Št. 5. V Gorici, v soboto dne 18. januvarja 1902. Letnik IV. 6. zv«ß»;r. Stan«! po poali |»ri»ji»ni:iii ali v Gorici na ilom pošiljan ii'lol«'tii<> H K., polletno I K. in öülrlli'lno 3 K. I'rodaja st' v (jorici v toliakarnah Schwarz v Öojskili ulirali in .1 »• I leraiU v Nunskih ulicati po K vin. GORICA (Kjutranje ixrianjc) l'r«* «a me". „Ali niste več enako srečen, kakor ste bil? Ali nemate sina, ki gospodari — kakor bi gospodaril vi sam? Ali nemate hßere, ki mu zvesto pomaga? Ali ne- mate otrok, ki sta se žrtvovala le vam, da bi bil vi zadovoljen ?" ugovarjal je prijatelj. „To je, to, dečko, to je! Tu smo pri tej rani, ki me boli in me bo šče- pela do stnrti; in kdo ve, ali ne tudi še po smrti. Grešil sem zoper bozji zakon, ko sem privezal otroka k sebi; ko sem ju sebično odločil od sveta". „Ali oče, kaj pa govorite?" ugo- varja Miha. „Molči, ti ne razutries tega; Ne go- voril bi tako, ko bi poznal rodbinsko srečo. Ali jaz sem se bal izgubiti to srečo in vaju niseni hotel pustiti od sebe; tako sein pripravil sebe ob mir poslednjih dnij življenjskih". Zueudeno sem gledal prijatelja; in tudi on se je ozrl na me. Od kdaj pa se je bil tako zelo Hpremenil ta njegov original?... Toda ni bilo Cnsa premiäljevati. „Ali čemu bi ne bil srečen, ko sva midva do cela srečna in zadovolina?" ugovarja zopet sin mirno. „Ne, nista srečna", upiral seje sta- rec; oglasila se je spet stara trdoglavnost v njem. „Nista sreäna, ker ne vesta, kaj je družiirika sreča. Tu se človek kar pomladi v duhu, ko vidi, kako mu do- rašča mladina. - Seveda rado pride tudi narobe: Naj bi tudi izgubil karkoli svo- jega imetja, sree bi se ti ne s^anilo pri tem; ali ko bi imel priti ob dete - tedaj bi si pulil lase, kar jih imaš na glavi. Pa vendar..." „Ali oče, mari me vendar nočete spraviti v zakon — zdaj v tridesetosmeia letu?" vpraša Miha nedolžno; ali okrog ustnic mu je poigraval šegav nasineh. „Da, to čem — in zakaj pa ne?" odvrne starec že nekoliko razdražen. „I — nu, zdaj je že pozno in pa meni je väec tako, kakor je zdaj..." „Vidi se, čegav otrok si — vrgel si tffe po očetu — to je res. Kakor bi niu bil padel iz oöes". — V tem se odpro vrata in Hana vstopi. Nesla je kavo in z maslom na- mazani kruh. Mahoma je ošinila oba z odmi ter izpoznala ves položaj. nŽe spet?u — reče mirno ter jame nalivati. Oöividno so se vräili večkrat taki prizori med očetom in sinom... Starec se je mahoma omecil in prosilje skoro plakaje: „Kaj ne, Mihec, da ne ostaneS vedno le tako?*4 „Ali oöe, kaj pa gov-;»«?" prekine Hana starca ter ga gladi kot veiitu dete... Da, bilo je to veliko, staro dete — oni mlinar Holan, ki je bil dvajset let neu- pogljivi trdoglavec!... Želel si je otročje druzbe na stara leta... Vzdigneva se ter se napravljava k odhodu. lskala sva original, pa dobila le slabo stvar, kakoräni so drügi ljudje. Bil sem sicer prevarjen v svoji nadi; ali bil sem skoro Se rad, da je bilo priälo tako. Ta starec je bil torej nesrečen za to, ker — po njegovih nazorih — drugi niso bili srečni. Spoznal je, da v tako važnih stvareh ne gre ne trdo siliti, ne trdo braniti. Miha je naju spremljal. Pri slovesu pa je poäepetal Nikolaju nekaj zaupno na uho. In razumel sem, da bo vendar- le svatba po octtovi žejji. tihf; kako da so to pogruntali, to pa ie vedo oni sami najbolje. Zdaj pa računajmo nekoliko. Ob- člnske doklade na užitnino znaäajo pri naa za vsak hektoliler 4 K 44 v. Obsiina Tomačevca dobi torej na dokladah na užitnino pri vinu za leto 1902 le toliko, kakor da bi se v njej potoeilo samo 27 hi. vina. Ako se pa pomisli, da vodi skozi vaa Tomaöevco skladovna cesta ter da se v njej nahajttjo dve krcmi, od katerih se saino v jedni potoci 70 hl. vina na leto, po tern se lahko presodi, koliko dobička ima od pobiranja užitnine g. I. Vicič, oziroma g. Gorup, mesto da bi ta dobiöek priäel v oböinsko blagajno! Letos pa je ravno v Tomacevci Bog na trti počival tako, kakor že dolgo siasa ne poprej. Ker se pa letos vinska kup- dija slabo razvija in zahajajo k nam le redko iz druzih krajev po vino, odpirale se bodo osmice kmalu in t raj ale bodo skozi celo leto. Koliko bodo te donaäale zakupniku, vedel bode on najbolje. Lahko se reče, da se bode v To- mačevci skoz celo leto potočilo kakih 120 hi. vina. Ako se racuni 1 hi. po 4 K 44 v, bi to znaäalo 528 K. Dobil je pa oböinsko užitnino zakupnik le za 120 K. Tako bode imel on pri tern umaza- nega dobička 408 K. Ali bi ne bilo bolje, da bi ostal ta dobiček v občinski bla- gajni in bi se pokrili razni obt-inski stroski, katere bodo morali tamoänji ob- činarji pokrivati s 24 odslotno doklado na izravne davke?! H koncu poglejmo äe v Komen! Tukaj se nahaja sodnija, davkarija, raz- proda se dosti mesa; nahaja se tudi parni ml in, v letu se nastani tu vse pol no iz- letnikov iz Trsta. Krčem pa je 9. De- nima, da potoöijo vsi krčmarji skupaj 800 hi. vina, bi to znasalo 3520 K. Kaj pa pivo in meso itd.?! AH bi ne bili to lepi dohodki, ako bi občina sama v lastni upravi pobirala občinsko užitnino? In vendar pogreša koinenska davčna obsiina gotovo bolj denarja nego ga pa pogreäa g. Gorup. Jaz sem preprican, da se bodo la moja izvajanja skušala od strani naših „naprednjakov" sinešiti; tudi je mogoče, da niso moji racuni do zadnje pisiice natanjčni, — to pa zagotuvljam in sem popolnoma preprican iz lastne skusnje, da bi občinska užitnina občinam veliko več dobodkov donašala, ako bi jo obsiine pobirale v lastni upravi. Kdor tega ne veruje, obrne naj se na županstvo so- sedne velike občine rihemberške in tarn mu bodo ßrno na belern dokazaii, da imam jaz prav. Z Vogerskega. — Blaž Sedevcič, učitelj na Vogerskem, je pravi eksemplar „naprednega" ueitelja. Nočemo preisko- vati, ali ima debelo ali suho pamet, to pnstimo tijemu samemu, naj popiäe v „Soči". Morda pride do prepričanja, da je pamet tudi tehko „mokra". Nekaj druzega bi radi tu opomnili. Čudno je, da ima tako rad opraviti z ženskami. Že enkrat je bil spustil od sebe znano kokosjado. Sedaj pa pravi domačin v „Soči", da so se na novega leta dan zbirale žene pred cerkvijo. Go- tovo so se popraäcvale, kako to, da uči- telj Blaž SedevČič ne nadzoruje otrok ob nedeljah in praznikih, kakor je nje- gova dolžnost? Ali v cerkvi ga ni vi- deti. — Ali je morda njegova cerkev — krčma, kjer razlaga „liberalni tvan- gelij", ter možake ž njim nadleguje? Ali se ie spominja, kako je poälatal tla, ki niso „žegnaoa"? Sicer je to njegova stvar. Da mu osvežimo spomin, hočemo si nasega Blažislava pogledati, kaj dela in sicer po naslednji vrsti: 1. v Soli, 2. v krčmi, 3. v kleti, 4. ali je olikano kleti itd. Dalje se ne bomo pečaliž njim. Mislimo, da otroci, ki nosijo svetinje M. B. okoli vratu, niso psički, in da desiki niso grdi kakor Kristus na križu in de- klice äe gräe, kakor Mali božja. Zato je pa tudi potrebno, če župnik gleda nanje w cerkvi, da se do ttojno vedejo. Zato so mu osobito stariäi hvaležni. Ni pa res, 4a bi koga udaril, ampak le uslavil je otroke, da bi poizvedel, kedo je klop pred alt.irjem porezal. Isto velja glede V. Gr. Blai Sfilevcic je poslal delavca kopat nu župnijsko zemljo, in župnik je moral ga odstraniti, da je pnkazal, da je on začasni gospodar na župnijskem zcm- Ijiäcu in nuboden drugi. (Dalje pride.) I) o m a Č i n. Politiöni pregled. K. H. Wolf zopet livoljen. Oboževatelji nadinoralista Wolfa so resili nemško stvar. Zgodilo so je, kar je vsakdo pričakoval, kdor pozna razmere v vsenemäkih gne/dili na severnem Oeškem, oskrunjevatelj ženske časti K. H. Woll je zopet izvoljen državnim poslan- cem. Vendar pa „zaupanje", ki je uživa ta vsenemSki junak, ni bilo vesi toliko, kakoršno je dobil pri prvi volitvi, ker absolutnii vesiina se je sedaj skrčila na neznatno Stevilo 85 glasov. Najnovejša morala je iinela torej vendarle nekaj vspeha. Pri zadnjih volitvah v januvariju 1901 je dobil namreß K. H. Woll1 858 glasov