne smemo sušiti, ker bi se znotraj nabirala para. Ko postanejo čaše zaradi apna, ki ga vsebuje voda, motne, jih očistimo z močnim kisom. Za čiščenje steklenih predmetov ne smemo nikdar uporabljati sode, ker bo, zlasti kristalno steklo, dobilo rumenkasto barvo. Če nimamo pri roki kakšnega preizkušenega sredstva, vzemimo 'boraks ali amonijev lug. H Čebulo, ki povzroča močno sol-zenje, režemo pri vročem štedilniku ali pa prepihu. Poizkusimo lahko tudi tako, da denemo v usta, kadar režemo čebulo, kos kruha. oooooo ooooooooooooooo<>oooo Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — »Pa ja nimaš spiska s seboj,” se je zasmejal Dule. Major Hrast pa se je nevedoma zresnil in se le prisiljeno smejal, ker so se vsi krohotali. »Ni bilo časa. Preveč so ga prerešetali, in sem ga moral nemudoma poslati v bolnišnico.” Metod, ki je vedel, da se je Pero s svojimi fantastičnimi načrti kaj rad napihoval in več govoril, 'kot je naredil, pa je dejal: »Ne vem, če je še kaj ostalo, kar je imel on na spisku, ker smo že sami precej počistili, odkar je zapustil naše področje.” Zapletli so se v razgovor o bojih, ki so jih bili po Dolenjski, Notranjski in Gorenjski. Nehote so se dotaknili agenture gestapa in zdaj, kar je na Hrasta, ki je sedel v kotu, zavit v oblake dima, vplivalo, kot bi ga nekdo kar naprej drezal v živo rano. Sicer se je že nekoliko navadil na te vrste razgovorov. Sprva, ko je prišel mednje, jih je še samo spodbujal, da je dobil občutek gotovosti, da ne 'leti nanj, temveč na druge. Počasi pa mu je to govorjenje pričelo presedati. Najprej je vplivalo nanj kot streljanje iz daljave, zdaj pa je dobil občutek, da krogle vse bolj pogosto sekajo v bližino. Zato se je potuhnil in se ni spuščal v razgovor. Njegova pozornost je veljala novemu komandantu. Iz vsake njegove geste in besede je skušal odkriti, kaj vse se skriva za bistrim nezaupljivim pogledom, ki so ga prekrivale tople besede in prijeten smeh. Kot dober poznavalec ljudi je instinktivno spoznal, da je zanj zelo nevaren. 2e orjaška postava in krepke pesti so ustvarjale videz biološke moči in napadalnosti. Prav gotovo bo njegova prisotnost prinesla nekaj usodno novega, si je mislil Hrast, kar ga bo prisililo, da bo moral ravnati hitreje m bolj temeljito, kot je mislil. Z občutkom tesnobe je ugotavljal, da bo ta človek slabšal njegov polo- žaj in slutil je, da si ga bo težko pridobil. Zadovoljen bo lahko, če mu vsaj ne bo sovražen. 2e Dule in Metod sta ga vedno bolj gledala postrani, dokler ju ni od časa do časa zopet uspaval in odvrnil njunih nezaupljivih nosov. Da ni tu še Pemca, ki je itak že po naravi nezaupljiv in oprezen. Zato je Hrast sklenil, da bo storil vse, da si novega komandanta pridobi. Medtem se bo položaj spremenil njemu v prid in njim v škodo. Njegov cilj in neposredna naloga, ki je ni mogel opraviti v štirih mesecih, da bi spravil Dule-ta s poti in postal sam komandant divizije, se mu je ob Lazarju še bolj odmaknila. Zdaj je komaj še upal misliti nanjo, čeprav je major Wolf še vedno računal na to, da mu bodo, kot edinemu višjemu oficirju-strokovnjaku, 'le zaupali divizijo. Potem bi jo spravil v gotovo propast, kar bi (Domenilo konec njegove vloge in pot k drugim, še nevarnejšim nalogam. Razgovarjoli so se pozno v noč in se domenili, da bodo naslednjega dne analizirali položaj divizije, njene boje v zadnjih mesecih in se domenili, 'kako bodo vodili divizijo. 8 'Pod večer, ko se je v drevju zgostil mrak in so se v redkih hišah prižgale prve luči, so se sestali na divizijskem 'štabu, da bi analizirali položaj In seznanili novega komandanta Lazarja z nalogami. Poleg Lazarja, Duleta in Metoda so poklicali še Hrasta kot operativnega oficirja, ki je izdeloval načrte za napade, in obveščevalca Bliska, ker je Perne odšel na Gorenjsko, da bi z vodstvom varnostno obveščevalne službe ugotovil Hrastovo zadržanje pred vojno 'in njegovo delo v prvih dveh letih boja. Dule je Hrasto namenoma povabil na sestonek, na katerem bodo obravnavali vzroke zadnjih porazov. Nameraval ga je obremeniti z negotovostjo in zavreti v delovanju. Opazil je, da major v zadnjem času postaja živčen in ni nič več tako samozavestno miren kakor prve tedne, ko so ga potegnili iz brigade v divizijo. Tudi to ga je opozarjalo, da najbrž nekaj ne bo v redu z njim. Posedli so okoli velike 'javorove mize. Lazar je sedel •poleg 'Duleta, ki 'je razgrinjal na mizi specialko, vso porisano z različnimi znamenji v mnogih barvah; ob njej je postavil petrolejko in nekoliko privil stenj, da je svetloba planila po napetih obrazih. Major Hrast je sedel njima nasproti. Mimo 'je iz torbe vzel specialko in blok in ju položil predse. Potem pa je po karti zamišljeno nekaj črtal. Blisk In Metod, ki sta sedela ob straneh, sta ga s prikrito zvedavostjo opazovala. Dulefu so neprespane noči zarisale ostre poteze v zaskrbljeni obraz in tudi pod očmi so mu ležale temne sence. Čeprav je znal biti miren v kritičnih situacijah in dogodke trezno presojati, je občutil nestrpnost. Bil je kot vojak, ki v temi ugtovi sovražniko za hrbtom. Sluti ga, pa ne ve, kam bi sprožil. 