limaki podnBOifa (Nadaljevanje) Ko se je podmornica skuSala odstraniti od oklopnice, je namali strašansko počilo. Velikanski plamen se je dvignil do neba, a z njim steber vode. Posadka oklopnice je onemela. Kaj bo zdaj? Ali se bo potopila? Ali bodo vsi utonili? Ne! Oklopnica je mirno plavala, kot bi ne doživela tako razburljivega trenutka. Mina ni imela zaželjenega učinka. Mornarji podmornice so re3 bili bliskovito opravili svojo nalogo. Ko je eksplodirala mina, so vsi skočili v morje, ker so mislili, da se bo poleg sovražnikove oklopnice potopila tudi podmornica. Med plavanjem pa so videli, da se nl zgodilo podmornici kakor tudl ne oklopnici prav nič žalega. Zato so se vsi takoj vrnili na podmornico in izrabili zmedo sovražnika ter se srečno umaknili in se vrnili v domačo luko. To je bil prvi, akoprav ponesrečen napad podmornice na sovražnikovo oklopnico. Splosni vtis tega prvega podviga podmornice je bil zelo dober, zato so južne pokrajine Združenih držav Amerike sklenile, da bodo iznajdbo čimprej izpopolnile. Dva inženirja, Clintop in Howgate, sta napravila načrte za novo podmornico. Gradili so jo v ladjedelnici pristanišča New Orleans. Tik pred dogotovitvijo pa je mesto padlo v roke sovražniku. Pred uinikom so raorali zato poimornico razstreliti in uničiti, da bi ne prišla v sovražnikove roke. V drugi ladjedelnici so zata začeli graditi novo pclmornico. Srečno je splavala v morJe. Nanjo so polagali velike nade. Vendar se je potopila že pri prvi poakusni vožnjL P^ sadka se je vsa rešila. Zgradili so v tretjIJ ncvo podmornico, ki je bila 18 m dolga. H krmilu so postavili častnika, gibala se je pa potom ročnega pogona. Osem mornarjev ja nioralo vrteti os, ki je imela na koncu pritrjen gonilni vijak. Podmornico torej niso gnali stroji, pač pa človeške nušico. Oborožili so jo z minami, kajti te- daj še niso poznali torpednih izstrelkov, s katerimi so danes podmornice oborožene. Podmornica je tedaj imela to nalogo, da se je tajno približala sovražnl ladji, ji pritrdila ob boku mino, kl bi morala sovražnika pognatl v zrak. Začela se je prva vožnja podmornice. Poročnik Payne je prevzel poveljstvo. Ko je posadka stopila v notranjost podmornice, je privv^zil mimo ogromen parnik, ki je dvignil ve like valove. Valovi so se zaleteli v podmornico in jo napolniii z vodo. Podmornica se je potopila kot bi bila iz samega svinca. Poročnik Payne se je komaj rešil, ostala posadka pa je našla smrt v podmornici. Trajalo je nekoliko dnl, preden so dvignili podmorDieo z morskega dna. Ko so očistili podmornico utopljencev, je poročnik Payne ponovno prostovoljno prevzel povaljstvo nad podmornico. Prav tako se je javilo tudi prostovoljno osem mož za službo na podmornici. čim je zatem izplavala iz luke, se je potopila. Šest ljudi je utonilo, trije so se rešili, med temi tudi porodnik Payne. Mnogo truda je zahteval ponoven dvig podrnornice. Vendar čez teden dni je podmornica že plavala po morski gladiiii. Sedaj je prevzel poveljstvo nad njo inženir Aunley. S podmornico so sedaj poizkusiii srečo na reki Cooper. Ko ja inženir Aunlejr bil prepričan, ds je podmornica v redu, je vzel ponovno v službo osem prostovoljcev. Podrnorcica se je btcz pogreške pogreznila. Ko se je pa hote^a dvigaiti na površino, ni šlo. In zopet. je v a posadka devetih mož našla svoj hladen grob v podmoraici. Tako vidimo, da je praktična uporaba podmornjoe zahtevala mnogo, mnogo človeških žrtev. Vredno je, da se sponmimo teh junakov podmorja, ki so za napredek tehnike žrtvovali svoja dragocena življenja. Poklicni ameriSki pomorščaki so se ustrašili teh zaporedoih podmorniakih nesreč. Mai-sikaterj srčen moraar, ki se je javil v podmor ničino službo, je našel v njej svoj bladen grob. Mislilo se je žs, da bo ideja o podmorski vojni dokončno propadla, ko sa je javil neki konjcniški poročnik, Dixon po imenu, da bi prevzel službo iii vodstvo na podmornici. In zopet se je javila prostovoljno kopica pomorščakov. Ni jih bilo strnh, daal so vecleli, kako nesrečno bo končali v»i podmorničnl poskuai sigurne plovbe in potapljanja. (Konec prihodnjlč) žte. *&. «SJPv» ~m X\V:~- r