absolutne večine, sedaj pa sanio deseti del. Odločivno za Wolfa je bilo edino le mesto Landskron, kjer je dobil Wolf 395, Bachmann samo 95 in češki kandidat Cižek le 4 glasove. Neznatno večine si je priboril Wolf potern le še v Grulichu. Hohenelbe, Arnau in Braunau. V glavnem volilnem kraju TruJnov je dobil Wolf 319, Bachmann pa 538 glasov. V Policu so glasovali vsi volilci razun enega ßachmannovega za Oeskega kan- d id ata, ki je dobil tu 158 glasov. Volitev se je vršila večinoma mirno, le nekaj mlečn^zobmh bur^ev je }>roslav- ljalo „svojega" poslanca. Ena giasovnica v Trutnovu se je glasila na ime „Li- Hung-Cang". Kräöanski socijalci, posebno pa obrtniki so povsodi oddali svoje gla- sove iiemško liberalnemu kandidatu. V vsenemških krogih vlada radi Wolfove zopetne izvolitve kajpada veliko navduäenje, ker je Wolf sedaj „opran vsakega madeža in obsojena gonja nje- govih nasprotnikov". Vendar se pa tudi tarn pozna na prvi hip, da jih boli velik morals n poraz. tako ncznatna večina, ki je pač Jokaz, da se je tudi med vsenem- škimi volivci naslo skoro 800 mož, ki so za vselej obrnili hrbet moralistu Wolfu. Ruskl državni proračun. Ruski državni proračun za letö 1902 zinaša in sicer: na rednih dohodkih 1.800,784.482 rubljev, izvanredni dohod- ki 1,800.000 rubljev, skupaj dohodkov 1.946,571.976 rubljev. A redni stroški znaäajo 1.775,913.481 rubljev, izvenredni stroski 170,658.494 rubljev, skupaj stroš- kov 1.946,571.976 rubljev. Preostaja torej državnega premoženja 24,871.000 rubljev. Vojna v južnl Afrikl. Burski general Dewet je zopet pre- magal Angleže. V bližini železnične prog<> pri Pennyju jestal Dewet s 1000 možmi posadko, ko se mu približajo od severo- vzhoda Angleži v trikrat večjem ätevilu. Po večurnem vročem boju je Dewet pre- magal Angleže, jifi popolnoma potolkel in ostale zapodii v beg. Boj se je vršil v trdi noči. Buri so zajeli dva angležka topova, 45 železniških vozov s streljivom in 48 voz z živili. Razun tega so razdrli Buri velik kos železnice, na kateri so üiorali Angleži ustaviti promet. Taizguba je osuplost merodajnih krogov v Lon- donu le še pornnožila, kateri so začeli resno rnisliti nu mir. Dokaz ternu je, da so merodajni lonJonski krogi že nekako sprejeli posredovanje nizozemske vlade v korisl, Burom. V to svrho se je podal nizozemski minister prodsednik v Lon- don in je ondi skupno z angležkirni krogi ukrepal, kako bi se dal skleniti mir, ki bi bil časten za obe stranki. V posredovalno akeijo je ba>e po* segla tudi nizozemska kraljica. Angleži so prišli do prepričanja, da bi bil bolji časten mir, četudi ne pod tako ugodnimi pogoji zanje, kakor ho si ga slikali s po- četka, kakor pa draga in nesrečna vojna in popolna blamaža. Domače in razne novice. Na na&e vabilo na naroöbo odzvalo se je äe precej novlh cenj. gg. naročnikov. Vendar še nadalje vabimo svoje somišljenike, da se Jih kmalu äe veö naroči. Postrežemo lahko z vsemi letošnjlmi števllkami „Gorice" in „Narodnim koledarjem" za 1. 1902. —• Poslali smo tudi nekaterim p. n. gospodom in slav. društvom list na ogled. V sluöaju, da s« ne naroöö, iz-« vole naj nam list vrniti, drug-aöe bi jih smatrali svojim naročnikom. — Da spravimo stare račune v red, uljudno proslmo one %g. naročnike, ki na- roönlne niso äe poravnali, da blagro- vole to čim preje storitl. l Poziv dr. Tumi! — Slovcsno in odločno pozivljemo doželno^M poslanca dr. Tumo, naj trditev, da je „duho všči na Tolm i nskej^a okrajn Ijndcin grozila z več- niin po^ub Ijonjoin, -¦— uko ne volijo g. K I a vziirj ji", ali doka- že ali pa javno prekličc. V sln- čaju, da tega ne stori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in pod log a obrekovalca, ki ni vreden nnslova: „dožclui posla- ne c". Več duhovnikov Tolininskega okraja. /a „Solski Dom" d(»slo denarni- čarju: G Oskar Gabršeek, drž. poslanec in posostnile v Tolminn, za 4. siolrllclje 1901 in 1. ßetrtlelje 1(.K)2. 60 K. Denarniöarju doAle mesočnino za december od sledeoih p. n. gospodov: Prof. Bežek 2 K; Bolko L. 2 K; Oebular J. 2 K; Jerkič Ant. 2 K; Finžgar Fr. 4 K; Kopač Jernej 10 K; Kovaric Al. 2 K; Koren Ant. 2 K; dr. Fr. Kos5K; Kavčič* Jos. notar 2 K; Ličan Jos. 3 K; Mrcina Iv, 2 K; Gabrijelt-iö Mill. 2 K; Novak Gustav 2 K; Krojaška zudruga 20 K; Preiurou 1. 2 K; dr. Papcž 2 K; Pirjevec Ivan 2 K; dr. Jos. Pavlica 2 K; Fr." Set- nit-ar 2 K; Fr. Sivee 2 K; Ant. Šantl 5 K; Matija Uutar 2 K; Ferd. Terkuö 2 K; Andrej Tabaj 2 K; Albin Žnidarcici 1 K; Ant. Fun, klobucar in trgovec 2 K; Fon I. 2 K; Gerbec Ant. 2 K. Društveneinu predsedništvu so pla- čali: Josip Kosec, župnik v Karanjah, 10 K; Andrej Cermelj, trgovec v Goi-ici 4 K; A. P. v Gorici 20 K; Josip Čigon, cerkovnik v Gorici 2 K. Upravništvu je dosio: Županstvo v Vrtojbi za leto 1901 četrti obrok usta- novnine 50 K, g. Ivan Balistič, župan v Vrtojbi 10 K, si. g. Stefan Kerkoč kurat 10 K, d. g. Andrej Mesar, kurat 10 K, g. S. Kemperle 2 K. Potom postno-hranilnicnega urada: Anton Cibič, častni kationik in dekan v Crnicah 40 K. L ?pa hvala ! Uoriäka „Čltalnica" priredi v so- S)oto due 25. t. m. v svoji dvorani kon- cert vojaškega orkestra. Mize v dvorani kakor na Silvestrovo. Zasietck ob 9. uri. Po končanem sporedu pies. — Veliki pies bodo, kakor običajno, v predpustno nedeljo 9. februvarja. K obilni udeležbi vabi o d b o r. „(en train a posojilniea" je imela v svojom prvem upravnem letu okoli 2,430.000 K prometa. Stanje hranilnih vlog je bilo dne 31. decembra I. I. nad 367.000 K, posojil pa nad 418.000 K. Globe za „linprednjasko" pevsko drustvo. — ~A\ zadeve, ki bi „Sosio" bolj spekla, kakor, ako se kdo takne nje pevskega drustva. Zdi se, da stavijo Ljospoda okoli „Soče" v to drustvo ve- like nade. da je smatrajo za cvet svoje strankarske politike. Zato se je zagnala zadnja ,,Soc:a" v nas z nerazumno silo- vitostjo, ker sino posvarili svoje somiä- Ijenike pred globami na korist tega dru- stva. Da je izkoriščala „Soua" te naäe somišljenike kot ..čuke na palici", ki naj bi ji pomagali loviti še druge „ nap red- njTi.ške" in „nenaprednjaške" kaline, kaže dejstvo, da jo, puročevaje o teh globah, znala svqj sicer vedno strupeno-osorni obraz ubrati v najmilejäi in naj bolj ra- hloOutni izraz, kateremu so manjkale le še besede: Glejto, ljudjo božji, najbolj zagrizli naši nasprotniki darujejo velike vsote za naše pevsko drustvo; ali ho- čete boljšega dokaza, kako potrebno in polilicno nedolžno da je! — Temu gr- demu slepljenju javnosti se je moral naä list upreti. Da smo v črno zndeli, kaže hinavsko javkanje v zadnji „Soči" o „krivicah", katere da delarno rni temu „prepotrebnemu" društvu. Morda se na to so povrneino, za danes si privoščimo eno rnesto iz teh lisičjih lamentacij. — „Sočail piže: „Vrhunec falotarije v tej hudičevi gonji proti našemu društvu pa tiči v tern, da podtikajo, kakor da bi druätvo v pokritje svojih potreb jernalo denar iz „Goriäke Ijudske posojilnice". To je vrhunec „krdcanskega" falotstva, ko dohro vedo, da posojilnica ne more imoti in nima nisi opraviti z napomina- nim drustvom in je poslovanje iste vzorno in čisto''. Na ta izbruh „Sočine" omike odgovarjamo mi lo-le: V tiskanem poro- čilu o delovanju „Gor. ljud. posojilnice" za upravno leto 1900 stoji črno na be- lem, da je ista dala pevskernu druälvu š e s t s t o kron. Ko je snovatelj tega druätva lansko leto vp.bil in vezal k sebi pevce z najvratolomnejähni zrasinimi na- črti in so pevci opominjali, da je treba za to denarja, so dobivali odgovor: Bo d a I u posojilnica! To naj si „Soßa" vlakne za uho. Če bode treba, bodemo 2e jasneje govorili. Slednjič moramo „Soči" popraviti lo še eno debelo lai. Ona piäe o svojem pevskem druStvu i razprtimi črkarni, ,.d a takoprega- n j a n o g a d r u fi t v a Se n i b i I o n a Slovnnskn m". Ti ljubi Bog! Ako bi bila „Soča" pisala, da ni biloäena Slovfinskein d r u 5 t v a, katerega predsednik bi