V Ljubljani, dne 15. oktobra 1913. Glasilo „Slovenske deželne zveze proštov, gasil, društev na Kranjskem“. Letnik XVII. Številka 3. Cene enkratnim oglasom: cela stran 37 kron 60 vin., */2 strani 18 kron 80 vin., '/4 strani 9 kron 40 vin., '/s strani 4 krone 70 vin. Pri večkratnem oglašanju :: primeren popust. :: Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne Številke 15 vinarjev. V „Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE v Ljubljani. Predsedstvene vesti. Gasilski koledar. Kakor doslej bo izdala »Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« tudi za leto 1914 »Gasilski koledar«, čigar čistil dohodek je namenjen »Cesarja Franca Jožefa 1. jubilejni ustanovi«. Gasilna društva in posamezne gasilce, ki naroče koledar, prosimo, naj takoj, vsaj pa do 1. decembra t. I. naznanijo z dopisnico zveznemu tajniku tovarišu Valentinu Mikužu v Šmarju pod Ljubljano, koliko koledarjev' naročajo, da zveza more naročiti število odtisov in more določiti ceno koledarju. Koledar bo stal približno 50 v, s pošto 10 v več. Kdor hoče objaviti v koledarju svoje oglase, naj takoj stopi v dogovor z zveznim tajnikom. Predsedstvo. Župni odbori. Župni odbori so se v nekaterih krajih prenovili ali popolnili. Radi točne razvidnosti prosimo župne odbore, naj nam takoj, vsaji pa do 15. septembra1 t. L naznanijo: a) imena župnih načelnikov, b) župnih podnačelnikov, c) župnih tajnikov, č) imena društev, ki' so1 združena v župi. Nekateri župni načelniki so nami dolžni1 letno poročilo. na kar pri tej priliki opozarjamo. Predsedstvo. Statistika požarov. Na občnem zboru dne 28. septembra 1913 je bil sprejet predlog, da vsa gasilna društva vpošljejo zveznemu predsedstvu statistiko vseh požarov od obstoja društva. Statistični izkaz, ki naj sc vpošlje vsaj do 1. januarja 1914, naj ima rubrike: a) dan in leto ognja, b) kralji ognja, c) število pogorelih poslopij, č) opominja1. V rubriko opomnja naj se na kratko vpiše delovanje društva in drugi za statistiko važni pod’atki. Predsedstvo. Zapisnik občnega zbora Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem, ki se je vršil1 dne 28. septembra t. I. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Navzočih nad 50 delegatov in več drugih gasilcev. Predsednik: tov. Ivan Debeljak, načelnikov namestnik. Zapisnikar: Zdravko Mikuž, poslovodja. Dnevni red: 1. Volitev načelnika. 2. Volitev častnega člana. 3. Slučajnosti. I. I o v. podpredsednik Debeljak otvori zborovanje, pozdravljajoč zbrane delegate, omenja zasluge g. ces. svetnika Fr. Doberleta, dosedanjega zveznega načelnika, ki je odložil predsedstvo vsled svoje visoke starosti in izreče zahvalo g. dr. Ivanu Tavčarju, županu stolnega mesta Ljubljane za brezplačno prepustitev dvorane; jj Nato preide k dnevnemu redu. Omieni, da jo treba voliti novga načelnika, ki, ga čaka veliko dela, nasvetuje, naj se voli za načelnika kakega tovariša iz Ljubljane, da mu bo olajšano dtelo. Vpraša, če ima kdo izmed delegatov kak predlog. Tov. Sajlovic iz Kranja pravi, da je središče in težišče zveze v Ljubljani, zato predlaga naj se voli z vsklikomi za načelnika tovariš Josip Turk. Predsednik pozove delegate, ki so za tov. Turka, naj dvignejo roke in tov. Turk je bil" soglasno izvoljen za načelnika. Novi načelnik se izjavi, da sprejme izvolitev, zahvali se za izkazano mu zaupanje, oriše dosedanje delovanje stare gasilne zveze, ki je bila od svojega početka pa do danes vedno zvesta svojemu načelu: »Bližnjemu na pomoč!« ne poznavajoč nobene stranke, povdarja. da bo zveza tudi v bodoče stala na temi stališču, poživlja navzoče k edinosti in vstrajnosti. ki mora privesti zvezo do zmage. Ko prevzame nato predsedstvo predlaga, naj se na izpraznjeno mesto voli v zvezni odbor tov. Barle. Soglasno izvoljen. Tov. Barle se zahvali za zaupanje in obljubi, da bo posvetil svoje moči v prid gasilstvu. III. Nato preide predsednik k drugi točki dnevnega reda. K besedi se oglasi tov. Ogorelc st., ki predlaga, naj se izvoli mnogoletni zvezni načelnik, oče kranjskega gasilstva, ces. svetnik g. Fr. Dober let v priznanje velikih zaslug za zvezo in za kranjsko gasilstvo častnim članom zveze. Soglasno