f | f II I NmUi 12.00 na i S leto. Ubakftaknt | yO^?: HHNM .: mM .HHHHHA^^vBH aHMH^ ^B^BB a^J^^Bk flv VAB HI HIB Hi HL^HH ^HIp^H i i - m mm* tMruiw t C I h Vrl & NI nK A I AMERIKA i mtuMunn f: iiimlimii i meaium. j; / *«■"■ ■■ I........... ... HRjjgV'.''- t«. '"m ■ ' ' ^ NO. 7. CLEVELAND, OHIO. PETElf, 23. JANUARIJA 1914. LETO VII — VOL VIL Mestne novice. i - , < 1 Nekoliko o delavskem položar j« in razmerah v našem ffiumtau Razna prero" ' konranja o boljiih časih. p;" "_u. ; j DENARNI POLOŽAJ. V Clevelandu danes ni po-llidmo dobro delo, in površno \ računanje je dognalo, da je oko P§| 30.000 ljudij brez dela, več , platine delavčev pa je tudi, ki p^bjo omejeno število ur po flg^arnah. Najbolj slaba je v i ^topilnicah ali "fondrah". K*-l^ročil je malo ali nič, toda pri Iptnem zborovanju, ki so' ga Ppfteli lastniki topilnic se je od-»fcfeno naglalalo, da čez dva fl&efeca se položaj spremeni in pEk^ela dovolj povsod, ker je fjilada dovolila, da* smejo železnice povišati za 5% ceno tovor, p&mu blagu, je to dobro zna-I menje, da se trgovina razširi. Položaj v topilnicah je po vseh Iged. državah slab. Celo na delajo le s polovičnim delom. Po vzhodu pa je mno-Ko topibic zaprtih. Nova de-llšitoa reforma, katero je pred- wi,son P0«*!"®*1 3C na: > redita mnogo, da se je splošni položaj razjasnil, in da izdelovalci lahk ogredo z večjim za-1'flpanjein na delo. Topilnice v Cievelandu delajo s 60% povprečnega dela. Te-\ Jtojft zadnjih petih mesecev so Odpustili od dela kakih 2500 Ž delavcev. Izdelovalci in lastniki tovaren se bojijo nekaterih fe kater« izdelujejo v Wa- hingtonu. vendar zaupajo v ^Ppredsedntka Wilsona, da se bo ; pogodil mirnim potom s kom- I. l>anijanJi £otinik Low renče od Com-| moh Pleas sodnije je v sredo I prepovedal štrajkarjem hotela IfSrStatler, da bi stali pred hotelom in kričali nad gosti. Sodnik , j« dovolil štrajkarjem, da sme- * jo imeti samo štiri stražnike p (pickets) v neposredni bližini hotela, da smejo mirno in lepo P- povedati prišlim gostom, da „ je pri hotelu štrajk, toda kričati in drugače gostov nadlego-" vati pa^ne smejo. Strajk pri ho- Ptelu Statler je najbrž zgubljen, ker so štrajkarje pustili na ce- * dilu drugi uslužbenci pri dru-!gih hotelih. Policija poroča, da je hotel Staticr vedno poln z gosti in da je tam obilo uslu*-bencev. Clevelandska zveza Cleveland Federation of Labor) je izključila iz unije unijo godbenikov, ker so kljub štraj- II,|to igrali v hotelu. —Theadorc Hetman je pri-B šel v torek zvečer razburjen in ! mogoče pijan domov na 3994 r E. B6th St. Prepirati se je začel z ženo, jo konečno pretepel in grozil tudi svojim peterim otrokom. Osemletni njegovi hčerki se je posrečilo pobegni-I t( ulico, kjer je dobila po-% licista Koucjcy, katerega je pro-sila, naj gre z njo ker sicer "bo at mamo ubil". Policist je se-M veda takoj hitel z njo, toda ko 1 se je prikazal v stanovanju £ Hetmana, se je Hetman navalil y na njega, ga podrl na tla mu K»ihfzel kol in tolkel z njim po pjglavi policista. Koucky je v ne-| varnosti za svoje življenje po-1 tegnil revolver ter streljal ni . Jfetinana, Hterega je tako nevarno zadel, da leži smrtno I ranjfn v bolnišnici. Prevladuje različno mnenje, če je imel po-| pravico streljati. Zadeyo t bo I preiskal načelnik Rowe. Hetman je oče petih otrok. —'Rojak John Dacar, o katerem smo poročali, dyjt ob-bilojiil dva policista, df sta ga I okradla za $2.00, je dobil že HdMfeo grozilno pismo, podpisa-gno "Črna roka". Piismo je od-1 dano na pošti v Limaville. Ob-' ravnava proti obema policisto- —V Cleveland je dospel v pondeljek večer MV. Moh. Mladič iz Chkrage po trgovskih Opravkih. Tu se mudi še kak teden. ^ — '» , • > —Za sliuibo policistov se je i oglasilo 700 prosilcev. Najpr-vo mora vsak prestati zdrav-1 niško skušnjo, potem pa mo-, ra narediti z dobrim i^spehom še posebno skušnjo glede svoje-■ ga znanja. Sprejetih bo le ka-1 kih 65 novih policistov. —.V Cetral armory se vrši ta teden razstava jabolk; ki so zra-stla v državi Ohio. Vidi se, da 1 Ohio ni zadnja med državami, kjer se dobi dobro sadje. Vstopnina je 25c. . —(Krojaška firma Printz^-1 Biederman Co. je podelila v i torek vsem sviojim uslužbencem, ki so že deset let pri njej na delu vsakemu 10% letne plače kot posebno darilo. Uslužbenci so dobili od $65 do $90 vsak. UMif< 1SUi-"ifi&fi ,,-v Plemenito darilo. Pittsburški milijonar Phippa hoče darovati petnajst mi- 1 lijonov za boj proti j nevarni bolegni rak. 1 1 ------1 20 BOLNIŠNIC. Washington, 21. jan. Danes ' se je tu zvedelo, da namerava izdati znani pittsburški milijo- J nar Henry Phipps petnajst mi-lijonov dolarjev, da se nakupi radij in postavi kakih dvaj- ' set bolnišnic, kjer bi se zdravilo okoli 200.000 oseb v Zje-dinjenih državah, ki trpe na ra- ; ku. Te bolnišnice bi dobile dovolj radrja, da bi se rak uspešno zdravil. Radij je edino zdra vilo, ki je danes znano, da se da lečiti z njim rak, Ta novica je prišla, ko je prišel včeraj v to mesto J Flan* nery iz Pittsburga, ki je inte-resiran pri izdelavi radija. Prišel je protestirati proti vladnem načrtu, glasom katerega bi zve-zina Vlada zaplenila ves svet, kjer se dobi radij, posebno po zapadu. Ko so Flannerya vprašali, zakaj se tako zanima za to stvar, je odvrnil: Prijatelja imam, ki je že veliko dobrega storil človestv»i>,, in ki se baš sedaj bavi z načrti, kako bi u-stanovili dvajset bblnišnic v dvajsetih raznih mestih, in bi dal vsaki bolnišnici 5 gramov radija. — Ko so mu rekli, da bo to veljalo silno svoto denarja, je odvrnil, da je njegov prijatelj pripravljen žrtvovati pet-, najst milijonov,, kar bi zadostovalo za dvajset poslopij in za radij. Henry IPhipps je partner A. Carnegija in ima mnogo delnic jeklenega trusta. Znan je že od prej, da se je zanimal za človekoljubna dela, in s svojim denarjem je sezidal bolnišnice v New Yorku, Baltimore in Buffalo za jetične. Tdui drugim zavodom, kjer se zdravi jetika, je mnogo pomagal. Kakor razvidifle iz posebnega članka na četrti strani današnjega lista, za bolezen rak do danes ni nobenega zdravila, razven radija, ki je pa tako drag, da je le za milijonarje. Zvezina vlada je zadnja leta naročila raznim veščakom zdravnikom, da natančno preštudirajo raddij, in vsi so pri-šli do prepričanja, da z radijem se da rak ozdraviti. -o- • Lepe razmere so to! Dr. Grahek, vrhovni zdravnik KSKJ se je udeležil 12. jan. glavnega zborovanja uradnikov KSKiJ v Jolietu. Ko je dospel y jOlet, je dobil pismo, v katerem se mu prijateljsko svetuje, naj ne Ihodi san? ponoči brez spremstva okoli, da ga Mr. Zalar pridno zalezuje, in ga čaka tepež. Dr. Grahek je upošteval ta nasvet in je hodil le s posebnim stražnikom po mestu. . Pač lepe razmere so tam I —:—o- Pretep v kongresu. Washington, 20. jan. Včeraj sta se v sobi odbora za okraj Columbia stepla kongresman Johnson in Odvetnik Shields. Prvi je hotel celo streljati. Navzoči so bojevita možaka komaj razdružili. : , --0 Sedem ustreljenih. . . MoAllester, Okla., 20. jan. V tukajšn^ kaznilnici so se »puntali nekateri jetniki,An trije so pobegnili. Pri tem je nastalo streljanje, pri katerem so bili ustreljeni vsi trije begunci kakor tudi štirje stražniki. * 1 r v iffl J j „ 'J Nove vojska? Še ni se shladila popolnoma j kri, prelita na balkanskih bojiščih ni se še potušilo črnilo, s katerim je bil podpisan mir, in že opazujejo na Baflca-, nu grozno oboroževanje. j Vse države iščejo z mrzlično naglico denar, ne pa to, da bi s pomočjo tega dertarja pozdravili rane. katere je usekala vojska proti polmesecu, in pozneje bratomorna vojfka križa proti križu, pač pa sfv išče denar za nove topove, nove puške, nove solze, novo kri, smrt in ugono-bitev celih človeških rodov.. Balkanski zastopniki so se razkropili po celi Evropi okoli ■raznih bankirjev in milijonarjev ter z večnimi proštfjami nadlegujejo za posojilo. Največ de-narja se išče na Francoskem.! Sklepajo se pogodbe ia nove vojske. Pri tem se spomnimo na ne- ( ki zanimiv slučaj: Dokler je bil | v nevarnosti fraiKoski denar, ki je bil že pred vojsko posojen balkanskim naroden, tedaj so francoski časopisi pisali o kulturi. o bratsvu, o človekoljubju, kako se mora vojska ustaviti, kako se morajo lečiti rane, katere je zadela krvava balkanska vojska. Sedaj pa, ko je posojeni denar nekoliko