druga druStva tako proganjal, bi bila govorila öislo, n žalostno resnico. Želi „Soča" tudi za to dokazov?! Se ciikrat eonte Panigai in „Sofn". ~ Zadnjič smo poročali, da je lu'iiinna la/, trditev nasih „naprednja- kov', da bi bil conte Panigai zaradi zvoze italijanskili liberalcev s slovenskirni „klcrikalci", katere z,/ez« sploli ni, odlo- žil svoj dožHnozboi-ski mundat. „Soča" pa jo v zadnji svoji številki vendar ho- tela vzdrževati svojo neuinno trditev. Zdaj pa priobčuje deželni glavar vitez dr. Pajer v 7. štev. lista „Gorriere Friulano" laHlnorosinn pod|>isano izjavo, s katero je do picice dokazano, kar smo mi pi- sali o uzrokih, ki so nagnili conte Pani- gaja, da je odložil svoj mandat. Med tenii uzroki je jeden poglavitnejäih ta, da «o nameravali nekatori italijanski poslanci spraviti dr. Graziadio Luzzatta v doželni odbor. „Sotsa* bode seveda še naprej trdila, da ima ona prav in da ni res to, kar izjavlja vitez dr. Pajer, eetudi pravi isti v svoji izjavi, da so nje- gova tozadevna pojasnila popolnoma res- nisina ter da je v stanu to dokazati z nekim zapisnikom, katerega so podpisali vsi italijanski poslanci. Kar čenča „Soca". o tern, da bi naSi poslanci iz veloposestva lahko izvo- lili v lej skupini, ako bi ne bilo med njimi in Ilalijani koinproinisa, sloven- s k o g a odbornika, je naravnost snieSno in nima druz(kga namena, nego naše ljudstvo slepiti s takimi zvijačami. Slovenci, ako hočejo, da so jim za- gotovljenidveodborniški mesti, morajo sklepati koinpromis z ltalijani. Kajti stvari stojö tako-le: V skupini kmečkih občin, ki voli jednega odbornika, imajo Slo- venci večino ; v skupini mess, in trgov imajo večino ltalijani. V i«j skupini je torej voljen za odhornika vedno ltulijan. V skupini veleposestnikov pa imajo Slo- venci tri poslance in ltalijani tudi tri. Ako ne pride torej tu do kakega kom- promisa, odlosiiti mora žrebanje. V celi zbornici pa, ki voli cetrteira odbor- nika, imajo ltalijani v e č i n o. Ako torej ne sklenejo Slovenci z ltalijani glede vo- litve v deželni odbor kompromisa, kaj se lahko zgodi ? Zgodi se gotovo, da dobe Ilalijani iz skupine mest in trgov jednega odbornika, iz cele zbornice drugega, a zgodi se lahko, da dobe iz skupine veleposestva še — tretjega odbornika; kajti tu, kakor reöeno, odlosiuje — žreb, ako ni kompromisa. In kakor imajo Sio- venci sinolo povsod, zakaj bi je ne imeli tudi pri žrebanju, katero jedino odločuje, ako se ni prislo do kakega kompromisa. Sicer pa je bil pri zadnji deželnoodborski volitvi kompromis mod Lahi in Slovenci sklenjen še predno se je komu sanjalo, da ne pride conte Panigai v zbornico. Ko je bil pa kompromis sklenjen, kaj naj bi ga tiaši poslanci iz veleposestva ne držaii zaradi tega, ker ni bilo conte Pa- nigaja v zbornico? Kaj za to naj bi onj zavratno prelomili dano besedo? No, o „Sočinih" kolovodjih bi se prav nisi ne čudili, ako bi oni kaj takega storili. Zahtevati pa kaj takega od — z n a Ö a j- nih rnož, zamorejo jedino le poätenjä- koviči okoli „Soče". No in denirno dalje, da bi naši ve- leposestniki tudi v resnici porabili to priliko, ter prelomiväi kompromis, zato,. kor ni priäel conte Panigai v zbornico, volili za odbornika kakega Slovenoa — ali bi bili morebiti glede števila odbor- nikov s tern kaj na boijem? Nikakor ne! Kajti potern bi pa ltalijani, ki irnajo ve- eino v eeli zbornici, volili kakega Itali- jana mesto Slovenes. Toliko se nam je zdelo 'umestno omeniti, da zabranimo beganje naäega Ijudstvii po hujskačih okoli „Soče". „Izvežbnni jurlsti' ali — tretja za predpust. — „Soca" ali prav za prav „izvežbani juristi" okolu nje sehudojezä na nas, ker nam nesie nikakor v glavo, kako in kje da misli dr. Treo najti „le- gal no potu da se pritoži proti odrekanju volilne pravice. Mi menimo numreč: proti odrekanju volilne pravice v n a š i d e ž e 1 i. Po naäem mnenju, ki je pa popolnoma utemeljeno v dotičnih po- stavnih določbah, ima državno sodiäöe razsojovati le v onih siusiajih, ako so upravne oblasti s svojimi odredbami kr- sile postavo in s tein odrekle kakemu državlanu postavno zajamčene pravice. Dr. Treo je zahteval, da ga tukaj- šnji magistrat vpiäe v volilni imenik. To zahtovo mu je pa tukajšnji magistral z ozirom na to, da ni bil dr. Treo uneäen v volilni imenik zadnjih obdinskih voli- tev, odbil. Dr. Treo je proti odloku tukajšnjega magistrata — tako pravijo — uložil pritožbo pri c. kr. namestniätvu v Trstu, ki pa ni imela zaieljenega uspeha. Ako je torej teinu tako in bi a ta nucina združili, bi jjotovo dosegli So lepSi vapeh in zato vsakcmu. ki brani iz ku- toregakoli namena h»po sadjo za doljjo časa, priporoöamo, da jo zavijo v svilon papir in vloži potom So v losno volno. Ako to storimo v sodovib, katoro napol- nimo in takoj zabijemo, potem laliko «»hranimo v subi kleti veliko innožino sadja, no da bi nam bilo treba kako posebne shrambo. „Nar. Gosp." Gostilna .VinarskeflLa iu sadjarskeaa društva za Bria' v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 loci pri^tna bela in crna vina iz iliust- veno kleti, in punli^ainsko pivo. Postrože z okusniini jodili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorisce za krogljanje. Za obilen obisk se topio priporoea svojim rojakom Anton (ierbec, gustiluiear. Krojaška mojstra ' Öufer & Bajt ] v Gorici, ulica sv. Antona it. 7 , v biSi g. J. Kopača pri okr. sodniji, ' izdelujeta I vsakovFstne obleke za mo*ke i po meri, bodisi fine ali pa priproste. I Priporočata se svojim rojakom | v Gorici in nu deželi, posobno pa c. duhovseini in ueencem srednjih I in Ijudskih šol za obilna naročila. , ; „talralna posqjilnica^ j v Gorici, registrovana zadruga z omujeno zavezo, sprt'jüina hraniln« vloge, katere o- brt'stuje po 4l/g(Vo \> o I u in e s e č n o: nevzdignene obrosti pripisujo konoc lota h glavnici. Rentni davck plačnje poso- jilnica sama. Iiajo posojila udom na .»sfbni ', kredit po 6% i" na vknjižbo po •'/2%- Sprcjeiiia Clane i g 1 a v n i in i d <;- , I p ž i po 200 K in /. o p r a v i 1 it i in i d e 1 e ž i po 2 K. , Olvarja člariom tekoče račuru1, katere obrestuje po dogovoru. Za nala- uaiii«' in vradanj»1 so na razpolago po- i ložnice c. kr. poštne hiaiiilnice, tako da jp inogočc poslati denar broz poštnili stroškov. Uradne ure so vsak delavnlk od8—12. ure zjutraj v ullol Vetturinl St. 9. Dobro ohranjen IfcrLž©v pot je na prodaj. Kje? pove upravništvo našega lisla. Jakob Miklus, vsakovrstnega trdega in mehkega koroäkega in kranjskega lesa tor trgovec z lesom in opeko, zaloga pohiätva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih „Ulari- jaiiie1 t. j. licnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki irnajo znotraj tro- ali štiridelno keg- Ijišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejži sestavi. za I kremarje, zasebnike ltd. I v Pevmi, 1 za Soškim mostom, p. Gorica, I priporoča p. n. obOinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejio postrežbo in jako nizke I cene. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo 9 v tiioritti, Closposka ulicsi his. ^lvv. 7. VEL1KA ZALOGA vsikovrslnogn innniifaklunio^Ji hla^a 7,'d žoiiske in nioäke ohlokt1, za vsak stau in vsak lelni čas v liajvri'ji I/I)«'!