'fA j /} f. V-
PREPOROD
Pokrajinsko glasilo jugoslovanske napredne mladine na Slovenskefn.
'M. 9 \Cy
J
Izhaja vsak l.i-.dan vfmesecu.
f  I
Posamezna1 številka 10 v., narodnimi začelo v	/
leto 2 K
i
\J ”	—	-
Dopise in naročnino se iiji^-frfisTjč na naslov Uredništvo „Prepbroda“, Ljubljana.
Leto 1.
Ljubljana, 1 januarja 1913.
Šiev. 3.
V obrambo in korajžo.
Idiotizem mase slovenskega izo-braženstva, predvsem pa dijaštva, je tako značilen za sedanjo dobo na Slovenskem, da se ga izplača osolnčiti. Tako breznačelna, brezidejna, nedosledna, kakor je dandanes, ni bila izobražena masa, predvsem pa mladina, morda še nikoli.
Predvsem mladina, dijaštvo- Ozkosrčnost strankarskega in strujarskega boja med dijaštvom je kriva, da je v splošnem dijaštvo izgubilo izpred oči svoj cilj, svojo življensko nalogo. Dijaštvo je zapravljalo svoje mlade moči v raznih frazah liberalnega, kulturnega, radikalnega, svobodomiselnega, socialističnega in vragsigavedi še kakšnega kova.
Te fraze so črpale mladini mlade moči in jih izčrpale tako korenito, da se je postarala. Prerezala je korenine, ki so jo spajale z veliko zakladnico energije, z domovino.
Praznoverje na te fraze ji je vzelo ..ljubezen do svojega naroda, moč žrtvovanja, vero v sebe in narodovo moč.“ V nadomestilo je dobila prazno vero v tujino, v tujo kulturo, v tujo moč: znamenje starosti.
In tako se je zgodilo, da je masa slovenskega izobraženstva sploh, posebno pa mladina, postala domovini in rodnemu ljudstvu tuja. S tem pa je izgubila tla pod nogami in drči v brezdno. Izgubila je življensko nalogo izpred oči in s tem pravico do obstoja. In zgodilo se je, da imamo, in obeta Se, da še dobimo izobraženstvo, ki je tuje in narodu daleč, kljub temu, da Povdarja svojo narodnost.
In v tem je pravzaprav tragika slovenskega naroda; da so mu vladarji vzgojili izobraženstvo, ki pravi, da je narodno in da hoče narodu dobro, v resnici pa je tuje, prežeto od tuje kul-Ure in najboljši pomočnik vlade pri
Insužnjevanju in germanizovanju sionskega naroda.
Odtod taka zmešnjava v slovenski ivnosti. Vzemi v joke katerikoli časo-s od „Casa“ do „Domoljuba“, od Vede11 do »Slovenskega doma“, od Omladine" do „Zore“, povsod nejas-ost, nedoslednost, teoretiziranje in
slepomišenje. (Celo „Preporod“ je bil v začetku nejasen in nedosleden: znamenje dobe, v kateri je izšel. Vendar pa kaže dejstvo, da se tega zavedamo, da smo na pravi poti.)
Vse to je jasen dokaz, da se nahajamo v prehodni dobi Slovenstva.
In to je vzveseljivo dejstvo. Pred vsako duševno revolucijo so dobe brez-načelnosti, brezidejnosti, nedoslednosti Atmosfera je nasičena s težkim zrakom negotovosti, nezaupljivosti, prčakova-nja, iskanja: prerok viharja.
In ta vihar je začel oznanjevati »Preporod11. Nejasno in nedosledno ga je začel ker je otrok nejasne in nedosledne dobe. Oznanuje pa ga jasneje in vedno bolj dosledno.
Nezaslišano: mladina prorokuje. Prorokuje ne kot starec, ki vidi samo znamenja nove bodočnosti- Mladina prorokuje, ne samo ker vidi ta znamenja, prerokuje novo dobo, ker jo hoče sama ustvariti.
»Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali...11 si je postavila za svojo himno. Je to himna mladostne moči in sile. In ta mlada moč in ta silovit pogum, ki odseva iz našega glasila, je najboljši prerok.
Naše zdravje, naša mlada sila, naš pogum, naša vera vase in svoj narod so fenomeni, ki prorokujejo novo dobo.
Vsem, ki so zdravi, močni, mladostni in pogumni, moramo ugajati. Takih je na Slovenskem malo.
Slovenska javnost je v splošnem starostna, ozkosrčna, blazirana. Sprejela nas je z malimi izjemami hladno, brezbrižno: najlepše spričevalo za nas.
»Preporod11 vedno jasneje proglaša nove ideje:
Idejo svobode. Mi hočemo živeti svobodno ali pa sploh ne živeti.
Žrtvovati hočemo vse za svobodo. Srbohrvati hočejo živeti svobodno ali pa sploh ne živeti. Njih tlačitelj je naš tlačitelj, robi smo enega gospoda. In to robstvo — skupna naša sedanjost in svoboda — skupna naša bodočnost je, ki nas veže bolj od vsakeea krvnega in duševnega sorodstva.
Slovenci moramo postati Jugor slovani, je ideja prvi enaka. Moramo, sicer poginemo v kratkem času, če ne numerično pa moralno.
Hitrejši od hitrega numeričnega in teritorijalnega propada je naš moralni propad — posledica tuje kulture, ki jo razširja med narodom njegova lastna inteligenca v svojo in narodovo smrt. Kulturno propadanje gre tako hitro in je tako grozovito, da za nekaj let naš narod ne bo več zmožen ustavljati se pritiskom od vseh strani. Zato je ne-obhodno potrebno, da se združimo z bratskimi narodi, ki jim grozi isti prepad in postanemo Jugoslovani.
S tem rešimo svojo individualnost, ali pa se — ako prinese razvoj — f spojimo v nov narod jugoslovanski.
V tem novem jugoslovanskem narodu pa bi prišla do veljave tudi naša individualnost. Če bi pa povsem sprejeli tujo kulturo, bi nas v kratkem času asimilirali Nemci in Italijani in naša individualnost bi izginila brez učinka.