sprejeto. Jednako se soglasno sprejme dodatni predlog tov. Barleta. naj se izvoljencu priznajo časti in dostojanstva zveznega načelnika. Častno diplomo mu izroči deputacija, obstoječa iz tov, Turka, M. Petriča in Iv. Debelaka. IV. Pri slučajnostih se oglasi prvi k besedi načelnik Josip Turk. Naslikal je v kratkih potezah zadnje boje, ki jih bije prostovoljno gasilstvo kranjsko proti onim. ki igrajo pod praporom gasilstva1 zakotne politične igre in ki hočejo napraviti iz prostovoljnih gasilcev hlapce. Omenil je med' drugim, da je šla k deželnemu predsedniku baronu Schwarzu deputafcija: tov. Turk. O gorel c, Petrič, ki mu je izjavila, da' prostovoljno1 gasilstvo zedinjeno v Zvezi ne more v teh razmerah prevzeti odgovornosti v večjih nesrečah. kajti ono stori in more storiti Ic to, kar je v njeni moči. Če ne skrbe občine odnosno deželni odbor za primerne podpore, ki so namenjene za nabavo gasilnega orodja, potem prevzamejo odgovornost dotični faktorji, ki izrabljajo fond, ki je namenjen za podporo gasilstvu, za svoje osebne in politične namene, ne pa za gasilstvo v pravem pomenu. Deželni predsednik g. baron Schwarz ie na odkritosrčno in določno utemeljevanje o pogubonosnem delovanju merodajnih faktorjev v današnji eri na Kranjskem odgovoril deputaciti samo to. da se bo za stvar zanimal. Temu koraku, ki ga je napravila Zveza, je sledila interpelacija v deželnem zboru kranjskem', ki so jo podali deželni poslanci gg. Josip Turk, J. Reisner in tovariši na dež. predsednika barona Schwarza, ki slove: Glasom deželnih zakonov z dne 20. decembra 1884, št. 17 dež. zak. in z dne 28. oktobra 1911. št. 41. dež. zak. ima deželni zbor pobirati od vseh zavarovalnic dve in enoodstotne prispevke od vseh bruttopremii požarnih zavarovalnin ter jih upravljati kot poseben gasilski sklad. Dveodstotne doneske je porazdeljevati med prostovoljna gasilna društva in med občine, katere vzdržujejo službee gasilne straže, izrecno na ta način, da imajo pravico do prispevka vse tiste občine in gasilne straže, ki nimajo dovolj svojih sredstev, ki vzdržujejo svoje orodje v primernem, stanju in sploh primerno delujejo. Eden-odstotni donesek je odmerjen izključno za1 podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih rodbin. V zadnjem letu pa je deželni odbor uredil razdeljevanje teh doneskov zavarovalnic, torej tujega zaupanega mu sklada na popolnoma strankarsko-političnem temelju ne glede na potrebnost in vrednost posameznih gasilnih društev in občin. Bojkotiral t. j. izključil od vsake podpore ie vsa društva, učlanjena v vzorno in strogo, nepristransko delujoči »Zvezi«, ter nalašč osnoval proti tej zvezi novo strankarsko, v katero sili vsa' društva, ki rc-flektujejo na podporo iz gasilskega sklada. — Vrhu tega je ustanovil proti že obstoječemu gasilskemu glasilu brez vsake stvarne potrebe novo glasilo, brezdvemno na stroške gasilskega sklada, ki zato po zakonu prav gotovo ni odmerjen. Vsled tega so o'stala brez vsake podpore prav najpotrebnejša in najvzornejše delujoča gasilska društva, med njimi v prvi vrsti tudi Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani, in zaneslo se je na polje nesebičnega človekoljubnega, delovanja strankarsko-politično strast. Ker tak način upravljanja in uporabe gasilskega sklada prav gotovo ne odgovarja zakonom, c. kr. deželna vlada pa ie poklicani čuvaj zakonov, usojajo si podpisana vprašati: 1. Je-li so Njegovi ekscelenci g. deželnemu predsedniku znane popisane protizakonite in nevzdržljive razmere? 2. Kaj misli storiti g. deželni predsednik v svrho. da se upelje in zagotovi pravično in zakonito upravljanje in razdeljevanje dež. odboru zaupanega gasilskega sklada? Na to interpelacijo deželni predsednik še ni odgovoril. (Pripominja uredništva: Odgovoril je pozneje in rekel, da nima zakonitih določil, s katerimi bi to mogel storiti.) Pride pa ta zadeva na vrsto še tudi pri proračunski debati in sicer pri točki: gasilstvo 36.000 K. Poročilo tov. '1 urka se je odobruie vzelo na: znanje. V. Temu je sledilo poročilo tajnika tov. Mikuža. Iz njegovega poročila o stanju in delovanju Zveze je posneti sle- deče: Zveza ima včlanjenih nad 100 