2ato je bil zadovoljen, da je končno 'le dospel 'Lazar, ki bi moral priti že pred enim mesecem, da bo prevzel del odgovornosti na svoj močni hrbet. Tudi komisar Metod je pripravljal beležnico. Od ena-inštlridesetega je partizani! v Dolomitih. Tudi narvj je z uničujočo težo pritiskala odgovornost za dogodke, ki so se vrstili iz dneva v dan. Po naravi je bil dober, mehak človek, 'ki je presojal ljudi z veliko človečnostjo. Bil je strpen in prav zato priljubljen. Tu in tam je bil melanholičen Ir* črnogled spričo težav, ki so zahtevale vedno nove, včasih tudi krute odločitve. (Dalje v prihodnji številki) Trgovec s starimi knjigami Doktor Edward Loxley, človek, ki je ubil svojo ženo in ki ga je več sto policistov že tri tedne brez uspeha iskalo po vsem mestu, je mirno sedel v svojem uradu in bral jutranjike. Na steklenih vratih pisarne je bil napis: „William Drayham, stare knjige". Pretekli so že trije tedni od tistega dogodka in začel se je čutiti že popolnoma varnega. Ves ta čas ni zapuščal pisarne v velikem kompleksu poslovnih zgradb. Vse ije bilo skrbno pripravljeno vnaprej. Pisarna na ime WiMiama Draybama je bila najeta že dva meseca prej, preden je ubil svojo ženo. Loyley se je tudi že vživel v svojo novo vlogo trgovca s starimi knjigami. Tudi njegovi sosedje v šestem nadstropju velike stavbe so se že navadili nanj. Vsi so imeti dela čez glavo in se niso veliko ukvarjali z identiteto svojega novega soseda. Lora Loxley je bila zadavljena pred tremi tedni. Toda vsake reči je v treh dneh dovolj. Tudi časopisi so že prenehali pisati o tem nenavadnem dogodku. Razširjeno je bilo celo mnenje, da je bil tudi dr. Lox- / Hupanj e v Združene narode (Nadaljevanje s 5. strani) na 2 veliki sili. Rivalstvo izziva oboroževalno tekmo, tekma sama pa rivalstvo stopnjuje in ga širi. OZN o tej tekmi neprestano razpravlja, ukreniti pa doslej ni mogla ničesar. Nekateri sklepi, kot n. pr prepoved glede jedrskega orožja, so sicer pozitivni, so pa daleč od tega, da bi tekmo zavrli. Zadnja leta se vprašanje razorožitve svetovni organizaciji izmika iz rok. Tretji negativni pojav v današnjem svetu, ki mu OZN ni bila kos, so kršenja tistega temeljnega načela ustanovne listine, ki prepoveduje pretnje z uporabo sile in samo uporabo sile v mednarodnih odnosih. Primerov surovega pritiska, vmešavanja v notranje zadeve vse do oboroženih intervencij, odkritih agresij in lokalnih vojn je bilo v povojni dobi toliko, da jih komaj še naštejemo. Taka kršenja ustave Združenih narodov in s tem miru postajajo zadnja leta vse pogostejša. V tem se zrcali rastoča mednarodna napetost, sama kršenja pa napetost še povečujejo. Omenjeni in še drugi pasivni in aktivni elementi bilance 25-letnega delovanja Združenih narodov kažejo na dosežke, pa tudi na meje zmogljivosti svetovne organizacije. Pri tem Pasivni elementi presegajo aktivne in v zadnjih letih se kaže težnja, da Pasivni presegajo aktivne vedno bolj, predvsem zaradi omenjene velike pomanjkljivosti OZN, zavoljo njene nesposobnosti, da bi se uprla vsaj najbolj očitnim kršitvam ustave — oboroženim intervencijam in agresivnim vojnam, katerih izvor je v nebrzdanih hegemonističnih težnjah močnejših, zlasti najmočnejših držav. Prepričanje, da se te težnje morajo zavreti in da je to možno, temelji na dveh neizpodbitnih dejstvih: = Grenke izkušnje vseh narodov, da dosedanji razvoj mednarodnih odnosov ne vodi k nič kaj dobremu, se kopičijo iz leta v leto in vodijo narode, tudi največje in danes najbolj Privilegirane, do spoznanja, da tak razvoj ne more privesti nikamor drugam kot do nove, velike vojne, ki bi spričo sedanje vojne tehnike bila pra-v* samomor vsega človeštva. . = Zavestno in smotrno delovanje ^>stih političnih sil, ki si postavljalo za cilj demokratični mednarodni red, se pravi spoštovanje temeljnih načel ustave Združenih narodov in Mednarodno sodelovanje v duhu teh načel, postaja čedalje bolj organizi-rano in učinkovito. Pot do cilja je še dolga in polna Zaprek, vendar je cilj dosegljiv in Vreden vseh naporov in žrtev. Prav , -- pa je tudi — kljub vsem nji-°vim slabostim in pomanjkljivostim upravičeno zaupanje v Združene narode. ley ubit in da je policija, 'kot da ne bi imela važnejšega dela, iskala samo njegovo truplo. Veliko poslovno poslopje, v katerega se je zatekel Loxhey, je