Vladimir i Košara.
CDalje.)
Čeravno se je malo za take reči menil, i sanjarije najraji priletim ženkani pustil : ga to pot vendar grozno gane; zakaj tako živo je sanjali tako pomenljivo se možu zdi, ki je veliko gospostvo za pervo srečo štel, i vlado zgubiti se najhuje bal, da se nekake skerbi ne more ubraniti. Kmalo se izdajavca boji, i nevere svojih ; kmalo ga tuje nasilje i zguba carstva po sovražniku plaši. Včasi se mu dozdeva, da mu Vladimir pogubo proti, i misli ga nahajajo, z njega smertjo svojo bojezen končati. Včasi se mu spet vidi, da zna po-memba tudi dobra biti, ali pa daje vse prazno bledenje možganov, ter jo iz glave izbija. Venderga dvomenje ne zapusti: skerb, strah, nemir se polastijo duše, i v globoke misli so ga odsihmal, ki so okoli njega bili, zakopanega vidili.
Jutro, ki ste ga Košara i Hogodana odločile, začenja zoreti. Kako goreče pozdravi deklica zorne žarke, vseživnega solnca sladke posle, ki so jeli širje i širje nebeški obod zlatiti! Niso je najdli v mirnem objemu sna; ampak že davno je cula, na blazini sede, i željnega serca gledala proti uzhodu. Besede si pripravlja i umetno spleta govor, s kterim bi očeta ganula, ter svobodo najljubšej duši na svetu sprosila. Marsikaj sivmišlja, seraduje, ko primero besedo najde, drugo premenja: i že naprej plahoto čuti, ki tako rada ne-skušnega prosca moti i posili se ji tresejo kolena, kri oserčje teži. Al solnce razlije med tem svojo blagodejno luč po zbujenih krajinah, v radost ljudem i živalim. Povsod se vname živo gibanje, hvalnice v nebo done. V stanici Košare je marljivo tekanje. Bogo-dana jo opravlja, služabnice prinašajo drage obleke, izbrano lepotičje, druge so na stražo postavljene. Vse se mudi. Ali dolgo je bilo treba čakati; zakaj Košara je bila prezgodaj na nogah, car je pozno vstal. Kako leno, se zdi Košari, da ure teko, i že se boji, da nebi čas obede zaželjene reči še dalje odložil! Al naenkrat priteče Bogodana veselega lica, ter oznani, da je car na gornem čardaku
sam. Kako zatrepeta Košara na celem telesu, skoraj glas ji vzamejo te besede. Al ni j časa obirati. Od Bogodana i dveh družic spremljena stopa plahega serca proti čardaku. Car se začudi, ko jo zagleda; al ona se mu nizko priklone, ter gorečo poljubi belo roko. Čeravno razmižljen v skerbi, ki so ga iz sanj nadlegovale; zgine vender vse o tem pogledu, kakor teniota pred lučjo. Z neskončno prijaznostjo, i nežno skerbjo praša drago hčerko za roko prijemši: »Kaj te pripelje, drago dete! „danes k meni ? Druge krati sini te jaz iskati „moral, ako sim tvojega pogleda zaželil, da-„nas pa ti k meni prideš ? Česa pogrešaš v „mojem gradn? Al ti je svila pošla, al nimaš „zlata, i dosti dražili kameneov? Povej, da „zdajci prinesti ukažem, česar želiž, pa kaj „se tako plaho treseš, ljuba hčerka i strahote „blediš? Al so te mar robinje razžalile; ali se „ti je druga nesreča zgodila? Razodeni svojemu očetu; sej te imam vedno rad; i migoma „ti bodi pomoč, tako mi moje carske oblasti"! Ali Košara pri teh besedah goste solze polijo, telesna moč jo zapušča, i malo, da se ne omahne. Car sam jo opera, ki je takole, tre-pečih besed, spregovorila: „0 priserčni oče! „slavni car bulgarski! Bojim se tebe le pogledati; kako bim s teboj govorila? Ničesa „ne pogrešam, nikdo me razzalil ni; al žene „me druga sila, ki je sama ne urnem; Bog mi „jo je mogel v sercu zbuditi! ter sedaj tvoje „kolenc objemem i skute poljubljam: o dovoli „mi prošnjo, s ktero mi vse do voliš; za Boga „te prosim, za