LETO VII ŠTEVILKA 75 31. DECEMBER 1973 brestov "obzorn i k lasilo delovne skupnosti Na rob leta 1973 ZDAJ, KO SE PRIBLIŽUJE KONEC LETA, SI VELJA OGLEDATI NEKOLIKO NAZAJ, KAKO SMO GOSPODARILI IN ŽIVELI V TEM letu, IN OCENITI KAJ NAS ČAKA V PRIHODNJEM LETU. Leto, ki je za nami, je v marsičem značilno s svojimi posebnostmi, in lahko tudi rečem, s svojimi prelomnicami. Gospodarska gibanja doma, pa tudi na svetovnem trgu nam v tem letu niso bila preveč naklonjena. Stabilizacijska ekonomska politika, ki jo je naša družba zavestno sprejela, je odmerila nekoliko ntanjši delež za osebno potrošnjo. že med samim letom smo ugotavljali, da osebni standard zaostaja, da je zmanjšana kupna nioč našega potrošnika. Zmanjšanje kupne moči smo mi posebej občutili, saj se je bistveno zmanjšalo povpraševanje po pohištvu na domačem trgu, kar je hnelo za posledico občutno po- večanje zalog gotovih izdelkov, predvsem v prvem polletju. Povečanje zalog gotovih izdelkov je vplivalo tudi na celotni obseg proizvodnje, tako da se proizvodnja ni gibala po začrtanem obsegu in asortimentu. Proizvodnja je sicer za okrog 6"/« večja kot lani, vendar pa precej manjša od planirane. Iz tega izhaja, da tudi naših kapacitet nismo uspeli v celoti izkoristiti, kar je negativno vplivalo na osebne dohodke, pa tudi na rezultate gospodarjenja. Prodaja naših izdelkov je bila v drugem polletju mnogo ugodnejša in tudi v okviru planirane, vendar pa izpada iz prvega polletja ni bilo mogoče ujeti. Poleg prodaje naših izdelkov na domačem trgu je za nas izredno pomembna prodaja na tuja tržišča. Ugotovimo lahko, da so se vsa neugodna gibanja iz leta 1972 nadaljevala tudi letos, le v ostrejši obliki. Visoka stopnja inflacije doma nam je zmanjševala konkurenčno sposobnost skozi vse leto. Na visok porast cen surovinam in reprodukcijskemu materialu je v veliki meri vplival tudi zunanji trg in nihanja svetovnih valut. Tako skokovit porast cen surovin, kot je bil letos, ni bil še nikdar. Cene nekaterih surovin so se več kot podvojile (žagan les, furnir), drugim so cene porasle od 30 do 80 odstotkov. To vse je vplivalo, da smo začeli izgubljati naše pozicije na posameznih tržiščih, ki smo si jih z dolgoletnim in velikim trudom osvojili (ZDA). Ce je bil plasma naših izdelkov na domačem trgu blizu planiranim, moramo ugotoviti, da v izvozu ni tako. Realizacija v izvozu bo za okrog 25 % manjša kot lani. Poleg tega moram poudariti, da je letos izpadel naš glavni dolgoletni kupec v Ameriki in da s tem je tudi izpadel nosilni program izvoza v TP Cerknica, glasbene omarice, ki so prejšnja leta predstavljale tudi do 40 °lo celotne kapacitete tovarne. Računati moramo, da je ameriški trg za ta program dokončno izgubljen, saj smo v tem trenutku v ceni za več kot 50 V o nad tistim, kar kupec lahko plača. Pred nami je zopet dolgotrajno delo na novih trgih, novih programih. Rezultati se ne bodo pokazali takoj, ampak šele po nekaj letih. Menim, da je takšna usmeritev, dolgoročno gledano, edino pravilna. Poleg poslovno izredno intenzivnega leta, moramo poudariti, da je bilo to leto prav gotovo prelomno tudi v našem notra- Srečno v novem letu Vedno se oh — čeprav navideznem — prelomu nekih časovnih obdobij znajdemo v nevsakdanjem, skoraj slovesnem občutju. Pretehtavamo svojo preteklost, uspehe in napake, kujemo načrte za Prihodnost. Zase, za svoje bližnje, za svoje ožje in širše okolje, ka-terega del smo, ki oblikuje nas in ki ga sooblikujemo mi. Povsem razumljivo je, da svoje usode tesno povezujemo z. delovno sJjupnostjo, v kateri delamo in ustvarjamo, z. okoljem, v katerem živimo, in z družbo, ki ji vsak posamič in vsi skupaj dajemo njeno vsebino. . Nedvomno je za nami še eno uspešno in ustvarjalno leto, čeprav le bilo v njem tudi trdih preizkušenj in iskanj. Nedvomno smo se tudi mi z vso resnostjo pridružili prizadevanjem za resnično stabi-tzacijo, ki bo trdnejši temelj za našo skupno prihodnost. Ob uresničevanju novih ustavnih načel si tudi mi prizadevamo ustvariti še Pristnejše medčloveške in delovne odnose, da bi dali samoupravljanju še globjo vsebino. In resnično se zdi, kot bi bili na prelomu: zato nas v prihodnjem letu in prihodnjih obdobjih čaka še mnogo zapletenih in zahtevnih nalog — graditi in oblikovati na tem, kar smo že ustvarili. Brestovci niso prvič pred takšnimi nalogami. Še vedno so našli ustvarjalne poti in vztrajali na njih in prav gotovo bodo takšni tudi v prihodnje. Vsaj delček našega skupnega življenja, naših uspehov, napak in novih iskanj smo vam poskušali predstaviti sleherni mesec. Upamo, da je ob že kar častitljivi starosti (75 številk) postal Brestov obzornik vaš nepogrešljivi spremljevalec. Zato naj ob tej priložnosti velja zahvala vsem, ki so ga sooblikovali, in želja, da bi bilo takšnih sodelavcev tudi v prihodnje vse več. Pa še to: tudi letos smo se ob sklenitvi leta potrudili, da smo vam pripravili posebno prilogo, ki naj bi, malo za šalo malo za res, povedala, kaj smo delali in česa nismo storili — vse pa v iskreni želji, da bi se ovedli svojih slabosti iti bi jih bilo v prihodnje vse manj. Letos je to (pač v duhu časa) Novoletni tozdovnik. Če smeh ni širok in sproščen, ampak včasih kisel in nekoliko grenak, tega nismo krivi samo mi. Zato naj vsem Brestovcem in ostalim občanom še bolj od srca zaželimo srečno, zdravo in ustvarjalno leto 1974! Urednik njem življenju, v delovni skupnosti in celotni družbi. Nova ustava SFRJ in ustave republik so prinesle v naše življenje mnogo novega in revolucionarnega, bistvene spremembe pa so bile močno prisotne tudi v našem kolektivu. Potrebno je bilo veliko dela, da smo vsi dojeli te spremembe in seveda, naši napori so bili usmerjeni v kar najboljšo uresničitev novih ustavnih načel. Morda smo v tej akciji prezrli kakšno podrobnost, zato bomo morali naše dogovore prav gotovo dopolnjevati in izpopolnjevati, tako da bo vedno dosledno uveljavljam) načelo, da odloča o rezultatih tisti, ki jih je ustvaril. Poudariti velja tudi veliko moralno pripravljenost vseh zaposlenih, posebej še subjektivnih sil znotraj kolektiva ob razpravi o predlogu pristopa k samoupravnemu sporazumu organizacije združenega dela Slovenijales. Menim, da so bile pravilno ocenjene izhodiščne predpostavke takega povezovanja, v cilju enotnejšega in trajnejšega nastopa na trgu doma, pa tudi v tujini. Združevanje naporov za osvajanje trga lahko samo pozitivno vpliva na naš prihodnji razvoj, socialno varnost vseh zaposlenih in ne nazadnje na skladnejši razvoj znotraj panoge. Kljub temu, da do dokončne odločitve še ni prišlo, so dosedanje razprave pokazale, da je to pravilna politika, ki jo kolektiv podpira. Kaj nas čaka v prihodnjem letu? Mislim, da bomo morali marsikaj storiti, da nadomestimo zamujeno. Intenzivno bomo morali nadaljevati obdelavo zunanjih tržišč, da bi tako dosegli rezultate, ki smo si jih zastavili. Potrebne bodo določene spremembe proizvodnega programa. Z inovacijami bo potrebno popestriti proizvodni asortiment. Nekatere naloge s tega področja smo pričeli že letos. Težiti moramo k večji storilnosti, da bomo lahko sledili večjim življenjskim stroškom z višjimi osebnimi dohodki. Podrobneje bomo o tem razpravljali v januarju- ko bo pripravljen osnutek plana za prihodnje leto. Druga velika naloga, ki nas čaka v prihodnjem letu, je realizacija naše največje naložbe, izgradnja tovarne ivemih plošč v Cerknici. Čeprav smo se na to investicijo pripravljali več kot dve leti, je njena realizacija izredno odgovorna naloga. Uspešna realizacija te naloge bo gotovo vplivala na hitrejši razvoj vse naše proizvodnje, ne samo Bresta, ampak tudi zunaj njega, kar je tudi želja nas vseh. Naloge, ki si jih zastavljamo, niso majhne, ni pa dvoma, da jih bomo realizirali s skupnimi močmi, tako da bomo še močnejši in sposobnejši v naših nastopih doma, pa tudi na tujih tržiščih. Vsej delovni skupnosti Bresta želim obilo uspeha in osebne sreče v novem letu 1974! inž. Jože Strle Ocena letošnjega gospodarjenja Komisija za programiranj e pri skupščini občine Cerknica redno spremlja gospodarska gibanja v občini. Kot že nekajkrat, objavljamo — ob privoljenju predsednika komisije, tov. Jožeta Lesarja — oceno in rezultate našega gospodarjenja. Zaradi stiske s prostorom objavljamo le uvodni in zaključni del gradiva. REZULTATI GOSPODARJENJA V DEVETIH MESECIH, OCENA REALIZACIJE PLANA ZA LETO 1973 IN OKVIRNE MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1974 UVOD Za letošnje gibanje gospodarstva sta temeljno važni zlasti dve značilnosti: a) organizacijsko in vsebinsko prilagajanje gospodarstva poglobljenemu družbeno-ekonom-skemu samoupravnemu sistemu, b) odločno splošno prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva, posebno v proizvodnji in potrošnji. Nedvomno so na teh dveh glavnih usmeritvah, ki pomenita osnovni pogoj za prihodnjo preobrazbo družbeno-ekonomskega sistema in odnosov, doseženi nekateri pomembni rezultati: — oblikovanje temeljnih organizacij združenga dela kot osnovnih celic gospodarsko samoupravnega sistema; — prerazporeditev osnovnih vrednosti iz prejšnje piramidne oblike v temeljne organizacije, s čimer je bistveno oslabljeno odtujevanje družbenih sredstev; — začetki povezovanja temeljnih organizacij združenega dela v organizaciji združenega dela in večje integralne sisteme na samoupravni osnovi; — začetek krepitve tržnih elementov v gospodarstvu (začetki dogovarjanja