imelo vse, kar je begunec potreboval — restavracije, trafike, brivnico in celo tudi majhno banko in pošto. In povsod so ga tudi že poznali. Tudi prodajalec časopisov ga je poznal, saj je Loxley zjutraj in zvečer kupoval vse časopise. Od časa do časa je v skupni pisarni, ki je bila v zgradbi, narekoval kakšno pismo in v njem naročal razne knjige. Kot VVitiiam Drayham je imel v banki v hiši majhen tekoči račun. Vse ostalo njegovo imetje, kot tudi Gloria, pa sta čakala v Parizu. Dr. Loxley je rad pH kavo. In takrat je razmišljal, kako ima pravzaprav srečo, da ima tako prijetno sosedo, kot je gospodična Mary Boggs. Vselej je bila takoj pripravljena skuhati kavo. Razen tega se je njeno delo — bila je antikvar — lepo ujemalo z njegovim, kot trgovcem starih knjig. Njena majhna pisarna in prodajalna obenem je bila na koncu istega hodnika, v katerem je bila Lox-leyeva pisarna. — Kako ste kaj, ga je sprejela. — Vedela sem, da boste prišli na kavico. — Da vam po pravici povem, nisem se mogel premagati, da ne bi prišel. Medtem ko je gospodična Boggs pripravljala kavo, je rekla: — Ali sle opazili, da časopisi skoraj ne pišejo več o tistem doktorju. Veste, tudi sama sem že prepričana, da je mrtev. Tudi onadva sta, kakor sploh mnogi ljudje v mestu, pogosto go-govorila o tistem skrivnostnem dogodku. Gospodična Boggs je v začetku zatrjevala da je zdravnik zanesljivo ubil ženo, da bi se lahko posvetil neki svoji mladi pacientki. On pa se z njo ni strinjal. — Veste, pravi Loxley, po mojem je njegovo truplo nekje tu na dnu reke. Ali pa ga je morda že odneslo proti Mehiškemu zalivu. — V vsakem primeru se zdi, da ga je policija že prenehala zasledovati. — V vsakem primeru je vaša kava zares odlična. Morate mi dati recept. Ali še vedno mislite odpotovati konec meseca? — Ne konec meseca, ampak takoj. Imam že vozovnico za jutri, potujem v New Yark, potem pa v London, Pariz, Zurich. Popolnoma mirno bom potovala, ker vem, da boste vi malce pazili na te moje starine. — Nikar ne skrbite. Trikrat dnevno bom obiskal vašo prodajalno. In čakal bom na vas, da se vrnete s tega zanimivega potovanja. Srečno pot in lepo se imejte! Ko se je vračal v svojo pisarno, je opazil nekega človeka, ki je prav tedaj zapuščal pisarno nasproti njegovi. Zdelo se mu je, da tega človeka pozna. Ko sta se srečala in ga je bolje pogledal, je videl, da je njegov sorodnik Lawrence Bright-well. Vznemiril se je. Prvi hip je pomislil, da se bo vrnil in pobegnil. Potem pa se je pomiril. Mar ni bil mojstrsko maskiran? Mar ni njegov novi zunanji videz preslepil že toliko drugih? Brightvvell je mirno nadaljeval pot do dvigala. Loxley pa je medtem prišel do svoje pisarne. Ali naj se obrne in še enkrat pogleda Lavvrencea? Ali ga je ta morda vendarle prepoznal? Preden je stopil v pisarno, se je hitro ozrl in pogleda sta se srečala! Nikakor mu ni uspelo hitro odkleniti pisarne. Potem pa je prvič, odkar se je tu naselil, pogledal firmo na vratih nasproti svojega urada. Skoraj se je onesvestil, ko je prebral: Jackson in Fohrvvort, privatna detektiva. Takoj ko je vstopil v pisarno, je zgrabil steklenico z viskijem. Po dveh kozarčkih se je nekoliko pomiril, vendar je bil še nadalje nekoliko razburjen. Samo nekaj ur pozneje pa mu je nov dogodek popolnoma pregnal vsakdanji mir. Zapuščal je trafiko, ko je opazil neko starejšo žensko s psom. Seveda, to je bila gospa Hyde, njegova dolgoletna pacientka! Ali ga bo spoznala? Spoznal ga je njen pes, se iztrgal iz rok lastnice in pritekel do Lox-leya. Zanj je bila to najhujša preizkušnja po umoru. Začel je govoriti psu z glasom, za katerega je upal, da ni njegov. — Kaže, gospa, da me je vaš pes z nekom zamenjali. — Oprostite, prosim vas. Toto je tako intenziven in ima rad vse ljudi. Tudi to nezaželeno srečanje se je srečno končalo, vendar je bil Lox- Anekdote Swift je nekoč prisostvoval neki narodni svečanosti v Dublinu. Neka dama se je pred njim povzpela na klop, da bi bolje videla program, In pri tem zakrila razgled Swiftu. Zaman so njegovi spremljevalci prosili damo, naj sede. Naposled je Swift rekel: »Mislim, da simpatična dama ne bi stala na klopi, ko bi vedela, da Ima v vsaki nogavici luknjo." To je učinkovalo In dama je hitro sedla. »Kako ste mogli reči kaj takega, ko pa vendar ni res!" je vprašal Swifta eden izmed prijateljev. »Kako da ni reš!" je odgovoril Swift. »Mar bi dama lahko spravila noge v nogavici, ko ne bi bila v vsaki luknja!” Prijatelj je obiskal skladatelja Donizettlja, ki je — zamišljen nad notami — nekaj pisal. Na vprašanje, kaj počenja, je Doni-zetti odgovoril: »Komponiram Nesimpatično simfonijo, vendar mi delo ne gre od rok. Navdih imam, vendar ga ne morem uresničiti.. »Pri takšnem