zavarovan, tedaj pa začeli bankirji zopet ponujlti denar balkanskim narodom tk dobre o-bresti, ker se nabenega (fen-ta dotedaj, dokler Se vse tako ne zvrši, kake* je bilo podpisano v BmkarejftM. Za oboroževanje'ne da i#b*nega centa. In vsakdo ve^a vse, kar je •bilo v -podpisano, ; še danes stoji samo na papirju, da še ničeisar ni spolnjenega. Toda na Balkan se'pa Vozi denar, ne da bi se t^adile nove hiše, uničene v vojski/ne da bi se zboljšala polja opustošena z vojsko,: ne za tisoče udov, ki so zgubile može in sine, pač 1 pa za noVO vojsko. Poglejmo, kako se posojuje denar na Bal- • kan. Srbska vlada je povečala : svojo vojsko od 250,000 na 600-, 000 vojakov, in nakupuje sedaj » bojnih potrebščin za en milijon , Ijiidij. It v tem letu, ko imamo 1 vendar šele dobrih 20 dnij pr-1 vega meseca, se je vršilo v No-. vi Srbiji dvojno novačenje. Ka- • kor iz zemlje rastejo nove vo-1 jaške organizacije. Vsak dan vozijo nov vojni materijal iz Francije in Anglije. Ravno tako grozno se vrši oboroževanje tudi na Grškem. Tudi turška vlada je povečala . vojsko na 600.000. Poleg tega pa hočejo zgraditi impozant-. no mornarico. Več železnic je . zgrajenih.samo za vojaške svr-he. Na Angleškem kupujejo . nove bojne ladije, na Franco-j skem pa topove in drugo oro-t 2je. kakor bi se bilo bati, da se ! nova vojska že tudi začne. , Radi "ravnotežja" so zblaz-I neli celo Črnogorci. Dosedaj je j ruski car bil vedno dober za-j ložnttc črnogorske vojske, in je poslal marsikatero puško in top zastonj Nikiti. Ker sta se pa ruski car in Nikita sedaj nekaj sporekla, pa išče gospodar črnegore drugje kredita, j Turčija ima še vse vojake j pod orožjem. Vse« zgleda, ka-, kor da komaj čaka trenutka, ko bo zopet planila v boj. Tudi ' Turki kupujejo kot norci nove j topove, puške in bojne ladije. Vsakdo razume, je treba pri vsakem oboroževanju neomejenega kredita ali pa gotov de-nar. > - Nove balkanske vojne priprave veljajo že sedaj nad 700 . milijonov kron. Koliko pa pTi-: de «e posojila. In a»kaj? Da so - bili bratje na Balkana složni, bi - zadostovala ena vojska za ve-> čen mir. Ker so si bratje med-i seboj skočili y lase, pa ne bodejo imeli nikdar več miru. . 3 '' ' ■/ j Moderni pogeni? Senzacijonelna pridiga boaton- ;^ skega kardinala 0'Connel-la v navzočnosti tiacr .čev delavcev. t ■ t - CERKVE ZAPUŠČENE? . . . >• ■ • y V. } ' i Javnost se bavi na dolgo in široko s pridigo kardinala in ^ nadškofa v Bostonu, OHTonneL t la, o katerem se trdi v gotovih krogih, da ima upanje, da po- ] stane prihodnji papež katoliške t cerkve. Ta kardinal je preteče- 1 no nedeljo pridigal nekako sde- 1 deče: Kakšen prizor, ko vidim tu- j kaj zbranih nad 4000 mož vse'h j poklicev, vsake narodnosti in 1 j vsakega dela! To je prava de- j mokracija, katero more le vera 1 j v sad i ti iri skrbeti za rast. Po- 1 1 glejte okoli sebe, in videli bo- 1 'dete danes zapuščene cerkve, j !pozabljene pd človeštva! Vsak 1 dan doživimo dokaze, da ne- 1 kaj ni v redu s cerkvami. Ko- j maj peščica ljudij sedi v cer- 1 kvah, ki so bile nekdaj cvetoče kongregacije. Milijone ljudij vzraste v može in žene, ne da bi kaj vedeli o Bogu. o njegovih naukih, o spiritualnem živi-Ijenju. Časopisje, (gledališča, ceste, vse nam kaže dekadenco, ki preti s socijalnim in narodnim poginom. Današnji svet se ne briga za resnost, pridiga se blaznost, nenasičtena želja po zabavi ysake vi ste, in prišli | smo danes tako daleč, da naše mlado ženstvo smatra stvari, ki so bile pred, nekaj časa srna-trane .kot nesramne, danes kot , "pristojne času". Včasih je p?«ttlMiadala riulečicAi*»* danes ' pa se pospešuje nesramnost ini ' dekadenca vsega, kar je bilo ' nekdaj vzor. petdeset let smo že opazovali silni boj prot? vse-| mu, kar je ostalo od kristijan-stva. Bogatini so se polastili j cerkev, in cerkvene pridige ni-; so namenjene več za priproste delavske ljudi, da bi našli v njih ' tolažbo, pač pa se govori o financah, o moderni kulturi, o ' politiki, o vsem, kar ne spada v cerkev. Za siromaka to ni, " in siromak se odtegne cerkvi, [ toda prava . Kristova cerkev } brez siromaka nima pomena. Mnogi d.ivhovmki dobivajo kraljevske plače, da pridigajo besedo božjo, kopičijo tisoče za tisoči, dočim firavi Kristovi na: j mestniki, ki se ne boje razode-r vati sramotna dejanja oljnatih kraljev, jeklenih magnatpv, že-j lezniških baronov, v Revščini in lakoti! Danes se ne govori s ' prrznice, da je Krist prišel na svet, da bi prinesel pravico med nas, pač pa se govori, da se ugodi, onim, ki so promi-nentni v življenju in moči nad nami. -In zgodilo se je, da so siromaki zapustili cerkev, ker je cerkev nje zapustili, stoli v cerkvah so bili zasedeni od delničarjev bogastva. Toda brez odkritosrčnosti v cerkvi, br^z siromakov pri pridigi, nobena \ cerkev ne more imeti moralne-„ ga upljiva nad svojimi privr-"1 ženci. In ni čuda, ker dobimo 2 danes prazne cerkve raznih " verskih veroizpovedanj. Opustite prazne težnje in napore napačnega družabnega in moralnega življenja in pridite naravnost k srcem ljudij. Mi smo izmučeni do smrti od te-j orij, ki ne rešijo ničesar in raz-e širjajo zmedo. Novi sistemi, nove vere, nova socijologija, • vse to preveva svet, toda do-hili nismo še ničesar od tega Kdo more vzpričo vsega tega štindra pošteno misliti? Vrnimo se nazaj k večni resnici. Nekaj opazk k tej pridigi ho-čiemo prinesti čitateljem poz- 3 neje v posebnem članku. ,j --------- Kdor ima hiSo ali lot napro-- daj, na i poskusi z oglasom v r raSem 1'stu. Kmalu se bo ogla-sil lojp®c* . - vv . M Rudarji zborujejo. I 1 ■ * 1 ". ' ■ 1V Indianapoliau zborujejo za" I stopnik premogarake Unije. Odločiti morajo mnogo važnih točk. « Y I V.' f . . «. . f'. 'T GRAJA GUVERNERJEM. Indianapolis, Ind., 21. jan. Včeraj je bila tukaj otvoritve- ] na seja 24, glavnega zborovan- < ja premogarske unije "United j Mine Workers of United Sta- I tes". Ko je predsednik John P. \ White prebral svoje letno po- l ročilo, je izrekel ostro grajo 1 guvernerjem države West Vir- < ginija) Olasscocku, in guver- ] ju države , Ammonsu, ker sta pri raznih delavskih bojih, ki 1 so se vršili v njih državah, vedno zavzemala delavcem sovražno stališče. Nadalje je naznanil, da vlada najboljše soglasje med '"United Mine Wor_ • kers" in med "Western Federation of Miners". Konečnc\ se je ogorčeno izrazil proti samotnemu početju" prebivalstva v Calumetu, ki je s silo stiralo Chas. Moyerja iz mesta. . Potem je bilo prebrano poročile? blagajnika unije. !Po tem poročilu ima rudarska organizacija tri milijone pripravljenega denarja za vsak slučaj. Tekom leta 1913 je' dovolila unija $1.62)1:942 raznim članom ob času štrajkov. Skupni izdat-J > ki so znašali i\ekaj nad dva mi-. lijonp dolarjev. Samo premo-1 garjtm v Coloradi. ki so na , štrajku, je ta uijrja plačala te-1 " kom zadnjih trethi mesecev $665.000. Unija je imela $2.267.-: 000. letnih cjohodkov. i hlfikff^—f W. Xi^uiUjan. i Ko se'ie pdijal W^Sj J! Old iz > New Yorka proti Indranapoli-» su, da bo navzoč pri konvenciji ■ premogarrfke unije, je k njemu ■ v vlaku pristopil neki tujec, ki-i mu jfe z napetim revolverjem ■ zagrozil, naj mu izroči vse, kar i ima v svojih žepih. Ko mu je i Old, ki je uradnik lokalne uiii- ■ je U^M. of A. izročil listo čla- > nov te unije, je neznanec dal i znamenje vlaku, naj ustavi, na-, kar je skočil z vlaka in pobeg-, nil. 'Najbrž je bil kak detektiv r v službi kompaifije, ki se hočejo maščevati nad delavci, ker > spadajo k uniji. ) Indianapolis, Ind., 21. jan. i Danes je prišlo na v^sto posve- - tovanje o glasilu' premogarske - organizacije "United Mine 1 Workers", ki tukaj zboruje; - Slišalo se je več predlogov, da 1 se mora unijsko glasilo dati tis-5 kati v več jezikih, ker na tiso-1 če je, ki ne znajo brati amgleŠ-) kega "Mine Workers Journal", i Predlog je sedaj v rokah poseb- - nega odbora, in mogoče je, da 1 bo potem rudarsko glasilo v ) več jezikih tiskano. Le sedaj r se še ne morejo zjediniti, ka-1 tere jezike bi ši zbrali. Nadalje se je glasovalo, da d se prenese glavni stan unije v z kako drugo mesto, vendar, je 1 tudi predlog prepadel. Od- - praviji so tudi nekaj glavnih - uradnikov, tako da jih je sedaj' ) samo osem. I • . ' DENARJI V STARO DOMOVINO pftUIJftff**: 50 kron .............za 10.30 j 100 kron . za 20.45 . 