*!, kakor: siikno, plalno, prlo- nino. Chi (Ton. oksforl, srovico. vsa- kovrstnc1 proprog<\ zaveso, nainizne prte; naclaljo vsakovrslno peiilo.srajcc. Jäger itil. il nnjiiizjili ctMiitli. Ci'ii«* no «itiilne l>ie/ poKJi.ian.ju. Poprnvek. Na ,.1/javo" starasinstva v Lokavou djio -1. t. m., kalora jo bila priobčona v „Gorici" z tine 7. t. in. prosiin blagovo- lito, vslod >5 19 tiskovnoga zakona pona- I tisniti sledoči popravek: Ni res, da je predlagal podpisani zgoraj navedeno „lz- javo"; its je, da „Izjavo' je predlagal g. župan Viilmar sain, in jo tajniku na- rekoval. Ni res, da je rekol podpisani: Ob- sojam brutalne lažnjive in škandalozne dopise v .,Soci"' s kojimi se napada tu- kajšnjega obče priljubljenega župana g. Jos. Vidmarja. Res je, da sem obsojal pri oni seji napade na pret*. go^p. vi- karja Štetana KerkoO, posebno smesenju telcsnim napakam. Lokavec, 13. jan. 1902. Fran Rebek, I. podžupan. Dostavek urednistva. — Priobeujemo ta popravek. da vstre/.enio i zahtevain znanega ,.imenitnega"i} 19. tis- ! kovnegu zakona. Pristavljamo pa že da- ! nes. da se nas zagotavlja iz pristnega j vira, da je gospod Fran Rebek v e n- i d a r I e p r e d I a gal z a u p ni c o. Anton Kuštrin v Gosposki ulicih. štev. 25, (v lastni hiši) priporoea častiti duhovščini in slavneinu obeinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnoga blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. F'otrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nam red- po '/2 kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdieevga mlina v Kranju in z Jochrnann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po po.sti se razpošilja v zabojčkib najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Za jesensko in zimsko sezono > Ua/no motion in dru^o jcsonsko kakor tudi zimsko blago, za dame in gos|)ode, loplo priporooa svojim rojakomv mestu in na di'/.oli, nova tvrdka : T 7ornlie prva jn Jedina 8'0venska trgovina te U . LJKJL 111 A. 8tr0ke v 6orjcj Go8poska u.jca št 7 tik „Krojaške zadruge'S v hiši „Goriške ljudske posojilnice". Najeoneja, najbolja in najlepsa izhor vsakovrstnih okraskov za obloke, zimskili svilnenib in volnonili nil. Aerp, |)i'(ulpasnikov, nogavic, rokavic, olroskih oblok, dožnikov, bluson, perila za ^ospode, krasnih kravat, Jaeger poilnldck, svilo za lisp in Muse, , žumo.lu, |tliš, čepie za olroke, domaeili covljev za dame, gospode in otroke, cerkvenih C'ipk, modercev i. t. d. — Najcenejo skladišOe vsili potrebsein zagosp. šivilje in gospode krojaee. Naroeila i/ de/ele izvršujejo so točno proti pošt- iii'inii povzetjn. - ¦« ill t NT Ih'o/ vsuko konkiironco! Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (i(MU( A Via Giardino 8 priporoea pristna bela ^jš^ briskih, dal- in črna vina J^^\ matinsfcih in \x «ipavskih, \&gy istorskih v • furlanskih, y T noyrado«. Dostavlja na dom in razpošilja po žolez- tiici na vso krajo avstro-ogerske inonarhije v soilili od 56 litiov nuprcj. Na zahtevo pošilja tudi uzorcp. Cene zmerne. Postreiba pofttena. V Simene J^rie krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" toči raznovrslna bela in crna vina ter postreže z vsakovrstnimi okus- : nimi jedili. F riporoea se topio svojim rojakom v inestu in na deželi. Odlikovana kleparska delavnica Artur Ma knt z Ozka ulica St. 1. — Uorica Via Stretta St. 1. Priporoea svojo zalogo kleparskih izdelkov vseh vrst, ler izvršuje v najkrajšein času vsakovrstrna kleparska dela po iiajnovejSein sistemu natanko po naroöilu. Postavlju strolovorte po zvoiiikih, sol. poslopjih itd. Čebelno-voščene sveče ™''~* čim z 2000 K Piiporočain se piečaslili duhovsčini, slavneinu p. n. obeinstvu. Svec-e za pogrebe po zelo nizki ceni. Mod pitanec in navadni po zelo ! nizki ceni. Z odlicniin spostoviinjern _ __ „ ! J. Kopaö, i svečar v Gorici, ulica sv. Antona „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",,,Tri igre" za slov.mladino in „Zgodovino tolminske sole" broMire, 9 diplome, tr^ovNk« račuue, 9 piNina in zavitke h fir mo, $ co nik<% $ vahilu na karton^in & & uii papir $ 9 „NARODNA TISKARNA" = v Gorici, ulica Vetturini št. 9 - jo proHkrhljonu z povHom noviuii erkaini, okraski in liiiim pupirjeni, tor mora pro- vzoti vsa v tinkarsko stroke» spadajočti doJa. 9 ® 9 O Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da 86 ne boji nikake konkurence. ______¦¦»Ms „^—^__- --------TISRA-------- poMctiiicc rn/,110 ve- likoMti hi obi ike % y.avitki,* zai'ociiico in noi'ouuice v ele- Kantuih terosiiirtni- ce v raziiih ohlikah „Narodna Tiskarna" ------------------- tiBKa------------------- „GORICO" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena naročlla tiskovln se iivrše z obratno poito; vsa druga v najkrnjSem o o o o Č88U o o O © „Narodna Tiskarna" ~ tlBiClt — #,,PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K Št. 5. V Goriei, v soboto dne 18. januvarja 1902. Letnik IV. Izhaja vsak tor«'k in Nohot» v LmJiiii dI) II. mi |>icil|iolilnc za iii«hIo tor oL H. iiri |)()|)dI(Imi' /,;i . Ako pad«1 na t;i v;i priiznik iahJ« «-la.it prwj ol> 6. /,voc>r. Stan« po poSti |>rt\j»'Hian ali v Goriei na dom poSiljan «¦<«lolt*tno 8 K., pollotno \ K. in öHitMiio 2 K. I'rodaja sn v Goriei v toliakarnali Schwär/, v ŠoUkih ulicali in J«l- lorsitz v Nunskih ulieali po K vin. &0RICA (Yecerno Izriunje.) Irrtlnihtvu in upravniitvo se naliajata v «Narodni tiskarni», ulica Velturini h. at. 9. liopisi; jc nusloviti na tireduiStVO, o(flasf in naroäuino pa na tipravuUtvo «Gorice». Ofjlani st« raöumjo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiakajo, rasiu- nijo He po pogoiibi. Izdajatelj in odgovorni urednik .Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäic). Težko je, ne biti satirik, ali: strahovlada pobratimov. Dr. Tuma je že s svojim dvoreznim naslopanjem v zadovi užitnine pokazal, da ne zasluži zaupanja kot zastopnik ljudstva vkljub svoji „advokatski genijal- nosti" in vkljub „teineljiti praksi" v poslih deželnega odbora. Dociin jo v de- želnem zboru glasoval za postavko ,.po- biranje užitnine v deželni upravi", je na javnem shodu v Vrtojbi govoril proti temu, — tu je glasoval kot poslanec za, ondi pa nastopal kot predsednik izvrše- valnega odbora „narodno- napredne" stranke proti koristim našega naroda na Goriškem in tako igral na „dve karti" čudno igro z vitalnimi interest našega ljudstva. Že s tern korakom je dr. Tuma pokazal, da mož, ki zastopa v dežeii neko privatno in strankaisko stališče, na- sprotno Ijudskemu blagru, ne spada na mesto ljudskega zastopnika, na katerem mestu mora delali i z k I j u Č* n o v ljudski blagor. „Narodno - napredna*' stranka je oškodila v zadevi pobiranja užitnine našo deželo za letnih 130.000 K, v desetih letih za 1,300.000 K, in je to svoto našemu Ijudstvu takorekoč iztrgala iz ž e p a. Kaj bi pisala „Soča", ako bi se bilo kaj tacega storilo od naše strani? To bi bili v njenih „nad vse poštenih" nazorih mi goljust, sleparji, tatovi, defrav- dantje in roparji, ki so naše ljudstvo slekli do nazega. Ali „naprednjaki", ki , so i z v r š i 1 i ta čin, so najpožrtoval- nejši rodoljubje, same pošlene duše, ne- zmožni zakriviti lasu na glavi svojega rojaka! Ker so oni oSkodovali naše ljud- stvo, zdaj to ni ne sleparija, ne goljuHja, ne tatvina na narodnem blagu, inarveč pošteno in čisto narodno delo! — In človek, ki je sodeloval na tern „cistern narodnem delu" — pretaka po „Sočiu jezne solze, ker so se zaprla za njim vrata deželnega odbora! Zares, tezkö je, ne biti satirik. Za danes smo omenili še jedenkrat samo tega slučaja, da že iz njega vsakdo lahko sprevidi, da mož, ki igra na dve karti, ni vreden zaupanja, — o prvi pri- liki pa vtegnemo nekoliko naslikati način odborniäkega delovanja dr. Turne, da bode naše ljudstvo s"e bolje lahko s'odilo, koliko praviee ima „Soča" govoriti po- smehovalno o možeh, katerim ne more očitati najmanjäe nepraviliiosti. Ker nas ,.Soča" naravnost izziva v to, pa naj nosi posledice ona in njen zaščitnik, ki ne more skrivati svojega straliu, da bi se naenkrat ne videlo vkulise njegovega delovanja v deželnem odboru. „Soča" že v nekaterih svojih šte- vilkah prijavlja zaporedoma hujskajoče članke proti nasima dezelnima odborni- koma in njihovima namestnikoma. V teh člankih govori pavšalno o nezmožnosti naših deželnih odbornikov za posel od- borništva, o „šestih suhih letih'', o „stra- hovladi* itd. itd. in se ponaža lako, ka- kor da jej gre prvi glas v deželi. Te jeremijade „Soeine" pa se sli- šijo tako žalostno in doni iz njih tako glasno zavist radi 4000 K, — da v