o cenah, drseči devizni tečaj, dogovarjanje o kontingentih in podobno); — občuten porast likvidnosti v gospodarstvu; — dokajšnja umiritev osebne in splošne potrošnje; —večja založenost trga in tako naprej. Večjo in hitrejšo uveljavitev pozitivnejših dosežkov pa zavira še vrsta starih oblik, ki postajajo vse bolj neskladne z načeli in prakso novega sistema. Nekateri nerešeni problemi, ki imajo veliko težo, so zlasti: 1. Inflacija letos ni popustila, prej ima tendenco zviševanja. Pri tem je pozitivno edino to, da letos ni temu toliko vzrok negospodarska potrošnja kot lani, temveč premiki in neskladja v gospodarski sferi. Ker gospodarske organizacije razpolagajo z izredno majhnim lastnim kapitalom — v naši občini s 54 °/o — so ob znanih zakonskih ukrepih za dosego likvidnosti usmerjalne skoraj vso akumulacijo v obratna sredstva. S tem so marsikje tudi manjše investicije zamrle, prihajalo je celo do zmanjšanja rasti proizvodnje. Anomalije sedanjega sistema zamrznjenih cen, ko nekje prodajna cena ni pokrila stroškov proizvodnje, ki je osnovno izhodišče tržne usmeritve. Povečanje deviznih rezerv je bilo nadaljnji odjemalec dinarskega obtoka. V izogib stagnacije je Narodna banka povečala emisijo denarja za okrog 40 °lo, od česar je manjši del usmerila za stalna obratna sredstva, z ostalim pa operira prek poslovnih bank v obliki kratkoročnih kreditov z zelo visokimi obrestmi. To vse seveda ni prispevek k stabilizaciji. To je primer starih oblik reševanja, primer, ki kaže, da gospodarstvo še nima vpliva na denarno tržišče, čemur se v novem ekonomskem sistemu ne more odreči. 2. Zunanje-trgovsko devizni režim in politika cen se rešujejo po dolgotrajnem sistemu. Vloga države je tu prevladujoča. Ker gre za kompleks problemov iz tega področja, ki so najbolj vplivni in odločilni v poslovnem ciklusu gospodarjenja, je prva nelogičnost v tem, da o njih pretežno odločajo admnistrativni organi države, ki za posledice ne nosijo nobene odgovornosti, saj se te kažejo na gospodarskih organizacijah. Drugi nesmisel je v tem, da se zaradi tega mobilnost gospodarskih subjektov pretežno usmerja proti tem organom, doseči od njih čim več, kar še posebej velja za zvišanje cen. Ob takem načinu reševanja so logično marsikje potisnjena v drugi plan prizadevanja za boljšo delovno in tehnološko organiziranost, racionalnost in višjo produktivnost. Poleg tega sedanji sistem s tega področja zamegljuje kriterije realnega družbenega interesa za stanje, zlasti pa razvoj posameznih podjetij in gospodarskih dejavnosti. V tem je tudi vzrok za prisotno določeno negotovost pri programiranju tudi kratkoročnih poslovnih ciljev v gospodarstvu. Edino možna rešitev iz tega je, da prevzame vso soodgovornost samoupravno organizirano gospodarstvo, po panogah in kompleksno na ravni republike ter federacije; za razreševanje teh vprašanj določa razmerja zunanjetrgovinskega in deviznega režima, pri vrednotenju blaga pa skladnost z domicilnimi (svetovnimi) cenami. Uveljavitev takšnega sistema na tem področju je izredno važna za gospodarstvo naše občine, ker je že sedaj industrijsko in izvozno dobro razvito, zlasti pa, če upoštevamo razvojnost do leta 1980, ko se bo proizvodnja predvidoma več kot podvojila. 3. Akumulativnost gospodarstva in njegovo obremenitev kot problem proklamira tudi republiška resolucija o ekonomski politiki v letošnjem letu. Vendar je kompleksno gibanje na splošno pri nas v občini nasprotno od predvidevanj. Akumulativnost gospodarstva je nižja, obremenitve naraščajo. To se materialno kaže v primerjalnih podatkih. Ob tem je pa nujno ugotoviti, da imamo splošno miselnost o-bmjeno povsem v drugo smer, kar naprej in povsod se pogovarjamo o delitvi, o tem, kako bomo ustvarjali, pa skoraj ne. Trenutno razpolaga gospodarstvo v glavnem s sredstvi za enostavno reprodukcijo in namenja komaj tretjino kapitala od minimalno potrebnih sredstev za modernizacijo tehnologije. To stanje žal še ni javno zaskrbljujoč pojav, čeprav posledice trajno naraščajo. Pri sedanjem obremenjevanju gospodarstva so poleg pretiranih obresti udeleženi tudi razni prispevki, mnogi na administrativni način, predvsem na višjih ravneh zagotavljajo poleg nujnih dejavnosti tudi določeno potrošnjo za namene, ki bodo težko vzdržali kriterije racionalnih družbenih potreb. Selekcija obremenjevanja gospodarstva je zapletena naloga, ki je pred nami in bo nedvomno težka preizkušnja za nov delegatski sistem. Tu je zlasti potrebno spremeniti obliko pretežnega pokrivanja družbenih potreb s proračunom ter to zamenjati z neposrednim družbenim dogovarjanjem. 4. Planiranje in programiranje bo tisti pripomoček združenih delovnih ljudi v novih pogojih, ki jim omogoča obvladovanje, u- sklajevanje in usmerjanje razvoja. Prav odsotnost tega pripomočka oziroma dosedanji pretežno administrativni sistem planiranja je povzročil takšna neskladja v družbenoekonomski sferi in a-narhičnost obnašanja v zadnjih letih. Za izravnavo sedanjih neskladij si bomo morali prizadevati vrsto let. Ta neskladja že povzročajo in še bodo veliko družbeno škodo. Tak primer neodgovornega ravnanja in razvojnega neskladja je prav situacija z električno energijo. V pripravi je predlog družbeno-samoupravnega sistema planiranja. Ta sistem bo vključeval kot nosilce vse organizacije združenega dela in organe družbenopolitične skupnosti. S programi bodo določali razvojno potrebnost za gospodarstvo in družbene dejavnost za daljše časovno obdobje, s planom pa obvladovali tekoče probleme dela in pravic, ki iz njega izvirajo. Ni si mogoče zamisliti učinkovitega in skladnega delovanja delegatskega sistema, tako v gospodarstvu, infrastrukturi in družbeni nadgradnje brez planiranih potreb dela, razvoja in racionalne potrošnje. Vse to pa mora biti v skladu z družbeno produktivnostjo in akumulacijo na vseh ravneh: občina, republika in federacija. Financiranje družbenih potreb na tak način se bo uveljavljalo že za prihodnje leto, kar gotovo ne bo preprosto. Poleg naštetih je še več vzporednih nerešenih problemov, ki čakajo na preobrazbo in prilagoditev novemu ustavnemu sistemu. Ne bi bilo potrebno o teh problemih tako razpravljati, če reševanje teh vprašanj ne bi neposredno zadevalo stanje in prihodnjo usodo gospodarstva. Delovni človek v proizvodnji poleg svoje poklicne obveznosti dobiva dodatno delovno obveznost izgrajevanja sistemov, s katerimi se bo obvladovala celotna gospodarska dejavnost v konkretnem in družbenem smislu. V lastnem interesu bo to moral zavestno prevzemati, organiziran v temeljnih organizacijah združenega dela, zbornicah in novih skupščinah. To je edina alternativa, ki že sedaj sili k združeni akciji, sicer bi gospodarstvo začelo padati v praznino, v anarhičnost. V vsem tem »novem« je tudi vzrok, pogoj in poziv k pospešenemu integracijskemu povezovanju v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela ter širših in pestrejših integralnih oblikah, s ciljem delitve in združevanjem dela, pameti in sredstev. Tako organiziran bo usposobljen za odločujoče sodelovanje pri vodenju ekonomske politike. Od tega impulza, vztrajne zavzetosti in potrebne strokovnosti je odvisno hitrejše reševanje ne-rešnih problemov v našem gospodarstvu, ker je očitno, da jih s starimi metodami ni več mogoče uspešno urejati. Pri tem gre tudi za nujnost spremembe načina, da se ne rešujejo zapleti v gospodarstvu šele takrat, ko zavzemajo kritičen obseg, pač pa, da se z aktivnim spremljanjem dogajanja in z metodo predvidevanja v naprej usklajajo problemi in odklanjajo konflikti. V gospodarstvu naše občine so ta spoznanja na pohodu, vendar smo akcijsko precej na začetku. REZULTATI GOSPODARJENJA V DEVETIH MESECIH IN OCENA REALIZACIJE PLANA ZA LETO 1973 Vse prehodne značilnosti stabilizacije naše ekonomske politike so prisotne tudi v gospodarstvu naše občine, zlasti v večjih delovnih organizacijah. Višja stopnja delovne prizadevnosti ne najde Iz Tovarne pohištva Cerknica vedno logičnega odseva v poslovnih rezultatih. To se kaže predvsem pri Brestu in Kovinoplastiki, ki ustvarjata 57"/» celotnega dohodka v občini. Pri Kovinoplastiki je tržišče prodaje bolj odprto, kot ga more zadovoljiti, ima pa izredne težave pri oskrbi z repromateriali. V Brestu pa je položaj skoraj povsem obraten. V tem se kaže, da stara delitev dela med proizvodnjo in trgovino ni več prikladna, posebno za tako velike fabrikacije. Vse več znakov je, ko se v obeh smereh prometa velika trgovina poslovno omejuje na posle z zagotovljenim lastnim dobičkom oziroma prioritetno pokriva interese svojih kolektivov, napram ostalim proizvodnjam pa vse bolj stagnira. Nadaljevanje takih usmeritev bi nujno težko prizadelo delovne kolektive, ker bi pripeljalo do zmanjševanja racionalnega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Tak položaj ne prispeva k optimalnim dosežkom gospodarskih organizacij v občini. To nedvomno zahteva zelo o-kr epi j ene napore delovnih organizacij za intenzivnejše obvladovanje tržnih poti. V nadaljevanju so tabelarično prikazani rezultati gospodarjenja -v devetih mesecih in ocena realizacije plana za leto 1973 s pojasnili. OSNOVNI MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA GOSPODARSTVA ZA LETO 1974 V OBČINI CERKNICA V primerjavi z doseženim razvojem v letu 1973 bodo v realnih vrednostih ti okviri predvidoma naslednji: Stopnje predvidene rasti v letu 1974 primerjalno s SRS Občina