200 kron V..............za 40.90 300 kron ................za 61.35 400 kron ____.... za 81.8c 500 kron ...............z« 102.25 ] 1000 kron ...........za 204.00 j 2000 kron ........ i za 407.00 l Pofttarina J« vttata pri t«h evotah. Doma •• nakazan« »vota popolnoma Uplafiajo braz vinarja odbitka. Naie denarne pollljatve IsplaCule !. kr. poitnl hranilni urad v 11 da 2 dneh. ____/ Oenarje- nam postati j« najprlllčnej« do 960.00 v gotovfnl v priporočenem ali roglatrtranem plemu, večje *nr aka po Domeetlc Poeta I Money Orde« ' aH pa New York Bank Draft prank sakser , 82 Cortland! St, New York, N. Y ALI PODRUŽNICI •104 Clair ave., N. E. CLEVELAND, O. Postava na trusts. Predsednik je poslal kongresu posebno poslanico, v kateri navaja pet glavnih ! točk proti trustom. MIR NA WALL ST. New York, N. Y., ti. Jan. Pred obema zbranima zbornicama kongresa je prečital pred- | sednik svojo poslanico proti trustom. Izjavil se je, da potre- ,< tavjemo novih garancij miru v trgovskem svetu. Trgovina se mora pokoriti porstavam, tako > da javrto mnenje ne more neprestano napadati trgovine. Kot zdravilo za "zboljšanje" | trustov in odpravo velikanskega monopola, priporoča Wilson posebno pet »glavnih točk. ' 1. Odstraniti se morajo skupno dfelujoci direktorji velikih korporacij v različni/h državah/ posebno pri železnicah, bankah I in konipanijah, ki služijo jav- 2. Treba je postave, ki daje trgovski komisiji pravico ču~ vati nad (inančnimi operacijami železnic, # kakšne dohodke, in ; kako porabijo ta denar za zbolj-sanje prometa. Blagostanje de« žele je precej odvisno od dobre uprave železnic in zato je '. dolžnost vlade, da posveti *e*|J leznicani vso svojo pozornost. | J 3. Treba je popraviti staro I ."antMrustno" postavo, ki i* i^i! do danes tako nejasna, vsak sodnik po svoje ražlaga, j j in da se trustom nikdar nič ne žgoOdi, kadar so toženi. | , ; 4. Ustvari naj se posebna komisija, ki bo pomagala sod-nijani in bo objedii pdst-edovaien zavol^^a no, in katera komisija naj da-. J je sodnijam take inlorm^e^ll^ ki so potrebne, da se truste-glje nadzira. 5. Trdba je narediti takolflHH stavo, ki bo velela, da se trtM|H jane kaznuje z ječo, ne z de- s narjfni ,kadar so postavo P^S lomili. Treba je prelomiti moč posameznih oseb, ki so delot-_:| carji pri večjih milijonskih poracij,, ker take osebe mUO-^ gokrat odločujejo o usodi na- 'š Konečno je Wilson apettnl^ na kongres, da naj premisli, di ^ je predlagal poštene stvari, in da je treba nekaj na vsak načia{| l ukreniti, če hoče stranka iz-1 polniti svoje obljube, ki jih dala narodu pred volitvami. —Naša tiskarna ima v zk-logi natančna vprašanja in od-^| govore, katere mora znati vsak, ki hoče postati dilžavljan JJjt-dinjenih držav. Vprašanja so tiskana talco, kakor se v resnici pišejo in tudi tako kakor se iz-'.-t govarjajo, kar je velika olajša-va rojakom, ki 'ne znajo dobro čitati, angleško. Cena enemu 1 iztisu je 5 centov za izven me- m sta 7 M noj. '^Gredo? Oni niso tvoji sužnji. pač pa prosti možje, in ti si meni obljubil, da se ravnaš po mojih določilih. Glasovali smo, kam gremo. Razven tebe, gjavrovega služabnika in gjavra samega, so vsi glasovali, da gremo proti skalnatemu gorovju. Naredi torej, kar hočeš!" Abram ben Sakir pride četrtič k meni in je. Oni, ki je dosedaj gotoril, pride najdalje, in ko preiteje } naše število, zakliče: "Res je, nič strahu, samo štirinajst jih je." > Govoril je arabsko narečje rodu Tibu. Ko stopijo s kamel, preštejem novodošlece; bilo je . ravno dvajset mož. S seboj so . imeli neko žensko ali deklico, i kajti ena izmed kamel je imela [ na hrbtu nosilnico. i Vodja novodošle čete je bil j videti jako bojevit mož, kajti postavil je svoje ljudi tako, da . bi za slučaj nevarnosti od naše , strani, lahko takoj po nas padli. Naš vodja ga pozdravi in , potem ulljudno reče: i "Vidiš, da se ti ni treba pri nas ničesar bati, in gotovo nam i boš oprostil, če te vprašamo, kdo ste vi."' Vprašani pa odvrne s pono-. snim glasom: "Mi smo Tibu rodu Redšade i in jahamo proti Abo." "Riodu Redšade? Torej ste . smrtni sovražniki Tuaregov?" . "Da, mi smo. Alah naj jih prekolne!'' : "In prihajate iz zapada, kjei stanujejo?" * "Da, odtam prihajamo." "Toraj morate biti zelo pogumni možje, če se tako majhna četa vojnikov drzne v sovražnikovo deželo, tedaj — " Klic iz nosllnice prekine ta igovor. iSlišal sem tri ali štiri besede, katerih pa nisem razumel. Toda zdelo se mi je, da -je bila govorica Tuaregov. In glej čuda, komaj so besede za-donele, že stoji kabir prikosilnici in spregovori nekaj, česar tudi nisem razumel. Ne'ki ženski glas, ali je bil glas kakega 1 dečka, odgovori. Tu pa skoči zraven vodja Tibu, prime ka- 1 bifja za roko, ga potegne proč i in jezno zakriči: "Kaj imaš opraviti pri nosil- 1 niči moje om bent? Ali ne veš, < da je prepovedano? Takoj se i poberi s tega mesta." I Oni bent pomeni mater hče- ' re, ali po naše "žena", kajti pra- 1 vo ime "žena", mohamedanei nikdar ne spregovori. Kabir 1 stoji za trenutek nepremično, I kot bi hotel s silo potlačiti no- i tranji boj. Njegovega obraza radi teme nisem mogel spozna- i ti. Potem pa odvrne z navidez- i no mirnim glasom: "Om bent? Meni se je zdelo, da govori kak deček!" ! MDeček ni, in če bi bil, aH < misliš, da bi te klical? Kdo in kaj pa si ti pravzaprav?" "'Imenujem se Oman iba A-mara in sem kabir te karava-* i ne." "Kateregarodu si?" * \ "Rodu Beni Ria." i "Kdaj odpobujete?' • 'IPravkar smo nameravali odpotovati." "Tudi mi se nečemo zamu- 1 diti, ker bi radi prišli hitro do j Obe. Ker ste mirni ljudje lahko jahamo do oaze skupaj, i kajti do tja je vaš pot tudi naš." 1 "Toda mi ne jahamo proti i Seigedaftu, ker so Tuaregi to ! oazo zasedli." 1 Tibu se zdi prestrašen, kajti umakne se nekaj korakov na- i zaj in zakliče potem: < "Tuaregi, psi! Kje si to zve- 1 del?" J "Sam seni bil pri Segdenu. Bil sem kabir karavane, ki je bila tam napadena, in edino ; meni se je posrečilo pobegniti. i Mi se umaknemo Segdenu in < jahamo v loku proti skalnate- < mu gorovju, .Proti vzhodu pa tudi ne moremo, ker tudi tam so se naselili Imošarji." s Zopet je rekel Imošarji me- \ sto Tjuaregl. Zadnji stavek je posebno naglasil. Pot Tibujev je vodila proti vzhodu. Zakaj jih je svaril pred to smerjo? j Sprva vendar ni povedal, da so 1 Imošarji tudi v tej okolici. Mo_ 1 goče jih je hotel z nami vred i zvabiti proti skalnatemu goro- i vju? Ta kabir se mi je zdel ( čimdalje bolj sumljiv. Tibu pa se obrne k svojim ljudem, se z njimi nekaj časa tiho posvetuje, potem se pa zopet obrne proti kabirju in ga i vpraša: t "Ali veš, katerega rodu so s bili Tuaregi, katere si ti srečal na potu?" 1 "Ne. Jaz tudi ne razumem i nobene besede njih govora, c Toda ko so nas napadli, sem j čul dvoje besed, in tekom boja I in ime načelniki: Kelovi in ■ Ragata!" I , "Alah, Alah, to je pravi Ra-| s gata se imenuje vrhovni šejk vzhodnih Kelovi Tuaregov, in ■ znano mi je tudi, da je odšel s fvojimi vojniki na rop. Ala- t hu hvala, da sem te dobil in od , tebe zvedel o preteči nevarno-! sti, kajti sicer bi bili vsi sku-> paj, kljub naši hrabrosti pomo-, rjeni. Torej ti si namenjen pro-i ti skalnatemu gorovju. Ali pa meniš, da bodemo srečni prišli 1 k ondotnemu studencu?" i "Prepričan sem, da niti ene-l ga Tuareiga ne dobimo na tej i poti." "Dobro, toda predno se od-i ločini, da jaham z vami, moram vedeti, kdo ste vi pravza- i prav." i . 'INfene že poznaš. Naša ka-, ravana je last tega trgovca iz Mursuka, ki se imenuje Abram • ben Sakir, ljudje ki so pri njem, so mirni služabniki. Tam pa sedi mož, ki se je šele včeraj pridružil s svojim služabnikom i karavani. Gjavr je, kristijan, in imenuje se Kara ben Nemsi.