društev. Blagajniško stanje znaša 8928 K 40 v, odnosno s hranil, knjižico »Glavne posojilnice« 9182 K 54 v. Jubilejska ustanova znaša 7060 K. Zveza se je obrnila na deželni odbor s sledečo prošnjo: Veleslavni deželni odbor vojvodine Kranjske! Da dokaže svojo nepristrano'st, je pustila podpisala Slov. dež. zveza gasilu, društev na Kranjskem, do sedai popolnoma prosto roko vsem gasilnim društvom, da ■ lahko ostanejo zvesta njej, ali pristopijo k novi kranjs deželni gasilski zvezi. Ni se pozivalo posameznih društev niti z govorniki, niti ni pritiskala nanje z rctilnims pismi, kar lahko potrde iz naše zveze izstopivša društva. Edino, kar je storila zveza, da ohrani samo sebe. ie bilo to, da je razposlala društvom par okrožnic, ki sc Ti v splošneiu vnemala za edinost in se bojevala proti oni,n. ki so provzročiti nepotrebni razkol v zvezi. Nad 100 društev pa, kojih člani so možje in fantje različnega političnega prepričanja in v slogi sodelujejo že desetletja, kar se lahko veleslavni deželni odbor prepriča potom županstev ali župnijskih uradov, noče. da bi se prepotrebna gasilna društva ločila politično. Zato podpisani ponižno prosi, naj veleslavni dežeint odbor ne odtegne tem društvom1 prepotrebnih podpor. Kakor so do: zadnjega časa le društva naše zveze sama pogasila vse požare na Kranjskem, reševala iz ognja ljudi in njih premoženje, tako bodo še naprej ostala naša društva zvesta v ljubezni do prebivalstva, saj njih zvestoba ie bila že neštetokrat v ognju preizkušena. Zaupajoč v modrost in pravičnost velcslavnega deželnega odbora prosi in pričakuje podpisana pravične raz delitve podpor vsem gasilnim društvom, brez razlike, zakaj žalostno bi bilo, da bi se pralo umazano perilo Kranjske izven dežele. Naj torej ostane veleslavni dež. odbor vsem gas. društvom jednako naklonjen, ta pa bodo kakor do sedaj vedno pripravljena braniti dotni in življenje prebivalcev Kranjske brez ozira na narodnost, vero ali politično mišljenje pesatnez n i kov. Kak uspeh je imela ta prošnja ie znano iz časopisja. Ko še predlaga, naj bi vsi doneski društev ostali v glavni blagajni, za kar pa naj bi se župni' načelniki oprostili vseli pisarij, ali naj bi se zvišala udnina od 20 na 30 h. da bi mogla zveza podpirati vsaj ponesrečene gasilce — še priporoča posameznim društvom, naj pomagajo svojim praznim1 blagajnam na' sledeče načine: 1. naj sli nabavijo »šparovčke«, ki naj jih razdcle po gostilnah svojega kraja; 2. naj o novem letu obiščejo gospodarje z nabiralno polo; 3. naj prirejajo veselice, pa ne z dragimi godbami, ki požro vse dohodke, ampak priproste veselice, zlasti če se nam bo nasprotovalo pri samopomoči. VI. Nato se je razvila precej živa debata' glede razdelitve premoženja v slučaju razpusta Zveze. Nasvetovalo se je seveda le iz previdnosti, da se tozadevno1 določilo v pravilih spremeni. V slučaju razi'da pripade po sedanjih določilih premoženje Zveze deželnemu odboru. To pa v današnjih razmerah ni več oportuno. Stavili so se tozadevno različni nasveti' in predlogi. Končno so se zborovalci na predlog tov. načelnika zedinili tako, da se rešitev tega vprašanja prepusti odboru, ki naj na prihodnjem občnem zboru stavi definitivne predloge. Vil. Pri razpravi glede udnine se je določilo1 na predlog tov. Barleta. da se v očigled slabim finančnim razmeram udnina ne zviša', dovoli pa sc Zvezi, če bi ji eventualno ne zadostovali tekoči dohodki, da razpolaga z glavno blagajno v obliki posojila. Vlil. Nato je poročal tov. Barle o1 zborovanju »Slovanskega prostovoljnega gasilstva«, ki se ie vršilo dne 8. septembra na Seme ringu. Na terni zborovanju se je mnogo govorilo tudi o kranjskem gasilstvu in predsednik Zveze tov. Gudrich ie stavil sledeče predloge, ki. so bili soglasno sprejeti: Predsedstvu »Zveze slovanskega prostovoljnega gasilstva« se naroča: a) naj se obrne s predlogom in nasvetom na deželni /ibor vojvodine Kranjske, da' razdeljuje prispevke zavarovalnic (2'/:o in 1%) med kranjska gasilna društva, odnosno med kranjske ponesrečene gasilce nepristransko in neg lede na to. kateri organizaciji pripada eno ali drugo gasilno društvo; b) naj se obrne na novo »Kranj'sko deželno