skladatelju je to vendar nemogoče .. »Pa še kakol" je odgovoril Donlzetti In pokazal prijatelju list papirja, na katerem je pisalo: »Hišnemu lastniku 80 lir, za hrano 50 lir, kočijažu 30 lir, perici 40.. Jacquellne Kennedy na uradnem obisku v Parizu. »Veste," pravi francoskemu predsedniku, »da je moja družina francoskega porekla!" De Gaulle: Tudi moja, Madame.” Nekoliko kasneje, med slavnostno večerjo, vpraša gospa Kennedy: »Kateri mož, ki ste ga srečali, je imel po vašem mnen|u največ humorja!" De Gaulle suho: »Stalin, Madame." Revije in časopisi ki jih dobite v ,,Naši knjigi“ 9 TOVARIŠ, ilustrirana družinska revija s prilogo za ugankarje, tedensko 80 strani 6 šil. 9 STOP, revija za televizijo, radio, film in zabavno glasbo, s tedenskim sporedom jugoslovanske, avstrijske, italijanske in madžarske TV, bogato ilustr., tedensko 48 strani 4 šil. 9 ANTENA, revija žepnega formata, ilustr., tedensko 100 str. 4 šil. 9 AVTO, avtomobilistična revija, ilustr., štirinajstdnevno 48 str. 6 šil. 9 KARAVANA, mesečnik zanimivih člankov iz domačih in tujih časopisov, ilustr., mesečno 160 str. 6 šil. 9 BOREC, revija s prispevki iz narodnoosvobodilne borbe Ilustr., mesečno 80 str. 9 šil. 9 SODOBNOST, revija za kulturo in umetnost ter družbeno-politična vprašanja, mesečno 100 str. 9 šil. 9 ZVITOREPEC, tednik s stripi (povesti v slikah), ilustr., tedensko 32 str. 4 šil. 9 PAVLIHA, slovenski humoristični list, ilustr., tedensko 24 str. 6 šil. 9 VSEVED, enciklopedična revija za mladino z zanimivimi in poučnimi prispevki v besedi in sliki, štirinajstdnevno 24 str. 7 šil. 9 NAŠI RAZGLEDI, štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja 4 šil. 9 TT—T e d e n s k a tribuna, tednik z zanimivimi prispevki z najrazličnejših področij 2 šil. Poleg tega so na zalogi tudi slovenski dnevniki: DELO (posamezna številka 1 šil., v petkih, sobotah in nedeljah pa 2 šil.); VEČER (posamezna štev. 1 šil., v četrtkih s prilogo »Magazin” 2 šil.); PRIMORSKI DNEVNIK (posamezna štev. 2.50 šil.) Vse omenjene revije in časopise lahko dobite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Pri pošiljanju po pošti je treba za vsako številko dodatno k zgornjim cenam plačati 1.30 šil. poštnine. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA CELOVEC WULFENGASSE ley zelo vznemirjen. Jasno mu je postalo, da se ta igra mačke in miši ne more nadaljevati v večnost. Moral je čimprej zapustiti deželo. Še dvakrat je potem, ko se je vračal iz trafike, srečal svojega sorodnika, ko je prihajal v pisarno privatnih detektivov ali iz nje. In potem je nekega dne zazvonilo. Ko je Loxley odprl vrata, se mu je predstavil gospod Jackson, eden izmed detektivov. — Oprostite, toda mene so vselej zanimale stare knjige. Ker sva soseda, upam, da mi boste dovolili pogledati, kaj imate? Loxley je moral napeti vso svojo voljo in hrabrost, da bi sploh lahko odgovoril: — Oh, prosim vas, zelo mi je ljubo. Ali vas kaj še prav posebno zanima? Jackson pa je medtem že sam pregledoval knjige. Pri tem je šel tudi do okna in opazil, da je z njega čudovit pogled na reko. Na koncu se je nekako hitro poslovil in dejal, da bo še prišel. Bil je četrtek. Naj se zgodi karkoli, moral je čakati, da ga iz Pariza pokliče Gloria. Bil je nervozen. Popil je že nekaj kozarčkov viskija, vendar se še ni pomiril. Sklenil je oditi v antikvariat gospodične Boggs in tam skuhati kavo. V prodajalni se je 'kot vedno najbolj navduševal nad starim železnim oklepom. Kar verjeti ni mogel, da so se ljudje včasih v takih oklepih vojskovali. Naslednjega dne je bil Jackson spet na vratih. — Oprostite, tu sta dva moja prijatelja, ki bi vas hotela spoznati. To sta Camlin in Ripkin iz policije. — Izvolite, gospodje, je odgovoril Loxley in sedel za pisalno mizo ves drhteč, potem pa se nečesa spomnil. — Oprostite, pravkor sem nameraval na pošto, da bi oddal važno pismo. Počakajte malo, takoj se bom vrnil. — Prav, gospod Drayhom. Počakali bomo na vas. Ko je zapustil pisarno, je Loxley pohitel namesto na pošto v antik-varnico gospodične Boggs. Vrata je zaklenil. Zdaj ni nobenega dvoma več. Vedel je, da ga bodo čez nekaj trenutkov že začeli iskati. Vsak prostor v hiši bodo temeljito preiskali. Zato mora najti dobro skrivališče! Potem pa zagleda oklep. Nekako se je spravil vanj. Pravzaprav se je tu počutil popolnoma udobno. Potem se je zaslišal poseben zvok — klik — in oklep se je zaprl... Kakih deset minut pozneje je poročnik Ripkin dejal tovarišema: — Nikakor mi ni jasno, kje je ostal toliko časa. Mudi se nam. Moramo prodati še 50 vstopnic. — Veš 'kaj, reče Jackson. — Ker se vama mudi, mi pustita eno vstopnico. Prodal mu jo bom. Drayham je dober človek in prav gotovo bo pristal, da podpre