*' '.Tuj! Kristijan je med nami! Kakq naj potem jaham z vami? Kdor trpi takega psa pri sebi, pozivlje Alahovo jezo na ,se'be. Ogledati si hočem to smrdljivo stenico." In mož pride bližje, se sklone navzdol in mi pogleda v o-braz. Jaz pa obsedim, ne da bi se premaknil. On pa stopi zopet nazaj, pljune in reče: "Ima obraz kakor mož, toda diušo kakor bojazljivec, sicer ne bi trpel, da bi ga z zaničevanjem pogledal. Toda vseeno naj gjavr za nami jaha, toda naj se ne drzne priti v našo bližino, ker sicer ga pohodim kakor mrčes," Mirno prenesem te žalitve, ker sem bil prepričan, da sedaj i ni pravi čas, da bi ugovarjal. Zdajci ukaže Abram ben Sakir obložiti svoje kamele. In dočim se to godi, se mu ponudi prilika, da se približa ka-bfrju. Vidim ju, kako se pogovarjata, potem pa pride trgovec k meni in mi reče: "Nikakor ne vrjamem, da bi bil kabir-Tuareg. Poveljnik Tibujev bi ga scer spoznal. Saj se mu vidi, da je velik vojnik." ' "Ne daj se premotiti. Tibu mora biti sam vesel, da ga ne razkrinkamo." "Kaj misliš s tem?" "Roparji iu roparji; smrtni ' sovražniki so si med seboj, to- ^ da vsi enako 'hudobni." "Jaz te nc^ razumem." "Saj tudi potrebno ni, ker I ne bi mogel ničesar spremeniti." "Ali boš jahal z nami, dasi ti je dovoljeno samo za nami ( slediti?" "Kdo je rekel to?" I 'Tibu.*' 1 "On nima ničesar zapovedo- 1 vati; jaz sem svoboden mož in ' jaham, kjer hočem." I Z (glavo majaje odide proč, J iaz pa peljem še enkrat mojo kamelo k vodi, da se pošteno ' napije. Nekaj Tibov, ki so tam 1 stali, se umakne pred menoj J kot okuženim. Kamele so naložene s tovo- 1 rom, potem pa zasedejo jezdeci kamele. Sprevod se uvrsti < tako, da je ena kamela prive- « zana za rep prihodnje. Naprej jaha kabir, njemu sledi naš vod- ' nik, spremljan od Tibuja, ki je- 1 zdi poleg kamele, ki nosi no- i silnico, tem sledijo vojniki ro- i dui Tibu, potem jaha trgovec s svojimi spremljevalci.. Jiz pa | čakam, da so se nekoliko odda- j ljili, nakar se napotim tudi jaz i s svojim služabnikom za njimi, i Zvezde so dajale toliko sijaja, J da karavane nisem moge] zgubiti izpred oči. i "Sedaj sva prisiljena jahati za temi ljudmi," toži moj sluga, s "Zakaj si mi dal tako povelje, Sidi? Ali nisem jaz ponosen 1 Arabec, ki bi moral jahati po- c nosno na čelu celega sprevo- s dar "Kdo te pa drži pri meni? 1 jahal naprej, nihče ti ne bra- 1 nil" ] "Brez tebe ne grem. Saj veš, da sem postal tvoj prijatelj. Toda povej, če se nam kaj 1 slabega pripeti od onih ljudij?" "Da, in sicer prav kmalu. J Kabir je izdajalec, ki hoče uni- i čiti karavano. Prepričan sem, i da tičijo Taaregi v skalnatem i gorovju, kjer nas napadejo. Ti j I ljudje drvio slepo v svojo pogu- (a »• iT p v ' .. _ -... i ""'Tedaj poskusim, da vsaj A- I bram ben Sakirja rešim. Vle-varnost, kateri se izpostavljam ! je zelo velika, ker kabir kar go- ■ ri, da bi se nad menoj mašče-• val. Toda tu se gre tudi za ■ Tibu. Ti nas bodejo najbrž re- n> i "Misliš? Tibu bodejo tebe i rešili, kristijana? Saj bo basal. "Sedaj si poglej sulico 1" Prinesejo mu sulico. S prsi- ■ mi tiplje po njej in šteje luk-, n(je. "Mašalah, petnajst lukenj," • zakliče prestrašen. "Ta kristijan je čarovnik, in njegova pu- ! ška je začarana. Ima kroglj : brez števila." "Prav si govoril," mu priti -, dim, "in seda/j vidiš, kolikokrat • lahko streljam, in koliko krogel j ima moja puška. Kaj je - vse vaše orožje proti mojemu? Ti si mi stregel po življenju in streljal na mene; sedaj ti ho- - <;em oprostiti, ker sem kristijan, in ker imam nalogo, daj ■ moram slabo z dobrim povra-čevati. Toda Če se drzneš še, | drugič streljati, tedaj odprem ■tebi in tvojim spremljevalcem pot do pekla s to puško, o kateri si sam rekel, da lahko neprenehoma strelja. Noben pro-fet te ne bo mogel rešiti. Jaz sem Kara ben Nemsi, in spoznal me boš prav gotovo še bolj natančno. 'Mbž ne odvrne ničesar, in v globokem molčanju so tudi vsi ostali. ,Na moj migljej zajaše Kamil svojo žival, nakar odja-hava daleč naprej, ne da bi naju kdo oviral. Seveda sem re-, volverje takoj zopet nabasal in naložil tudi petnajst strelov Iv brzostrelko. i Odsedatf naprej sva jahala,' kakor .se nama je zljubilo, zdaj spredaj, zdaj zadaj, potem ob strani, toda vedno tako, da nas ni mogel nihče zahrbtno napasti. Do jutra smo jahali vedno po pesku, potem se pa u-stavimo. In ko odjahamo po dvelh' urah počitka zopet naprej, se okolica spremeni. Puščava ostane na naši levi strani, na desno od nas pa naraščajo vedno bolj dvigajoče se | skalnate pečine, ki so bile tako utsvarjene, da človek ni vedel, ali so popolnoma naravne ali upodobljene tudi s človeško pomočjo. Bili so tu zidovi, stebri, okna, vrata in raztegnjeni hodniki. Seveda me je ta naravni čudež precej zanimal. Rad bi jahal naprej, toda od karavane se nisem hotel preveč oddaljiti, ker sem vedel, da bodemo kmalu tam, Idjer nas hoče imeti kabir. Uro za uro jahamo, in ob naši desni se neprestano menja skalnato gorovje. Uro pred poldnevom, je postala vročina tako silna, da so iskali ljudje in živina počitka. Tu se nam naenkrat približajo skale in kmalu pridemo do nekakega gorskega kotla v podobi podkve, kateri kraj se je vsem ljudem zdel kot izvrsten za taborišče. Le meni je bil precej qfufmfjiv. Jezdeci raz"jahajo in oprostijo tudi kamele tovorov. Jaz pa s tem prostorom seveda nisem mogel biti zadovoljen, ka(jti če je sovražnik tukaj nameraval napad, tedaj mu je bilo treba samo kotel zapreti in vjeti smo bili. Vendar ne rečem ničesar, ker sem bil prepričan, da me ne bo nihče poslušal. Ko se vsi utaborijo, me žene previdnost ven v puščavo, odkoder sem lahko gledal nn taborišče. Takoj vzbudi nekaj mojo sum(jo. Severno od nas, kake četrt ure daleč, opazim v zraku prežati več puščavskih jastrebov. Takoj se vrnem v taborišče in poiščem kabirja, ki se pravkar pogovarj^s Tibu-jem. "Mi moramo proč od tu!" rečem, "Tuaregi niso daleč od nas, da nas napadejo." -Kdo ti je to povedal?" "Jastrebi, ki krožijo nad njimi." "Ali morejo jastrebi govoriti?" vpraša zaničljivo. '^Za mene da, kajti jaz razumem n|jih govorico." "Torej te hočem pomiriti. Jaz sem kabir te karavane in moja dolžnost je, da skrbim za , varnost; šel bodem torej in 1 n°To je bilo zelo zvito od r^je-■ ga, kajti ce grem r njim, p* i dem še prej sovražnikom ke. Ker se je on poslužil zvi-| t jače, mu tudi jaz zvijačno ^ ; vrnem: "To je stvar načelnika. TmM naj te spremlja; on je slnBg| i puščavski vojnik, jaz sem pa tu i jec v teh krajih, in ko se povrl? ) ne, mi bo povedal, če sem im^ J i prav ali ne." Dosegel sem svoj namen|| kajti Tibu se takoj priglasi, d«'"-je zadovoljen iti s kabirjei®ifl - ogled, dočim je bilo katipE vseeno, kdo bo prvi, kate|j^|i|ij " dobijo Tuaregi*v svoje rolfc|§ - Oba se oddaljita. Za uspdfe^ sem vedel že naprej. Tibuja so J i zgrabili, potem so pa prišli Tm| aregi, da taborišče napadejo. | Jaz pa grem sedaj k Abraii^ ben Sakirju, da ga svarim, da ^ zapusti nevarno mesta Tods l bilo je zaman, vrjeti mj ni ho-' tel. Jezen se vrnem na »fMM nrejšnje mesto; pripravil sem se za svojo varnost in varnost mojega sluge in še za nekoga | druzega, namreč za dečk% v nosilnici, kajti če sem prav slutil, je bil ta deček namenjdu j da mi pozneje pomaga pri re- Dalje prihodnjič. „ JI _o_- - -1 " ''v*'a! Ljuba prijateljica, • ti si''»e& imoreš predstavljati, kako bridko sem se kesala, ko sem svo- < jemu možu prvič nezvesta po- i No in potem? > 4 Potem ? E, moj Bog, človek se vsega navadi. \ Na umetniški razstavi je/ okrog kipa centavra zbrana ve. | čja družba z dežele pazljivo po*'^ jslušala razlaganje študent^HJ^ jaka o miitologičnem značaju 'Upodobljenega bitja. "Če znaš krščanski nauk fc-lg ko dobro, kakor krrvoverski nauk, ' boš lahko še škof," Je * študenta pbhvalil župan in tts-;|j njar Glistač. "Hm! Torej v sta-i; rih časih so bili na zemlji bit-"j ja, ki so bili na pol konj na pol človek. Hm — kaj so pa je^li- J Ali pratco wi salatco ali ptffcfes | LAHBOV GOLDF.N | KRUH je nnrejen v pek ari i tako kakor od vaše matere, dragi* i gospa. Okusen kruh, vsak Mj hlebec zavit v papir. Vsi cetji. Jacob Laub Baking 491» LORAIN AVE KOLEDAR, "GLAS NARODA" za 1.1914. je izšel; oskrbljen je z lepimi/ slikami in dobrimi spisi tet zal jedno tiskano polo obšintcjllij Velja s pošto vred 30 centov,] Dobiti je pri: SLOVENIC PUBL. COM 82 Cortland St. New York City ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair av. Cleveland CU IZURJENI ČEŠKI j jI knjigovezi B. F. PRIHODA 1 ■e priporoča Slom* ^ 1, 11 n 1__»t_ .s . vrstmn knjig, poeetK • iS ■ "On sicer ni mrtev, toda u-daril si ga in njegovo puško zlomil. Po postavah puščave si zapadel krvnemu maščevanju. Mi bodemo sodili o tebi t" "Raje sodite njega! Jaz trdim, da je on Tuareg, ki vas hoče uničiti. Če mi ne vrjame-,V' te, tedaj vam bom lahko že pri. kodnji dan pokazal, da sem go-Si vori! resnico. Za svojo usodo j|«e ne bojim, za vašo obsodbo V-ae pa sploh ne brigam. Kdo mi more preprečiti, da se vsedem Iglia svojo kamelo in odjaham, f- kadar hočem? Vas j« vseh sku-| paj le dvanajst mož, in vrjemi-^ te mi, da imata ta dva moja revolverja vsak po šest strelov, Hpttr zadostuje, da se vas obra-t nim. ne da bi prijel za puške. Epti kakor vidim si ti edini, ki Ptni je sovrajen. Abram ben Sa-kir pa ni tako neumen, da bi iiftel naravnost v past Tuaregov «1 jim izročil vse svoje imetje." "Govori, kar hočeš, posledi-! ce boš čutil. Primite, ljudje I JpCabirja nesemo k studencu in pomočimo njegov obraz, da se i^mr vrne duia v življenje." " Kabirja nesejo k studencu, iifftz se pa vsedem k svoji ka-> meli in vizamem revolver v ro-§|ke. Kmalu opazim, da je pri-gjjie! kabir k zavesti, in da sedi !