Razširjenju tuje kulture, ki jemlje našemu narodu — ker je tuja, ne za njega in iz njega — moralno silo, jemlje vero in ga splošno upropašča, bomo zastavili vse sile. Kar pa ima že narod in izobraženstvo bolehne kulture, bomo oprali v pravem krstu Jugoslovanstva.
Naš ideal je nova jugoslovanska kultura nam v srečo, drugim narodom v korist.
Te misli mora slovenska javnost sprejeti hladno in brezbrižno: najlepše spričevalo zanjo, da je neslovenska, pokvarjena, stara, bolna, slaba; najlepše spričevalo za nas, da smo slovenski, mladi, zdravi, močni.
Mladina pa, ki še ni okusila dovolj strupa tujine, nas bo razumela in bo živela edino tem idejam.
Prerokujemo, da se bodo izpolnile te ideje. Vidimo znamenja, ki kažejo, da se bodo uresničile. Ne prerokujemo samo radi tega. Tako prorokujejo starci. Prerokujemo, ker čutimo v sebi moč uresničiti te ideje.. Na mejdan, kdor je nasprotnik! Pa bog in sreča junaška!
L.
Naša smrt in naše vstajenje.
Če bi vstali iz grobov na Gosposvetskem polju in ob Blatnem jezeru nekdanji naši vojvode in bi se ozrli
po pokrajinah nekdanje svoje slave, po poljih, ki so jih pojili s svojo junaško krvjo, bi bili neizmerno razočarani. Ko so legli v grobove, so zapustili na obširnih zemljah narod, pred katerim je trepetal lokavi Langobard in surovi Bavarec; a sedaj vidijo štiri petine njegove zemlje v rokah Nemcev in Madžarov. Tam, kjer so se pasle slovenske črede, stoje nemški hlevi, kjer so bila svetišča slovenskih bogov, so sedaj zaduhle madžarske kasarne. »Koder seje razlegala tužno-silna slovanska pesem, se glasi nemški .Jodler', kakor v posmeh rodu, ki je nekdaj junačeval tod Le v najjužnejšem delu nekdaj tako ogromne zemlje životari še neki rod, ki pravi, da je potomec starih junaških vojvod. Narod, nekdaj eden največjih med vsemi slovanskimi, ki je bil strah sosedom, je sedaj najmanjši, v posmeh in zaničevanje sosedom. Nekdaj je branil s potoki krvi vsako ped svoje zemlje; vsaka reka, vsaka gora, vsaka dolina je priča junaških bojev, v katerih so braniti viteški Slovenci svojo domovino, svoj jezik in svojo vero. V rekah je tekla kri naših dedov, pomešana s krvjo sovražnikov, ki so jih vihteč z desnico meč, z levico dvigajoč križ, hoteli oropati njihovega jezika, njihovega premoženja in njihove vere, Stoletja je močila slovensko zemljo kri slovenskih kmetov, prelita od mečev in bičev grabežljivih in surovih nemških grajšakov. Stoletja so prelivali slovensko kri divji in krvoločni Turki, stoletja so branili naši pradedje svojo in vse Evrope last. In tako je naš narod polagoma izkrvavel, iz ponosnega in mogočnega naroda je postal majhen narod suženj .. .
Ni naša in našega naroda krivda, da je suženj; zgodovina nam pove, da so naši dedje junaško branili svojo svobodo, da so storili vse, kar je bilo mogoče. A neizmerna naša krivda bi bila, če dopustimo, da ostane naš narod še v bodoče rob, nemški Pavliha v slovenski obleki, da trati še nadalje brez haska svoje velike sile. Zakaj mi vidimo na jugu naše krvne brate, ki tvorijo velik, vitešk narod jugoslovanski, ki ni hotel niti v najhujših turških stiskah nikdar hlapčevati, ki je ohranil kljub petstoletnemu krvavenju svojo svobodo, ki ima junaško tradicijo kakor noben drug narod sveta, kojega silne vojske so delale in delajo čudeže, ki ima zagotovljeno najsijajnejšo bodočnost. Edina naša rešitev je, da zapustimo svoje dosedanje robske tradicije, da se smatramo eno z 17 milijonskim narodom jugoslovanskim, da ž njim združeni vstopimo v sijajno bodočnost.
Ni to čisto nova misel, zakaj odkar se je z reformacijo začel buditi
slovenski narod iz svojega spanja, kateremu je manjkalo le še malo let, da bi bilo smrtno, so spoznavali najboljši slovanski duhovi, da je neobhodno potrebno, če hoče naš narod postati deležen kake višje kulture, da se združi z drugimi jugoslovanskimi rodovi v eno veliko narodno celoto. A tega do-sedaj ni bilo mogoče doseči, ker so bili Jugoslovani zadržani od drugih, takrat važnih nalog, da ni bilo časa misliti na zedinenje. A sedaj je prišel pravi čas, sedaj so spolnjene vse druge, manjše naloge,. sedaj je treba izvršiti najtežjo, a zadnjo nalogo, nalogo zedinjenja nas vseh, kar nas je bratov ene krvi, potem pa je dosežena svoboda z vsemi svojimi divniini čari, in trijum-falna pot naše čudežne kulture je odprta.
Za spolnitev te naloge pa je treba nove generacije, kakršne še ni imela slovenska zemlja, ki bo pojmovala pomen svobode v vsej njeni nedosežni globokosti, ki mora biti požrtvovalna do smrti, neustrašena kakor lev, zakaj številni in barbarski so sovragi. Če bo taka naša mlada generacija, bo njen trud tisočero poplačan, bo njena sijajna bodočnost, ki bo vzrastla iz tega truda, če pa ostane še vnaprej tako brez idealov, tako globoko pogreznjena v robstvo, tako kratkovidna in nepo-žrtvovalna, kakor je bila dosedaj, potem so ji štete ure, bodočnost ne bo njena in ona ne bo deležna vse božanske veličine našega vstajenja. F. F.
Ujedinjena nacijonalistička
    ■ •''•» • ■ ■
omladina. u Dalmaciji.