gasilsko ■ijyezo« s prošnjo in nasvetom, naj' se v njei združena ga-STina društva ne poslužujejo gasilskega kroja po češkem vzoru ali vzorcu »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem«, ker zveza ni združena v »Zvezi slovanskega prostovoljnega gasilstva v avstro-oigrski monarhiji« in ker tudi nima nikake stike s »Slovensko deželno gasilsko zvezo«; c) naj se obrne na c. kr. ministrstvo za notranje za’-deve, naj vpliva na deželni odbor vojvodine Kranjske, da prispevke zavarovalnic razdeljuje pravično in nepristransko med kranjska gasilna društva, eventualno da pri snovanju novega društvenega zakona onemogoči pristransko razdeljevanje; č) da nove gasilske zveze ne sprejme v »Slovansko /vezo«, dokler se ne sporazume s »Slovensko gasilsko ?vezo na Kranjskem«. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem'. IX. Nato se je razvila živahna debata glede napadov na gasilstvo, ki jih prinaša slovenski list »Slovenec«. V debato so posegli različni govorniki, posebno dobro zvezni Odbornik tv. 1. Rus, ki so z vso odločnostjo zavrnili zahrbtne napade politično hujskajoče stranke in njenega gasilstva. Debata je pokazala, da možem, žal. tudi bivšim tovarišem. ne gre za nič drugega kot za politično gonjo in za osebno koritarstvo. Zveza ie imela mnogo skušenj, mnogo jih je padlo, toda jedro je ostalo preizkušeno v ognju kot pravo zlato. X. Na predlog tov. Sajovica se je sklenilo, da naj1 društva včlanjena pri »Zvezi« sestavijo »Seznamek« vseh požarov in drugih nastopov, kjer so že delovala v blagor bližnjemu. Med debato se je izprosilo vprašanje, kako stališče naj zavzame posamezno društvo, ako bi prišel nadzorovat društva deželni odbornik dr. Pegan. To vprašanje se ni reševalo, ker se odgovor razume sam' po sebi. XI. Ko se je rešilo še nekaj strogo> zvezinih! zadev, je zaklical tov. predsednik trikrat »Stova« na Nj. Veličanstvo presvetlega cesarja, kateri vzklik so navzoči' navdušeno ponovili. Nato se je še zahvalil gg. poročevalcema »Slov. Naroda« in »Laibaicher Zeitung«, na kar je sklenil zborovanje s klieom: Na pomoč! IVAN R.: K razkolu. Ko je pričel »Slovenec« s svojimi napadi na »Slov. dežel, zvezo prostovoljnih gas. društev na Kranjskem«, po »Slovencu« sedaj imenovana »liberalna zveza gas. društev v Ljubljani«, in ko sem bral v »Slovencu« št. 242, kako lepo se nekdo iz dežele zahvaljuje deželnemu odboru za pametno in potrebno ukrenitev z ozirom na požarne brambe. da jih izvleče iz sedanje zanemarjene in samo politične organizacije, se mi ie zasmilil naš »oče« Doberlet, ki je bil tako ponosen na drevo, katerega je vsadil on in čigar veje so se tako krasno razrasle. Kaka nehvaležnost za tvoje polstoletno delovanje na polju ga-j silstva. Spomnil sem se kolikokrat si povdarjal: Tovariši, naše delovanje naj bode samo humanitarno in nepolitično! kako si svaril ona gasilna društva, ki so bila malomarna1, kako si jih vspodbujat za boljše delovanje in če ie bilo na mestu si jih kaznoval s tem, da si jim priporočal manjšo ali sploh nobene podpore. Kolikokrat si rekel: prvo je gasilno orodje, potem šele zastava. In kako vesten in pravičen si bil pri nasvetovanju razdelitev podpor iz gasilno-stražnega zaklada*, lahko ti bo priznati, da te je ta »strankarski, liberalni« odbor v vsem tvojem delovanju vestno in marljivo podpirat. Mnogo pritiska je bilo treba, predivo se je odločila ena četrtina tovarišev zapustiti svojo' dobro voditeljico staro gasilsko zvezo. Kajne dragi tovariši, težko se je ločiti od skrbne gojiteljice, ki Vam je bila vedno na vaše zahteve na uslugo in vam je pomagala v društvenih zadevah kadarkoli ste se do nje obrnili. Poživljam! vas tovariši, ki ste se ločili, da izjavite, kedaj je 'bila gasil, zveza nasproti vam pristranska in kdaj je kakega svojega člana vsled političnega na'ziranja prezirala! Da. tovariši, težko se je ločiti od zveze, ker nimate pravega vzroka in posebno težko za one tovariše, ki so prepričani, da morajo storiti ta korak samo iz političnih nagibov in ako bi deželni odbor ne mahal z mošnjo iz gasilno-stražnega zaklada, bi šlo to še težje. I oVariši, mi pa, ki srno ostali zvesti sinovi svoje matere in ki smo