% krogu društčine kot bi se po? I svetoval. Dva moža pa stojita ob strani in se živahno pogovarjata. Kakor tem pozneje ; zvedel, je bil to moj sluga Kamil in trgovec. Moj sluga je pripovedoval trgovcu, naj nikar drugim ne zaupa, pač pa posluša na mene, kajti če sem jaz enkrat rekel, da je kabir Tuareg, potem je to resnica. In moj shtga je imel uspeh, kajti trgovec Abram ben Sakir pride k meni in ml reče: "Sidi, tvoj sluga mi je povedal, da se ne smem zanesti na I kabirja, pač pa na ttbe. Ali •d res smatraš tega moža za špi-|P Jona Tuaregov ?" "Da, in za to imam več vzrokov, katerih itak ne bi razumel, tudi če bi ti povedal. iPo-: vem ti samo toliko, da nisem prvič v veliki puščavi. Meni se kar nič ne ljubi jahati proti skalnatemu gorovju, da pridem tam Tuaregom v pest!" "Alah, valah, talah! Kaj naj naredim! Ko sem najel našega vodnika, sem se zavftal, da se bom ravnal po njegovih zapovedih, kar se tiče potovanja, in moji ljudje so bolj udani njemu kot meni. Preglasovali me bodejo in jaz bom moral jahati z njimi. Ali si toliko dober, sidi, da mi spolneš eno prošnjo? Ne zapusti me, ko bom moral iti proti pečinam!" "Saj ti ni treba apelirati na mojo pomoč; ti kar enostavno reci, da ne greš proti gorovju, pač pa proti Segedenu." "Toda preglasovali me bodejo. Ti ljudje niso . moji pravi sklžabniki, pač pa sem jih najel samo za potovanje, in če so ti »znane postave puščave, je glas služabnika ob času nevarnosti ravno toliko vreden kot glas gospodarja. Torej ne zapusti me!" "Premislil si bom stvar." • "Da, le premisli in povej, kar boj sklenil. Jaz bi sedaj še zaupal kabirju, kajti meni se zdi nemogoče, da bi mogel kot pra- Posvečeno lastnikom rudnikov "Clcv, Amerika" Jan. 23. 1914. Iti ali v resnici ni moči, ni I postave, ni pravice, v katere imenu bi se moglo beštijam v človeški podobi enkrat zaklica-ti: Dosem in nič več naprej? »Kali smo že lepe besede, obešanja, da celo grožnje od p o»ih, ki so postavljeni, da so . kot stražniki svobode, postave in pravice, da ščitijo preganjanega, da kaznujejo krivične-fw^ioda vse to je ostalo mrtva beseda, ki ne da nobene pomoči trpečim, in takipi postavam kot jih imajo v Michiganu, se | lastniki rudnikov smejejo in Še I dalje in huje vihtijo svoje gad-je biče nad onimi, ki so bili tako dobri, da so jim nakopičili IMarsikak delavec ;lal deset, petnajst cih in marsikak ti-jrislužil svojim go-in ko je na stara ponižno prosil, naj os kmrha, da lahko ne svoje trudne oči, pa oni, katerim je roj i mi žulji tisočake to! £vojo srčno kri il za milijonarje, se je znojil za bo-' jih, in na stara leta i pokveka, brez us« ez pomočil imajo srce in soču-ili in trdno pričako-lolžna kri, ki se je ireti večer, bo, če ne ca magnatov, kajti ijo srca, pa jih vsaj zastrašila, da preiti po potu zločina toda lastnike rudni-ledolžno prelita kri /jane bike, še bolj razdražila! Zgubili nrvico sramu, ki so imeli, in ukazali so či štrajkarje, odve-^^^^^^^ Moyerja, načelnika • štrajkarje v, kajti mislili so, če udarijo glavo in pastirja, da bo-1 dejo uničili in pregnali vso | štrajkarsko ''zalego". I pomislili nesramneži, | pozabili so, da imajo tudi štrai-Harski otroci kri, niso se bali Imaščevanja. katerega je klica mašili so si ušesa, kajti src kot zverine sploh nimajo, in dalje korakajo do onega mesta, kjer so danes štrajkarji s svojimi ! otroci, in tedaj bi se radi vrnili, pa bo — prepozno. Tudi krivica, izkoriščanje preganjanih siromakov ima i svoje meje, in gorje onemu, nad katerega se zlije kri nedolžnih, kri težke maščevalnosti, ki se zove--kri pravičnih t Gorje onemu, nad katerim bo kričala nedolžno prelita kri božičnih žrtev v Calumetu! Zvezna vlada v Washingto-nu je sicer pokazala, da i m* srce in ljubezen do delavskega [naroda, toda vsemogočni dolar je tako zaslepil oči boginje pravice, da se potrebuje sile in odločnosti več kot enega človeka, da očisti grozni hlev, kamoi je vsemogočni dolar zaprl pravico in postavo, svobod:* in biatstvo, in kateri dolar ščiti one, ki počenjajo taka grozodejstva v Michiganu, kjer so preganjali in streljalii Moyerja, in v Coloradi, kjer so trpinčili častito starko "Mother Jones'' Kri je na zastavi svoaode! Koliko bo treba človekoljubnih del, da se ta črn' madei zbriše s prapora pravice, koliko morajo dobra srca narediti, da operejo kri, ker sic^r lahko po privici vzkliknemo s Stea-dom: Oj svoboda, ko'iko z'.o-čm=tva se naredi v tvojem imeni-? Mi vemo, da je med S >lt: i Michiganu in Color: ti ! . 'Ske in delavske pravice t.t-I' mnogo bratov naših Vztrajajte in — zmaga je vaša Ravno tako se nam pa gniu-si \ dno srca, da je mc i ?>kabi tiid mnogo naših roj a ko>! N*;:in kličemo: Vaše mesto je nVd slovenskimi bra*i in roja-k' te med satanskimi hlspci, ki vam požirajo kruh iz ust! Da ni vas, •zapeljanih siromakov, ki ste se udinjali kompa-nijam brezpogojno, glejte, danes bi lahko imeli večjo plačo, danes bi imeli krajše delavne urel Toda zgubili ste se, ponižali ste se pod psa, in s tem ste sebi, svojim otrokom in 30.000 štrajkarjem požrli potrebni kos kruha, dočim se kompan^je smejejo vaši neumnosti, ko garate za nje, da imajo one vsega dovolj. Sramota je biti orodje v rokah onih, ki vas prezirajo, kateri bodejo pljunili na vas, kakor hitro vas izrabijo, in to so onif katerim danes verolomno napram svojim bratom služite, kakor tatovi, ki svojim lastnim bratom kradejo drobtino kruha. Slovenski skebi v Michiganu : Ali tudi vi želite, da vas napade kri onih nedolžnih otrok? •Nazaj med organižirane brate, nazaj v delavske vrste, tam je vaše mesto — ne pri milijonarjih, pač pa pri bratih I če bodete tako naredili, tedaj je zmaga gotovo vaša. o—-— SMESNICE. Kaj praviš? S poštarjevo vdovo se hočeš poročiti. Človek — pomisli kaj delaš! Mar ne veš, da je pokopala že tri može? Vem! In ti svarilni izgledi? A, kaj mi mar za izglede. To hi pa vendar rad vedel, če te . ' , . ■ , . mm- .. 1 Zavarovalni akviziter Lisica obdeluje pekovskega mojstra Hlebca, naj se zavaruj^ proti nezgodam. iP'remija je vendar jako majhna, a zavarovani ste potem za vse slučaje. Če si zlomite roko, dobite 3000 K, če si zlomite nogo, dobite 5000 K in če imate srečo, da se ubijete, ste bogat mož. ♦ * * Mož: Danes sem pa imel na lovu srečo. Sedem zajcev sem ustrelil. Žena: Beži, beži, kaj boš take pravil — saj si imel samo deset kron denarja seboj. * * * •Po končanem valčftu je prišla gospodična Emilija vsa zasopla k svoji materi in sedla poleg nje. "A'h, mama, ta inžener — enkrat je imel roko višje enkrat nižje in stiskal me je k sebi.." "Izvrstno, Milka", je vzkliknila gospa mama. "Na tak način sem tudi jazpapana ujela." NASI ZASTOPNIKI. 81«dečl ' rojaki to pooblaščeni pobirati naročnino, naročati tiskovine In pobirati oglase ▼ arojih naselbinah. COLORADO. Roekvall«. Ant Bole, Box 18 Puablo, L. Vidmar 2117 Abrlendo ave Colorado City, Louis Lauahin, 314 80. 6th St Trinidad, J. Novak. SIS W. Main Bt CALIFORNIA. San Francisco, Jakob Lawkln, 1110 — 19th St. ILLINOIS, Springfield, Anton Kuinlk. /. 