Cerknica SRS 1. Fizični obseg proizvodnje 11.0 8 2. Celotni dohodek 14.0 — 3. Družbeni proizvod 10.5 7 4. Zaposlenost 2.3 2.5 5. Produktivnost 8.2 4.5 6. Realni OD na zaposlenega 4.0 3.5 7. c/o udeležbe investicij v osnovna sredstva od DP 28.5 28 Višje stopnje pri 1, 2 in 3 rezul- tirajo predvsem zaradi različne strukture gospodarstva v naši občini in v SRS. V naši občini je prevladujoča industrijska proizvodnja, medtem ko so v republiškem poprečju mnogo bolj prisotne druge dejavnosti, ki že po značaju niso toliko akumulativne (kmetijstvo, infrastruktura itd.). Ocenjene okvirne stopnje rasti so realne brez predvidenega porasta cen, hkrati pa so rezultat upoštevanja prisotnih težav in določene nestabilnosti gospodarstva, ki bo prisotna tudi še v prihodnjem letu. Osebni dohodki v gospodarstvu občine naj bi se povečali sicer za 10 'Ve, s čimer bi dosegli stopnjo realnega zvišanja za 4 0/o v primeri s sedanjo ravnijo življenjskih stroškov. To pa zato, ker sedanji osebni dohodki v gospodarstvu občine za 6®/« zaostajajo za realno rastjo življenjskega standarda. Udeležba investicij v osnovna sredstva bo predvidoma dosegla republiško raven. V naših predvidevanjih je vključena tudi in- vesticija Kovinoplastike na Blokah v višini okrog 20 milijonov din, vendar predvidena raven — tako ocenjuje tudi SRS zase — v celoti še vedno negativno vpliva na splošno tekočo gospodarsko rast. Izvršni svet SRS ob pragnozi-ranju gospodarskega razvoja ocenjuje v naslednjem letu splošni porast cen med 15 in 16 %. Ta podatek Izvršni svet uporablja tudi za predvidevanja nominalne vrednosti gospodarske rasti. Pripomba: Primerjalni podatki v tej dokumentaciji so povzeti iz materialov Zavoda za planiranje SRS in Izvršnega sveta SRS. Osnutek občinskega statuta • .Skupščhia občine Cerknica je izhodišča samoupravne organizi-tanosti v občini, o kateri je tekla beseda v javni razpravi ob osnutkih zvezne in republiške ustave, sprejela kot osnovo za izdelavo osnutka statuta občine Cerknica. Na podlagi teh izhodišč je komisija za statute že pripravila okvirna določila osnutka. Osnutek statuta poudarja povezanost sprememb družbeno-eko-odnosov z družbeno-po-litičnim sistemom in spremembami celotnega ustavnega sistema. Skladno s tem je poudarjena vloga najpomembnejših asociacij, predvsem pa organiziranih dejavnikov družbene zavesti. Temelj statuta je samoupravljanje in njegove oblike v občini, ki izhajajo iz družbeno-ekonomskega položaja delovnih ljudi v združenem delu. Posebej je v statutu obdelano usmerjanje in usklajevanje družbenega razvoja, način financiranja skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, združevanje delovnih ljudi v samoupravne interesne skupnosti, gospodarske dejavnosti posebnega družbenega interesa, družbene dejavnosti, samoupravni položaj delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, kadrovska politika in zaposlovanje, varstvo človekovega okolja, vloga družbeno-političnih organizacij, oblike družbenega samoupravljanja (zbori delovnih ljudi, referendum, javna razprava in anketa) ter temelji skupščinskega sistema (delegatski sistem). Občinska skupščina naj bi odločala samo o tistih vprašanjih, ki jih delovni ljudje ne morejo rešiti v okviru temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih skupnosti, ker zadevajo vprašanja delovnih ljudi celotne občine. Osnutek ureja tudi družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v občini, pod posebnim poglavjem pa tudi splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v občini. Osnutek statuta bo skupščina občine dala v javno razpravo v januarju prihodnjega leta. T. Urbas Končno „da” za tovarno ivernlh plošč POZITIVNA ODLOČITEV V DECEMBRU Oktobra je poteklo dve leti, odkar smo izdelali investicijski program za rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne ivernih plošč. Pred odločitvijo o investiciji smo se znašli že leta 1968, ko je začela sedanja tovarna opozarjati na fizično in ekonomsko dotrajanost (ekonomska dotrajanost predvsem s stališča premajhne kapacitete). Takrat smo dali prednost rekonstrukciji in modernizaciji pohištvenih kapacitet. Z investicijo, pri kateri je sodelovala tudi Mednarodna banka, smo hoteli zagotoviti predvsem socialno varnost zaposlenih. Upravičenost take odločitve je danes očitna, čeprav bi nam bila glede na današnje tržne in druge ekonomske možnosti še kako dobrodošla nova in predvsem večja kapaciteta ivernih plošč. Pred tremi leti smo se dokonč- polemiko. Pozitivna odločitev pa no odločili za investicijo. Več me- pomeni tudi priznanje našemu secev je bilo treba pripravljati investicijski program, ki je našo načelno odločitev tudi strokovno popolnoma potrdil. No, in končno je bilo treba investicijski elaborat dve leti pregledovati, ugotavljati, preverjati, dokazovati..., da je končno dočakal nestrpno pričakovani »da«. Zadnji je prižgal zeleno luč izvršilni odbor Ljubljanske banke — podružnice Ljubljana v decembru. »Zadnji« zaradi tega, ker se je pred tem zelena luč večkrat prižigala, ni pa se prižgala. Seveda" s tem ne trdim, da je dve leti reševala naš zahtevek Ljubljanska banka — podružnica Ljubljana. Nasprotno, reševanje našega investicijskega zahtevka je bilo pri tej podružnici relativno hitro. Sicer pa je kolektivu znano, kje vse se je zapletalo, saj je bilo o naši, pa tudi o Meblovi novi tovarni ivernih plošč dovolj publicitete. Znano je: da je Brest prvi izgradil tovarno ivernih plošč na Slovenskem, da je bila ta tovarna vsa leta zelo rentabilna, da smo z delnimi rekonstrukcijami Podvojili kapaciteto na 18.000 m3 letne proizvodnje, da smo opravili doma pionirsko delo na področju široke uporabe ivernih plošč in s tem razširili možnosti tržišča, da je naša iverka dolga leta in še do nedavnih novih kapacitet veljala za najkvalitetnejšo iverno ploščo na domačem trgu in tako naprej. Skratka, ob uspešnih analizah tržišča, surovinskega zaledja, finančnih možnosti in drugega, se nam je zdelo, da je dovolj utemeljenih objektivnih pogojev za rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne ivernih plošč in da nikakor ne moremo soglašati, da bi ob takih pogojih prvi in edini zaprli sicer iztrošeno, vendar še vedno rentabilno tovarno. Vrsta dejavnikov je vplivala na Pozitivno ' odločitev. Predvsem moram omeniti enotno odločitev kolektiva, družbeno-politični h organizacij na Brestu in v občini ter doseženo razvojno stopnjo Bresta. Veliko nam je pomenila enotna podpora in zainteresiranost pohištvene industrije Slovenije in predvsem enotnost pri usklajevanju razvoja lesne industrije in gozdarstva, predvsem z vidika etata in porabe surovin na Področju notranjsko-kraške regije. Ne nazadnje, pozitivno vlogo Je odigrala tudi naša pripravljenost na širše integracijsko povezovanje in del tiska z objektivno prizadevnemu strokovnemu delu, ki je bilo v tem obdobju več kot aktivno. NEKATERI PODATKI IZ INVE STICIJSKEGA PROGRAMA O vsebini investicijskega programa je bilo že veliko pisanega, zato bom skušal napisati samo kratek povzetek. Letna kapaciteta tovarne bo znašala 50.000 m3 oplemenitenih ivernih plošč. Za to proizvodnjo bomo porabili letno 82.500 m3 surovin. 50 % porabljenih surovin bodo odpadki — predvsem iz lastne predelave lesa na Brestu. Surovinska osnova in tržišče sta torej zagotovljena. Zagotovljena je tudi delovna sila, lahko celo rečemo, da imamo delovno silo z bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem. Zadnje nerešeno vprašanje so ostale finance. Predračunska vrednost investicije znaša 226 milijonov dinarjev, od tega pomenijo 25 milijonov dinarjev potrebna obratna sredstva za obratovanje tovarne. Struktura virov finansiranja bo naslednja: — devizni finančni kredit 106 milijonov din ali 47 %, — kredit LB — podružnica Ljubljana 65 milijonov din ali 29 %, — lastna sredstva Bresta 55 milijonov din ali 24 %. Poleg tega bo moral Brest plačati še okrog 9 milijonov dinarjev za garancije in depozite. Slej ko prej je bil predvsem problem zagotoviti dinarska kreditna sredstva. Po zagotovitvi le-teh (za dobo 5 let in pol ter 11% obrestno mero), ni vprašanje dobiti zunanjega deviznega kredita. Seveda ni problem dobiti inozemskih sredstev, problem pa je dobiti kredit, ki bi nam glede na čas in ceno kredita ustrezal. Kot kaže, bomo dobili ta kredit za dobo 7 let po 8,5% obrestni meri. Lastna sredstva so oziroma bodo sicer zagotovljena, vendar bo treba vložiti velike napore in se marsikje odreči drugim investicijskim naložbam. Dejstvo je, da nam akumula-tivnost pohištva pada, kar glede na zamrznjene cene iz leta 1969 tudi ni čudno. O tem je bilo ali pa še bo veliko napisanega. Želim samo poudariti, da bo morala biti, še posebno v obdobju izgradnje tovarne ivernih plošč, zelo prisotna racionalizacija na vseh področjih, zlasti pa pri investicijah. Zajetna predračunska vrednost kaže, da gre pravzaprav za novi Brest. Nedvomno je to tudi eden izmed naših ciljev. Želimo napraviti tovarno, pri kateri bodo imela vložena sredstva pomembno vlogo pri doseganju relativno visoke novoust varjene vrednosti (dohodka). Brest je največji jugoslovanski proizvajalec pohištva. Delež primarne proizvodnje (žagan les, iverne plošče) znaša le nekaj nad 10 %. Vpliv tržnih oscilacij na pohištvo pa je direkten in stalno prisoten. Hočem reči, da pomeni tovarna ivernih plošč Brestu tudi važno postavko za socialno varnost zaposlenih in osnovo za