oči- gled vsemu temu javkanju ne moremo zopet druzega nego vzklikniti: t e ž k o j e n e biti sa ti r i k ! Ali ti ubožci okoli ,.Soee>l zares mislijo, da bode zdaj. ko ni vee dr. Turne v odboru, kar obvi- ; selo delovanje v odboru na klinu ! ? To se zelo varajo in jim moramo reči: bo- dite brez skrbi v svoji „brezkončni brigi za srečo našega ljudstva", — nijedna nepravilnost se ne zgodi, — nasprotno pa stokrat več dobrega nego se je zgo- dilo v dobi ,.uzornega delovanja" odbor- nika dr. Turne, ali bi se bilo zgodilo po- tem, ako bi se bilo izvršilo z odborništ- vom po vaši volji. Toliko na to stran. Seveda, kar se tiče onih „šest suhih let", o katerih prorokuje „Soča", bodo ta „suha leta'; iares nastopila, toda no za naše ljudstvo, marvee za — dr. Tumo, ki že danes milo gleda po izgubljenih 4000 kronicah. Kar pa se tiče „strahovlade", bi bolje storila .,Soea" da molei. Ali ne ka- žejo in niso Kazali njeni privrženci v najodurneji obliki, da oni hočejo vse vstrahovati in da bi hoteli pokladati svojo peto na tilnik ne-le našemu Ijud- stvu, marveč tudi njega najpožrtovalnej- Šiin rodoljubom, ker le-ti niso mogli odo- bravati töka v slovenski politiki, katerega je hotel uvesti dr. Tuma na Goriskein. Naj se le potrkata na prsa pobratima in se vprašata, kdo bi hotel vpeljati v de- želi strahovlado, pod katero naj bi ječal na5 narod kakor v sužnosti tnrških liegov? In kaj je bila vsa minula Sest- letna doba Tumovcga odbornikovanja drugo nego pravcata strahovlada? Ali so ti ljudje ves ta čas atorili le za mrvico dobrega in narodu koristnegaV Naj le pov/yJo, kaj se je v tej dobi zgodilo za na.še ljudstvo, kar bi srneli smatrati oni za pravo svojo in ne uzmano zaslugoV Ali niste ternveč ves čas le podirali, kar so drugi prej z najvecjim trudom zidali V Ali niste v svojih infernalnih glasilih le hujskali obeine med seboj, ali niste šču- vali stan na stan, da je postalo vse p o- divj a no, kjer je vladal prej mir? In niste Ii izpodkopavali in ie izpodkopa- vate obstanek nasega najuzorncjšega na- rodnega zavoda „Šolskega Dorna" na način. kakor bi bilo vredno jedino le besne italijanske irredente? In ne rujete Ii proti našernu najstarejšemu društvu v Goriei našl „Čitalnici" na jednak način? In zakaj? Zato, ker tako „Šolski Domc> kakor ..Oitalnica" ni pod komando pre- nadutih pobratimov ! Ali ni torej to strahovlada? Poglejte se torej v zrcalu teh in še neStetih drugih peklenskih svojih del, potem pa odgovorite: kdo je hotel in še hoče strahovlado? Vničevalci naroda! Potepite svoje črno eelo k tlom in ne dvigajte je predrzno kvišku, ko ni vredno, da je božje solnce obsije! Kar se tiče naže „strahovlade", o kateri lantazirate v svojih podlih dušah, vam zagotovitno, da obstoji ta „straho- vlada" le v tern, da čim prej pometemo iz dežele gnoj, kateri ste nakidali na cast in blagor našega naroda, — gnoj pravimo, importiran k nam od ondi. kjer stoji na indeksu narod sloveuski! D o p i s i. Iz Komna. — Ker je „Gorica" omenila naših občinskih računov, se mi zdi potrebno omeniti, da naše občine račun izkazuje gotovine 730 K. To priča o dobrem gospodarstvu in varčnosti na- ših občinskih očetov. Ne razumenio pa. zakaj so natn postavili v proračun za leto 1902 za navadne občinske stroäke 15 odstotno doklado na izravne davke, ko vendar denar v blagajni preostaja? Za Sveto so sicer to doklado opustili, a naložjli so jo v Koinnu in Tomačevici. V proračunu za 1. 1902 so posta- vili tudi neko svoto za občir.skega poli- caja, ki pa je moral, kakor pravijo, iti po uniforrno na Dunaj, ker nasi krojaci baje takih oblek ne znajo naredtti. Dne 12. t. m. je razglasil občinski sluga, da je prevzel pobiranje občinake užitnine v davčnih občinah Komen, To- mačevca in Volčjigrad g. I. Vieič, dacar v Komnu. Govori se. da jo je prevzel ta g. Gorupa. Dobiček, katerega bodo donašale občinske doklade na užitnino, imel bode torej ta bogati gospod, za po- kritje raznih stroskov občinskih pa na- ložile se bodo doklade kmetu na izravne davke. To je tudi neka varčnost naših obeinskih oeetov in njih skrb za ubozega kmeta. Na V^lejem^'adu je imel več let isti g. Vičič v zakup občinsko užitnino za letnih 160 K, a I. 1899 so nekateri rodoljubi pri dražbi nekoliko podrezali in takrat je poskočila zakupna cena na 270 K. Leta 1900 pa je obeina pobirala občinske doklade na užitnino in jej je prišlc v blagajni» lepih 400 K. — Ali bi ne kazalo torej, da bi prišli vsi dohodki, katere donašajo občinske doklade na užitnino, v občinske blagajne, katere itak vedno bolehajo na suäici, nego pa, da si množi milijonar s t ak i m i dobički svoje ogromno bogastvo? Oglejmo ai nekoliko dražbe, ki so se v tern pogledu vrSile. Na V'olcjetngradu je bila proglašena vzklicna cena z 260 K, ker je pa tamkaj- šno krčmarsko društvo nekoliko podre- zalo, poskoeila je zakupna cena vendarle na 380 K. V Komnu je znašala vzklicna cena 2400 K, ker ni nobeden drezal, dobil je g. I. Vičič, oziroma g. Gorup isto za vzklicno ceno. Seveda tu je bilo drezanje za uboge ljudi pretežavno, kajti položiti je bilo treba varščine 240 K, a takoj placati prvi obrok znašajoč 600 K, kar vse je g. Gorupu le majhen Spas. V Tomačevci je istotako dobil g. dacar v zakup pobiranje občinskih do- klad na užitnino za vzklicno ceno 120 K. Tarn so sicer nekateri dotnačinci po- ložili varäöino, a pri dražbi ostali so L1STEK. ORIGINAL, Lužlčki obraz; spis. A. Cerny. (Ronec.) „Oh, kako! Kaj bi bilo?... Kadar boš pametil toliko kot jaz, ne bodes mi- slil več na svoje zdravje. — Mi smo le slama za ogenj. Zrno je izmlačeno in zmleto — kaj se slamo? Sežgati jo treba!" Umolknil je za časek, po kratkem odmoru pa nadaljeval: „V ostalem pa vidiä, v kakem stanu sem. Obraz se mi ne izgladi več, oko ne izbistri, lasje ne počrnejejo in ne zakri- jejo več pleäe, vrat se ne vzravna več — čas je že, da se vrže slama na ogenj ter se sežge". „Nu, kako pa oče, da govorite tako tužno? Saj niste bil nikdar tak, da, äe nas mlade ste presegal se svojim dovtipom in Saljivoatjo", reče prijatelj. „No, no", odkimal je starec, „to je bilo, ali ni več. Bil sem zadovoljen in „Ali niste več enako srečen, kakor ste bil? Ali nemate sina, ki gospodari — kakor bi gospodaril vi sam? Ali nemate hčere, ki mu zvesto pornaga? Ali ne- mate otrok, ki sta se žrtvovala le vam, da bi bil vi zadovoljon ?" ugovarjal je prijatelj. „To je, to, decko, to je! Tu smo pri tej rani, ki me boli in me bo šče- pela do smrti; in kdo ve, ali ne tadi so po smrti. Grešil sem zoper božji zakon, ko sem privezal otroka k sebi; ko sem ju sebično odločil od sveta". „Ali oče, kaj pa govurite?" ugo- varja Miha. „Molči, ti ne razumeš tega; Ne go- voril bi tako, ko bi poznal rodbinsko srečo. Ali jaz sem se bal izgubiti to srečo in vaju nisem hotel pustiti od sebe; tako sein pripravil sebe ob mir poslednjih dnij življenjskih". Začudeno sem gledal prijatelja; in tudi on se je ozrl na mo. Od kdaj pa se je bil tako zelo spremenil ta njegov original?... Toda ni bilo časa premišljcvati. niuva uu com sreunu in zaauvuijuar ugovarja zopet sin mirno. „Ne, nista srecna", upiral seje sta- rec; oglasila se je spet stara trdoglavnost v njem. „Nista srečna, ker ne vesta, kaj je družinska sreča. Tu se človek kar pomladi v duhu, ko vidi, kako mu do- rašča mladina. — Seveda rado pride tudi narobe: Naj bi tudi izgubil karkoli svo- jega imetja, sree bi se ti ne ganilo pri tern; ali ko bi imel priti ob dete — tedaj bi si pulil lase, kar jih iinas na glavi. Pa vendar..." „Ali oče, niari me vendar nočete spraviti v zakon — zdaj v tridesetosmehi letu?" vpraša Miha nedolžno; ali okrog ustnic mu je poigraval šegav nasmeh. „Da, to čem — in zakaj pa ne?" odvrne starec že nekoliko razdražen. „I — nu, zdaj je že pozno in pa meni je vseč tako, kakor je zdaj..." „Vidi se, čegav otrok si — vrgel si se po ocetu — to je res. Kakor bi mu bil padel iz očes". — V tern se odpro vrata in Hana vstopi. Nesla je kavo in z maslom na- „Že spet?4' — rede mirno ter jame nalivati. Očividno so se vrSili večkrat taki prizori med očetom in sinom... Starec se je mahoma omečil in prosilje skoro plakaje: „Kaj ne, Mihec, da ne ostaneš vedno le take?