Pojava »Preporoda" jako nas veseli, bodri i jača u ovim teškim i napornim danima, koje preživljava naš narod. Ideje, koje su označene u dvo-jema prvim brojevima — naše su; za njih vojujemo svom jakočom i impul-som naših snaga i naše energije. U „ Preporodu “ gledamo našeg druga, koji če s nama da zajedno utire put boljim danima, boljim i svijetlijim danima narodnega preporoda i narodne slobode. Zato je potrebno da se rnegju-sobno upoznavamo, da se naši drugovi po svim našim zemljama zajedno oba-vješčuju o našem radu, koji mora biti uzajeman, zajedničkl do skrajnih gra-nica. Potrebno je ujedno i da se naši putevi stapljaju i ujedinjuju, da se megjusobno pomagamo. Ovom mišlju stupam pred javnost u ovome našemu glasniku kao jedan od Ujed. nacijal. omladine.
Iza zbora srpskohrvatske napredne omladine na Rijeci, koji se je držao dneva 1. septembra 1912, nastupio je
ovaj naš pokret da djeluje. Naš preteča bio je zagrebački „Val“. On je predispozicija naša, on je pripravio teren ovoj borbenej omladini. Mi smo njegovi nasljednici, ali bližjih i istaknu-tijih ciljeva, sa puno večom energijom i sa puno večim moralom, Na zboru ostala je manjina onih omladinaca, koji zadovoljavaju uspavanošču i sitnošču sitnih programa, kojima je u krvi, da budu jedino propagatori nevidljivih i lakovjernih stvarčica, koje ne vode dalje od ikakva rezultata. Mi hočemo visoki ponos i onu borbenost, koju je „Val“ isticao. Ali ne ostajemo kulturni rad niči, jer u torne sada ne vidimo nikakvi osebujni i veliki zalog narodne budučnosti, dok nas ovako austrijske vlasti šikanuje i gone, dok nas dari vaju komesarijatima i »ustavnim" rezul-tatima njemačkih težnja. Hočemo više od toga, hočemo cilj, udaren u metu, koju osječamo u svojim grudima. To nas je potaklo, da se organiziramo.
Naša brača Slovenci, koji eto po krenuše »Preporod" za ove iste ideale, trebaju da podrobnije pozuavaju naše prilike i razvoj našeg rada. U ovo če-tiri mjeseci žilavog rada dospijemo do jedne zamjerno velike tačke. Prvih dana izdali smo po dalmatinskim novinama nekoliko proglasa, koji su imali svrhu, da javnost upoznaju sa ovim novim pokretom i da vidi, koji to omia-dinci u njemu sudjeluju. Osim sitnih iznimaka akcija je u cijeloj Dalmaciji prihvačena dobrim razpoloženjem. Naj-veči je uspjeh poiučen u Šibeniku, gdje je »Naprednjak" list hrvatske pučke napredne stranke svom jačinom svog srca došao u susret ovoj omladini, u početku ustupao uz najdragovoljnije stupce za širenje propagande. O ih dana je postao faktičnim glasnikom naše nacionalistične omladine. To znači da su se naše ideje stapljale i da taj list sada uzima i formom ne definitivno naš program. To je kolosalan uspjeh u ovome kratkomu vremenu. U deset zadnjih brojeva ovaj je list donašao iscrpljive i lijepe diskusije, lijepe članke i pjesme iz po-najboljih pera naše omladine pod rubriku »Omladinski glasnik". Megjutim u Dubrovniku (osobito), u Spljetu i u Zadru omladina je započela ujedinja-vanjem. Tako imamo jedan sjajan datum u mladoj historiji ovog pokreta: u j e d i n j e n j e dubrovačke omladine, u koju se skupiše Srbi, Hrvati, umjereniji i radikalniji, mladohrvati i radikalno-naprednjaci ter se organiziraše na programu »Narodnog ujedi-njenja". Megju gjacima pokrenuto je lijepo nastojanje sa dosta dobrim uspje-siina in diljem Dalmacije vsaj pokre več sada breji lijepi brej organiziranih klubova, gdje rade, sebe vaspitaju za
Priloga „ PREPORODU “ št. 3. z dne 1. januarja 1913.
buduče narodne borbene radnike. Tako možemo istaknuti Kotor, Dubrovnik, Spljet, Šibenik i Zadar, u kojim se je mjestima uspjehom ukorenila ideja, koju propaguje nacij, omladina. Historijat je vremenom malen, ali uspjesima i rezul-tatima lijep i obilan
Osnovana je Biblioteka Ujedi-njene nacijonalističke omladine, čija če prva brošira izači ovili dana pod naslovom »Beograd bez maske
1 ako redovi naši nijesu potpuno sregjeni i probrani, i ako još ne do-spjesmo da se povoljno i dobro ujedi-nimo, da se jako sredimo i koncentri-šemo, ipak ohrabreni ovim uspjesima možemo puni volje i energije da idemo u susret budučnosti novom borbom na nova osvojenja. Brača Slovenci, koji
Vse! Vse svoje sile moramo porabiti vprid Domovine, ne smemo nehati delati, če tudi nas bodo preganjali, zaničevali, teptali. Morda nas bodo prezirali lastni bratje, pa tudi to bo treba prenesti. Nobena stvar nas ne sme odvrniti od poti, ki smo jo začeli hoditi. ker le tako bo zmagala velika ideja
Te besede veljajo predvsem mladini, ki vidi rešitev svojega naroda edino v srečni rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Mladina, bodi up svojega naroda, pribori mu svobodo, da bo lahko enkrat slovenski trpin svobodno živel na svoji zemlji, da bo enkrat občutil, kako lepo in srečno se živi v svobodni državi.
UV/VCl UOYV/JWIIJU.	C/IV	»	V-	*	m	j	I	.-r
simpatišu našim idejama, koji osječaju ,^ ' Edino velika in nesebična ljubav
za ovaj potlačeni narod rascjepkan rta’ toliko partija i imena, na toliko ne-sretnih pokrajina i kultura, koje nijesu kultura, — nek agituju što veče zbliževanje i razumevanje s nama. U lijepoj i bliskoj budučnosti gledajmo ustva-renje naših ciljeva, za koje imamo da posvetimo sve svoje sile, svoju krv i život. Slobodna i moderna Jugoslavija naš je Život, naša R ligija. Radimo i uspjet čemo: jedino energijom, i samo-prijegorom za buduču in još neustva-renu našu Naciju.
M. Bartulica.
Šibenik, 10. dec. 1912.
Ljubav do domovine.