prihodnji razvoj Bresta s posebnim poudarkom na standard delavca. Po investicijskim programu bo nova tovarna ustvarjala 33 % stopnjo akumulacije, hkrati pa bo bistveno vplivala na povečanje fizičnega obsega proizvodnje, ki bo leta 1977 nasproti letošnjem letu več kot podvojen. Tudi odplačila kreditov bodo velika. Dva vpliva sta odločilna na to velikost: relativno kratka doba investicijskih kreditov in povečana predračunska vrednost zaradi valutnih sprememb v zadnjem obdobju (oprema bo uvožena iz Zahodne Nemčije). Razveseljivo pa je, da bo samo amortizacija tovarne ivernih plošč na višini obveznosti do odplačil glavnic kreditov vsega Bresta. Iz Tovarne pohištva Martinjak PRVE IVERNE PLOŠČE LETA 1975? In kaj sedaj? To je vprašanje, na katerega želim na kratko odgovoriti. V zvezni Uradni list smo razpisali javno zbiranje ponudb za nakup opreme in javni natečaj za gradbena in instalacijska dela. Dokončna odločitev o izvajalcih in vrsti tehnologije bo znana marca 1974. Računamo, da bomo marca že na osnovi pridobljenih sredstev začeli ali pa morda tudi zaključili sklepanje pogodb. Roki dobave inozemske opreme so dolgi 10 in več mesecev. Če prištejemo še montažo, bo trajala izgradnja — vključujoč tudi sinhronizirana gradbena dela, kar leto in pol. Ce bo šlo vse po načrtih, bo prva ivema plošča iz tovarne v Dolenji vasi prišla v zadnjem trimesečju leta 1975. Pred nami je boj s časom. Zmaga bo pomenila večji in hitreje dobljeni kos kruha. Nekje je treba pričeti! Najprej je treba orga-predvidoma določen v začetku j a-nizirati strokovni team. Ta bo nuarja 1975. Zaželimo mu veliko uspeha! D. MLINAR Izplačila po novem IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV NA HRANILNE KNJIŽICE Vse poslovne banke posvečajo vedno večjo skrb zbiranju denarnih sredstev in prihrankov od prebivalstva, ker imajo ta sredstva vedno pomembnejšo vlogo v gospodarstvu. Da bi zbrali čim več teh sredstev, gredo banke med delovne organizacije v akcijo za izplačilo osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Ta način varčevanja ima več prednosti in prinaša koristi delovnim organizacijam, pa tudi delavcem in banki. Banka pri tem upošteva tudi poslovne interese delovnih organizacij in jim daje možnost za najemanje kratkoročnih kreditov za izplačilo osebnih dohodkov. Tako poslovno sodelovanje banki omogoča, da z večjim kreditnim potencialom lahko vpliva tudi na obseg kreditiranja gospodarstva. Delavcem je pri takem načinu izplačevanja osebnih dohodkov zagotovljeno, da dobijo mesečne prejemke redno ob datumu, ki je določen, dvigajo pa jih lahko postopoma ali v celoti pri vseh enotah poslovnih bank in službi družbenega knjigovodstva v Jugoslaviji ter pri vseh poštah v Sloveniji. Nedvignjeni del osebnih dohodkov na hranilni knjižici obrestuje banka po 7,5 % od datuma izplačilnega dne ne glede na datum formalnega vpisa v hranilno knjižico. Nalog za vpis lahko predloži delavec sam ali katerakoli druga oseba, ki predloži »nalog« in hranilno knjižico v 30 dneh po datumu izplačilnega dne. Ne glede na to določilo je delavcem zagotovljeno jamstvo, da imajo tudi po 30 dneh, ali če izgubijo nalog za vpis, zajamčen vpis s strani banke same na njegovo knjižico v celotnem znesku in so s tem možnosti zlorabe povsem onemogočene. Nove poslovne navezave Tudi za KATARINO je med kupci precej zanimanja POSLOVNI OBISKI NA POLJSKEM IN V SOVJETSKI ZVEZI Naš predstavnik je bil skupaj z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci in izvozniki pohištva na razgovorih z ustreznimi poljskimi partnerji o pogodbi za prodajo pohištva v prihodnjem letu. Razgovori so bili dokaj uspešni. Ker so realne možnosti za sklenitev novih pogodb v tako imenovanih vezanih —• kompenzacijskih poslih, smo ob tej priložnosti priredili tudi razstavo jugoslovanskega pohištva v palači kulture v Varšavi. Razstavo je organiziral nosilec poslov s Poljsko — Jugo dr vo iz Beograda in je po splošni oceni, kar so potrdili tudi poljski predstavniki, zelo uspela. V to deželo smo ponudili v glavnem že idoče izdelke, pa tudi nekatere novosti, ki so vzbudile precejšnjo pozornost. Od našega pohištva je bilo zelo veliko zanimanje za kuhinjo VEGA-73 in za regal KATARINA, od dosedanjih izdelkov pa za nekatere sestave programa BARBARA, ki so jo pri nas kupovali tudi že doslej. Žal smo spet — kot že večkrat doslej — imeli težave s sedežnimi garniturami, ki niti po obliki niti po ceni ne ustrezajo zahtevam tega tržišča. Najbrž bo potrebno pripraviti posebne izdelke za prodajo na ta trg. Konkretne zaključke o količinah pa bo mogoče sprejeti šele po podpisu meddržavnega sporazuma v začetku leta 1974. Na razstavi pohištva, ki jo je Slovenijales organiziral v Moskvi, je sodeloval tudi BREST. Razstavljali smo BARBARO, kuhinji VEGA-60 in VEGA-73 ter tapetniške garniture. Namen razstave je bil, pokazati kupcem naše pohištvo še pred sklepanjem blagovne liste za leto 1974. Tudi v Moskvi je bilo za naše izdelke veliko zanimanja, čeprav so imeli tudi manjše pripombe. Pri kuhinji VEGA-60 je bila zlasti dobro sprejeta izvlečna miza zaradi majhnih stanovanj, ki jih gradijo v Sovjetski zvezi. O cenah pa bodo organizirani novi razgovori. Vsekakor se nam tudi na tem tržišču odpirajo nove možnosti za izvoz našega pohištva. F. TURK Praksa je namreč pokazala, da le približno 20 odstotkov delavcev dviga denar takoj po vplačilu s hranilne knjižice, medtem ko se ostali del vlagateljev obnaša tako, kot če bi sami polagali denar na banko. Na osnovi poslovnega sodelovanja Bresta z Ljubljansko banko in predvidenega financiranja izgradnje nove tovarne ivernih plošč smo z banko v dogovorih za uvedbo rednega mesečnega izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice za vse delavce. Izplačilo osebnih dohodkov na hranilne knjižice imajo v naši občini že skoraj vsa podjetja, med njimi tudi naša temeljna organizacija Tovarna pohištva Stari trg. Predvidevamo, da bomo z izplačilom pričeli že z osebnimi dohodki za mesec december 1972. Za začetek prehajamo na izplačevanje neto prejemkov v naslednji obliki: do višine okrog 1000 din prejemkov dobi delavec v gotovini ob izplačilu osebnih dohodkov, medtem ko bi za preostali del prejemkov dobil obvestilo — »nalog« o prenosu na hranilno knjižico. Potrdilo oziroma »nalog« dobi delavec v kuverti skupaj z ostalimi prejemki. Glede na prakso smo z banko v dogovoru, da bi usluge za banko opravljale naše izplačilne blagajne po poslovnih enotah s tem, da banka v celoti pokriva podjet- ju stroške za opravljanje uslug v zvezi s plačilnim prometom. Usluge, ki bi jih za izplačila blagajne opravljale, vsebujejo delo v zvezi z vpisom v hranilne knjižice, delo z izplačilom gotovine ter ravnanje z denarjem in podobnim. Banka se obvezuje, da izplačilne blagajne po potrebi sama oskrbuje z gotovino in z vsemi potrebnimi tehničnimi navodili. Preprosto povedano, pri blagajnah v računskih službah bo lahko vsak delavec med delovnim časom dvigal in vlagal denar na hranilno knjižico, ne da bi moral zapuščati delovno mesto za dalj časa ali celo ostati na dopustu. T. Zigmund Novoletni obračuni GOVORIJO PREDSEDNIKI CENTRALNIH ORGANOV UPRAVLJANJA Zlepa se ni zgodilo, da bi se koledarsko, gospodarsko in samoupravno leto tako ujeli, kot se ujemajo v tem trenutku — na prelomu datuma 1973/74. Z novim letom se torej letos ne spremeni samo datum, zakonsko in praktično vrecjnost dobi vse tisto, kar smo vse leto pripravljali: nov položaj dosedanjih poslovnih enot — sedanjih temeljnih organizacij; nov položaj delavcev v temeljnih organizacijah, nov odnos med delavcem, njegovim delom in ustvarjeno vrednostjo. To so zgodovinske spremembe, ki se jih morda v tem trenutku piti še v celoti ne zavedamo, bodo pa prodirale postopoma v našo človeško, delavsko in družbeno zavest in spreminjale naš odnos do sveta, katerega vse bolj zavestni del smo tudi mi — vsak izmed nas. Ne moremo v tem prelomnem trenutku vprašati slehernega delavca, kako je doživljal svoj dosedanji samoupravni položaj in kako si ga predstavlja poslej. Zato smo spet izbrali samo predsednike dosedanjih samoupravnih organov — in sicer centralnih — tistih, ki jih po novi Brestovi ustavi — po samoupravnem sporazumu — ne bo več, da se z nekaj besedami povrnejo nazaj v leto 1973 in s tega zornega kota poskušajo opredeliti naše novo samoupravno leto. TONE BAVDEK — namestnik predsednika centralnega delavskega sveta. Predsednika sveta že spet ni v domovini. Ali imate evidenco, koliko sej ste morali voditi kot njegov namestnik? Evidence nisem vodil, ker bi bilo to brez pomena. Povejte, katera vsebina, o kateri je razpravljal centralni de- lavski svet v tem letu, je bila najtežavnejša! Najtežavnejša vsebina je bila v letošnjem delu sveta vsekakor problematika s področja proizvodnje in prodaje. Z novim letom dobimo novo skupščino (skupni delavski svet Bresta) — kaj ste jim pustili za naslednje obdobje? Menim, da so naloge, ki čakajo novoizvoljene samoupravne organe, zelo raznolike in pomembne. Naj omenim samo nekatere: — realizacija investicij pri gradnji nove tovarne ivernih plošč; — realizacija integracijskih teženj in potreb; — razreševanje vprašanj s področja dogovarjanja in sporazumevanja — na najrazličnejših področjih. JANEZ VOLJČ, predsednik sveta za koordinacijo poslovanja. Vi ste opravljali tudi funkcijo predsednika upravnega odbora še pred XV. ustavnim dopolnilom. Kakšna je bila v