*4 „Ali oče, kaj pa covorite?" prekine Hana starca ter ga gladi kot veliko dete... Da, bilo je to veliko, staro dete — oni mlinar Holan, ki je bil dvajset let neu- pogljivi trdoglavec!... Želel si je otrocje družbe na stara leta... Vzdigneva se ter se napravljuva k odhodu. Iskala sva original, pa dobila le slabo stvar, kakoršni so drugi ljudje. Bil sem sicer prevarjen v svoji nadi; ali bil sem skoro äe rad, da je bilo priälo tako. Ta starec je bil torej nesrečen za to, ker — po njegovih mtzorih — drugi niso bili srečni. Spoznal je, da v tako važnih stvareb ne gre ne trdo siliti, ne trdo braniti. Miha je naju spremljal. Pri slovesu pa je pošepetal Nikolaju nekaj zaupno tihf; kako dm go to pagruntali, to pa it vedo oni Mini najbolje. Zdaj pa racunajmo nekoliko. Ob- öinake doklade na utitnino znaäajo pri nat sa vaak Hektoliter 4 K 44 v. Občina Tomačevoa dobi torej na dokladah na uiitnino pri vinu za leto 1902 le toliko, kakor da bi ae v njej potočilo samo 27 hi. ?ina. Ako se pa pomisli, da vodi skozi vas Tomtčevco skladovna eeata tor da ae v njej nahajajo dve krömi, od katerih se samo v jedni potoci 70 hl. vina na leto, po tern se lahko presodi, koliko dobicka ima od pobiranja užitnine g. I. Vidisi, oziroma g. Gorup, mesto da bi ta dobicek priäel v o b e i n s k o blagajno ! Letos pa je ravno v Tomacevci Bog na trti počival tako, kakor 2e dolgo casa ne poprej. Ker se pa letos vinska kup- cija slabo razvija in zahajajo k nam le redko iz druzih krajev po vino, odpirale se bodo osmice kmalu in trajale bodo skozi celo leto. Koliko bodo te donaäale zakupniku, vtclel bode on najbolje. Lahko se reče, da se bode v To- mačevci skoz ce!o leto potočilo kakih 120 hi. vina. Ako se raOuni 1 hi. po 4 K 44 ?., bi to znasalo 528 K. Dobi I je pa obcinsko užitnino zakupnik le za 120 K. Tako bode imel on pri tern umaza- nega dobička 408 K Ali bi ne bilo bolje, da bi ostal ta dobiček v oboinski bla- gajni in bi se pokrHi razni občinski struäki, katere bodo morali tainoänji ob- cinarji pokrivati s 24 odslotno doklado na izravne davke?! H koncu poglejmo äe v Komen! Tukaj se nahaja sodnija, davkarija, raz- proda se dosti mesa; nahaja se tudi parni mlin, v letu se nastani tu vse pol no iz- letnikov iz Trsta. Krčem pa je 9. De- nitno, da potocijo vsi krčmarji skupaj 800 hi. vina, bi to znašalo 3520 K. Kaj pa pivo in meso itd.?! AH bi ne bili to lepi dohodki, ako bi občina sama v lastni upravi pobirala občinsko užitnino? In vendar pogreäa komenska davčna občina gotovo bolj denarja nego ga pa pogreäa g. Gorup. Jaz sem prepričan, da se bodo la moja izvajanja skuäala od strani naših „naprednjakov" smeäiti; tudi je mogoče, da niso moji racuni do zadnje pičice natanjčni, — to pa zagotavljam in sem popolnoma prepričan iz lastne skušnje, da bi občinska užitnina občinam veliko več dohodkov donaäala, ako bi jo občir.e pobirale v lastni upravi. Kdor tega ne veruje, obrne naj se na županstvo so- sedne velike občine rihemberäke in tarn mu bodo crno na belem dokazali, da imam jaz prav. Z Vogerskega. — Blaž Sedevčič, ucitelj na Vogersken., je pravi eksemplar „naprednega" učitelj a. Nočemo preisko- vati, ali ima debelo ali suho pamet, to pnstiroo njemu samemu, naj popiäe . v „Soft". Morda pride do prepricanja, da je pamet tudi lehko „mokra". Nekaj druzega bi radi tu opomnili. čudno je, da ima tako rad opraviti z ženskami. 2e enkrat je bil spustil od ¦ebe znano kokosjado. Sedaj pa pravi domačin v „Soci", da so se na novega leta dan zbirale 2ene pred cerkvijo. Go- tovo so se popraäevale, kako to^ da uci- telj Blat SedevčiČ ne nadzoruje otrok ob nedeljah in praznikih, kakor je nje- gova dolžnost? Ali v cerkvi ga ni vi- deti. — Ali je morda njegova cerkev —• krcma, kjer razlaga „liberalni »van- gelij", ter možake ž njim nadlegujeV Ali se ie spominja, kako je poälatal tla, ki niso „žegnana" ? Sicer je to njegova stvar. Da mu osvežimo spomin, hočemo si nafiega Blažislava pogledati, kaj dela in sicer po naslednji vrsti: 1. v Soli, 2. v krčmi, 3. v kleti, 4. ali je olikano kleti itd. Dalje se ne bomo pečali 2 njim. Mislimo, da otroci, ki nosijo svetinje M. B. okoli vratu, niso psieki, in da decki niao grdi kakor Kristus na križu in de- klice Se gräe, kakor Mali božja. Zato je pa tudi potrebno, Le župnik gleda nanje v cerkvi, da se dostojno vedejo. Zato so mu osobito stariäi hvaležni. Ni pa res, 4»troke, da bi poizvodul, kedo je klop pred allnrjem porezal. Isto velja glede V. Gr. Blaž Sedevčič jo postal delavca kopat na 2upnijsko zemljn, in župtiik je moral ga odstraniti, da je pokazal, da je on zaöasni gospodar na župnijskem zem- Ijiäöu in nobcden drugi. (Dalje pride.) D o m a 6 i n. Politiöni pregled. K. H. Wolf lopet Izvoljen. Oboževatelji nadmoralista Wol fa so reAili nemško stvar. Zgodilo.se je, kar je vsakdo prk'akoval, kdor pozna razmere v vsenemAkih gnezdilt na severnem Čeakem, oskrunjevatelj žeaske Oasti K. H. Wolf je zopet izvoljen državnim poslan- cem. Vendar pa „zaupanje4, ki je uživa ta vsenemäki junak, ni bilo več toliko, kakoršno jo dobil pri prvi volitvi* ker absolutna večina se je sedaj skröila na neznatno število 85 glasov. Najnovejäa morala je imela torej vendarle nekaj vspeha. ' '^. Pri zadnjih volitvah v jumivariju 1901 je dobil namrec K. H. 'Woff 858 glasov absolutne večine, sedaj pä samo deseti del. Odločivno za Wolfa je bilo edino le mesto Landskron, kjer je dobil Wolf 395, Baehinann samo 95 in česki kandidat Cižek le 4 glasove. Nezn^tne večine si je priboril Wolf potem leše v Grulichu. Hohenelbe, Arnau in Braunau. V glavnem volilnem kraju Trutnov je dobil Wolf 319, Bachmann pa 538 glasov. V Policu so glasovali vsi volilci razun enega Bachmannovega za češkega kan- didata, ki je dobil tu 158 glasov. Volitev se je vršila večinoma mirno, le nekaj mleenozobnih buräev je proslav- Ijalo „svojega" poslanca. Ena glaso.vnica v Trulnovu se je glasila na ime „Li- Hung-Čang". Krščanski socijalci, posebno pa obrtniki so povsodi oddali svoje .gla- sove nemško liberalnemu kandidatu. V vsenemških krogih vlada radi Wolfove zopetne izvolitve kajpada veliko navdusenje, ker je Wolf sedaj „opran vsakega madeža in obsojena gonja nje- govih nasprotnikov". Vendar se pa .|.udi tam pozna na prvi hip, da jihboli velik moralen poraz. tako neznatna večina, ki je pač dokaz, da se je tudi med vsenem- škimi volivci našlo skoro 800 mo2, ki so za vsclej obrnili hrbet moralistu Wolfu. Ruskl državni proračun. Ruski državni proračun , za., leto 1902 znaša in sicer: na rednih dohodkih 1.800,784.482 rubljev, izvanredni dohod- ki 1,800.000 rubljev, skupaj dohodkov 1.946,571.976 rubljev. A redni stroški znašajo 1.775,913.481 rubljev, izvenredni stroški 170,658.494 rubljev, skupaj stfoš- kov 1.946,571.976 rubljev. Preostaja torej državnega prernoženja 24,871,000 rubl^ev. Vojna v juini Afrlkl. Burski general Devvet je zopet pro- magal Angleže. V bližini železničneprogc pri Pennyju je stal Dewet s 1000 inožini posadke, ko se mu približajo od severo- vzhoda Angleži v trikrat večjem števi^u. Po večurnem vročem boju je Dewet pre- magal Angleže, jih popolnoma potolkel in ostale zapodil v beg. Boj se je vršif v trdi noči. Buri so zajeli dva angležka topova, 45 želeKiiiskih vozov s streljivorn in 48 voz z živili. Razun tega so razdrli Buri velik kos železnice, na kaferi so r.iorali Angle2i ustaviti promef. Ta izguba je osuplost merodajnih krogov v Lon- donu le še pomnožilii, kateri so začeli resno misliti na mir. Üokaz temu je, da so rnerodajni lonJouski krogi že nekako sprejeli posredovanje nizozemske vJade v korist Burom. V to svrho se je poidal' nizozemski