si v svesti. da nismo ničesar zakrivili, da bi nas mogel deželni odbor kaznovati za naše prostovoljno in požrtvovalno delovanje s tem. da nam odtegne podpore iz gasilno-stražnega zaklada, ki je tudi naša last. lahko na nje tudi resigniramo. V svoji okrožnici z dne 10. oktobra 1912 pravi namreč g. deželni glavar: Po postavi od 15. sept. 1881, dežel. zak. št. 14, kakor tudi v smislu določb odstgvka 22, 28, 52. obč. reda je dolžnost vsake krajevne občine skrbeti za požarno varnost v obsegu svojega ozemlja. Tovariši! dolžnost gasilca je. da prostovoljno prevzete dolžnosti vestno izvršuje, občine dolžnost pa je. da nam preskrbi potrebno gasilno1 orodje. Ognjevarna obleka. Strokovnjaki so se od davna trudili iznajti postopanje. s katerim bi se razne tkanine napravile nezgorljive. To se jim je tudi posrečilo, a te tkanine so innsie to hibo, da so pri pranju izgubile svojo odpornost proti ognju. Sedaj pa se poroča, da ie angleški kemik profesor Perkin v Manchetru 'iznašel način, ki napravi tkanine ognjevarne in obenem n e ob čut ne za pranje z navadnim milom. Postopanje je naslednje: Tkanina se najprej namoči v raztopini cinovokislega natrija, potem se preobila raz topina mied valji iztisne in1 končno se tkanina razpne na vroče bakrene bobne in posuši. Nato pride drugo namakanje v raztopini žveplenokislega amonija, nakar se tkanina med valji zopet iztisne in posuši. Tako dobi tkanina poleg einovega oksida, ki se je vsedel na vlakni, še žveplen o kisli natrij, ki se odstranil s pranjem v navadm vodi. Ko se tkanina zopet posuši, je varna pred’ ognjem in kakor so pakaizali številni poizkusi, je činov oksid neobčutljiv tudi pri pranju z vročo vodo in milom. Po Per-kinovem postopanju ostanejo tudi najnežnejše barve flanelastih tkanin popolnoma nepoškodbvane. tkanina sama pa postane še trpežnejša in obenem mehkejša in polnejša. Na Agleškem je tako ognjevarno blago že v proimetu pod imenom »Non flarn«. Stroški PerkinbVega postopanja' zna-šajo za otroško obleko približno 15 do 20 vinarjev. Razen flanelastih tkanin se lahko uporablja tudi drugo blago. n. pr. musselin. v poštev pridejo zlasti zastori. Društvene in župne zadeve. Gasilska župa blejska je imela v nedeljo dne 12. t. m. pod vodstvom tovariša Barleta v Radovljici redovne vaje, katerih so se udeležila vsa v župi združena gasilna društva. V poldrugi uri je vaditelj razložil in pokazal nastope in gibe v členu, četi, zboru in praporu. Ro vaji se je izražala želja, na) bi se vsaj enkrat v letu vršile take vaje, ker so mične in pospešujoče kolegi j a'lnost in disciplino. Iz Škofje Loke nam pišejo: Naše gasilno* društvo se je ustanovilo* leta 1876. Društvo je vsa leta pridno in marljivo delovalo; seveda nepristransko, in je imelo vedno mnogo dobrotnikov in podpornikov, tako*, da* si je nabavilo z lastno varčnostjo in tujo pomočjo* več orodja, svoj moderni dom z električno razsvetljavo. Občina je odstopila društvu svet za stavbo na Glavnem trgu brezplačno in nadalje Jo nismo nadlegovali*, ker je že itak v denarnih zadregah. Občina čisla gasilno društvo* in mu tudi vsako leto nakazuje po 100 K podpore, kar se lojalno priznava. In sedaj se naenkrat deluje na to. da bi se gasilna društva razdvojila. Naši stari in odlikovani udje. nekateri še od leta 1876. in 1877., se ne morejo načuditi; odkod in zakaj to. Ti se drže neupogljivo gesla, ki ga je* učil oče Dober-let: »Bogu na čast. bližnjemu na pomoč!« Drugega nočejo poznati. Ker se pa društvo tega gesla drži, ne dobi podpore, ampak deželni odbor zahteva, da pristopi društvo k takoimenovani novi zvezi, drugače je od podpor izključeno. To se zdi našim* starim, gasilcem krivično in nekdanje zanimanje v društvu pojema in sloga se krši. Stari gasilci prosijo torej, da bi zveza, ako le mogoče, delovala na to*, da ostane kot je vedno bilo: »Vsi za enega, eden za vse!