1201 Bo. 19th St. Jollet, John Jevitx 1308 Cora St. La «alle, m okolico, A. Štrukelj 1202 Main Sti South Chleago, John Golob, 8545 — 96th St. Waukegan, Fr. Osredkar Box 646 No. Chicago, Fr. Oaredkar Box 646 INDIANA. Indlanapolla, Frank Urajner 923 Holmes Ave. Clinton, John Jarc, Bex 183 KANSAS, E. Mineral^ If. Schluge, Box 47 Kanta« City, Peter Schneller, «18 North 4th St. Breezy Hill, John Lapajne, Box 61 Rad ley, Kane. L. Mlinar, P.O.Box 94 Mulberry, Fr. čreptnftek MICHIGAN. Iron wood Jos. P. Marvin 122 Luxmore &t Mohawk In okolloo, J. Kocjan Box 26 MINNESOTA. Ely, ■ Joe. J. Feshell Box 166 Chlsholm, John Arko, Box 826. MONTANA. Great Fall«, Math tJralc, 8826 No. 6th ave. Anaoonda, M. J. Kracker, «13 B. 3rd St Klein, Mike Burger, Box 32 Roundup, Frank Koren, Box 489. > E. Butte, & Bounchar, 20 Plum St Red Lodge, Loula Jeller, Box 47. OHIO. ' Barberton, in okolloo. Al. Balant 112 Sterling ave. OREGON. Oregon City, M. Vldlc. Box 241 t PENNSYLVANIA. Foreet City, John Oeolln, Box 492 , Moon Run, Fr. Strmljan, Box 228. i.i'j . ii.iUiajii.j].ii 1 , . . ' 1. Manor, , Frank Demiar. Box 263. Crab Tree, John Tome, Box 94. Meadow Lands in Cannonsburg, L. Lenasi. Meadoy Lands. Box 63. Broughton, Pa. In okolico L. Ber lch Box 112 Johnstown, Fr, Prestavec R.D. no 2 Conemaugh, Fr. Prestavec, Box 174. 8teeltonr A. Hren, 229 So> Front St Luzerne, A. VozelJ, 839 Bennet 8e. Pittsburg In Allegheny, Ignac Pod-vaanik, 4734 Hatfield St Clarldgs in okolloo A. Pratchek, Box 361 Clarldge Pa. UTAH, Hiawatha, Black Hawk in Moreland, F. Malovltch, Box 12 Hiawatha, Utah. WYOMING. Rock Springs, A. Justin, Box 736 Superior, Ant Vehar, Box 162. Diamondvills, J. Glohočnlk Box 36. WASHINGTON. Enum Claw, Jos. Malnarltoh. lasaquah, Paul Kos, Box 123 Black Diamond, G. Porenta. Box 701. WISCONSIN. Milwaukee In Weet Allla, Ant Hren, 492 Park St. Milwaukee Sheboygan, John Grandtč, 1119 North 8th Bt. Soba se odda v najem za enega ali dva. 1217 E. 60 St. (7) Slovenska linijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, aU pa-site, da so vale tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Nafta tiskarna je popolno založena a najbolj modernimi Črkami, okraski in s vsem tiskarskim materialom in je največja slov. unijake tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam sa vssko druitvo, trgovca aU posamesnlka računamo vedno pri naa. GARANTIRANO DELO da ste sadovojjni s tiskovino in d« se isdola natančno, kakor želite. Prodno so obrnete kom drugam, pilile k nam po cono aa vsoko tiskovine, ki jo pot-robqjete. Pri nas jo vodno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejii slovenski dvotednik. % 6119 St flair Ave., Oeydiad, Ohio VABILO NA VELIKO Maškeradno Yeselico, KI SE PRIREDI V KORIST SLOV. BASEBALL KLUBA V NEDELJO, 25. JAN. 1914. ob pol osmih zvečer V KNAUSOVI DVORANI. wf»«jjMoto. ^ TELEFON PUNCKTON 1044 L I MIHAEL SETNIKAR I Slovenska Gostilna | 613 1 ST. C LA IRA VE. || Priporoča rojakom in druihrom prvo slovenske Jveeeae v Cjeve Isbdn aa veselico, igro, poroko in krstne »Uvnosti. kakor tsd aa vse ^ - n. ---S----*-----I iiiii ■.i..j.yu~-'~F- ■■■'■■ SS I Tcisfoo rrinceton 24oa-n | TOMI9 MfiSEMig® 8048 in 6117 BT. (.'LAIK AVE. I JAVNI DIOTAR. | je ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ a I Slovenski tolmač na sodniii in ▼ druzih zadevah. 1 « Prank Sakser Glavni urad: 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE / v staro domovino .n potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE USTKE sa vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi« . < • . . "C s nerednosti prcbaoc. Da ste dobrega zdravja, ne smemo pustiti, da pridejo v nered naši pre-j bavljalni organi, ker je to vedno znamenje bolezni celega telesa, ali posameznih organov. Brez prave hrane in prave prebave ni življenja. Raditega pa mo-t rate, imeti vedno pri rokah kako zdravilo, ki vam v slučaju nerednosti prebav-ljatoih organov hitro pomaga. V takih slučajih priporočamo vsakemu dobro, zanesljivo in takoj delujoče TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO ' To izvrstno zdravilo sčisti prebavi j alne organe popolnoma, ne da bi telesu povzročalo kake težave. Zboljša vaš apetit, daje moč prefbavljalnim organom, odstrani zaprtje in vse teškoče. ki so s tem združene. Rabiti se mora pri vsaki nepriliki. Imejte to zdravilo vedno doma in rabite je kadar imate: ZAPRTJE, MOB ' NERVOZNOST, GLAVOBOL, NEPREBAVNOST, BOLEČINE V ZGUBO APETITA. SPODNJEM DE- BRUHANJE, LU TELESA. SLABO RAZPOLO" > SLABOST ŽEN JE PO JEDI. Ne vrjemite, da take bolečine same zginejo, če se takoj ne zdravijo, vselej oslabijo organe. Najbolje zdravilo v vseh takih slučajih je ■ _ .' . *• '•aM^'1'ifc'l" ' liH Trinerjevo amerfžko grenko vino, PO IjKKAIINAH. Zavrnite ponaredbe JOSIP TRINER, Importer In exporter. 1333-9 S.4 Ashland Ave. CHICAGO, ILL ■■■■■' .'t,:,-' m^':. jMmMam Erizadevanja delavcev' rijateljev, vsi poskusi ikor tudi poskusi dr-higan, kakor vlade v' onu, da se enkrat na-! c turškim razmeram etu, vse to je bilo do- • nan, brez najmanjše- i rudnikov sede v svo-lih uradih, njih žene nobo po razkošnih ih, njih otroke pazi o služabnikov in niti se, da je tam na se-idenem Michiganu na etov, katerim srce kr-talosti, kajti v hiši ni-l>tine, da bi jo dali U | >kom, ki silno prosijo :im one razkošne že-:ov rudnikov v Michi-ajo po divnih plesih ge kažejo svoja lepo s in mazana telesa, ni-ikatera mati v lede-liganu niti kaplje mle-jenca, nima druzega. li svojega otroka kot to se dogaja v stoletja, v tej proslavljanj o bratstvo to, prokle-la taka t | CliYEUIOSU AMEUUL IZHAJA V TOREK IN PKTKK. NAROČNIKA: ž^popol, »JO htmwi it^rilk* po 3 wate. i ,\.jLmmSmmiS~'i 1 ■ ' i' 1 1 ' * Vim pismn, dopisi iu dener niy m pOfllljA Oft! CLKVELANDSKA AMERIKA, «11» st. clair ave. n. e. p cleveland. 0. _ 8DWARD KALISH, Publisher. IXWIB J. PIRC, Bdltor. ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. A - Retd by 1(1.000 WOTcnUn* (Kraincra) In tkt City of Cleveland noil elwwhcre. Ad~cr-Mataff rate« on request. • TSL. CUY. PRINCETON 169 ', ..... ■ ■ Bat*red no aecnnil^laM matter January •tb 190e, at the po»t oflkc at ClertJand, O. oadtr th* Act of M art h S, UITB._ No. 7 Fri. Jan. 2314 Vol. vii. I •:ass====== s Kakšna bolezen je rak? - i? (Piše dr. Grahek, vrhovni zdravnik K. S. K. J.) (Malo je na svetu ljudij, ki tii vedeli, da je postala bolezen rak v zadnjih desetih letih ena najbolj strašnih in razširjenih bolcznij. Mnogi ne vedo, da od onih, ki žive do 35 let, umre vsaka osma žena, in vsak enajsti mož na raku. Mnogi ne vedo, da oni, ki postanejo stari od 50 do 60 let, največ trpijo na •f tej bolezni, in rak je vselej smrti. Pri ženah je to 'i najbolj nevarna bolezen, pri £i|)0«kih pa je jetika še nekoliko bolj nevarna. Poleg tega pa fpipramo pomisliti, da se bole-||$en rak jako hitro širi. Da je ptemi) res tako, nam dokazuje-|}o zdravniški podatki iz vseh Hktajev zemlje. - Če pogledajo ,y zgodovino ' te bolezni, vidimo, .d^, so . mno-. ge stvari jako ugodne in ks-kor nekaka priprava za to bo-» '.est. Tako pravijo podatki dr-1 žave Pennsylvania, da se je v 1 40% slučajev raka, lahko ta , bolezen ozdravila, ker se je za-> pazilo posebno znamenje ra-' ka. Bolečine, ki kažejo na raka so n. pr. bolesti v želodcu, kamen v mehurju,, krvotok, 1 i. t. d. Taki bolniki bi morali vedno poslušati nasvet veščih zdravnikov, ne pa se predati v roke kakih sleparjev ali starih žensk, ali mnogih takozvanih '\špecijalistov"\ Konec prihodnjič. -o- Strelice. ........— V M Neki japonski vremenski prerok je naredil harakiri, ker ni naprej prerokoval silnega izbruha vulkana Kagoshima. Na-, ši ameriški vremenski preroki niso tako natančni, kajti če bi posnemali Japonca, v Zjedinje-nih državah kmalu ne bi imeli nobenega vremenskega preroka več. * * * Newyorski gtuverner Glynn je nedavno slovesno razglasil, da se mora kaznovati vsak tat, ki krade javni denar. Tipično je, ker mora to kazen šele guverner posebno slovesno pov-d ar jati, sklepamo pa tudi lahko, da so dosedaj v newyorski državi javile tiatove celo obvarovali. 1 Kalcšnp kazen pa naj razglasimo za onega, ki je ukradel literarne spuse pokojnika, da se obogati z njimi? In to vpričo mrtvega trupla! Za takega se je pač treba kasen šele zniisliti, da bo" dovolj visoka. 9 9 * Poroča se, da ni Ncmamch starejši vrgel Pogorelca iz sa-lcona, pač pa Nemanič mlajši! Nam je vseeno, vsaj je v rodbini ostalo. 999 Bogat bi bil vsakdo, če bi imel oni denar, ki ga je prejel list "Glasnik" od kompanije, ker piše za skebe proti štrajkarjem. 9 9* I Pariški nadškof se je izjavil, da je tango ples dijakov. Bo-!