rajno mater mojo, i tvojo neskončno ljubezen do mene — zpusti Vladimira „PetrisIaviča. Kolikrat si me, dokler sini ma-„nja bila, na nožje vzel; si me demant svojega venca zval, i Boga molil, mi srečo dati, „i tebi moč, pravične moje želje spolno vati. „0 sedaj se ti prilika ponudi, dragi oče! naj „lepša, in naj lažja: v enej vse želje mojega „serca spolniti! Bodi milostiv ! Vem , za koga „prosim. Zoper-te se je bil; marsikomu bolgarskih junakov je dušo vzel; ali ktere oče, „tudi ti, bi si enacega sina ne voščil? — to-„liko hrabrosti, tolike slave! I kako rad bo dobri Bog tvoje prošnje za prihodno zmago
„yslišal; ako tudi (i mene vslišiš, ter najhujšemu sovražniku naj vekšo dobroto storiš! „Ne goni me neuslišane spred sebe; zakaj ža-„losti bi me serce počilo, i kmalo bi se od „tebe ločila v černo zemljo! Ali vsliši me! „Bodi mi oče, i dokler bom živa, ti ne poza-„bim te dobrote! Vsako željo, preden jo iz-„rečeš, ti bom spolnila, i nobena hči v celej „bulgarskej zemlji naj ne ljubi očeta bolj go-,,reče od tvoje Košare!" Tada ga je hotla objeti, al silno se car zaliudi nad njo : neumnico, podkupljeno jo psuje, i krute besede groini. Al deklici se dela tema pred očmi, i padla bi bila, ako je ne beste družici v zveste roke vjele. Odpeljaste jo izpred carja, ki je gori i doli vihral i sam ne vedel, kako da mu je. Razmišlja, sanje stika, sumi, vse misli se mu križajo: kakor valovje, kader vihar nagloma s neba plane, ter vodene kope na skali razbija. Na levo i desvo urnih vertineov šumijo peneče vode; al od zadej rinejo druge brez mere i konca. Tako mu roji po glavi.
V samostanu svetega Vasilja je živel sihdob v Ternovu pobožen menili Štefan. Srebern las ii i ii krije let trudno glavo: do pasa je se vsipala siva brada. Kakor svetnik, po kte-rem je ime dobil, je nedolžnost hranil, se postil i molil. V mestu, i kamorkoli je njega ime seglo, je bil visoko spoštovan in češčen. Slovelo je od njega, da čudesa dela, da mu je Bog skrivne moči razodel, ter ga pomembo sanj učil. Tega se zdaj spomni car, i pošlje zdajci po-nj; zakaj le od njega je upal, da mu bode čudno zamotane dvombe razvozlal. Štefan pride. Car mu ponižno stopi naproti, mu poljubi belo roko, ter posadši ga na mehko blazino, mu tako začne govoriti: „Častitioče! „ne prašam vas pervikrat za svet; ne iščem „pcrvikrat vaše pomoči; al, za Boga v ne-„besih! toliko potreben vašega razsvitljenja „doslej še nisem nikdar bil! Nenadjane okol-„šine i prikazni, ki jih od Boga poslane ce-„nim, mi pokoj motijo. Skerb za carstvo, „strah za sebe i hčer me ob enem tareta. „Zatoraj sim vas poklical, častiti oče! Zakaj „večja modrost je vam od zgorej kakor sim vidil."	(Dalje Bledi.)
Odgovorni vredni
k: l)vayotin Mclccv. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vradiil list st. 59.
št. 7342. Oznanilo oeooci
24. septembra 1851 med 10 in 12 uro dopoldne bo v vradni pisarnici ljubljanskega okrajnega poglavarstva dražba v zagotovlje-nja haturalij in služnih potreb za c. k. vojake v Ljubljani za čaš od 1. novembra 1851 do poslednjega julija 1852 ali tudi do poslednjega oktobra.
Potreba je sledečih reči:
a)	a
< 0	s*
d)	£
e)	>
O	o
g)	1
b	š
o	Z
k) S
1250 krušnih-119 ovsenih-14 mervenih obrokov a 8 S 81	.. a 10 &
143 slamnatih l a 3 * 120 vaganov oglja 100 liber lojenih sveč za zimo 100 „ olja in talitov za lainpe 120 vaganov oglja med poletjem 35 liber lojenih sveč 50 „ olja in talitov za lampe
nosi l i f 12
m) na četert leta3500 slame za postlje 12 liber za obrok.