« Slavnost blagoslovitve gasilnega doma v Zagorju ob Savi 27. julija t. 1. Mnogo slovesnosti so imela letos gasilna društva na* Kranjskem*, mnogo. dela. veliko truda, lahko so se pa prepričala, da je v skupnem* delu velika moč, da se da s složnim sodelovanjem* doseči prelepe uspehe. Tak lep uspeh lahko pokaže prostovoljno gasilno društvo* v Zagorju. Dopoldanski vlaki* so* pripeljali dne 27. julija t. I. veliko gasilnih društev od raznih strani. Tako iz Ljubljane kakor iz Litije. Št. Vida. iz Šmartnega i. dr. kakor iz sosednjega Štajerskega so* prihitela bratska društva v Zagorje, da častitajo* bratom* gasilcem; ki so s svojim trudom postavili tako lep gasilni dom* in se ž njimi po-vesele. Na kolodvoru je sprejela* došla diruštva. med* katerimi smo zapazili tudi zastopnike zveze gg. Ogorelec st., J. Turk i*n V. Mikuž, izvrstna rudarska* godba iz Zagorja-Toplic in vrli zagorski Sokoli. Med sprevodom, ki ga je vodil g. načelnik gas. župe Fr. Lajovic, so se čuli vzkliki presenečenja nad prelepim v sprejemom*. ki* ga je priredilo doštim gostom! Zagorje in Toplice. Šopkov je kar deževalo na mimoidoče gasilce in pokanje topiča dokazovalo je. da se ljudstvo dobro zaveda važnosti, ki ga ima gasilstvo za prebivalce. Podaljšan z gasilskimi društvom trboj-skirn in rudarskim* društvom iz Toplic vil se je sprevod k novemu gasilnemu domu. Tu je govoril najprej zagorski župan. V svojem jedrnatem govoru je omenil, da je občinski odbor rade volje pomagal gasilnemu društvu, da se je zgradil gasilni dom*, ker ie ono vseskozi delavno in je že večkrat pokazalo svojo ljubezen db bližnjega, delujoč neumorno ob požarih, izročil je delavnemu g. načelniku Raozingerju ključe v znamenje, naj* sprejme gasilni dom v varstvo in uporabo. Nato ie opisal domači gospod’ nadučitelj Levstik zgodovino društva, vse boje in težave, s katerimi se je imelo društvo boriti tekom svojega obstanka. Govor je bil zelo lep. zato* je žel govornik zanj živahno pohvalo. Potem, je pozdravil g. Jos*. Turk v imenu zveze domače in druga gasilna društva, navzoče Sokole in rudarsko društvo ter se vsem zahvalil* za udeležbo. Krepki govor je bil živahno aklamiran. Ko je še zvezni tajnik pozval navzoča gasilna društva, naj ostanejo zvesta stari zvezi, ki jih je vodila* do sedaj vedno po* geslu »Bogu v čast, bližnjemu na pomoč!«* in ni poznala nobenega strankarstva, ki se pa v novejšem času po* vsej sili hoče zanesti* med gasilna društva, je bil sklenjen oficielnt del slavnosti. Popoldne so se podali1 gasilci in občinstvo k veselici pri Sokolskem domu, kjer se je razvila prav živahna zabava. Slavnost 25letii;ice društvenega 'obstoja; blagoslov-ljenja gasilnega doma in podelitev kolajn zaslužnim članom prost, gasilnega: društva v Št. Vidu na Dolenjskem. 13. dan julija* t. 1. je bil velik praznik za Št. Vid. Stari ljudje so trdili, da Št. Vid že izlepa ni imel tako lepe in uspele slavnosti kakor je bila ta*. Ob 9. uri dopoldne so se zbrala tovariška gasilna društva pri Sv. Roku. Opazili simo društva iz Škofljice, Šmarja, Trebnjega. Dobrepolj, Velike Loke. Litije in Šmartna. zastopnika gasilnega društva iz Krke i. dr. Ob pol 16. uri* je bil krasen* sprejemi društev pri novem Gasilnem) domu. Iznad krasnega slavoloka so metale naše vrle mladenke, oblečene v slikovite narodne noše, šopke na došle gasilce, gdč. dr. Repičeva pa jih je pozdravila v lepem* govoru. Nato je bilo blagoslovljenje gasilnega doma, ob 10. uri pa skupna* sv. maša v farni* cerkvi. Po maši* se je vršila razdelitev zaslužnih kolajn 25 let gasilsko1 službo izvršujočim: članom*. Zbrane gasilce je pozdravil najprej g. V. Ogorelec st. v imenu stare gasilske Zveze, zatem je častita! Št. Vidu in domačemu gasilnemu društvu zvezni tajnik g. Mikuž, da so dočakali* tako lepo slavnost in sezidali tako krasen gasilni dom; Častita! je tovarišem odlikovancem in jim* želel še mnogo srečnih let življenja, društvu pa krepkega* razvoja v bratski edinosti. Nato je pozdravil odlikovance c. kr. okr. nadkomisar Svc-tec iz Litije in jim pripel v imenu Nj. Veličanstva presvit-lega cesarja* lastnoročno svetinje. Društvena1 godba iz Višnje gore pa je zaigrala medtem cesarsko himno. Zatem je bil* odhod' društev po Št. Vidu, katerega* je vodil g. župni načelnik Fr. Lajovic iz Litije. Popoldne* se je vršila gasilska veselica* pri Gasilnem* domu. Veselica se je vršila* v vseh* ozirih prav lepo* in je tudi dobro uspela, kakor pri-stoja velika zahvala g. trgovcu Slivniku, g. načelniku