Ljubav do domovine ni prazna beseda, ni tako brezpomembna, da bi jo imeli prezreti. Ljubiti svojo domačo zemljo in svoj narod se pravi, delati v korist svojega naroda, delati tako, da ne gledamo popolnoma nič na lastno korist, nego samo na to, ali bo imel od našega dela narod kaj koristi. Pri delu za narod se ne smemo bati nobenih še tako velikih žrtev.Svojega življenja ne smemo smatrati za tako važnega, da ga ne bi darovali domovini, ako vemo, da ji lahko prinese mnogo dobrega.
Da delo za prebujenje slovenskega naroda ta počasi napreduje, je krivo to, da smo tako majhni in tako sebični, da se vstrašimo vsake najmanjše žrtve. Tako smo majhni, da koj nehamo delati, ko vidimo, da komu ni naše delo po volji in da bi se morda kje zamerili. Mnogi sploh ne začnejo delati, ali pa delajo tako ponižno, da se nikjer ne zamerijo. Tako delo nima za nas nobenega pomena.
Kaj nam mora biti Domovina?
čTO i4pmovine nas ho napravila zmožne za det&p..^4ino ljubav nam bo dajala toliko poguma, da se bomo iztrgali iz vsakdanjega kroga življenja in bomo šli na delo, na junaško delo za veliko, srečno in svobodno Jugoslavijo. Mnogi nočejo spoznati, da prihaja z zelo hitrimi koraki poguba za Jugoslovane, ako ne bodo pripravljeni. Krvnik je že pripravljen, že stega svoje krvave roke preko Triglava, tja dol do Balkana. To pretečo nevarnost moramo spoznati. In ako je še vsaj majhna iskrica lju-bavi v nas, potem se bomo pripravljali, da tudi mi udarimo s silo, če bo proti nam proglašen boj! Iskra ljubezni, ki je še gotovo v srcu vsakega Slovenca, mora postati plamen, ki bo požigal strahopetnost, ponižnost, kle čeplazenje. Ta plamen ljubezni do Domovine mora biti tako močan, da bo požigal strahopetnost tudi pri drugih, da bo ustvarjal velike neustrašne ljudi. Velik bi moral biti ta plamen pri nas Slovencih, da bi požgal vso nesnago, vso degeneriranost, ki nam jo je dala tuja kultura. Slovenec mora postati Slovenec z dušo in telesom, biti mora zaveden Slovenec in obenem Jugoslovan, videti mora svojo bodočnost kot član velikega jugoslovanskega naroda. Slovenec mora enkrat spoznati, da ni sam, da je 17 miljonov njegovih bratov, ki čutijo z njim in ki vidijo svojo bodočnost edino v vjedinju vseh Jugoslovanov.
Ko bo vsak Slovenec to spoznal, bo postalo njegovo mišljenje drugačno, ker	bo uvidel,	da nismo	majhni,	da
nas	je toliko,	da nas ne	uniči še	toliko	bajonetov.	Ko bi bilo	pri nas	toliko	resnične in nesebične	ljubezni	do
Domovine kot je v nas zaspanosti in nebrižnosti, bi bili popolnoma drugačni. j
Zakaj Slovenec ne ljubi svoje Domovine tako kot jo ljubi na primer Srb? Ker je vse preveč kozmopolit, kot pa rodoljub. Kajti le tedaj bomo dosegli, da nam bo postala enkrat prava Domovina, če jo bomo ljubili. Nikjer svetlih trenutkov v naši zgodovini! Ali pa je že s tem rečeno, da niso mogoči? Mogoči so, samo ustvariti jih je treba, samo žrtvovati bo treba mnogo dela in truda, da jih ustvarimo. Lahko si ustvarimo veliki dan, ki bo ostal večen v spominu vsakega Slovenca. S tem velikim dnevom, ki se bo lesketal v naši zgodovini, se bo začela zgodovina naše svobode, našega razvoja in napredka.
Učimo se prave ljubezni do Domovine pri svojih bratih, — ki so izvršili veliko delo, ki ostane nepozabno v svetovni zgodovini. Vsaj v požrtvovalnosti, v ljubezni do Domovine jih posnemajmo, postali bomo novi ljudje! Dajmo vsakemu posamezniku to veliko ljubezen, potem bo vsak posameznik — popolnoma drugače delal. lin poleg ljubezni do Domovine še vzbudimo hrepenenje po svobodi, kije že zaspalo, pa bomo videli bomo, da bomo zmagovali, da si bomo priborili svobodo.
Ivan Jankovič.
Črna roka.
Spoznal sem deželo lepo in bogato, tako lepo, da se je čudil svet nad njo, tako bogato, da je lahko živela, da, bogatela svoje sinove. Alpe so bile njena krasna lica, Adrija njena bujna prsa. Samo od teh se je razlivalo toliko blagostanje, da bi zadostovalo miljonskemu narodu in njegovemu življenju. In njeni sinovi so bili njeni! Ne pohabljenci, ne nervozni moderni bolniki, ne neolikani barbari — ampak Heleni po svojem telesu in po svojih delih.
Da, taki bi bili, mi verujemo, mi optimisti, da je taka moč v nas, da bi bil miljonski narod tak, da nam ni zastrla v nelepih, težkih zgodovinskih časih črna grmanska roka solnca, da nas ni oropala svobode in kruha. Stoletja je plavala in plava še ta črna roka nad nami in nam zastira in krade vire življenja. Zapadni bledoličniki smo že skoro postali v tej senci brez lastne barve, brez ponosa in brez zaupanja v lastno moč, kot postaja v temi ze-lenjad brezbarvna in nezmožna za na-daljno življenje. Ob zadnji uri smo spoznali, da moramo za vsako ceno,
tudi za ceno svojega že obsojenega življenja priti do solnca, odstraniti črno roko, ki se primika vsak trenutek bliže našim glavam. Mnogi so že padli strti in uničeni, mnogi so zbežali pred poginom in lakoto iz obljubljene dežele v temne grobove, v ameriške rudnike. Kjer je bilo kaj kruha, tam se je zgrnila temna noč za nas. Tista blago-nosna prsa so že zdavnaj za nas tuja in mi stradamo. To je naša sedanjost! Mi pa smo začutili v tej zadnji minuti še moči, da kličemo: Proč s to roko, proč s smrtjo! Zberite moči, bratje, kar jih čutite v svojem srcu! Tudi vi, bratje, onkraj Sotle, vi ob konju kraljeviča Marka, zberite moči, kajti že ste začutili močno ono senco, ono bodočo vez, ki bo zjedinila tri bratske rodove, ki so bili trije le zato, ker niso začutili velikega momenta in cilja skupnosti. Prišel je ta čas! Črna roka Švab-stva je početek Jugoslovanstva. Prišel je oni veliki trenotek, prišla neskončna potreba, da se istolična masa od Triglava do Balkana zveže v močno narodno skupnost z istim ciljem: Boj bvabstvu! Naše pesti naj postanejo močne v edinstvu!