glavnem razlika v pristojnosti nekdanjega upravnega odbora in sedanjega sveta za koordinacijo poslovanja? Že samo vprašanje, ki ste mi ga zastavili, daje tudi slabemu poznavalcu našega samoupravnega. sistema slutiti, da je bila precejšnja razlika med nekdanjimi upravnimi odbori in svetom za koordinacijo poslovanja. Ne bi našteval vseh nalog upravnega odbora in sveta za koordinacijo poslovanja, ki so bile podobne in so se med dvajsetletnim izpopolnjevanjem samoupravnega sistema prilagajale novim potrebam. Mislim, da je bil upravni odbor v tistih časih, ko samoupravljanje ni bilo razvito do takšne stopnje kot sedaj, bolj izvršilni organ, imel je nalogo izpeljati v življenje vse naloge, ki jih je prej v obliki predlogov posredoval delavskemu svetu. Upravni odbor in direktor podjetja sta imela večjo možnost samostojnega odločanja o nekaterih zadevah, na primer o razporejanju manjših sredstev, o kadrovskih zasedbah pomembnih delovnih mest in o manjših investicijskih vlaganjih. Že sam naziv svet za koordinacijo poslovanja pa pove, da mu je bila glavna naloga skrb za koordinirano pripravo poslovne politike, usklajevanje programov svetov .podjetja in poslovnih enot. Skrbel je za nadzor poslovanja poslovnih enoat in jim dajal priporočila. Ena izmed važnih nalog je bila tudi, da je potekalo razpolaganje s finančnimi sredstvi podjetja v skladu s sklepi centralnega delavskega sveta. Ker je imenoval tudi komisijo za organizacijo in vrednotenje dela, je bil odgovoren, da so bile vse spremembe v zvezi z vrednotenjem v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, skratka, skrbel je ,da je bilo poslovanje podjetja v zakonitih okvirih. Kateri organ bo po novem letu glede na novo organizacijo samouprave opravljal delo, s katerim je bil doslej obremenjen vaš svet? Kot je znano, so pred nami volitve v delavske svete temeljnih organizacij in skupni delavski svet. Dosedanja centralni delavski svet in svet za koordinacijo poslovanja sta imela svoji zadnji seji. Kot mi je znano, je po novi organizaciji samouprave tudi postopek za predlaganje in same volitve nekoliko spremenjen. Bistvo je, da bo sistem delegatski. Delo sveta za koordinacijo pa bo nadaljeval, če sem pravilno seznanjen, svet za gospodarstvo, ki bo po mojem mnenju imel podobno nalogo kot dosedanji svet za koordinacijo poslovanja. VLADO POTOČNIK, predsednik sveta za proizvodnjo in tržišča. Po naslovu sodeč je bil vaš svet zelo pomemben organ. Je to svojo pomembnost opravičil? Pravijo, da ob koncu leta lahko poveš tudi tisto, česar med letom ne utegneš. Če sodiš po dolžini imena, je bil svet res sila imeniten. Dolge razprave in mini zapisniki našega strokovnega tajnika, ki je skrbno ločil zrnje, to le potrjujejo, sicer pa je proizvodnja ubirala svoja pota, tržišče pa zopet svoja. Naše delo je bilo tako, da ju brez večje škode opravimo pod isto streho, tako nekako, da bo proizvodnja mislila, da je sita in tržišče še celo. No, če ti bo dedek Mraz prinesel letos kakšno lepo darilo, smo svojo pomembnost pač opravičili, vsaj kar se tržišča tiče. Kam prenaša samoupravni sporazum naloge, ki jih je doslej reševal vaš svet? Osnutek samoupravnega sporazuma, ki je pred nami, bo naloge sveta razdelil. Del pristojnosti bo prenesel na svet za gospodarstvo, del pa na poslovodni odbor. Oba imata poleg tega še vrsto drugo zadolžitev in pristojnosti. Šele praksa bo pokazala, kam se je stari svet za proizvodnjo in tržišče prazaprav preselil. Kaj napovedujete v novem letu proizvodnji in kaj tržišču? Je že tako, da sedem pametnih ne zna odgovoriti, kar sodelavec našega glasila vpraša. Sicer pa poglejmo, kaj je v skodelici kave? Repromateriala bo dovolj in če se malo potrudiš, vidiš na dnu tudi program. Malo ga je potrebno še prečesati, pa bo za proizvodnjo. Če se ti roka ni preveč tresla, se je med tem tudi tržišče že umirilo. No, pa šalo na stran; verjetno se bomo kmalu srečali s čedalje hujšim pomanjkanjem izdelavne-ga materiala in z njegovo visoko ceno. Res se je lesna industrija že zgodaj znašla v konkurenci, ki jo je silila k oblikovno in kvalitetno vedno boljšemu pohištvu in tu smo vedno med prvimi, zato ni bojazni, da y novem letu proizvodnje in tržišča ne bi obvladali. ERNA ŽUNIČ, predsednica sveta za kadre Se vam ne zdi, da bi bili kot inženir morda raje predsednik kakšnega drugega organa upravljanja? Predvsem mislim, da vprašanje naziva ni bistveno za opravljanje kakršne koli funkcije v organih upravljanja. Mislim, da mora vsak član kolektiva, ki mu je zaupana naloga v organih upravljanja, po svojih najboljših močeh opravljati zaupano mu nalogo. Osebno me sam poklic tehnične smeri ne moti opravljati to funkcijo, ker menim, da včasih drug profil izobrazbe lahko pripomore k boljšemu rezultatu dela, ker ni moten s poklicno slepoto. Svet za kadre ostane, kot je videti iz samoupravnega sporazuma, tudi v novi samoupravni organizacije Bresta, in sicer z odgovornejšimi nalogami kot so mu bile zaupane doslej. Kako komentirate to dejstvo? V osnutku samoupravnega sporazuma je poleg drugih izvršilnih organov skupnega delavskega sveta predviden svet za kadre z mnogo obširnejšimi in odgovornejšimi nalogami in dolžnostmi. Predvsem so te naloge takega značaja, kjer so zastopani interesi vseh temeljnih organizacij, pa tudi enoten, skupni interes celotnega podjetja. Večji obseg dela in odgovornejše naloge sveta za kadre pa narekujejo ne samo pripravo aktov za urejanje skupnih zadev, temveč tudi dosledno in kvalitetno pripravo strokovnih predlogov, predvsem pa strokovno uresničevanje sklepov, kar je doslej včasih šepalo. Po mojem mnenju bo poleg reševanja najosnovnejših nalog s področja boljših življenjskih pogojev delovnega človeka v ospredju tudi naloga izobraževati in izpopolnjevati delavce, kajti le tako se bo proizvajalec lahko zavestno vključeval v sistem samoupravljanja. ANTON PIŠEK, predsednik sveta za ekonomiko in finance. Naloge sveta za ekonomiko in finance je bila razpravljati in spremljati ukrepe za racionalnejše vodenje ekonomske in finančne politike z vseh področij poslovanja, od planiranja, ugotavljanja kroženj kapitala, dajanja ocen za posamezne investicije, obravnavanja periodičnih in zaključnih računov, sprejemanja sistemov in metod planiranja, ana- liziranja in kontrol finančnega poslovanja, do pripravljanja predlogov za ugotavljanje in delitev dohodka pa tudi odločanja o zavarovanju in ugotavljanju — popisu premoženja Bresta. Delo sveta je bilo letos osredotočeno predvsem na ocenjevanje rezultatov poslovanja po zaključnem računu za leto 1972 in spremljanju rezultatov ob periodičnih obračunih v letošnjem letu ter popisu premoženja. Posebno pri popisu premoženja je svet v času prehoda na avtomatsko obdelavo podatkov na računalniku opravil zahtevno nalogo, saj je bilo potrebno popis v nekaterih skladiščih znova opraviti zaradi pravilnega ugotavljanja dejanskega sveta. Zapuščino našega sveta podeduje skoraj v celoti gospodarski svet pri skupnem delavskem svetu. Organom, ki se bodo ukvarjali z nalogami nekdanjega sveta za ekonomiko in finance, priporočam, da bi bili v svojem delovanju uspešni predvsem na področju planiranja, delitve in spremljanja rezultatov poslovanja v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, pa tudi delovne organizacije — na osnovi samoupravnega dogovarjanja. Vsem članom delovne skupnosti Bresta želim srečno novo leto 1974! Tokrat je šlo zares KONSTITUIRANJE DELOVNE ORGANIZACIJE BREST V decembru je bilo samoupravno dogajanje v naši delovni skupnosti v vrelišču, živo kot redkokdaj doslej. Novembra je bil izdelan natančen načrt posameznih faz, celo datumov posameznih zborov in sestankov (nekdo je v šali dejal, da je to kot načrt invazije na Normandijo) — da bi bila naša delovna organizacija konstituirana v zakonskem roku. Tako nas je tudi zadnja akcija družbeno-političnih organizacij zatekla prav sredi najbolj živega in intenzivnega dela. Osnutek sporazuma o združitvi v delovno organizacijo je bil v zelo intenzivni javni razpravi dalj. kot prvo polovico decembra; o njem so razpravljali in prispevali svoje pripombe predvsem delavci na svojih zborih, pa tudi družbeno-politične organizacije in drugi dejavniki v podjetju. O vsebini sporazuma tokrat ne bi pisali, saj je njegov osnutek dobil slehmi delavec Bresta, o novih odnosih, ki jih ureja ta nova Brestova »ustava«, pa bomo prav gotovo objavili še več sestavkov, Zelo realno predvidevamo, da bo sporazum podpisan dan pred izidom našega glasila. Med tem časom so bili po vseh temeljnih organizacijah na zborih delovnih ljudi sprejeti tudi statu- tarni sklepi, ki bodo začasno tire j ali samoupravna in druga razmerja znotraj Brestovih temeljnih organizacij združenega dela. Ves ta čas so živo tekle tudi priprave na volitve v nove organe. upravljanja — skupne delavski sveti in delavske svete temeljnih organizacij. Tudi o izidu volitev še ne moremo poročati, ker nas bo izid časopisa pač prehitel — o tem v prihodnji številki. O-meniti velja le to, da so se ob e-videntiranju delegatov v organe upravljanja angažirale družbenopolitične organizacije v podjetju, predvsem pa zbori delavcev temeljnih organizacij. Posebej je treba poudariti, da vse to na Brestu ni bilo golo formalistično opravilo, čeprav je bilo ob tem tudi ogromno »birokratskega« dela, da je šlo predvsem za uzakonitev že dosedanjih poglobljenih samoupravnih odnosov, zlasti pa