(je l>i bilo, če bi rekel: ples hiper-civiliziranih! Toda ravno tu je mesto, kjer si hiper-kul- tura in divjak podajata roko! 999 Tudi v Jolietu v "Domu" so plesali tango, in urno so se vrtele te brhke nožice z apaškim pridvigom, dokler ni prišel sveti Anton Comstock, recite Jos. Zalar in prepovedal tango v "Domu". t * * •Frotestantovski duhoven Rev. Ballard je zapustil svojo župnijo. Izjavil se je, da ne mo. re biti župnik samim hinavcem. * Da, toda kje na svetu bo dobil župnijo, ki njemu1 prija? 999 Zveza bavarskih zdravnikov je sklenila, da naprosi bavarsko vlado, da pteišče lurške čudeže! Ali so ti bavarski zdravniki nevoščljivi francoskim! 999 * V Hoboken, N. J. so zaprli pnJesorja psihologične družbe kot — čarovnika! To se je zgodilo v začetku štirinajstega le- 1 ta, dvajsetega stoletja v svo- 1 bodnih in prosvitljenih Zjedin- < jenih državah! 999 j Kdo je najbolj pogumni mOz < na svetu? MV. Fordyce, župan 1 mesta Patterson. K njemu je 1 prišla deputacija žensk, ki je zahtevala, da mora imenovati eno žensko za članico odbora. < 2dpan je pa kar nakratko od- 1 klonil to zahtevo in se izjavil, , da ženske niso toliko vredne kot moški t 9 ,9 9 1 List, v katerem Brunšmid po | Minnesoti kozle prevrača, lah- 1 ko postane tudi glasilo "Slo- ] venske hujskaške in zahrbtniš1 1 ke Jednote". Ker se tako po- 1 ganja zahrbtno za glasilo vseh slovenskih Jediiot, pa naj sprej- < me še to pod svoje okrilje, i 999 ' Nekemu možu v Philadelphi-ji so zvrtali v glavo več lukenj, j da bi mu zdravniki vbrizgali 1 » lalvarsan, da bi mož dobil bolj nehke možgane. Ko je imel moč gls-vo zvrtano, je umrl, ne Ja bi dobil salvarsan. Vprašan* je je, zakaj so ti zdravniški 'šintarji" vrtali glavo?! 9 9 '9 Tri bele vrahe, trije inženirji mesta New York, so zahtevali, da se rnjih plača znižal So loumštni ti inženirji, kajti bali 30 se, da jih pri stari plači spodijo iz službe, in so zato raje naredili kompromis. 999 Najnovejša pariška moda — ženske noge brez nogavic od členkov naprej. Honni soit qui mal y pense! Bližamo se paradižu, Eva vstaja iz groba. 9 ' 9 9 Marie Suclof je ušla iz siJ birskilv zaporov in piše sedaj 9pomine o sibirskih ječah v Ameriki! Ha! To se pravi vodo v Savo nositi. Ta ženska naj gre pogledat nekoliko v Calumet, Mich, in potem bo šele vedela, kaj je Sibirija! -o- j Človeška plemena. Po polti in postavi se človeški , rod deli na petero plemen : X. Kavkaško pleme ie med vsemi najlepše postave in bele polti, obraz pa se odlikuje z ravnici potezami. Skoro vsi omikani narodi so tega plemena. ki stanujejo po celi Evropi, po južnej in jugO-zapadnej Aziji, po severni Afriki in na mili-one je naseljenih po Ameriki in drugih evropskih naselbinah. 2. Mongolsko pleme ima vdrt nos, male, tgloboko, ležeče oči ter ,«o olnato-rujave barve. Stanujejo v srednji in severno-vz-hodni Aziji. Odpadek tega plemena so tudi Mažari, o katerih si mor.amo dobro zapomniti, da ne spadajo k kavkaškl rasi, pač pa so iste rodbine kot Kitajci. 3 Etijopsko pleme se razliku. je od drugih s svojim ploščna-tim obrazim, s črno poltjo in kratkimi kodrastimi lasmi. Ljudje tega plemena, katere mi navadno zovemo zamorce, živijo v srednji in južni Arfriki, tudi v Ameriki so bili kot sužnji po sili naseljeni. Ameriško pleme je najbolj podobno mongolskemu, vendar pa se tudi nekoliko približuje kavka^kemu. .Temu plemenu navadno pravimo Indijanci. To so ljudje rudečkato rujavkaste polti, in dandanes jih je že ja-* ko malo, izmed vseh plemen najmanj. 5. Malajsko pleme je črno-rujave polti, sicer pa so doma-lega podobni Kavkazom, Mongolom in Etijopcem. Prebivajo po otokih južne azije in po Avstraliji. Od vseh teh plemen je kavkaško pleme najbolj bistrega uma in je glede omike že zdav-nej preseglo vse druge rodove. •Kavkazi ali 'belokožci se zopet delijo v tri rodove: Kamitski, semitski in indo-evropski ali jafetski. narod. Med Kamiti so se v starem veku posebno odlikovali sbri Egipčanje. Najimenitnejši semitski narodi so: Arabci, Izraelci, Feničanje, Sirci, Babilonci, Asirci in Li-dijci. Največji rod so pa Indo-Evropejci, ki se ločijo v tri velikanske veje: 1. Arijanci, ki zopet razpadejo v narod zendski ati iranski in narod sanskritski ali indijski. 2. Južni Evropejci, katerim prištevamo Grke, Latince, Tra-čane in Ilirce. (O teh zadnjih dveh plemenih je danes jako malo sledu.) 3. Severni Evropejci, ki se dele na Kelte, Nemce, Litvin-ce in Slovane. Omikani narodi drugih plemen so le Kitajci in Japonci. Omiko narodov spoznavamo iz njih vsakdanjega življenja, ako se oziramo na to, s 0 trgovini, kaj-s ti ona je ljudem pomogia do > materijalnetga blagostanja, brez i katerega si velikega duševnega napredka ne moremo misliti. Hrepenčnje bogatih ljudij po u- • godnejsem življenju, je ustva- • rilo nove potrebe; obrtniki pa > so si prizadevali, da jih vedno i z novimi iznajdbami zadovolje. ■ Kar sta človeški bistri um in \ pridna roka v enem kraju novega in koristnega znajdla, to se je s trgovanjem v druge • kraje zaneslo in tako je trgo-I vina širila omiko iz dežele v de-i želo, mesta pa so postala šole, • v katerih 30 se umetnosti in znanosti budile in učiile v večjo povzdigo človeške omike. j -0- Nekaj koristnih i naukov. Če so se ti čevlji v dežju premočili in se bojiš, da ne postanejo trdi, namaži jih, dokler so še vlažni, 2 rieinovim oljem. Umivanje je zdravju jako potrebno. Človek ne diha samo s pljuči ampak tudi s kožo, če je koža zamazana, ne more zrak do nje, pot se ne more izločevati, kakor je potrebno, in človek po^aiie bled, sla-j bokrv in bolehen. Aragleži, in najbolj pri pros ti ljudje pri njih, se zelo radi umivajo in kopljejo vsak dan, če je le mo-gpče, če ne, pa vsaj vsak teden umijejo od noge do glave. Nekaterih naših ljudij je pa še srn ni umivati se, in mnogo jih je, iki se še svoj živ dan niso okopali, kakor bi bilo treba. Človek, ki je parkrat poskusil 0-prati se z milom, odrgniti se s plahto, se "bo počutil tako dobro, da se bo že sam od sebe rad umival in čistil. Posebno potrebno je, da se bolnik, k; je nekaj časa ležal v postel;i, takoj. ko mu je malo bolje dMro umije z milom. Posebno* če je imel kako nalezljivo bolezen, bi moral to storiti ne samo radi sebe, ampak tudi zarad« dru-( gih, da ne nalezejo od njega bolezni, ki se je sam znebil. Otroke po škrlatici ali po ošpicah ali kakšni drugi bolezni ie treba dobro nasapunati z milom in omiti, ^redno se j?h spet spusti v šolo ali med druge ' otroke. To bi morah biti sveta dolžnost vsake matere, da ne bo s svojo nemn-ntotjo kriva, da še kakšno drugo dete oboli ali morda umre če ko-jra udariš aH raniš, si kaznovan, in če koga lahkorrdšljeno spraviš v nevarnost, df» oboli, je to tudi zločin, pa četudi te sodnija ne zasleduje. Če bi ljudje pazili na to, se nalezljiva bolezni ne bi tako širile iti mnogo manj ljudij bi umrlo. Seveda ni zadosti, da se" opereš in nmi- ješ, treba je tudi da perilo po-pariš in skuhaš, vrhnjo obleko očistiš, sobo poriba£ Če je kdo v hiši od jetike umrl, osnažite jo dobro, poribajte pod, pobeli, te ali preparirajte sobo, prezrači te, pustite okna dolgo odprta. ' da ho solnce sijalo notri ) 7. MERVAR, lastnik. - — . OGLASI. Mr. Mat. Pavlic iz Isett, Pa. nam je pisal slednje pismo: Prejel sem vaš cenik, toda Tri-nerjevo grenko vino sem kupil pri našem lekarnarju. Povžil sem samo štiri steklenice vina, kar je popolnoma ozdravelo mojo -dolgo želodčno 'bolezen. Podpisal sem to pismo z lastno "roko in vam dovolim, da priobčite v časopisih. Radi bi se zahvalili Mr. iPavlichu in ga zagotovili, da si ne bi mogelj zfora ti boljšega zdravila kot je Tri-narjevo ameriško igrenko vino, v želodčnih boleznih, jetrnih in v boleznih prebavljalnih in odvajalnih onganov. Sčisti sistem in utrdi. Po lekarnah. Jos Tri-ner 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, 111. Revmatične in neu ralgične bolečine se hitro uda-jo Trinerjevemu linimentu. Išče se ženska, da bi pazila na dva otroka, eden 2. drugi 4 leta star. Oddajo se dve sobi za dva fanta ali pa tudi pripravno za novoporočence. Vprašajte na n^972 E. 69th IPlace. (8) temPpotomPprav prisrčno zahvaljujem vsem onim blagosrč- Collinwoodu, ki so obiskovali tekom bolezni mojega ranjke-ga mora Antona Zakrajšek in mi po smrti darovali po svoji moči kaj v podporo. Vsem stotera hvala. Neža Zakfajfafc. Vsi oni, ki žalujejo po pokojnem gostilniškem licencu^l namreč bivši slovenski krčmac-ji, so vabljeni, (}a se udeleže seje, ki se bo vršila dne 27. ja~ nuarija v prostorih Geo. Tray* nikarja. Sožalniki! Potrudite se udeležiti se te seje, ker imamo mnogo jako važnega ukre- < niti za vasf Na programu bo glavna točka, kako naj se'' zboljša sedanje naše stališče. NAZNANILO. Članj dr. Slovenec, št. 1. S. D. Z. se prosijo, d® se polnošte-vilno udeležijo izvanredne seje, 23. januartja ob pol 8. zvečer v Grdinovi dvorani, posebno tisti, ki ste bjli pri zdravniku in še niste vpisani v dre štvo, ker je zadnji čas. Taki člani ne morejo bitj člani novo ' organizirane Zveze, dokler se ne vpišejo v društvo, v katero želijo pristopiiti. Zato moramo imeti izvanredno sejo, ker za. to ni časa pri rednih sejah. Tudi plačevali bodete • ase*sm«i|| da pridemo do svote, ki jo potrebujemo. Ne pozabit«! iO^ji v petek društvene seje. Š, pO?