Bledoličniki smo postali, brezlastne barve. In da sami premagamo, odstranimo črno roko, nismo Slovenci kot Slovenci s svojo individualno kulturo zmožni za nadaljno življenje. Premalo nas je, da bi bili zmožni ustvariti svojo kulturo, s katero bi nadomestili germansko, v kateri plavamo. (Tu ne smemo gledati s fanatičnimi očmi na to, kar imamo.) Lahko pa ustvarimo to kulturo v Jugoslovanstvu in doprine-semo tako popolno zmago, ki je potrebna za našo bodočnost. Za ustvaritev kulture je pa potreba kruha, za kruh bo pa boj. V boju skupnosti, Jugoslovanstva, upamo in verujemo trdno v zmago in bodočnost. Naš klic je klic predzadnje minute, prav tik pred brez-dnom smrti.	—anž—
Quod licet Jovi, non licet bovi.
Pri Nemcih je vzbudila veliko pozornost izjava naših bratov v Srbiji, da stoje v istem razmerju z avstrijskimi Jugoslovani, kakor Nemci iz „Reicha“ z avstrijskimi Nemci.
Imajo li hohenzollerski Nemci večjo pravico do habsburških Nemcev, kot jo imajo druge slovanske države do avstrijskih Slovanov?
Naši „pravični“ vladi so vstali lasje od strahu, zakaj, vprašamo vas, zakaj ? Govoriti hočem popolnoma odkrito. Češki in nič manj drugi Nemci so navezani z dušo in telesom na
svoje zaveznike iz „Reicha“. Imajo pa li vzrok za to? Komu se lepše godi kakor Nemcem v Avstriji? Oni imajo vlado v rokah — pri tem pa ravnajo čisto po slovenskem pregovoru, ki pravi: Bog je najpreje sebi brado ustvaril. To čutimo mi Jugoslovani prebridko.
Grenka skušnja tisočletja kaže, da še nobena nemška vlada ni bila nepristranska, pač pa je rezala kruh v debelih kosih svojim Nemcem, nam pa ni privoščila niti drobtinic. Pa ne samo to, ampak skrbela je tudi za povečanje svoje moči, če tudi je to bilo na škodo drugim narodom.
Kaj torej vleče posebno češke Nemce iz njihovega avstrijskega paradiža, da posvečajo vse svoje misli pangermanstvu, v prvi vrsti ujedinjenju avstrijskih Nemcev z onimi v ..Reichu". Ona njihova, za njih sveta, za nas prokleta misel se kaže v njih dejanjih in tisočerih za nas pogubonosnih posledicah, ki izvirajo iz krivičnega, za-tiralnega in krutega „Drang nach Osten".
Če se za avstrijske Nemce vsled namišljene slovanske (češke) nevarnosti potegujejo Nemci, ki so v tuji državi in ki je posebno nam po bridkih skušnjah jako dobro znana — država onkraj Krkonošev, zakaj bi se ne spominjala nas, zatirane in zapisane med žrtve pangermanističnega „Drang nach Osten", država, ki ni Avstriji nikdar skrivila niti lasu?
Človek, ki doseže višjo stopnjo svojega človeškega razvoja, si stavi dolžnost, priboriti možnost za višji razvoj, kar je ravno svoboda, ne samo svojemu narodu, ampak tudi drugim, v prvi vrsti svojim po krvi in jeziku najbližjim bratom.
In če nas je jugoslovanska majka Jugovičev rodila kot človeško raso, s kakšnim pravom smo Jugoslovani obsojeni, biti rob in suženj onim, ki bi kot ljudje morali z nami deliti enakopravnost?
Jugoslovanska majka Jugovičev nas je rodila, stari Jug Bogdan je naš pogum, naša ljubezen do domovine, do te majke, a mi — — mi smo deveteri Jug - Bogdanoviči, krvni bratje med seboj, boreči se skupno za svoj obstanek ------------------------------ E.
'^Ckralj Matjaž in kraljevič \ '"-Marko.
.Kadar topuz moj iz morja pride Takrat rocft* kakor jaz, junak se!‘ (Šmit kraljeviča Marka.)
Kosovo polje je osvobojeno in maščevano. Kako se pa godi našemu
gosposvetskemu polju? Kje so knezi, kje so prava naše domovine? Kje je mša svoboda?
Evo vam ga razločka med Slovenci in Srbi! Srb tudi v najhujši suž-nosti ni pozabil na Srbstvo, a Slovenci smo se večinoma pošvabili — saj dobro vemo, kaj in kolikoje bilo našega. — Oni pa, ki so ostali zvesti jeziku naših Avreljev in Drahov, so se pa navzeli tekom stoletij značaja, ki je daleko drugačen kot srbski. Kajti Slovencu se menda že na zunaj pozna suženjsko svojstvo, ker ravna vsak tujec tako oblastno in krivično z njim. Večjna slovenskega naroda se namreč čuti Švabom nasproti kot in-ferijorna masa, Srb pa se ne boji nikogar na svetu. (Primerjaj srbske narodne pesmi in značaj kraljeviča Marka, sploh ves narod srbski s slovenskim.)
To vse je seveda napravilo 1500-letno suženjstvo. V strašnem švabskem ujetništvu je ginila naša samozavest, naš odpor, naš smisel za svobodo. Privadili smo se že ječe. Godilo se je to polagoma, toda neprenehoma. Polagoma je zaspal kralj Matjaž — ni pa umrl. Včasih se je vzdramil kralj Matjaž — le vzdramil se je, pa je gorelo sto in st0 belih gradov švabskih grajščakov, ki so z glavo poplačali strašna grozodejstva.