za novo kvaliteto, ki jo bomo gradili in izpopolnjevali v prihodnje. Tako bomo — skoraj z gotovostjo lahko zapišemo — na dan izida našega glasila zakonsko konstituirani kot delovna organizacija Brest, s čimer bo ustvarjena trdna osnova za utrjevanje naših prihodnjih samoupravnih razmerij. B. LEVEC DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1974 Svet za koordinacijo poslovanja je na svoji decembrski seji med drugim sprejel tudi delovni koledar za prihodnje leto. Na osnovi izračunov analitsko-plan-ske službe bo v letu 1974 264 delovnih dni, 39 prostih sobot, 10 praznikov in 52 nedelj. Upati je, da prihodnje leto ne bo potrebna velika akcija sindikata ob Dnevu žena, saj bo ta dan na delovni petek pred prosto soboto. Posebej je treba omeniti, da sta že določena dva kolektivna dopusta, in sicer ob prvomajskih praznikih 4 dni ter na začetku julija 6 dni in, da se bodo v število dni dopusta štele skladno z zakonom tudi proste sobote. B. Levec O integraciji s Slovenijalesom V decembru sta imeli komisiji in ostali sodelavci, ki naj bi pripravili elaborat o ekonomski u-pravičenosti integracije, dva sestanka. Na sestankih smo skušali obdelati proizvodni program, ki naj bi pokril Brestove kapacitete. Dokončna stališča se še niso ob- likovala, zato bodo na tem področju potrebni novi napori. Dokler pa ta vprašanja niso rešena, komisiji ne moreta delati naprej na ostalih vprašnjih, organizacijskega, poslovnega in finančnega značaja. Priprave za integracijo torej potekajo dalje. T. KEBE r r k k v' v v v v v V' lansko OE bil o DOBRO, LETOŠNJE bo PRAV DOBRO! brestov novoletni dovnik Novoletna inventura Tako — pa je spet eno leto naokrog, menda še kot nobeno hitrih nog in spet kronist prijel je za pero, da skupaj se zamislimo, kako nam je bilo. Nadaljevali smo, kjer lani smo končali: z ihto vso v stabilizacijo smo se pognali, a kaj, ko to strašansko dolgotrajen je proces in marsikdo še zdaj ne ve, da gre zares. Te eno predvidevanje povsem smo izpolnili: da vsaj za eno luknjo smo pasove zategnili. Razposajeno skačejo, divjajo naše cene in zdi se, kot da zanje žavbe ni nobene. Sicer pa — raje ostanimo v ožji domovini, Po njej naj se sprehodijo spomini. Te naj merilo bodo sestanki in razprave, Sm° tudi Notranjci kar brihtne glave. Naj vse načrti in programi bodo dali — 0 te,n pa bomo k letu spet poklepetali. Spet smo se ustavili ob preizkušeni metodi: kar letos ni — v prihodnjih letih bodi! Neupravičene smo bogataše poskušali iskati, eZ tajnika v tej komisiji znašli smo se v zagati. a kaj, ko to še zdaleč ni edini strokovnjak, m ni ga moč privleči čez občinski prag. O našem jezeru spet teklo je črnilo, j se pozimi je v drsališče spremenilo. ekleni konji so preskusili jezerska kopališča, a dragi gostje (joj, gorje!) naša gostišča. Rt ko smo že pri tem: bila velika je ženitev, trgovina in gostinstvo našla sta rešitev. Postojnskimi trgovci in gostinci so se oženili, a za potrošnike in goste bi kaj pridobili. je tako kakor v zakonu ponavadi, a se le pred ženitvijo imamo radi. red zakonom velike so obljube in obeti, nato spoznanje: ne bi smel verjeli. a«- Kar se turizma tiče: v glavnem le programi in upi, da ne bomo vedno sami, da bo — čeprav je devalviran — dedek Mraz prinesel investitorje med nas. Tako tudi o žičnicah so le projekti, v načrtih obtičali športni so objekti; kako zgraditi kulturne nam domove — vse to morda rešile bodo zarje nove. Saj še najnujnejše (temu se reče komunala) se marsikomu zdi kot »gavgen« šala. A sčasoma (servisi itd.) bo prav gotovo bolje, če desetletja bomo ohranili še kaj dobre volje. In s šolstvom je tako kot ponavadi, ob praznih loncih se z reformami igramo radi. Še za kulturo, šport besedo ali dve: sicer beraška setev zlagoma v klasje gre. Zdaj interesne skupnosti odpro naj nove čase, če s sporazumi in dogovori prepolne bodo kaše. Kot vidite, za vse velja: načrti in pa perspektive, zato prihodnosti se ni nam bati sive. Pa Brest? Vse leto se je s cenami otepal in belil glavo, kako bi na tržišču ukrepal. Kako bi dopovedal naši hlodovini, da raje naj ostane kar pri nas, v domovini? A je krepak in zdaj že za ženitev zrel, najbrž v štacuni si bo nedolžnost vzel. Pa ne bodimo kakor babe ob kafeti, sicer ekonomisti ne bodo imeli kaj početi. Iverka bo! Prodrli so dokazi in pa naša trma, čeprav bila je pot do nje presneto strma. Sicer pa kaj bi temu se tako čudili, saj smo celo TOZD-eje pravočasno ustanovili. Bilo sicer razprav, sestankov je obilo, a najbolj v rabi sta bila pero in pa črnilo, so birokrati se ubadali s sklepi, formularji, besedili, samo da bi se delavci — subjekti! — ustanovili. Pa upajmo, da bolje bo v novem letu, Ko TOZD bo TOZD-u dvoril kot dekletu, da bi uspel pri nji in jo za vedno maral, ali pa tudi (bog ne daj!) da bi jo varal. Pred koncem le še ena lastna hvala: lesariada nas je v tretje z zmago ovenčala. Še dosti resnih in manj resnih smo počeli, a kaj o vsem bi nepotrebne verze pleli. Je pač dvanajsti TOZD v letu take baže, da gledati preveč nazaj ne kaže. Zato za novo leto naj ostane še voščilo: uspehov, sreče, zdravja voščimo obilo! fOZoP VlUEtft Čez deset let vse prav pride... C E R sc LV I $ K I Listali smo po Glasu Notranjske izpred desetih let. Videli smo, da smo bili že tedaj neverjetno ambiciozni, a da bi — žal — marsikaj tedaj zapisanega še kako veljalo tudi za danes. Brez kakršnih koli zlih misli citiramo, kaj je bilo tedaj zapisanega. V planu je izgradnja smučarske žičnice za drugo zimo. To pomeni, da bomo prihodnjo zimo počakali s pripravljenimi smučarskimi kapacitetami, kar bo prvi korak k razvoju zimskega turizma pri nas. (december 1963) Ko bodo gradbena dela prve etape končana, bo pričela teči pitna voda po starem omrežju v neomejeni količini in neprekinjeno za celotno področje Cerknice in Rakeka. Nedvomno se tega dneva vsi odjemalci pitne vode izredno veselijo in komaj čakajo. (oktober 1963) V Cerknici je odprta mehanična delavnica v okviru Centra obrti, katera izvršuje vsa mehanična popravila. (oktober 1963) V pripravah za izdelavo statutov krajevnih skupnosti smo nekoliko v zaostanku. (avgust 1963) Loška dolina bo v bližnjih dneh dobila lepo urejeno gostišče pri gradu Snežnik. (avgust 1963) Občinska skupščina je potrdila spojitev trgovskega podjetja Ulaka iz Starega trga z grosističnim podjetjem Nanos iz Postojne. (julij 1963) Komisija bo proučila ureditev Križne jame, za katero so že pripravljeni potrebni načrti, ureditev Križne gore, Snežniškega gradu in gradnjo umetnega jezera v Žilcah. Obenem bodo razmislili tudi o morebitni gradnji motela v neposredni bližini Cerkniškega jezera. Obenem so člani sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri ObLO Cerknica sklenili, da bodo v prihodnje prepovedali vsako gradnjo vveekend hišic v Rakovem Škocjanu, ker bo tu lahko širil svoje gostinske zmogljivosti le novozgrajeni turistični objekt. (januar 1963) Značilnost Brestove proizvodnje je v tem, da je vsako leto več izdelkov namenjenih za izvoz. Od tistih za izvoz. Od tistih borih 200.000 dolarjev izvoza pred desetimi leti je danes s svojimi 2,000.000 dolarji Brest na prvem mestu izvoznikov lesne industrije v Sloveniji in na prvem mestu izvoznikov finalnih izdelkov v Jugoslaviji. (januarja 1963) Predvideva se, da bo Kmetijska zadruga Cerknica letos pridelala kar 150 vagonov krompirja. To bo vsekakor rekordna letina. (avgusta 1963) Gostinsko podjetje Cerknica in Kompas sta se dogovorila o letošnjem aranžmaju v Rakovem Škocjanu. V planu je, da bodo ob nedeljah vse kapacitete zasedene od angleških turistov, ki bodo imeli na voljo jahalne konje in urejene steze. (maj 1963) Podjetje Brest zaposluje 1.377 delavcev in uslužbencev. Od teh je 653 žensk in 714 moških. Značilno je, da je bila prejšnje leto zelo velika fluktuacija delovne sile. Zaposlilo se je 498 delavcev. Odšlo pa je iz podjetja kar 398 delavcev. (februarja 1963) V letošnjem letu bo izpeljana avtomobilska cesta na Slivnico mimo Brezij. Turisti, ki bodo prihajali na Jezero, bodo v letošnjem letu postreženi v bifejih, ki bodo postavljeni ob jezeru. Komisija za turizem upa, da je treba naštete stvari čim-prej realizirati. Za izvedbo programa so zadolžena turistična društva, gostinska podjetja in krajevne skupnosti. (februarja 1963) Občinska turistična zveza Cerknica bo odkupovala literaturo, ki govori o naših krajih. V poštev pridejo materiali iz zgodovine in geografije. Ravno tako poziva prebivalstvo, da se vključuje v turistična društva in s tem pomaga turističnemu razvoju naše občine. (decembra 1963) Meso se je spet podražilo. Če se bo kdaj pocenilo, nam bo to vseeno, ker bomo do takrat že postali vegetarijanci. Tistim, ki imajo velika stanovanja, se priporoča, da eno sobo preuredijo v svinjak. Tako bodo lahko poleg družine redili še prašiče. Načrtov in sklepov je bilo toliko, da bo prihodnje leto spet težko tistim, ki se bodo zagovarjali, zakaj se ni dosti naredilo. (decembra 1963) Da bi bili potrošniki čimbolj seznanjeni tudi z zalogo nekaterih novih artiklov, so zastopniki »Škocjana« omogočili potrošnikom preizkušnjo artiklov, ki so pred nedavnim prišli na trg. Marsikateri artikli ležijo na policah. Vendar se potrošniki težko odločijo za nakup, ker ne vedo, kakšna je kvaliteta povsem novega izdelka. (decembra 1963) Letošnja zima je tudi Brestu, dokazala, da je ni za podcenjevati. Zaradi slabo pluženih cest ni moglo priti