minister pied«ednik v Lon- don in je ondi skupno z angležkimi krpgi ukrepal, kako bi se dal skleniti mir, ki bi bil časten za obe stranki.' •V posredovalno akcijo je Haje'. Kaj pravijo na to „vrli narodnjaki'1 okolo „Soče"? No, mi pravimo: Povej mi, s kom soglašaš, pa ti povem, kdo si i ti! italU'inska ljudska sola v Pod- gori. — Upravno sodišče je zavrnilo utok, katerega je podal lukajänji c. kr. okrajni šolski svet radi vzdrževanja ita- lijanske äole v Podgori. „Primorski List" pravi k temu: „Kaj porečejo sedaj Italijani, ako bo goriäki okrajni äolski svet hotel ustano- viti lasko šolo za Podgoro blizu Ločnika ali v Grojni, kakor je goriäko mesto ustanovilo Solo za Slovence blizu Št. Petra V!" Kakor doznajemo od neke strani, pa okrajni äolski svel ne misli storiti tega, na kar mu namigava „Prim. List", kajti bil je te dni nekdo od okrajnega šolskega sveta v Podgori ter pregledaval prostore slövenske ätirirazrednice, da bi se prepričal, ako bi ne bilo mogoce spraviti tudi italijanske ljudske dole v to poslopje. Deželui äolski svet baje to gorko želi. Tržaška „Edinost"' pižoč v tej za- devi, pravi mej drugem: „Ako je kaj mož v Podgori na poklicanih mestih, vedo kaj imajo storiti". „Edinost" ni tega naslova naslovila na pravo adreso, kajti „možje v Podgori" nimajo nobene odločevalne besede v tej zadevi. „Ediuost" bi rnorala reči : Ako je kaj mož v ,naprednetn: okraj- nemäolskem svetu,bi morali ve- deti, kaj imajo storiti. Nova past za goriäke Slovene«. — „Lega nazionale" je kupila zemljiäce grofa Paceta pri postaji južne železnice proti Oglejski ulici, kjer postavi laäke šolo. Italijani upajo na ta naöin poitali- jančiti oni del mesta, ki jo skoro iz- kljuöno slovenski in spada pod duhov- nijo ätandrezko. Tako gre irredentovska zdražba naprej! Rojaki, na delo! Ktnečki shod v (iorici. — V ne- veje živine v Gorici shod v deielni kme- tijski Soli. Udeležba je bila zelo Stevilna. Govoril je vodja kmetijske dole g. Dominko o krrnljenju živine. Svaril je kmele zlasti, da naj nikar ne krmijo z listjem. ki je od slant» oparjeno. Kmetu Lovrencu V e I i k o n j a iz Rozentala se jc prisodilo za crkneno kravo 168 K. Za I. 1902 se je zavarovalnina do- loci I a na 2%. Druätvo je v I. 1901 bilo gortikim kmetorn v veliko srečo. Blagajnični pre- ostanek koncem leta 1901 znaäa 558 K. Stevilo boluikov v bolnUnlcl usmiljeiiih brafov v Gorici. — Teltom lanskega leta je bilo v tej bolniänici sprejetih 1176 bolnikov. Ozdravilo jih je med letom 762, zdravje zboljäalo se je 135 bolnikom, neozdravljivih je bilo 61, umrlo jih je pa 121 V zdravljenju ostalo jih je 97. Prodajn drv In oglja. — Nazna- njamo naäim čitateljem da c. kr. gozdno oskrbniätvo (Solkanska ulica ät. ö) poälje v.sakterernu na uslmeno aii po dopisnici izrečeno željo brezplačno cenik drvi in oglja tukajänoga skladiiča in koliko se plaöa za žaganje, cepljenje in skladanje drv in za dovažanje drvi in oglja. Na podlagi tega cenika si vsakdo labko sain izračuni koliko ima plačati za drva ali oglje ktero namerava vkupiti. Ako se poJIje dotični znesek ome- njenemu oskrbni^tvu po po^tni nakaznici z natanjčnim naslovom (stanovanjem) se bo naročitev naravnost izvräiia in se tako prihrani pot do oskrbništva. Zopet otrok zgorel! — V htii it. 2 na cesti proti novernu pokopali^ču se je zgodila v torek popoludne velika ne- sreca. V tej nisi stanujeta zakonska France in Tereza Furlan. Mož dela pri novi železnici, a žena je po navadi sama doma z otroci. V torek popoldan se je žena za hip odstranila iz hUe, da gre obesat perilo in jc pustila svojo 3-letno hčerko Marjetico na ognji^ču, na katerem je gorelo. Po kratkem se vrne. a ko vstopi v hišo, vidi strašen prizor: njena hčerka je ležala na ognjiäcu vsa v plamenu! Obupana ženu stiska otroka k sebi, da bi pngasila na njem ogenj in ga spravila k zavesti, a zastonj, dekletce je bilo že mrlvo. Vsa zbegana beži na to nesrečnica proti potoku Kornu, da skoči v vodo, a prihitev.ši ljudje so jo na tem zadržali. V Cerovljah na Krasu, tako se nam poroea, se je dogodil pretekli ted en straSen zločin. Ubil je namreč nečak flvojega strijea. Stvar je bila menda taka: Nečak, doma iz Rubij pri Sovodnjah, je bil pri svoj em slrijcu v Cerovljah ze pol leta. Strijc je imel hčer in tako so sklenili, da jo vzarne v zakon nečak. Pretekli teden sta 31a skupaj na njivo kopat in sta se nekaj zbesedila tako, da je rekel strijc, da po svoji smrti mu ne zapusti nio. To je nečaka tako razgrelo, ^a je pograbil pikon in I njim ubil strijea. Potem ko je storil ta zločin, je vrgel äe nekaj zemlje nanj tako, da ga ni bilo prav dobro videti. A slvar je prUla na dan in ta teden so orožniki zločinca aretirali in ga odvedli v zapor, kjer ga čaka zasluiena kazen. — Dokler je bil v Rubijah, je bil nekoliko slaboumen, a potem ko se je preselil v Gerovlje, da pa je bil popolnoma zdrav. Vabilo na redni obLni zbor „Kme- tijskega društva v Cerknem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo»1 koji se bode vräil v nedeljo dne 26. januarja 1902 ob 3 uri popoldne r prostorih g. And. Kobal-a v Cerknem hat. 46. Dnevni red: 1. Poročilo naöelniätva. 2. Poroöilo nadzorstva. 3. Odobritev raöuna za I. 1901. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sluöaj- nosti. K obilni vdeležbi vabi clane Načelstvii. NB. V slucaju, da bi predstojeöi sklicani občni zbor ob doloceni uri ne bil sklepeen, vrsil se bode drugi občni zbor ob \'^ popoldne isti dan z istim dnevni redom in na istem kraju, koji bode sklopöen brez ozira na itevilo vde- ležencev. Znižanje voinih ceu na železul- cah za u^itelje. — Ministerstvo za 2e- leznice je odredilo, da se znižajo uöi- teljem vožne cene na železnicah, ako potujejo v pouöne svrhe, istotako se zni- žajo vožne cene na železniuab za 50% dijakoin ki potujejo v jednake svrhe z učitelji n. pr. na pouöne izlete itd. Mini- sterstvo bode nadalje skrbelo, da dobe učitelji in dijaki slične ugodnosti tudi pri privatnih železnicuh. Železnien od Trsta do Por«(a se v kratkem otvori. Na kolodvoru pri sv. Andreju v Trstu je pripravljenih vže veliko vozov za oaebne in to vorne vlake. let. Pokojnik je bil rodom Istran doma iz Kaatva. V svoji slqlbi vesten uradnik, je vendarle vsoskozi kazal neustraSenö svoje narodno prepričanje in je bil mej svojimi kolegi sploäno priljobljana osebi. ftorkov, Hotrudnlk ruskeg* llstn, „Svet", je poloval po Ualmaciji la ilo- venskih pokrajinah. Pred kratkim je oIk. javil nekatere notice o svoj em potovnnju v „Svetuu. Posebno so mu väec sloven- skc gore na meji Kraniskega in Koroäkega. Med drugim poudarja. da bi Rusija v slučaju, ako bi Avstrija razpadla, nikakor ne mogla pripustiti, da bi priäla sloven- ska zemlja pod Italijo ali pa pod Nem- čijo, pač bi delala na to, da bi se iz slovenskih in hrvaAkih pokrajin osnovala samostojna jugoslovanska država. Cirozna nesreča v MoMtu na teikein. — V torek se je pripetila v rovu „Jupiter" v Mostu na Ceäkem grozna nesreca. Vsled neznanega vzroka je udrla voda v rov in gu napolnila 40 metrov visoko. Kor je bilo isti čas v podzemskih prostorih veliko rudarjev, se sodi da so vsi vtonili. Neki inžener Bin- der, ki je vodil rešilna dela, je pri tem sam ponesrečil. Najnovejäa poročila pra- vijo, da se do sedaj pogresa 44 rudarjev in sicer 31 oženjenib, 12 samcev in 1 udovec. Skupno zapu&ajo 84 otrok pod 14 letom. Za nesrečne zapusčene je cesar daroval 10.000 K, ceäki namestnik grof Coudenhove pa 800 K. Z iskanjem mr- tvih §e niso mogli pričeti, ker je voda zatopila vse podzemeljske prostore in äe vode niso mogli izpumpati. Vse delo v velikem premogovniku je ustavljeno. Velik yihar na Duuaju. — V sredo zvečer je razsajal na Dunaju slra- ianski vihar. Ljudje se niso upali niti na ulico. Trgal je opeko s streh, da je ro- potala po cestah, kakor bi padala toča. Vse polno ljudi je bilo ranjenih. Prehod čez veeje trge je bil uaravnost