Bili so pa to le trenotni pojavj na|e zaspale sile in moči koje razmah bo prišel še le v bodočnosti d0 veljave. Vrnil se je še hujši pritisk, ki ga Srb gotovo ne bi menjal s turškjmj jn res čudovito, da smo ga zdržali tu smo
tudi pokazali silno življenjsko moč.__
Ta je pa ginevala in sedaj je v nas tako malo ponosa in hrepenenja po svobodi, da se Bogu smjij. Človeku, ki pride k nam, se mora zdeti, da vidi narod pred seboj, ki polagoma umira, ker nočepomagatiSam sebi! Mi smo še vedno hlapci, mesto da bi se otresli svojega suženjstva ter se držali ponosnih besed: Jugoslovan sem in kdo je več?"
Koliko bogastva, koliko talenta tiči v slovenskem narodu, ki bi se lahko uporabil v narodovo korist, a on nese vse to tujcu. Mi gledamo mirno, kako tujec izkorišča zaklade in lepote naše prelepe domovine ter se nam smeje oholo v obraz, češ, gani se, če si upaš, ti suženj. Slovenec pa je po vsakem še tako strašnem udarcu sklonil še nižje svoj hrbet misleč, trpi, on je tvoj gospod, Švab, ti si pa njegov hlapec.
Tudi Srbi so bili v suženjstvu, ki je trajalo 500 let. A vendar niso mirno sprejemali vseh grozovitosti, ki jih jim je prizadejal Turek ali poturica. Oni so znali vsako krivico krvavo plačati. S tem se je njihova samozavest in
naroden ponos še povečal in njih narodna tradicija se je še bolj ukoreninila. Vstali so ter se osvobodili na mah. In zopet so pred kratkim zgrabili za orožje, zbudil se je v njih junak, ki je šel po Markov buzdovan k morju.
Ves srbski narod vseh stanov je bil ta junak.
A pri nas? Kedaj pride junak, kedaj se vzdrami v našem narodu junak, ki bo iztrgal kralju M a t j a ž ti m e č iz nožnice, da se zbudi s\l n a mogočna vojska, d a o s v oho d i 11 aš o z e>qj- i med nama!... ljo izpod tujčevega jarma!	Znamo,	bračo, tam’ u Kranjskoj,
M. ,...JKoruškoj i Štajerskoj, da davno več je suniračje, a tišinu ruše gladne ptice
odavna ... Vjeta, edeni urla — vjetar nepozvan lVjetai rla ,lomi drvlje, nosi kamenje i sve n' m sveto hara imanje
Al’ razgone se sive magle, suz-bija se leden vjetar, a grozan plamen kroz svemir liže, — To Perun pušta ognjevite str’jele s neretvanskog krša i pečina. — Bogdan. — To Perun silni s Posavine grmi, tam od seoca Svi-
laja, Lukina meraja —----------
Bračo draga, još je Perun megju nama ■*— Božanstvo je njeg’vo u nam’
Počitniška zvez
Tovariše smo že obvestili, da hočemo letos delokrog počitniške zveze razširiti. Sedaj opozarjamo vse one, ki hočejo dobiti legitimacijo in knjižico počitniške zveze, da se takoj javijo odboru počitniške zveze ali pa onemu tovarišu, ki je prevzel delo za počitniško zvezo na zavodu.
Z Novim letom bomo tudi začeli nabirati brezplačna prenočišča med di-jaštvom in med zasebniki. Prosimo dijake in zasebnike, da se v velikem številu odzovejo našim prošnjam. Vsakdo se naj javi koj po Novem letu, da nam bo tako delo olajšano in da bomo lahko izdali knjižico vsaj en mesec pred sklepom šolskega leta.
Na vseh srednješolskih zavodih so tovariši, ki so prevzeli delo za počitniško zvezo med dijaštvom. Pri teh se naj posamezniki zglasijo!
Seznam prenočišč z legitimacijo bo letos stal 1 krono. Tovariši, ki reflektirajo na knjižico, naj plačajo znesek naprej. Ozirali se bomo samo na one, ki se bodo naprej oglasili in plačali. Kolikor se jih bo priglasilo, toliko izvodov knjižice bo prišlo v tisk! Opozarjamo na to, da ne bo pozneje kdo razočaran in nevoljen !
Letos se bo število prenočišč gotovo zopet pomnožilo, ker imamo dobre zveze s tovariši na Hrvatskem, v Bosni, Dalmaciji in sploh na jugu.
Tovariši, pristopajte kpo-čitniški zvezi in se pravočasno javite za knjižico! Agitirajte povsod za počitniško zvezo!
Odbor počitniške zveze.
Dopisi.
Megju nama još je silni Perun bog! Nad bosanskim gorama i šu-mama, nad neretvanskim kršem i pečinama ; siva je magla i crna oblačina — I vjetar urla sa neznanih strana — več
grabilice, krešteč: grabi, grabi! misleč’ da je strvina — -
A i mi smo mislili tako, al’ danas čujemo dobrih kovača jaki glas: da ustaje, plamti kladivar, kladivar silni iz vas; u vama da živi Perunov glas!
Nebojte se, druži; ne bojte se ništ’, s vama, bračo, mi smo s bosanskih planina, neretvanskog krša; s vama dušom, srcem i pogubnom str'jelom. darom Perunovim — mi smo!
Napr’jed samo snijelo, na skupno nam djelo — u veliku borbu za Jugoslaviju!
Jugoslaveni Bosne i Neretve.
Dalmatinski tednik »Naprednjak" je prinesel v predzadnji številki članek „Dva nacijonalistička glasnika", ki obseda daljše poročilu o „Srbski omla-dini“ in pa o našem „Preporodu“. Žal nam ni mogoče navesti vsebine poročila, ker je skoro ves članek zaplenjen.
»Naprednjak11, s podnaslovom „Ne-junačkome vremenu u prkos11 je izšel v povečani obliki in je postal s to številko glasilo »Ujedinjene nacijonali-stičke omladine u Dalmaciji", dočim je bil dosedaj list »Hrvatske pučke napredne stranke" in je imel stalno rubriko »Omladinski glasnik", ki je prinašal iz peres mlade generacije pesmi in članke bojevite in navdušujoče vsebine v smislu jugoslovanske ideje.