na delo čez sto ljudi. Proizvodnja je tako izgubila 10.000 proizvodnih ur. Nekateri delavci pa so celo naredili zrelostni izpit. Doma so namreč čakali kar petnajst dni, da 12. A Id- O V s krocoAS/ V SUkl yse /vpm ni ( s jr*TL >0 yOU SPEA< EMC5LISH ? bi jih prišel Brest povabit, naj se vrnejo na delo. (marca 1963) V soboto, 30. marca so odprli dom »Ljudske tehnike« v Cerknici. V domu bodo uredili prostore za foto, radio in avtomoto krožke. Spodnje prostore pa bodo adaptirali za osebne avtomobile avto-moto društva. (aprila 1963) Društvena komisija pri občinskem komitetu ZMS Cerknica ima med ostalim v programu tudi organizirati dvanajst plesnih vaj za mladino. Vaje bodo od 18. do 20. ure. V tem času bo strokovno vodstvo. Po tem\ ,ir,iu času pa bo ples brez vodstva. (aprila 1963) Turistično društvo Rakek in gostinsko podjetje Cerknica bosta v letošnjem letu pripravila v gostišču Rakov Škocjan menjalnico tujih valut. (maja 1963) Ko bo na Brestu zgrajena nova bazenska žaga, bodo prenehale z delom vse manjše žage. Usluge zasebnikom bo opravljal prenosni gater, ki je že naročen v Avstriji. (junija 1963) Podjetje »Valjčni mlin« iz Cerknice bo zgradilo v skladišču bivše Lestivkove trgovine na Rakeku parno pekarno. Ravno tako bo nabavilo posebni kamion-hladilnik za prevoz kruha. (junija 1963) Člani krajevne organizacije SZDL Grahovo se bodo v jeseni podrobneje seznanili s sedemletnim načrtom sodobnega kmetijstva KZ Cerknica, ki bo na področju Grahovega uredila večji zemljiški kompleks za svojo lastno proizvodnjo. (aprila 1963) Na področju oziroma predelu Caj-narje-Šivče se nahaja železna ruda in boksit. Ker pa so nahajališča majhna, se jih ne izplača eksploa-tirati. (oktobra 1963) Občinski odbor Ljudske tehnike bo organiziral več tečajev in sicer: radioamaterski, foto-kino, modelarski, brodarski, jadralni »A« in padalski tečaj za začetnike. Tečaje bodo vodili strokovnjaki iz Ljubljane. Vsi interesenti naj ne zamude te edine priložnosti. (aprila 1963) Morda bi bilo umestno in potrebno, da bi uredili cesto v Rakov Škocjan v dvosmerno in asfaltirali republiško cesto v smeri proti Prezidu vsaj do prihodnje turistične sezone. (novembra 1963) Tisti, ki še želite izpopolniti svoje znanje, se še lahko vpišete v oddelek ekonomske srednje šole in v oddelek osnovne šole za odrasle v Cerknici. (novembra 1963) Poprečni osebni dohodki po poslovnih enotah Bresta so bili v mesecu juliju 1963 naslednji: TP Cerknica 23.000 din, TP Martinjak 24.500, in v TLI 29.000 din. Hlodovino pa so takrat plačevali po 12.500 din m3. (poročilo na seji CDS) Gradnja stanovanj je čedalje bolj aktualna. Trenutno je v modi blokovska gradnja, ki pa je sila draga. Stanovanje v bloku v izmeri 54 m2 namreč stane kar 4.374 din. (iz poročila na seji CUO) Po grobih podatkih je v turistični sezoni 1963 obiskalo znane turistične kraje v naši občini kar po sto avtomobilov ob nedeljah in praznikih. Znamenitosti Rakovega Škocjana si je ogledalo 24.880 turistov. V naslednji sezoni jih pa je za pričakovati čez 50 tisoč. (decembra 1963) Prvi od šestnajst planiranih blokov je pri tovarni pohištva Brest že v gradnji. Ko bo ta stanovanjski blok gotov, se bo lepo podal v monumentalno okolje Bresta. (maj 1964) UPAJMO, DA SE ČEZ DESET LET NE BODO ZANAMCI SMEJALI NAM! Z JL /z/ Z znebi * * SKOPMPr POITELT/) s PO /ZA z v M IM M IZ. A 2 O ZOlJt IT J 1 Pe.C,lŠČE SV/A/Ct) 22 PUMA T P C PlleO MILIJON =2 S TP)H/q leti /1'tr/1 zz A ZIVCTI MAVkt/u/i r Tp M ZAZ. p o R. 0|AZ) s 77, rt, TU P/LVP L7L>K>ElEW OSESITe čj /9 r tps fozv) B /Z E Z. M t c o ST / = s K s (e*) IZM K n a l juje =: 1 B M frfiLl VtLIK.1 MOZ 2T 0 ut E k.r da bodo ponudili otrokom duhovne hrane, ne pa nasvetov, kako Nalgp6^?? zamaskirani z »mašinco« stopijo pred blagajniško okence vZeni .ja in si vzamejo denar, ki ga je družba vložila za njihovo J° hi izobraževanje! Nii brVbitde P°d dedkovo masko, kako sem se razpisala! Ne vem, če Zajne0f ^računal polivinilasto vrečko, v katero boš zamotal darila (v Ljubljani jo podarijo), pa vseeno hvala! Občanka Delavci na) odločajo FINANCIRANJE POTREB SPLOŠNIH IN SKUPNIH Politika splošne in skupne porabe v letu 1974 izhaja iz obveznosti v izpolnjevanju razvojne politike v letu 1973 skladno z ukrepi, ki prispevajo k večanju produktivnosti, krepitvi reprodukcijske sposobnosti neposredne proizvodnje, uresničevanju strukturnih nalog, predvsem pa k hitrejšemu razvoju energetike in infrastrukture ter proizvodnje surovin. Bistvene spremembe v primerjavi z letošnjim letom se bodo odražale predvsem v vzporednem zniževanju davčnega zajemanja iz gospodarstva in hkratnem samoupravnem opredeljevanju nalog na področju posameznih družbenih dejavnosti in temu u-strezno samoupravno dogovorjenih prispevkov ob potrebnem usklajevanju dejavnosti med seboj in z družbeno-ekonomskimi gibanji. Z novim ustavnim sistemom je jasno razmejeno financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb delovnih ljudi v občini. Splošne družbene potrebe, ki so po osnutku občinskega statuta predstavniški, upravni in pravosodni organi, postaje milice, narodna obramba in SLO iz pristojnosti občine, varstvo borcev iz Kako je z izgradnjo vodovoda pristojnosti občine, družbeno-po-litične organizacije in solidarno financiranje manj razvitih krajevnih skupnosti, se bodo že v letu 1974 financirale iz davkov, taks in drugih dohodkov, ki se zbirajo v proračunu občine. Sredstva za financiranje skupnih potreb na področju izobraževanja, otroškega varstva, kulture, telesne kulture, zdravstvenega in pokojninskega varstva pa se bodo zbirala na samoupravni podlagi. Izhodišče za tako združevanje sredstev je v tem, da bo imelo področje splošne in skupne porabe počasnejšo rast od predvidene rasti nominalnega družbenega proizvoda. Proces vsebinskega spreminjanja v načinu financiranja je v teku, njegovo uspešnejše in hit- rejše reševanje pa bo zahtevalo podrobnejšo opredelitev, koliko in kako naj delavci prispevajo neposredno iz svojega osebnega dohodka in po katerih osnovah in merilih iz dohodka organizacij združenega dela. Od tega so predvsem odvisne tudi oblike samoupravnega dogovarjanja in uveljavljanja o pravicah in obveznostih za skladen razvoj in vsebino dela ter temu ustrezna materialna osnova družbene dejavnosti. Delavcu v temeljnih organizacijah in občanu je treba omogočiti dejansko možnost za presojo programov dela, storitev, pravic in podobno, ter s tem povezanih materialnih obveznosti za posamezna področja skupne in splošne porabe, pa tudi možnosti za presojo obsega celotne skupne in splošne porabe ter s tem povezanega lastnega materialnega položaja TOZD, v kateri dela in druž-beno-politične skupnosti, v kateri živi. T. URBAS Šahisti letos prvoligaši O obnovi vodovoda Cerknica-Rakek sem v našem Obzorniku že večkrat pisal. Kaže pa, da še vedno ne dovolj, sicer mi uredniški odbor ne bi vedno nalagal te dolžnosti. Letos smo začeli z izgradnjo tretje etape, to je trase od Cerknice do zajetja v Podslivnici. Glavna trasa te etape je bila končana nekaj dni pred dnevom republike, 29. novembra. Ostala sta le še odcep za Brezje in Topol. Gradbeni odbor je dela oddal Komunalno stanovanjskemu podjetju kot najugodnejšemu ponudniku. Pri zemeljskih delih nam je tudi letos pomagala Jugoslovanska ljudska armada. Vrednost zemeljskih del, ki so jih napravile enote JLA, presegajo 35 milijonov starih dinarjev. Vojaki so bili izredno požrtvovalni, saj so morali večkrat delati v nemogočih vremenskih razmerah. Kljub temu so dela opravili v roku in več kot v zadovoljstvo vseh. Zato je gradbeni odbor predlagal komisiji pri skupščini občine Cerknica, da enoti podeli priznanje »19. oktober«. Naj izrabim to priložnost in se enoti v imenu gradbenega odbora in prebivalstva ponovno zahvalim. Voda je torej v zadnjih dneh novembra stekla po novih ceveh. Od takrat naprej črpalke, ki so vodo črpale iz potoka, mirujejo. Voda je spet zdrava in pitna brez prekuhavanja. Samo naključju se moramo zahvaliti, da nas ni zajela kakšna resna epidemija. Vendar je to za nami, pred nami pa je nadaljevanje z deli, ki nas čakajo. Obnoviti bo treba še trasi Brezje in Topol ter Dolenje jezero in Dolenja vas. Urediti pa bo treba tudi rezervoarje. Vprašanje bo le, _ kje dobiti sredstva, ker jih s prispevki ne bomo zbrali dovolj, da bi pokrili podražitve, ki so nastale med obnovo. Tudi program obnove je zajel samo glavne trase, vse stranske odcepe pa je zanemaril. Ker na so tudi dotrajani, smo bili primorani, obnoviti tudi te. Zato bodo stroški večji. Leto 1974 je zadnje leto za zbiranje sredstev. Kako bomo zbrali sredstva za dokončanje del, še ne vem, vem pa, da ta, ki se bodo zbrala, ne bodo zadostovala, da bi dokončali vse, kar je potrebno. T.Kebe Šahovsko društvo Cerknica je z lansko osvojitvijo prvega mesta v III. slovenski šahovski ligi (pred Jesenicami, Postojno in drugimi) doseglo doslej enega izmed svojih naj večjih uspehov — pravico nastopa v I. slovenski šahovski ligi. Za cerkniške šahi-ste, ki že leta nazaj životarijo zaradi slabih razmer (brez klubskega prostora!) je sodelovanje v I. slovenski šahovski ligi veliko doživetje, plačilo za dolgoletni trud najbolj požrtvovalnih članov in organizatorjev in ne nazadnje, spodbuda za prihodnje kvalitetnejše delo. Kljub prihodu nekaterih kvalitetnih igralcev (Plavčak, Bevk) ekipa ni imela večjih možnosti, da bi se v tej elitni konkurenci enakovredno borila z ostalimi, »na papirju« močnejšimi ekipami. Poleg tega pa tudi iz najrazličnejših vzrokov ni mogla nastopati v močnejši postavi. Vsi nastopi so pokazali pomanjkljivo teoretično in psihično pripravljenost ter neuigranost (premalo kvalitetnih tekmovanj), kar je povzročilo v zaključnih fazah posameznih dvobojev popuščanje kondicije in koncentracije v naj-odločilnejših trenutkih v četrti uri igranja, ko smo izgubljali že skoraj dobljene pozicije. Boji za vrh lestvice, pa tudi za preostala mesta, posebno zadnji dve, ki pomenita izpad iz lige, so bili izredno zanimivi, velikokrat pa so se tudi končali s presenetljivimi — če ne celo nerealnimi rezultati. Prav zaradi teh vzrokov prevladuje ideja, da bi^ se prihodnjo sezono liga povečala na deset ekip. Tako naj bi v ligi še naprej nastopala oba zadnje-uvrščena kluba. Rezultati Jesenice : Cerknica 5:5 Cerknica : Kočevje 3:7 Koper : Cerknica 5,5:4,5 Cerknica : Kranj 5,5:4,5 Novo mesto : Cerknica 9:1 Cerknica : Iskra 1:9 Lesce : Cerknica 6:4 Končni vrstni red 1. Iskra 50 točk 2. Novo mesto 50 točk 3. Kočevje 38,5 točk 4. Jesenice 33,5 točk 5. Lesce 30 točk 6. Koper 27,5 točk 7. Kranj 26,5 točk 8. Cerknica 24 točk FILMI V JANUARJU 1. januarja ob 16. uri — ameriški film NOMADI S SEVERA. Pustolovski film. V glavni vlogi Jean Coutu. L januarja ob 19. 