nemogoč. Nekatere ulice so bile prometu zaprte. Škode je napravil po mestu velikanske. Vihar je prekuenil pri Mödlingu celo pet železničnih voz. Dunajčani ne pomnijo kaj takega. Ob istem času je razsajal skoro jednak vihar tudi v Berolinu. Narodno gospodarstvo, Hranjenje svežega sad ja. Da bi zvedeli pri katerem načinu hranitve da se sveže sadje poznih jesen- skih in zimskih vrst najdalje, pa tudi za kupeijo najbolje ohrani, so napravili na poskusni postaji kraljevcga zavoda za sadjurstvo in vinarstvo v Gajzenhajmu razne poskuse. V svilnat papir (Seidenpapir) za- vita jaboika in hruäke so se najbolje ob- držale, vnanje lice se ni čisto nie spre- menilo in tudi pozneje v sobi hranjeno ni dobilo sadje nikakih madežev. Sadje je čisto pravilno zorelo in okus je bil popolnoma čist. Tudi s sadjem vloženim v leseni bombaž so bili zelo zadovoljni, dasi sadje ni bilo popolnoma tako lepo, kakor ono iz svilnega papirja. Dozorelo je popolno, okus je bil čist. Vkladanje v jeömenovo slamo se ne pri po roča posebno. Sadje je bilo se do- volj dobro shranjeno, toda lepa barva je äla z Bogom. Pudi je sadje v zoritvi nekoliko zaostalo. Pri hranitvi v senu so dobile hruäke vie čez malo dnij, v sobi hranjene, pege, so deloma gnjile in so imele popolnoma doloöen okus po senu. Tudi vnanjost jabolk v otavi je mnogo zgubila. Pri hranitvi v žaganju so jaboika in hruäke v kratkem casu v sobi močno zvenele in so imele neprijeten okus po lesu. V päenicnih otrobih so ostale hruäke precej sveže, jaboika pa so močno gnjila. Pri shranitvi v listju so postale hruäke zelo pegave, jaboika pa so se dobro dr- 2ala. V pesku seje sadje dobro držalo» a pa ni dovolj dozorelo, tako da se da ta način paö porabiti tamkaj, kjer hočemo hraniti sadje dalje öasa nego po navadi. Okus sadja je bil popolnoma čist; pripo- roöalo bi se pa nemara zaviti tako sadje najpreje v svilen papir in äele v tem v pesck. Dolgo časa hranjeno seje to sadje v oböe dobro drzalo, je pa potem v sobi najmoöneje ovenelo. Pri zakopavanju sadja v zemljo v prsteni posodi, ki je tičala kakih 50 cm globoko v zemlji, se je držalo sadje zelo dolgo in dobro, toda lepota njegova je to občutila in pritiskala na ceno. V plutovi moki so se držale hruäke prav dobro in brez madeža, v sobi pa so močno venele. Iz ten poskusov — hranili so 26 komadov Baumanovega kosmača in ravno toliko komadov Espernove bergarnotke od novembra do februvurja za poskuänjo, potem pa so jih vzeli iz zadelanih zabo- jev in hranili od februvarja do konca aprila v zakurjeni sobi na mizi — is Sadje se najboijo drži zavito v svi- len papir in vdejano v lesni bomb:i2, pri tern od svoje lepole čisto nie ne z^ubi, popolnoma dozori in ako je po- y.neje hranimo v toplem prostoru obdr- žjjo svoje lopo lice. Ako bi mi oba ta načina združili, bi gotovo dosegli 5e lcpši vspeh in zato vsakemu, ki hrani iz ku- teregakoli namena lepo sailjo za dolgo časa, priporočamo, da je zavije v svilen papir in vloži potem Se v lesno volno. Ako to alorimo v sodovih, katere napol- nimo in takoj zabijemo, potem lahko »hranimo v suhi kleti veliko mnnžino sadja, ne da bi nam bilo treba kake posobne shrambe. ,.Nar. Gosp." Gostilna .Ttekeia 10 safljarskeua droštva za Brda' v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toči pristna bela in črna vina iz društ- vene kleti, in puntigamsko pivo. Postreže z okusnimi jcdili. — Na razpoiago so hlevi za živino in dvorišče za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoCa svojim rojakom Anton Gterbec, gostilničar. 1 Krojaška mojstra I Cufer ? 19 tiskovnegazakona pona- tisniti sledeči popravek: Ni res, da je prediagal podpLsani zgoraj navedeno „lz- javo" ; res je. da „Izjavo' je predlagal g. župan Vidmar sain, in jo tajniku na- rekoval. Ni res, da je rekel podpisani: Ob- sojam brutalne lažnjive in škandalozne dopise v „SoOr' s kojimi se napada tu- kaj^njega obee priljubljenega župana g. Jos. Vidmarja. Res je, da sem obsojal pri on[ seji napade na preč. gosp. vi- karja Stela na Kerkoč, posebno smešenju telesnim napakam. Loka vec, 13. jan. 1902. Fran Rebek, I. podžupan. Dostavek uredništva. — Priobčujemo ta popravek, da vstrežemo zabtevain znanega „imenitnega"§ 19. tis- kovnega zakona. Pri.stavljamo pa že da- nes, dn se nas zagotavlja iz pristnega vira, da je gospod Fran Rebek ven- d arle predlagal zaupnico. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoea častiti duhovščini in slavnemu obcinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko.! etrolcj v zaboju Sladknr razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste. namrec po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v { Ajdovščini. Vse blago prve vrste. j Po pošti se razpošilja v zabojckih riMjinanje po 5 Kg. na vse kraje. I Za jesensko in zimsko sezono m Haawo mod no in drugo jesensko kakor tudi zimsko blago, za dame in gospode, toplo priporoča svojim rojakomv mestu in na de/eli, nova tvrdka: T 7nvnilr prva in Jedina 8loven8ka trgovina te O. ZJUl 1LXJX 8troke Y Gorjcj 6osposka u.jca št 7 tik „Krojaške zadruge", v hiši „Goriške ljudske posojilnice^. Najceneja, najbolja in uajlepäa izber vsakovrstnih okraskov za obleke, zimskih svilnenih in volnenih rut, äerp, predpasnikov, nogavie, rokavic, otroškib oblek, dežnikov, bliisen, perila za gospode, krusnih kravat, Jaeger podoblek, svile za lisp in bluse, /ameta, pliä, čepic za otroke, domaciih Cc'vljev za dame, gospode in otroke, cerkvenih eipk, modercev i. t. d. — Najceneje skladišče vsib potrebSčin zagosp. šivilje in gospode krojaee. Naročila iz dežele izvršujejo se tocno proti pošt- nemu pov/etju ^^ llroz vsako koiikiironee! ^^ M ~^m^r ~^0^r ¦w^vr ^^^^ ^^p^^" ^^^^" ^m^r ^m mm -^»^- -^^^»- -^mim^ mMm -^m Anton Pečenko Vrtna uliea 8 (HOltH'A Via Giardino 8 priporoea pristna bela ^Ljf»» briskih, dal- in črna vina 4^^O^ matinskih in is vipavskih, ^Hf) istorskih vi ffurlanskihf ^ T nogradov. Dostavlja na doin in razpošilja po žcle/- uici na vso kraje avstro-ognrske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorco. Cene imerne. Postreiba pofttena. V Sirnene JFrie k re ma i* v Gosposki ulici hiš. štev. 19, ..Alia cittä di Gorizia" toči raznovrslna bela in čma vina ter postreže z vsakovrstnirni okus- i nimi jedili. ; T riporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makiitz uzKa uuca si. l. — uorica Via Stretta St. 1. Priporoea svojo zalogo kleparskih izdelkov vseh vrsl, lor izvršuje v najkiajšeni času vsakovrslrna kleparska dela po najnovejäein sistemu natanko po naročilu. Postavlja strelovode po /vonikih, sol. poslopjih itd. Čebelno-voščene sveče »Vi4A°.K čim z 2000 K Priporočam se prečastili duhovsčini, slavnemu p. n. obcinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Med pitanec in navadni po zelo ! nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem -r •»• ! J. Kopač, i sveöar v Gorici, ulica sv. Antona „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na moönem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado"t,,Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske sole" ==TISIIA = brošure, 9 diplome, trgovNke račuue, 9 pisnia in zavitke h firnio, 9 cenike, # vabila na karton.iu • ft na papir # • „NARODNA TISKARNA" = v Gorici, ulica Vetturini St. 9 == jo preskrbljeim z povnein lioviini erkami, okraski in liuim papirjein, ter mora pre- vzcti vsa v tiskarsko stroko spadajoca dola. • • • 9 Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. ¦ TISKA ..... poNvtnive ruzne ve- likoHti iu oblike i. zavitki,® zaročuic« ill poročuice v ele- gantnihterosnirtni- ce v razuih ublikah „Narodna Tiskarna" ===== tiBka -------= „GORICO" # $ ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena narocila tlskovln se Izvrše z obratno pošto; vsa druga v najkrajšem o o o © Č88U o o © o „Narodna Tiskarna" — tiska — #,,PRIM. LIST" kl izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K