»Naprednjak11 zastopa povsem ista načela, kakor paš list, torej predvsem misel jugoslovansko, zahtevo po kulturnem in političnem edinstvu Jugoslovanov. Da se bori vztrajno in požrtvovalno za našo skupno veliko in sveto idejo, dokazuje pač najboljše dejstvo, da je skoro vsaka številka strahovito pobeljena.
Vsem tovarišem priporočamo kar najiskreneje bratski list. Uredništvo »Naprednjaka" je tudi pripravljeno sprejemati članke in dopise zlasti informativne vsebine v slovenskem jeziku. Poživljamo torej tovariše, ki se zanimajo zato, da se oglasijo včasih
s kakim dopisom uredniku bratskega glasila.
Naslov uredništva in upravništva »Naprednjaka11 je: Šibenik, Dalmacija.
Srbska mladinska glasila. Doslej so izšle štiri številke mladinskega gla-j sila tovarišev Bosancev »Srpske omladine11 s sledečo vsebino: i. številka:
— Prva riječ. — Hasan H.: Osman A. Gjikič. — Slijepčevič: Stil, dija-lekat, interpunkcija. — D. Mihajlovič: Omladina i nacijonalizam. — Borivoj Jevtič: Rad srednjoškolaca na prosvje čivanju. Feljton: Petar Krapotkin. Iz ruske književnosti. — Društvena pitanja. — Književni pregled. — Pri-vreda. — Narodna obrana. — Omladinski glasnik. — Bilješke. 2. številka: — M. Vidakovič: Tišina. — Branislav Orlovič: Nova Srbija. —
S.	Šarič: Osman u budučnosti. — P. Slijepčevič: Nešto o interpunkciji. — M. Vidakovič: Na početku dela. —D. Mihajlovič: Omladina in nacijonalizam. Feljton: Petar Krapotkin. Iz ruske književnosti. — Književni pregled. — Društvena pitanja. — Omladinski glasnik. — Bilješke. 3 in 4. številka: — Osman A. Gjikič: Ispovijed. — Mehmed Zil-džič: Osmanov program. — M. Čuržin: Iz tugjine. — Gj. Pejanovič: Osman Gjikič: njegova sredina i prilike. — Svet. Stefanovič: Pobegjeni. — Mih. Polit Desančič: Značaj i delovanje po-kojnog Osmana Gjikiča. — Stjepan Grčič: Reorganizacija Mekteba- -7 Miloš Perovič: Pokojnicima. — Hadži Hamid Sorza: Šta je htio Osanati: — Dragutin Uras: Za srečom. — Pavle Marinkovič:? — tsaida Mitrovič: Moj hleb. — Gjorgji Lažje: Mučenik. — Gj. Pejanovič: Madžarske i njemačke škole kod nas. — Omladinski glasnik.
— Privredni pregled. Bilješke. — Cela zadnja številka je posvečena lani umrlemu srbskemu pesniku in narodnemu delavcu Osmanu A Gjikiču. Rojen je bil v Mostarju 6. januarja 1879., a umrl je 18. marca 1912. v svojem rojstnem mestu. Bil musliman in celo svoje življenje je delal na to, da se muslimani v Bosni zavedajo svojega Srbstva in da se složno s pravoslavnimi borijo za svobodo. Njegovo delo je rodilo mnogo sadov, posebno med muslimansko mladino. V znak hvaležnosti poklanja srbska mladina 3. in 4. številko njegovemu spominu in razpravlja o njegovem delovanju. Pozdravljamo »Srbsko omladino" prav od srca kot bojevnika za iste ideale in priporočamo tovarišem, da se naročajo nanjo in ji pošiljajo dopise. Urednik je Gjorgje Pejanovič. Sarajevo.
Biblioteka jugoslovanske ujedinjene nacijonalistlčke omladine. Izšel je prvi zvezek te knjižnice, brošura z
naslovom »Beograd bez maske"- Brošura je zaplenjena. Tovariši, ki so se naročili nanjo, bodo morali torej počakati drugega zvezka, morda bo tu našim bratom usoda v podobi rdečega ali modrega svinčnika bolj mila nego prvič.
»Preporod" priporoča vsem tovarišem publikacije te biblioteke in jim bo posvečal vedno svojo pozornost v noticah in ocenah. Naročajo se na naslov: M. Bartulica, jurist, Šibenik, Dalmacija.
Zopet nasilja. (Z Dunaja.) Dne 28. novembra, nekaj dni po dogodkih na „Grabnu“, so sklicali jugoslovanski visokošolci zaupen sestanek povodom razmer na Hrvatskem in v Dalmaciji. Na shodu bi imel govoriti tudi poslanec Zagorac. Toda komaj se je začelo zborovanje, je udrla policija v lokal in dasi je bil sestanek postavno sklican, je policijski komisar brez ozira na pojasnila pozval zborovalce, naj se razidejo. Ker se je policiji zdelo, da se vrši razhod prepočasi, je iztirala dijake s silo in ne posebno nežno na ulico, kjer jih je že čakala podivjana dunajska druhal in jih, izpodbujena v spominu na svojo prvo »zmago" in svesta si svoje premoči, s surovimi batinami in fanatičnimi klici. Pri napadu je bilo več tovarišev precej opasno ranjenih. To je zopet nov dokaz, da nas Nemci ne marajo za svoje ravnopravne sodržavljane, nego samo za svoje hlapce. Mi pa nioičiinc
Jugoslovanski visokošolci, ki so bili aretirani pri demonstracijah in pozneje obtoženi, so bili pri glavni razpravi obsojeni: Bukvič na šest mesecev težke ječe, Simič, Dosen, Karaman na 14 dni, devet obtožencev na teden dni, eden je bil oproščen. Kljub številnim ugodnim izpovedim prič in kljub trudu odvetnikov, izmed katerih so jugoslovanski zastopali obtožence brezplačno, ni bilo mogoče doseči ugodnejšega izida...Tolika.pa.vermo zdaj, da je na Dunaju, ki, naplai bil središče vseh avstrijskilt-iiarodov, dovoljeno samo Nemcefn izražati svoja čustva in svoje simpatije. v>
Alflpevlč, dijak iz Zadra, ki je bil obtožen sokrivde pri atentatu na Čuvaja, je bil pred porotnim sodiščem v Celovcu oproščen. Tudi mi Alfireviču čestitamo in se z njim vred veselimo njegove prostosti. Po hudem udarcu zopet na delo za svobodno Jugoslavijo 1
Dvanajst dolžnosti Srba-rodoljuba; Kako globoko ukoreninjena je pri Srbih narodna zavest, ljubezen do domovine, mržnjaln odpor proti vsemu tujemu, nam dokazuje sledečih »Dva-
najest (novih) .zapovesti ili dužnosti Srbft-mdolfuha."