Kdor je tedej voljen kaj tega prevzeti, se tedej povabi k dražbi na 24. t. m. v tukajšno vradno pisarnico, ker zamore bolj natanjkepo-goje, ki seže zdaj zamorejo v vojaški pisarnici zvediti, pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 4. septembra 1851.
Gfančnif/ s. r.
St. 7365.
Oznanilo
(t(M.)C i
V zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji v Ljubljani bo javna dražba pri tukajšnem c. k. okrajnem poglavarstvu 9. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne, potem v zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji na Verhniki pa 11. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne pri županu na Verhniki.
Kdor meni kaj prevzeti, se povabi na od ločeni dan k obravnavi v Ljubljano in na Verhniko na odločeni kraj, in pristavi se samo to še, da je vsak, kdor kaj prevzeme, zavezan 300 gold. zagotovila vložiti prikomisii, kteri bodo za kavcijo ostali.
Drugi pogoji se zamorejo že zdaj vsak dan pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Ljubljani med vradninii urami, kakor tudi pri županu na Verhniki pregledati. Tudi v Ljubljani kakor na Verhniki se pismene ponudbe prejemajo, ki pa vender morajo do 10. ure zjutraj na dan dražbe komisii izročene biti, in sicer takole napisane:
Podpisani se zaveže priprego dajati za vo-jažko ljubljansko (verhniško) ostajo med vladnim letom 1852 kakor najemnik proti pover-nitvi ....kr. za konja in miljo in razun tega se zaveže dražbine pogoje v vsili zadevah na-tanjko deržati.
Taki ponudbi se ima odločeni vadium pr. 300 gold. ali v gotovini ali pa listek, da se je vadium pri kaki javni denarnici vložil, priložili. C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 3. septembra 1851.
St. 2700.
Oznanilo.
(159.) 1
Po naznanilu c. k. višjega vodstva za občenje od 29. pr. m. št. 9599/1» boste od mesca septembra t. 1. vsak mesec dve naravne vožnji po parobrodih austrijanskegaLlojda v Aleksandrio, namreč:
10. vsacega mesca v zvezi v Bombaj-čerto, in 27. vsacega mesca v zvezi v Kalkuto-čerto.
Obe vožnji se boste Korfu dotaknulc.
Čas vernitve se ravna po dospelih britanskih brodili iz Indije in Sueca. Bombaj-brod dospe navadno 17 — 18, in Kalkuta-brod 7 — 8. v mescu v Suecu.
Parobrode iz jutrovih deželj spremljajo zdravniški čuvaji 'in v kontumacii se bodo
deržali tako, da zamorejo potniki prispevši koj na suho zemljo stopiti, ako imajo dobre zdravniške spričbe.
To se s tem pristavkom sploh naznani, da se, ker se obe vožnji za prepeljavanje dopisav rabijo, dopisave, ki se imajo poimenovanih parobrodih dalej poslati, vsakterikrat ob takem času pošlejo, da o pravej dobi v Terst dospe; in zavolj tega je potreba, da naj dalj listi dan, predenj parobrod odjadra, v Terst dospe, to je 9. in 26. vsacega mesca.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 9. septembra 1851.
Hoffmann s. r.
St. 8762.
Oznanilo dražbe, o^oca
Varazdinsko - križki graničarski polk s tem sploh naznani, da bo po ukazu poveljstva varazdinskega graničarskega polka od 16. t. m. št. 766 — 6. šeptenibra t. 1. ob devetih zjutraj v tukajšnem brigadirskem poslopju javna dražba za potrebne opravila dimnikarja in konjederca za leti 1852 in 1853.
Kdor za to prosi, ima kavcijo ali v gotovini ali v javnih obligaciah, ki se vendar za več ne prejmejo, kakor poslednji borsni kurz stoji, vložiti, in sicer: Dimnikar 200 gold.
Druge pogodbe se zamorejo vsak dan v stavbeni pisarnici med vradninii urami pregledali.
Belovar 25. augusta 1851.
Gjurič s. r. polkovnik.