30 uri — nemški film NASKOČITE, NIČVREDNEŽI! Pustolovski film. 2. januarja ob 16. in 19.30 uri — slovenski film CVETJE V JESENI. Drama. V glavni vlogi Milena Zupančičeva. 3. januarja ob 19.30 uri — ameriški film SPREHOD PO SPOMLADANSKEM DEŽJU. Drama. V glavni vlogi Antho-ny Quinn. 5. januarja ob 19.30 uri — italijanski film ZLOČINSKE SANJE. Kriminalka. V glavni vlogi Florinda Bolkan. 6. januarja ob 16. in 19.30 uri — ameriški film V SLUŽBI NJENEGA VISOČANSTVA. Vohunski film. V glavni vlogi Gregorv Lazenaby kot James Bond-007. 7. januarja ob 19.30 uri mehiški film MEHIKA V PLAMENIH. Vojni film. V glavni vlogi Antonio Agulir. . januarja ob 19.30 uri italijanski film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMANDIRJA. Kriminalka. V glavni vlogi Franco Nero. januarja ob 19.30 uri in 12. 13. januarja ob 16. uri — ameriški film ŠAMPION RO-DEA. Pustolovski film. V glavni vlogi Stevve Me Queen. 13. januarja ob 19.30 uri — ameriški film ROMEO IN JULIJA. Drama. V glavni vlogi Olivia Hussey. 14. januarja ob 19.30 uri — ameriški film SLEPI REVOL-VERAŠ. Westem. V glavni vlogi Ringo Staar. 17. januarja ob 17. in 19.30 uri — ameriški film SINOVA PUŠČAVE. Komedija. V glavnih vlogah Stan in Olio. 19. januarja ob 19.30 in 20. januarja ob 16. uri — ameriški film OPERACIJA KOHINOR. Pustolovski film. 20. januarja ob 19.30 uri — ameriški film KABARET. Drama. V glavni vlogi Liza Mi-nelli. 21. januarja ob 19.30 uri — italijanski film ČRNI UBIJALEC. VVestem. V glavni vlogi Klaus Kinsky. 24. januarja ob 19.30 uri — italijanski film PREŠUŠTVO. Drama. V glavni vlogi Massi-mo Ranieri. 26. januarja ob 19.30 uri in 27. januarja ob 16. uri — italijanski film TRIJE DO LARJI SEJEJO SMRT. West-ern. V glavni vlogi Charlo Southvvood. 27. januarja ob 19.30 uri — ameriški film AMERIKANEC V EVROPI. V glavni vlogi Mi-chel Constantin. 28. januarja ob 19.30 uri —- slovenski film LJUBEZEN NA ODRU. Drama. V glavni vlogi Metka Franko. 31. januarja ob 19.30 uri — ameriški film PRAVI KAVBOJI. VVestern. Cenjene obiskovalce obveščamo, da bo 1. februarja predstava jugoslovanskega filma SUTJESKA. Režija: Stipe Delič. V vlogi maršala Tita Richart Burton. Nagradna »Novoletna križanka« PDAVOSLAV SVETNIŠKA PODOBA AFRIŠKA DRŽAVA CIRKUSU UMETNIK ČASTNIŠKI ZNAK NA RAM! NEPOZNAVANJE, NEZAU-• PANJE TOVARNA POSTOJNI ČAJAVEC RUDI latinski VEZNIK OSEBNI ZAIMEK OTEKLINA POLMER VOJAik PRATE 0 BOSTI VZKLIK PRI BIKOBORBI UMETNOST (LAT) BIBLIJSKI PREROK. ZAPORNICA UJETNICA ITALEC LEDEN-MOZ VRATA PLOTU kozaški POGLAVAR UMOR OTROKA KORALNI OTOK motorno PRAVNIŠKI ANTE r KOVAČIČ VISOKA ENAKI ČRKI DRUŽBA | : ovijajoča W: ■*£ mm RASTLINA TEKAČ GRŠKA ČRKA bedford VRSTA ROBIDNICE OKRASNA VEL IKA REKA NAJ VEČJE MESTO V NIGERIJI ERBIJ livada TOKAVA PODJETJE KOS POHIŠTVA PODUSN VETRNIC, OSEBNI ZAIMEK ZDRUŽENJE PROŠNJA K BOGU ALI BOŽANSTVU VZVIŠENA LIRSKA PK9EM EVROPSKIH BAJKA ANpREJ MARINC nekdanji PREDS- OZN TR./G VE VITTORIO DE-.- ČEBELJI PROIZVOD STRD PREBIVAL ARABIJE SKA NO IN -DROBIŽ OČESNI POK L 0 PC t luka v /ZRAEUJ ODVISNOST MEDMET BOLEČINE ŽLAHTNI PLIH LOVEC NA NOJE GRŠKA bog’ ARTEMIDA GOSPODAR ZBORNICA NIZKA OLE, PREČI Šč ■ bombaž- VLAKNA FILM. IGR. GABIM VZOgVLK GOThEJCA Matere vlakna POŠTA, TEU GR.TSlEF. PRIKUHA PLANU GOSTA tkanina INI TE JEStfNKUH HOKEJIST Ravnica KADAR zatl\čen. ZAP/CEN0S7 TURNER LANA VEZNIK TlEANSTVO ANA JELOV DVOJICA TIMNUA SAMEC VELETOK EDVARD tCAeOELJ KATI AN TE MA TEMINA SPODNJI DEL POSOpE kravji hLADlČ SAMO TAR A N TO N OZKA POT TZ. TBZOR. ORGAMZ. Žensko ime UBLAŽITI edouard L Tuii Bscž rumeno fLJAVA SAR OTOK ČAROVNICE HlEXE PREBIVALCI PARIZA NEZNANEC gornj e OKONČINE ZAKAJE MOST ) V A J E Nqst SESTAVIL KME OPOMBA Avr o znala' BENETK ! SPOKr.LLUB IZ MADRIDA doktor. LRHILNA MUS L IM. VER POGLAVAR DUNCAS RASTLINA lODCEJATl RACBOJNIL RADON RIMSKA It POMLADNI M£S£C VELIKAN SILAK IZ.NENADI Tl DEL MARiBORA LUNINO PREDSTAVA POGANJEK CIMA Zapreka POVRŠINA kemični Ž£H$jcA OSEBA IZ °R- ŽIVABA hobotnica ELEMENT OBMOČJE BLAG O TONA KRAVJI SESKI PEVKA SRŠEN ŽABKAR ALBIN KR AL J ŽIVALI NIZOZEM SKA Znamka ŠVICAR. UR vozilo 'nemški RIBIŠKA MREŽA MATKlJ domače ŽIVALI površin ska niR-A ROHSARD RODlH AUGUSTE STARO -INDIJSKI EP GORA NA KOROŠKEM ravna STREHA TEREZA jlesovija MLINSKI ŽLEB PREDIVO Pavlova /P 101 j REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE SOCIALIZEM — ZAMET — PRAZNIK REPUBLIKE — RARITETA — VITRIH — ETOS — KARATE — PE — JAL — ZSA — MAJOR — ARTIST — ERITREJA — JASNA — ANALI — NS — EDEM — NENAD — ANTAR — NASOL — OLUPEK — BAR — TOG — NJ — TAI — LIV — VAR — VINO — POVERJENIŠTVO — EK — EVI — EPI SKOP — ČRTE — OVIRA — ANO — MONETA — NEW — REMI — GRADIS — RIŽ — BN Rl — TA — EPIKA — TRI — IJ — SOJA — EKRAN — RIBNIK — NIKAJA — KRMAR — RAI — DRZNOST — ČIK — MANI-TOBA — PAVLIHA — TIR — ATO — KRA- Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Franc MLAKAR, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NAJ GER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK, Miha SEPEC, Ivan ŠKRABEC in Zdravko ZABUKOVEC, Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. SITEV — MASKA — NE — KIRN — RAI — AIR — JIMA — AG — RJ — ROA — ATOS TRN — MA — OL — KAVES — SCI LA — GOST — RAABE — ACO — EVIDENCE — OBLIK — ELAN — OR — TIN — DA — ITA — GO ORA — REK — PRISOJE — O — ATI — POSTOPATI — KAPO — DOLAC — NITI — ROVENTA — ALAN — ETIMOLOG — NAVOR — ARI — LA LA — HRVATSKA — ITALA Tokrat so se reševalci kar dobro odrezali, saj so poslali do določengea roka 88 rešitev. Komisija je izmed njih izžrebala naslednje nagrajence: 100 din dobi Branka Galanti, Iztokova 3, 61381 Rakek; 50 din pa Alenka Svet, Cerknica Cesta 4. maja. 20. Po 10 din dobijo: Mira Šega — Cerknica, Partizanska 1; Vera Strle — SKS, Bojan Tomšič — Grahovo 37, p. Grahovo pri Cerknici; Niko Švelc — SKS, Milena Hribi jan — Cerknica, Tabor 21; Metka Štefančič — Cerknica, Cesta 4. maja 70; Mira Jakovac — SKS, Marija Urbas — Dolenja vas 30, p. Cerknica; Vera Kobal —• KSK in Stane Rutar, Martinjak 52, p. Cerknica. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrado naj dvignejo v bla- gajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jo bomo poslali po pošti. RAZPIS Za prijetnejše novoletne praznike smo vam pripravili novo nagradno križanko. Tudi ta ni težka in pričakujemo rekordno število rešitev. In še nagrade: 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 100 din, 3. nagrada 50 din, 5 nagrad po 10 din. Rešitve z oznako »Nagradna križanka« pošljite uredniškemu odboru Brestovega obzornika najkasneje od 23. 1. 1974. želimo vam dosti prijetnega razvedrila, pri žrebanju pa obilo sreče! NAŠI UPOKOJENCI Letos so odšli v zasluženi pokoj dolgoletni delavci Tovarne pohištva Martinjak. Stane Rutar, Stane Škrlj in Ivan Hribar so pred upokojitvijo opravljali čuvajsko službo kot člani kolektiva Varnost Ljubljana. Želimo jim še dosti zdravih let! Prvenstvo Bresta v kegljanju Ekipno in posamično prvenstvo Bresta za leto 1973 je v polnem teku. Tekmovanje traja tri kola po 100 lučajev. Tekmuje 10 moških in 3 ženske ekipe. Za letošnje tekmovanje je značilno, da ni take tekmovalne zagnanosti, kot je bila lani. To je videti po netočnem prihajanju na tekmovanje, kar pa seveda ne velja za vse. Kvaliteta kegljanja je letos v primeri z lansko znatno boljša. V teh dneh je bilo končano drugo kolo omenjenega tekmovanja. Po tem kolu je vrstni red: ženske ekipno: 1. Skupne dejavnosti 1. 2. TP Cerknica I. 3. TP Cerknica II. Ženske posamezno: 1. Pokleka Dragica 2. Mele Ema 3. Bahunck Majda Moški ekipno: 1. Skupne dejavnosti I. 2. TP Cerknica II. 3. TP Martinjak I. Moški posamezno: 1. Kos Jože 2. Štrukelj Franc 3. Matičič Janez A. Otoničar DROBTINE V ekspeditu je bilo treba leto* odpreti in evidentirati kar 39.0b pisemskih ovitkov, prinesti 3 pripeljati 1082 paketov. Na P°*t0 je bilo treba odpremiti 21.825 P1 sem in 489 paketov. Oddali smo kar 2213 sporo1 po teleksu — telegramov. čil ALI VESTE... — da je cesta od Pudoba Snežnika še najbolj podobna k3^ tiči električnega računalnika,K , bi lahko trdili tudi za tisto 0 Žerovnice do Starega trga.