1. Za Sr^atvo i Otačbinu po primeru svojih'štarih žrtvovati sve, pa kad zatreba i živote svoje.
2. Svuda in u svakoj prilici ispu-njavati svoje srpske vojne i gradjanske dužnosti.
3. Obuzdati lične prohteve i partijske strasti i razmirice.
4. Prezirati samoživce, nevaljalce i kukavice, pa ma to bili srodnici i načgjrti prijatelji.
x5-..Na potpoMMgalj, Strance, a na-rtKijto Švabu kao svog vekovnog din-duširianina.
6. Ne kupovati švapski espap, a to i svakom svom prijatelju savetovati.
7. Voziti se i robu prenositi samo srpskim a nikako švapskim brodovima.
8. Ne pomagati strane novčane zavode, več sarno svoje domače.
9. Ne osiguravati se kod stranih osiguravajučjh društava več samo kod svojih domačih.
10. Kupovati samo srpske,, a ne kojekakve strane i čvapske lozovK».,
11. Iskorenjivati strane ofoičaje, pesine, igre. davanje venaca pri po-grebima, »Kristbaum", „Žurove“ i dr.
12. U svima zgodnim prilikama, o slavama, svadbama, očima, matericama i dr. sečati se i pomagati humana i patrijotska udruženja naša.
Izjave lojalnosti. Ob času, ko se teptajo naše pravice, ko Čuvaj uničuje hrvaiski naiud, kv :? zapira naše ljudi, ko nemško časopisje blati vse, kar je slovanskega, in vlada proti temu niti prsta ne dvigne, se pri nas pošiljajo na Dunaj izjave lojalnosti. Če so sploh kdaj take izjave umestne, v tem času gotovo niso. Lahko se nam vlada smeji in iz nas norce zbija, ko silimo sami pod tujčevo petol Ne kažimo svoje ponižnosti, pokažimo svojo moč in odpornost, potem se nas bodo že začeli bati, s ponižnim pa se vedno grše postopa! Nekateri ljudje pri nas si pač hočejo na vsak-način pridobiti — »zaslužne križce"!
Znamenite besede iz govora dr. Ante Tresiča v parlamentu: »Vojna je proglašena proti nam, četudi ne uradno. Toda kaj bi se zgodilo, ako bi Slovani na jugu monarhije ta izziv porabili in isto povrnili nemškemu prebivalstvu ?
Zastopniki francoskega^naroda so izdali leta 1793. »Declaration des droits de 1’ homme et du citoyen“, v kateri se glasi 35. točka: Kadar jemlje vlada narodu pravice, je ustanek za narod in za vsaki del narodov naj-
svetejše pravo in najpotrebnejša dolžnost.
Patrljotlzem. Čučeš po neke ljude, kako ismevaju rodoljube, a videčeš druge kako se razmeču, da su tobož pretekli svoje doba time, što govore o rodoljubju kao o zastareloj vrlini. Takvi su ljudi ili zabludeli, te njihovo mišljenje ne vredi ništa, ili su pokvarena srca, pa se plaše svoje dužnosti. Dobro utuvi ovo: baš i kad bi kod ljudi ljubavpremaotačbini prestala biti nagonska, zdrav razum bi je povratio i u čvrsti o, j er n i-jedno osečanje ni j e od nje potrebni je. Ljudi ne mogu živeti van ljudskog društva, a kako trajnega društva ne može biti bez čestitosti, to ni prave čestitosti nema bez patriotizma. (Srbska „Narodna obrana" svojim članom.)
Misli znamenitih Jugoslovanov.
Duh je silniji od tijela; misao je jača od svačega. Trošne su sve čovječanske ustanove, ali je vječit i nerazoriv duh narodni u svojoj svijesti, u svojoj obra-zovanosti i u duhovnom jedinstvu svojemu. (Stojan Novakovič.) — Biče ljudi u omladini, u nerazorivom i nepobed-nom narodu našem. Kada mi poginemo doči če drugi. (Bogdan Žerajič.)
Jugoslovansko nacionalistično glasilo. Vsled mnogostranskih vprašanj izjavljamo v pojasnilo: »Zora", dosedaj list srbohrvatske radikalno-nacijonalne omladine, bo začela zopet izhajati takoj. ko se završi sedanja politična kriza. Iz tehničnih ozirov je izdajanje lista v teh razmerah nemogoče. Že zdaj omenjamo, da bo prinašala »Zora" odslej članke in dopise v vseh jugoslovanskih jezikih in bo na ta način prva jugoslovanska revija. Priporočamo tovarišem že vnaprej ta naš skupni list.
Tovariši! Bratje! Vsa naša ljubezen, vsa naša sila, vsa moč naše požrtvovalnosti naj bo posvečena delu za narod in za njegovo veliko bodočnost. Narod bodi naša misel, naša beseda, naša molitev, naša religija. Potem bodo resnične besede: Mladina je vstala.
Sokolstvo. Bliža se čas vsesokol-skega zleta v Ljubljani. Ta dan mora biti naš narodni praznik, na katerega se moramo pripravljati že zdaj z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Poživljamo vse tovariše, da stopajo v največjem številu v sokolske vrste. »Kolikor je v narodu moči, toliko je odpora, kolikor je zdravja, toliko je napredka". Te besede, po katerih se ravna srbsko Sokolstvo, naj veljajo tudi za nas. — Sokolstvo bodi zakladnica zdravja in sile našega naroda.
Lastnik in izdatelj: Konsorcij »Preporoda".	Tiskal	Dragotin	Hribar.	Odgovorni	urednik:	Franc	Brozovič.