to našo človekoljubno akcijo. To, da je izginil William Dray-ham, trgovec s starimi knjigami, je vzbudilo manj zanimanja kot prejšnje izginotje znanega zdravnika Loxleya ... Gospodična Boggs se je mesec dni pozneje vrnila iz Evrope. Prav nič ni vedela, da je njen sosed izginil. Čudila se je le, da ga ni več na kavo. Toda bila je zadovoljna, ker je bila spet med svojimi starinami. Pogledala je oklep in se začudila, ko je videla da je zaprt. Nekaj dni pozneje ga je potem le odprla. In v njem je našla — gospoda Dray-hama. Mrtvega seveda. ža dobro voljo Učitelj: Raheli ste domače živali: konja, kravo, vola, ovco, kozo, petelina, kuro, psa, mačka. Eno ste pa pozabili. No, zmrščene ščetine, rada se valja po blatu, v sosedov vrt rada zahaja. Kdo je to. Janezek?“ „To sem pa jaz," odvrne Janezek, ki je slišal samo zadnji del vprašanja — o sosedovem vrtu. Športni vestnik ■ HOKEJ NA LEDU V Jugoslaviji se je minulo nedeljo pričelo državno prvenstvo v hokeju na ledu. Ob začetku XXIV. državnega prvenstva je bila že za uvod pomembna tekma med Jesenicami in Olimpijo iz Ljubljane.Tekma se je končala z rezultatom 4:1 (2:0, 1:1, 1:0) za Jeseničane. Vse kaže, da bo letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu razburlivejše kot kdaj poprej. Za prvo senzacijo v skupini A je že v sobotni tekmi med Medveščakom in Slavijo poskrbela ekipa iz Ljubljane, ki je premagala faforizirane hokejiste iz Za-glreba z rezultatom 4:3 (1:0, 2:2, 2:2). Rezultat je tembolj presenetljiv, ker je Med-veščak v lanskem državnem prvenstvu zasedel drugo mesto za Jesenicami. V tretji tekmi prvega kola je novinec Beograd presenetil na Jesenicah v tekmi s Kranjsko goro z remijen 3:3 (3:1, 0:1, 0:1). Za naslov državnega hokejskega prvaka se bodo potegovali naslednji klubi: v skupini A državni prvak Jesenice, drugouvrščeni zadnjega prvenstva Medveščak iz Zagreba, novinec Beograd, Olimpija iz Ljubljane, ljubljanska Slavija in Kranjska gora; za nastop v najvišji ligi pa se bodo v skupini B potegovali lanski prvoligaš Partizan Beograd, Celje, Crvena zvezda, Mladost iz Zagreba, Špartak in Vardar. Tudi v Avstriji se hokejski klubi mrzlično pripravljajo na državno prvenstvo, ki se bo pričelo naslednjo sredo, dne 28. oktobra. KAC iz Celovca ima v letošnji sezoni težko nalogo, braniti naslov državnega prvaka, in to z razmeroma kratko pripravo zaradi slabih možnosti za trening. Kljub vsem slabostim pa je avstrijski šampion dosegel v tekmi za alpski pokal proti IEV v Innsbrucku važen remi 3:3. V soboto bo avstrijski rekordni prvak nastopil v tekmi, ki šteje za evropski pokal, proti francoskemu prvaku HC Chamonix, v tekmi za alpski pokal v ponedeljek proti SC Riessersee in naposled v sredo v prvi tekmi letošnjega državnega prvenstva na Dunaju proti WEVg. ■ SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI Najmočnejša in najbolj konstantna moška ekipa na svetovnem prvenstvu v gimnastiki bo nedvomno telovadna ekipa Japonske, ki ima tudi največje možnosti, da v boju proti sovjetski reprezentanci uspešno brani naslov ekipnega prvaka. Japonci bodo vsekakor skušali nadaljevati serijo ekipnih zmag na največjih tekmovanjih, tako tudi v Ljubljani. Zadali so si težko nalogo, braniti oziroma ponoviti dvojni uspeh z olimpijskih iger v Mehiki, to je ekipno in posamezno zmago. Ponovitev mehiškega rezultata v ekipnem tekmovanju, kjer so Japonci premagali ekipo Sovjetske zveze kar za 4,8 točke, bo seveda težka, saj nekateri njihovi najboljših telovadcev v Ljubljani ne bodo nastopali, tako olimpijski zmagovalec Sa-vao Kato zaradi poškodbe in znani Jukio Endo, ki je prenehal tekmovati in je v Ljubljani samo asistent trenerja. V borbi za zlato kolajno v mnogoboju sta najresnejša kandidata Rus Voronin, ki je zasedel na olimpijskih igrah v Mehiki z minimalnim zaostankom drugo mesto za Savau Katu in prvo mesto na svetovnem prvenstvu v Dortmundu, ter Japonec Naka-jama. DROBNE VESTI V prvi tekmi za nogometno prvenstvo evropskih narodov bo Avstrija v c^boto 31. nastopila oktobra v dunajskem štadionu proti drugouvrščeni na letošnjem nogometnem svetovnem prvenstvu Italiji. Tekmo za evropsiko prvenstvo bo avstrijska televizija prenašala v času od 17.30 do 19. ure. Povprečna starost italijanskih igralcev je pri 27,2 leta, kar je nedvomno v prid mlajšim avstrijskim reprezentantom. V ponedeljek 26. oktobra bo nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji, Cassius Clay v amerški državi Georgiji poskusil come-back proti Jerryju Quarryju. Clay, ki je moral leta 1967 odstopiti od aktivnega boksa zaradi preziranja vojaške obveznosti, se bo prvič po treh letih predstavil gledalcem v ringu. Po treh letih odmora velja Clay kljub temu za velikega favorita. Sejem plemenske živine Zveza rejcev plncgavskega goveda za Koroško In Vzhodno Tirolsko prireja v sredo 28. oktobra s pričetkom o 9.30 url v Lienzu sejem plemenskega goveda. Za sejem Je prijavljenih 200 krav in telic. Vse živali prihajajo Iz obratov, ki so prosti tbc in bango-ve bolezni ter so cepljene proti slinavki In parkljevki. Sejem bo nudil ugodno priložnost za nakup plemenske živine z visoko zmogljivostjo In posebej prikladne za alpske predele. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihata — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 24.10.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 6.57 Avstrijski teden — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 10.05 Šolska oddaja —■ 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Po željah -— 17.10 Iz slikanice pihalca — 18.00 Majhna solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 Med^ narodni festival lahke glasbe — 20.45 Operetni koncert — 21.30 Kabinet dr. Nonsena — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 25. 10.: 6.08 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 6.57 Avstrijski teden — 7.35 Za zabavo — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Za otroke — 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Domovinski večer. Ponedeljek, 26. 10.: 6.08 Igra na orgle — 6.33 Ljudska glasba iz Štajerske — 7.35 Biseri avstrijske glasbe —• 8.05 Prazničen začetek — 8.15 Glasba iz Avstrije — 9.30 „Ti moja Avstrija", satirično iz donavske monarhije — 10.00 Note Rudolfa Kattnigga — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Igramo Rudolfa Kattnigga — 13.45 Iz domovine — 14.30 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 15.30 Avstrijska zgodovina v pesmi — 16.00 Za otroke: Robinzon iz Avstrije — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Novi val — 18.00 Avstrijska pokrajina v besedi in pesmi —19.30 Deželni razgledi — 20.10 „Tako sem vesel, da vem, da sem Avstrijec" — 21.00 Venček ljudskih melodij. Torek, 27.10.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 5.33 Ljudske viže — 6.57 Avstrijski teden — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.20 Prava beseda na pravem mestu — 10.45 Slavni skladatelji pripovedujejo iz svoje mladosti — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Mladinska oddaja — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 15.00 Jesen že prihaja — 16.15 Kaj ima kajenje opraviti z ljubeznijo? — 16.30 Za otroke — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Slavnostni koncert — 21.30 Pevka brez glasu. Sreda, 28.10.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 5.33 Ljudske viže — 6.57 Avstrijski teden — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroška včeraj in danes — 15.00 Igra na orgle — 16.15 Ne znamo več praznovati — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jeziko domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, 29. 10.: 5.05 Začetek dneva z godbo na pihala — 5.33 Ljudske viže — 6.57 Avstrijski teden — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Nesmrtno gledališče — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto mu-sicale — 16.30 Radijski časpois za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Pregreški in njihove posledice — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Slovenske oddale Sobota, 24. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Za jugoslovanske delavce v Avstriji. Nedelja, 25. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 26. 10.: 7.00 Ob 25. obletnici ustanovitve zvezne republike Avstrije. Torek, 27. 10.: 13.45 Informacije — Znane operne arije — športni mozaik. Sreda, 28. 10.: 13.45 Informacije — Poper in sol. Četrtek, 29. 10.: 13.45 Informacije — Koroška kronika — Slovenski solisti — Našim malim poslušalcem. Petek, 50. 10.: 13.45 Informacije — 900 let krške škofije. Wunderschdne italienische Schweiz V/eilfbekannfer Schauspieler-Sanger mit Familie sucht ab 1. Nov. oder nach Vereinbarung frohmutige VVIRTSCHAFTERIN welche an einem komfortabel einger. Haushalt Freude hat. (Nette Kinder-sohwester aus Graz vorhanden.) Best-Bezahlung sowie fiubscbe Unterkunft. Auskunft erteilt gerne: Frciu Rei-mann, Strehlgasse 18, Tel. 051 27 33 18 CH 8001 Ziirich (Schvveiz). RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 -24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 24. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Melodije s pop ansambli — 12.10 Z jugoslovanskih baletnih odrov — 12.40 Igrajo majhni ansambli —14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Igramo za prijetno razpoloženje — 15.40 Poje tenorist Mario Lanza — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.15 Iz domače orkestralne glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Nove melodije — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 25.10.