in gasilcem* šentvidskim; predvsem pa* vrlim gospodičnam* in mladenkam, ki so zbirale kronce in cvetke, da s*o pričarali tako lep dan vsem* navzočim*. Slavnost prostovoljnega gasilnega društva v Spodnji Šiški. Dne 3. avgusta* t. k je praznovalo gasilno društvo svojo 251etnico. h kateri so prihitela bratska gasilna društvo od vseh strani. Okrog 9. dopoldne so se zbrala gasilna* društva* pred lepo ozaljšanim* gasilnim domom*, kjer je najprej, častita! domačemu društvu k 251etnlci* župan Spodnje Šiške g. Seidl, obdani od celokupnega občinskega odbora. Za njim je pozdravil vsa* društva domači gospod* načelnik Vilko Maurer. V imenu »Zveze« je častita! društvu k 251etnici g. zvezni odbornik .los. Turk in* je nagla-šal. kako ie stara, zveza dosledno* izpolnjevala* nalogo voditeljice, vodila gasilna društva po pravi poti; ne poznajoč strankarstva vedno le »Bližnjemu na pomoč!« Za* njim je bodril zbrana društva še zvezni tajnik g. Mikuž, naj ostanejo zvesta zvezi, katera je delovala le po volji očeta gasilstva g. ces. svetnika* Fr. Doberleta. Nato so se podala društva k sv. maši v domačo cerkev. Po* tej je imelo domače društvo* gasilsko vajo. ki se je prav lepo izvršila in po^ vaji je dekoriral g. župan tri* gaoilče, medi njimi g. načelnika V. Maurerja z zaslužnimi* kolajnami za petindvajsetletno zvesto delovanje v gasilski službi. Gospod zvezni odbornik J. Turk jim* je častita! v imenu zveze, želeč jim; da bi še mnogo let nosili znake zaslužnega odlikovanja. S trikratnim »Slava« na presvtiittega1 cesarja* se je zaključila lepa slovesnost. Popoldan ie imel zvezini odbor sejo v občinski dvorani. (Za prepustitev te bodi iz- rečena g. županu prav topla' zahvala.) Po 4. uri' se je raz- } vila v lepem senčnatem vrtu veselica. 301etnica gasilnega društva v Radovljici. Redko slavje se je vršilo1 v nedeljo, dne 17. 8. 1913 v Radovljici. Prostovoljno gasilno društvo je slavilo svojo tridesetletnico. 13 društev z nad 130 čani' je prispelo semkaj, da slavi z bratskinni jubilanti ter sijajno manifestira za nadaljnji nepolitični) in nepristranski obstoj gasilstva. Izmed došlih društev so bila zastopana Ljubljana. Ljubno, Bled, Dovje. Koroška Bela, Podkoren, Gorje, Zasip, Zerovnica, Ribno, Mošnje in Leše ter polnoštevilno zbrano domače društvo. Pred1 Društvenim domiom j,e pozdravili v primernem nagovoru vsa društva zvezin odbornik tovariš I. Rus z Bleda, nato so društva odkorakala v župno cerkev k maši. pri kateri jie igrala godba Katoliškega delavskega društva z Jesenic nad vse ginljivo. Po maši je z navdušenim nagovorom na društva in na presvitlega vladarja pozdravil c. kr. okr. glavar, nakar ie godtoa zaigrala cesarsko himno, nato se je vršil defile. Po defileju se je zahvalil I. Rus vsem zbranim društvom ter jih poživljal k nadaljnemu človekoljubnemu delovanju ter vsikdar bližnjemu v pomoč. Popoldlne; se je vršil od občinstva mnogobrojlno obiskan koncert. Godba ie igrala pod vodstvom gosp. F. Kogeja krasne skladbe, ki so poslušalce naravnost očarale. Vrlo domače gospodične v krasni narodni noši so dopoldne pred odhodom v cerkev okrasile povabljene goste s svežimi šopki, popoldne pa pri veselici neutrudljivo pomagale pri prodaji raznih predmetov, tako da je veselica v vseh ozirih povsem izborno uspela. Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku je 17. 8. sijajno proslavilo 301ctmico obstoja društva, 301etnico obiska N. V. cesarja Frana Josipa 1. v Kamniku ter blagoslovIje-nje nove motorne brizgalne. Slavnost se je vršila ob naij-lepšem vremenu. Z zastavami okrašeno mesto nudilo je že v zgodnjih urah slavnostno« ffice. Gasilni dom so gasilki okrasili z mlaji in zastavami. Ob 9.43 sprejelo je društvo udeležence na kolodvoru. Ob pol 11. vršijo se je blagoslovljenje nove motorne brizgalne. Ceremonije je opravil č. g. dekani Lavrenčič. Kumovala je gospa Leopoldina baronica Lazarini. ki je nato podarila društvu bogato darilo za pokritje stroškov nove motorne brizgalne. lzvanreden dan med gasilci v Novem mestu, 7. t. m. je načelnik novomeške požarne hrambe g. Bergman v kratkem in zelo jedrnatem govoru pripel kolajne za petindvajsetletno službovanje