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli SADNA DREVESCA oddaja poceni, češplje celo za polovično ceno, drevesnica Marko POLŽE R, pd. Lazar pri št. Vidu v Podjuni. tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansambli po Sloveniji — 14.05 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operne melodije- — 17.30 Vojaki ob koncu vojne, radijska igra —18.20 Iz simfonične glasbe — 19*15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 26. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gloe-bena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Poje Akademski oktet — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.1S Zaplešite z nami. Torek, 27. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Partizanske bolnišnice — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 12.10 Iz Zajčeve opere„Nikola Šubič Zrinski" — 12.40 Priljubljene tuj® popevke — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Majhna revija slovenskih klarinetistov ob Brahmsu — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava ir* človek — 19.15 Z ansamblom Valterja Skoka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.1S Glasba Bachove dinastije — 23.15 Popevke in zabavne melodije iz studia Beograd. Sreda, 28. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 12.10 Sukova violinska glasba — 12.40 Lahka glasba z orkestrom belgijskega radia — 14.10 Melodije za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Simfonični orkester jugoslovanske RTV dirigira Samo Hubad — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popularne skladbe iz jugoslovanske simfonične glasbe — 18.40 Nai razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 21.40 Pozabljene melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Melodije in ritmi današnjih dni. četrtek, 29. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35-Revija popevk s slovenskimi pevci — 12.10 Iz opere „Luiza" — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.40 Oddaja za otroke — 15.40 Poje zbor Yalske univerze — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.15 Popevke za vas — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Z ansamblom Atija Sossa — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Lojzetom Krakarjem — 22.15 Iz angleške simfonične glasbe — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Poljske popevke. Petek, 30. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pesmi in plesi ju-slovanskih narodov — 12.10 Kratke skladbe Petra Liparja — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Iz albumo skladb za mladino — 14.30 Voščila — 15.40 Iz domača orkestralne glasbe — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Iz francoske glasbe okrog 1900 — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom Dorka škoberneta — 20.00 Dvajset let Slovenskega okteta — 20.30 „Tap pops 13" 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiir TV AVSTRIJA 1 Sobota, M. 10.: 15.05 ORF-koncert — 15.45 Za otroke — 16.20 Za mladino — 17.05 Kaj morem postati — 17.35 Za zbiralce znamk — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Storilcu na sledi — 22.05 šport — 22.35 Čas v sliki — 22.50 Bilo jih je trinajst. Nedelja, 25.10.: 14.25 Tonoptik — 14.50 Lolek in Bolek — 15.00 Conny In cirkus — 15.30 Film zate — 16.00 mednarodni namiznoteniški turnir — 16.50 Kontakt — 17.10 Brez nagobčnika — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Profili — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Od nas za Vas — 21.45 čas v sliki — 22.00 štirje v ži-pu — 23.25 Svetovno prvenstvo v gimnastiki v Ljubljani. Ponedeljek, 26.10.: 14.00 Mednarodni namiznoteniški turnir — 16.00 Mladina s preteklostjo — 16.30 Cappu-ccetto — 16.55 Za otroke — 17.55 Večni goslač — 18.40 Otrokom za lahko noč — 18.45 Telegalerija — 19.30 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Naši otroci in njihova dežela — 21.05 Preživeti — 22.20 čas v sliki — 22.35 Svetovno prvenstvo v gimnastiki v Ljubljani. Torek, 27.10.: 16.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki — 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 ultura aktualno — 18.50 Yancy Derringer — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.15 Veliki zvon, Infor-matlvno-satirlčna oddaja — 22.30 Čas v sliki — 22.45 Svetovno prvenstvo v gimnastiki v Ljubljani. Sreda, 28. 10.: 10.00 Prva pomoč odloča — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Bilo jih je trinajst — 16.30 Za otroke — 17.15 Mala športna abeceda — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 2006 šport — 20.15 ORF-report — 21.15 Prenos iz gledališča — 22.10 Čas v sliki. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Anarej Kokot; uredništvo In uprava. 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 8S-6-24. — Tiska: Založniška In tlskorska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. četrtek, 29. 10.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Angelika Kauffmann in njen krog — 11.00 Tukaj je London — 12.00 Na obisku pri Ernstu Kreneku — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Decernat M — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Stari tovariši — 21.40 Svet knjige — 22.40 Čas v sliki. Petek, 30.10.: 10.00 Za svetovni dan varčevanja — 10.45 Uči se bojevati, ne da bi ubijal — 11.00 Torero Valter — 18.00 Avstrijski izvoz — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja kmetijske zbornice — 18.50 Očarljiva Jeannie — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.30 Dnevnik mednarodnega Jazza na Dunaju. TV AVSTRIJA 2 Sobota, 24.10.: 18.00 Iz sveta, v katerem živimo — 18.30 Obzorja — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Življenje je sen — 20.15 Telereprlze: čas v sliki. Znanje aktualno. Nedelja, 25.10.: 18.30 Geografski sprehodi: Nemčija — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Forumski pogovori — 20.10 Vzgoja — 20.15 Literarna središča: Dunaj 1900 — 21.45 Telereprlze: Kultura aktualno, Šport, čas v sliki. Ponedeljek, 26.10.: 18.30 Zgodovina demokracije — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Izobražen hlapec, burka — 21.05 Komorni koncert — 22.00 čas v sliki. Torek, 27. 10.: 18.30 Na obisku pri Ernstu Kreneku — 19.00 Svet naših živali — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 številka šest: Obtožba — 21.45 Torero Valter, filmska komedija — 22.50 Telereprlze: Kultura aktualno, Čas v sliki. Sreda, 28.10.: 18.30 Tukaj je London — 19.00 Klasični ekperiment fizike — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Klasični angleški krlml: Lov na Jamesa A. — 21.45 čas v sliki. četrtek, 29.10.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Tako je treba napraviti — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Gledališče obsurdnega — 21.25 Telereprlze: Slike Iz Avstrije, športni mozaik, Yas v sliki. TV JUGOSLAVIJA * v Sobota, 24. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce -— 15.05 Koncert ob 25-letnici OZN — 18.20 Obzornik — 18,25 Ivanhoe — 18.50 Po domače — 19.15 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.40 Skrivnosti morja — 22.05 Nepremagljivi — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila. Nedelja, 25. 10.: 9.00 Madžarski pregled — 9.35 Ptujski festival narodno zabavne glasbe — 10.05 Kmetijska oddaja — 10.50 Mozaik — 10.55 Otroška matineja — 11.50 Kažipot — 12.00 Jugoslavija dober dan — 17.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Godala v ritmu — 21.55 Športni pregled — 22.25 Svetovno prvenstvo v gimnastiki — 23.05 Poročila. Ponedeljek, 26. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.00 Madžarski pregled — 17.15 Obzornik — 17.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki — 20.00 Dnevnik — 20.35 Svetovno prvenstvo v gimnastiki — 22.00 New-yorški koncert ob 25-letnlcl OZN — 23,00 Poročila. Torek, 27.10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnova splošne izobrazbe — 14.35 šolska oddaja — 16.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki — 18.00 Mala lupinica — 18.20 Obzornik — 18.35 O našem govorjenju — 19 00 Nega telesa — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki — 22.45 Poročila. Sreda, 28. 10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnova, splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce — 16.15 Madžarski pregled — 16.45 Zaklad kapitana Pa-rangala — 17.25 Obzornik — 17.30 Nogometna tekma Sovjetska zveza — Jugoslavija — 19.15 Mozaik — 19.20 Mladi ob jubileju OZN — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let. četrtek, 29.10.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnova splošno izobrazbe — 16.50 Madžarski pregled — 17.10 Obzornik — 17.25 Konferenca ZKJ — 17.50 Veseli tobogan — 18.20 Kratek film — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pregled dela konference ZKJ — 21.35 Primeri dr. Finlaya — 22.25 Beethovnova simfonija. Petek, 30.10.: 9.30 šolska oddaja — 15.40 Osnova splošne Izobrazbe — 16.15 Madžarski pregled — 17.00 Obzornik — 17.50 Bratovščina Sinjega galeba — 18.20 Film — 18.30 Glasba za staro In mlado — 19.00 Mozaik — 19.05 V središču pozornosti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vremenar, ameriški film — 22.35 Poročila.