gasilcem Ivanu Recelj. Jožefu Jerele in Antonu Mirtiču, katere jim je dež. predsedstvo z odlokom z dne 25. avgusta 1913, št. 2417, priznalo. Slavnost se je končala s trikratnim »Slava«-klicem Nj. Veličanstvu. — Gasilcema Jereletu in Mirtiču pa je mestna občina tudi poklonila po 20kromski zlat. — Popoldne se je vršila na MiiHerjevemi vrtu veselica, pri kateri je svirala godba meščanske garde. Požari. Ogenj. Dne1 28. septembra je 'izbruhnil ogenj okrog ene po polnoči v vaši Malo Brdo pri Hrenovici. ki je uničil posestikom. Luki Klunu. Mariji Turk in Josipu Korčetu liiše in gospodarska poslopja, v katerih je bila krma. Klun ima škode 6000 K in je zavarovan; za 2000 K. Posestnik Jože Korče ima škode 8000 K. dočim: znaša njegova zavarovalnina 5000 K. Marija Turk ima škode 600 K, škoda je krita z zavarovalnino. Kakor se govori, je bil ogenj podtaknjen. Literatura in kritika. Zveza zgornjeavstrijskih gasilnih društev nam je poslala računski zaključek o podpornem skladu. Premoženje zveze znaša 68.042 K. Podpora se je podelila 50 gasilcem v znesku 2454 K 60 v. Doneski članov iznašajo 8212 K. »Gasilski vestnik« jela je izdajati nova »Kranjska deželna gasilska zveza v Ljubljani«. Iz vestnika posnamemo. da ima nova zveza 87 gasilnih društev, med' temi 75 društev, ki so se izneverila stari zvezi, in 12 novih društev. Naša stara zveza potemtakem! še vedno' šteje nad 100 društev. Nekaj izrednega ie § 4 zveznih pravil, ki se glasi: »Včlani se lahko ne samo prostovoljno' ali stanovsko' gasilno društvo, nego tudi vsako društvo1 in združitev, ki ]e po svojih pravilih, oziroma po svojem ustroju poklicano, baviti se z gasilstvom, enako tudi vsaka občina na Kranjskem. To so redni člani.« Nova zveza potemtakem ne bo zveza gasilnih društev. marveč zveza kranjskih občin. Pogovori. Tovarišu I. M. v D. Da je deželni odbor prisilil s terorizmom gasiMa društva k izstopu iz »Slov. dež. zveze prost. gas. društev na Kranjskem« v »Kranjisko dež. gas. zvezok< imaimo dokazov na izbiro. Za dokaz naj služi It sklep deželnega odbora z dne 9. avgusta t. 1.. ki se dostavno glasi: »1% zavarovalnični prispevek v gasilski fond se porabi za zavarovanje ponesrečenih gasilcev --in sicer le onih, ki so člani društev, katera pripadajo k ofiicielni, od' deželnega odbora potrjeni Zvezi.« Ta sklep je objavljen v »Slovencu« z dne 9. avgusta t. 1. Tovarišu M. N. v P. Imate prav! Protizakonitost sklepa deželnega odbora, naj se iz 1% prispevka v gasilski fond,kakor ga je zakonito določil' dež. zbor kranjski, zavarujejo le tisti ponesrečeni gasilci, ki so včlanjeni v novi gasilski Zvezi, leži na dlani. — Deželni zakon pravi splošno, da je 1% zavarovalnicnega prispevka, vporabiti za podporo ali! za zavarovanje ponesr. gasilcev brez ozira v kaki zvezi so ti gasilci včlanjeni. — Na opozoritev dr. Novaka in grofa Barbota ie deželni glavar v deželnem .odboru sam konstati'ral to dejstvo in prečkal zadevni odstavek deželnega zakona. Navzlic opotzoriit v am dr. Novaka in grofa Barbota, da bi bil' tak sklep, kakor ga je predlagal referent, v protislovju z zakonom' in krivičen, je večina deželnega odbora sprejela predlog poročevalca. Tovarišem iz S. V časnikarsko polemiko z razkolniki se principijelno ne spuščamo, ker naš cilj ni prepir in sovraštvo, marveč sprava in ljubezen do svojega bližnjega. | S£ Ako še niste, 3* 1 e pošljite članarino zvezi! ^ Alojzij Zmitko [ v Lounech na Češkem priporoča gasilnim društvom lično izdelana m signalna trobila. 5 H Lastna izdelovalnica trobil. B M Jamstveni zaklad 440 milijonov kron. C. kr. priv. občna zavarovalnica ■v Trstio. največja avstro-ogrske države, zavaruje na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. Tekom leta 1912 se je zavarovalo pri njej 21.380 oseb za kapital 182 milijonov kron. Zavaruje tudi škode po požaru, tatinskem ulomu, na steklu, prevozu blaga; dalje sprejme zavarovanje za točo, zoper telesne nezgode, za zakonito jamstvo, za kavcijo in zoper poneverbo (defravdacijo). Glavni zastop v Ljubljani Marijin trg - Sv. Petra cesta, v lastnem domu. N •o o< p 3 n> O C- (/■'' 7? O CL 3 5* Ustanovljena leta 1831. Učiteljska tiskarna ■■■■■■■■■■■■■■ «r V <<