-j| dravom. . ^ _______ , ■■■milil ■! I . —— Slovensko Podjetje. lararnjem proti ognju ia dragim nezgodam. -^^XIP3- POSEBNOST! Varnostni bondl ca društvene uradnik« po 25c od $100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnila in nasveti saatonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road. KTEBO ^ CIGARETTES 11 10 fj* 5c__di Najboljše izmed vseh. Čiste, fine, zadovoljive. Fina cigareta, ki vas vedno zadovolji. POPOLNA RAZPRODAJA OBLEK. A Za več tisoč dolaijev smo kupili popolno modernih oblek od naših newyoriktii Hb^ izdelovalcev, ki so bili preobloženi radi slabega vremena v Novembru in Dcc. Moške in fantov- ^f/m ske obleke in samo po ... . JBiB^^^ -—1-*- Suknje ao ravna tako finega izdelka, • pasom naokoli, s polovičnim patom ali proste. Mod toni m Norfolk mrci a soajahal aU dvojnimi bi, a*jfin«jio isbrono bUfo, kur so f o doki sa donor. Mo-dro. ntforo taa la droge borro. ; • ■■ .... 1 . . ž; • ■ ■ ■ j'" v b: .. i r : - ' .j ^.ffBMH^M V SOBOTO 24. JANUARIJA dobite vsake zavrat-■co t uši trgovin a 29c. Vredne od 50c do $2:00 izvestja, ki so jib priobčili J zdravniki na Angleškem, »nam povedo, da d oči m se je tekom j00 let prebivalstvo podvojilo, te je bolezen rak pošestorila. I Ta bolezen se pojavlja na vseh p|elth telesa, vendar je več slu-Ip^Jev te bolezni na zunanjih ||delih telesa kot na notranjih. Siromaki kot bogatini enako trpe od te strašne bolezni. Dp-klavec kot trgovec, ljudje, ki so vedno na svežem zraku, in oni, v ki ao neprestano v rudniku, |f«ni«rni in neamerni ljudje, vsi so enako podvrženi tej bolezni. Po najnovejših podatkih te ; bolezni ie nahaja največ slu-čajev te bolezni med. duhovni" ki, trgovci, in gostilničarji, do-ifcim je jako malo slučajev te g bolezni med tiskarji, stavci in 1Do danes iše jiiso pronašli ' zdravita, s katerim !bi raka lah-!$Jtd uspešno zdravli. Radium se ,;.'je pokazal sicer nekak uspeh, toda to zdravilo je samo za milijonarje. (Zdravljenje s tem % zdravilom velja lahko milijon, nikdar pa manj kot (100.000) p »Edini način, plotom katerega se more priti do ozdravljenja, je Operacija, pa to samo tedaj, ■Vfjpse je bolezen šele pričela, ne ko je stara. •Profesorji v velikih mestih z veliko prakso in skušnjo, ko so preštudirali stotine slučajev, pravijo, da je rak lokalna 1 bolezen in nadalje pravijo, da se da gotovo ozdraviti, če se izreie početna rast rak-rane. . Nadalje pravijo, da se ta bolezen rak vedno kmalu opazi, ko se prične. Če pa pomislimo, da človek ne čuti nobene bolezni, niti ne opazi nobenih znakov, dokler se ta bolezen razvija, te" daj lahko vrjamemo, zakaj toliko ljudij opušča zdravljenje. 90% ljudij, ki imajo male ture ali prišče, mislijo, da to je nekaj Navadnega, v resnici pa je tak torišč prvi znak raka. Bolezen se polagoma razširi po telesu in je neozdravljiva. Ra-ditega pa, ako človek zanemari male prišče, si sam koplje grofc. ker če človek takoj ne poišče dobrega zdravnika, se mu bolezen razširi in v nekaj letih je že po njem. Na tisoče ljudij je, ki trpijo na raku, pa l se ne zmenijo, pustijo leta in leta. Navadno pridejo k zrav- j niku, kadar je prepozno. < ■i "" "'■.■ 1 . '.' n 1 | F/ J*mn WaJrpX/ * w^al/k^aa^^ mr\JnJm vH^AIHi afc# I WBII Ustanovljena 13. /p^N K Glavni sedež: I novembra 1910. Cleveland, 0. > r liii'i i i i i ;Ljr: PndMdnIk: JOHN Q0RNIK., H06 8t Ca air Avanua. i Podpred*« - -2*0 E.s 2 C Jif . H' rs o x v S ^ o ^ > *-» 5 . o -a S S. 7 .'2 & > u o u ^ 3 t t i * Z s D [ 2 S S! «^.2 c o. « ^ o a * £ v v * y T O_< < < h . N M > • « 00 JO o Q Q ^ % i noi.oo|.......| io.65|..|. ....|25| 31.50I 1143.40I 245.00I381I.. .|28|. .[409 2|........ 113.60 2.70)......... 3.50) 119.80I 20.71... 49.. 6 55 ^ 3| 118.00....... 1.2520 1.60.. 6.00I 127.05 ....... 40 • • • 3 ■ 46 4|........ 225.00 765......... 12.00 244.65 40.00(... 11? .. 17 129 5. 135.00...................... 2.00 137.00 69.00I 48....... 48 te 6| 57.00/...... -2.55......;.f................5955 43-oo| 18... 4 I J3 7| 185.00I.......I 75I--I.....|.'|..v.. 185.75 140.0063... 3.. 66 I-/ 8| 49.00 H3-6o|......|....... 45 4-°o 66.85 251-55 *7 6.... 23 ^ 9] 241.00).......I ».35f......... 9-00 251.35 ....... 83... 3.-86 \ ib| 60.00I;............ ...................6o.oo| 30.00 25....... 2$ il|........ 1112.00,.............. 3.50 115.50 15.71 ... 46.... 46 12 88.00..,........... .. ....... 2.oo| 90.00 8.ooj 32....... 32 I31........ 48.80) .45 . . . .40................49-65 .......... 20 .. I 21 14) I27.00...................... I2.00| 139.O6| 26.OOI 44 ...... . 44 I5| 63jOO|.......)......|..|.....|..|.....I 63.00) ....... 24....... 24 , )$2224.OO|$513.OO|$27.35N 2.00)50) 85^285^5 $888.97 778 233 41 25 1077 V^redo, do- poldne se vrši na 6424 Spilker ave. javna dražba na kateri bo prodanih pet konj, razni vozovi, vino belo in črno po najnižji ceni, ki je mogoče. Pridite in izberite si, ker taka prilika se ne nudi vedno. 1 (POZOR! Pri odhodu iz Clevelanda pozdravljam vse moje prijatelje in 2nance in jim želim veliko sreče. Kdor mi še kaj dolguje, naj plača pri Jos. Bizjaku in upamo, da se zojpet vidimo. John Ježek, Podgorica, 38. P. Dol. pri Ljubljani.' Kranjsko. Bolni otroci' radi ulživajo Severove Kapljice za otroke (Severa Soothing Drops). Matere vedo, 1 da jim pomagajo. Mrs. Jos. F. Miku-lis, iz* Severance, Colo, nam je pisala sledeče pismo: "Severove Kapljice za otroke so iz-borne. Podale so hitro olajšbo našemu bolnemu otroku. Nas otrok je sedaj zdrav." — Poskusite jih zoper koliko, krče in druge otročje bolezni. So popolnoma neškodljive ter ne vsebujejo ni kakih opijskih le-kov. Cena 25c v vseh lekarnah ali pa od nas. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. : .......(9) Pozor! Pove imena, dneve, dejanja. Razodene vaše skrbi vsak trenutek. 'Pove, kaj bi radi imeli. Kaj želite, kaj je vaša srčna želja, ne da vi spregovorite eno besedo. Vani pove ime Vaše ljubljenke ali ljubljenca, če so zvesti ali nezvesti, če vas soprog ali soproga ljubi, kdaj, kje in koga bodete .poročili, vam da ime, komu zaupajte, koga se ogibljajte. Da nasvet za vse posle. Se govori tudi slovensko. Alma Barr, 2034 W. 42nd St. blizu Lorain ave. :-i-(9) Najboljše za rojake! Kdint naš rojak v Clevelandu ki una moške oblefce in sulknje samo po $10.00. Narejene so po raznih vzorcih ie najnovejše niotte. IPopolnomia"Rešljivo V vsakem oziru. Vse obleke in suknje' so iz najrf>oiij&e volne, kar «e jo more dobiti za ta denar. Predno kupite obleko ali suknjo, pridite v našo trgovino in mi vam bodemo z vesePjem pomagali, da izberete ravno to, kar želite. Mi nimamp posebnih cen samo za en teden. Ena cena za vedno. Zatorej opozar* jam cenjene rojake, da če želijo kupiti čisto, dobro in tnpežno blago, da pridete k nam, kjer dobite ddbro blsugo po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Louis Gornik, 6033 St. Clair ave. Obleke .za inoške in dečke. Fino obuvalo za celo Kfnužino. (9) '1 'lin Dr. FRANCIS L. KENNEDY zobozdravnik. Izdira zobe brez bolečin vsako delo garantira. Uradne ure: od 9—12 dopoldne, in od 1—6 zvečer. V pondeljek in soboto zvečer, od 6—8 zvečer. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Bell Tel. East 2377 W." (17) Pozor rojaki, naprodaj je hiša na 15714 Trafalgar ave. na stop 117 Shore Line. 5 sob. Cena $1650, plača se takoj $45° ostalo pa na male obroke po $15 na mesec. Vprašajte na 15714 Trafalger ave. (7) Išče se agent za prodajo smodk Dobra prilika za podjetnega človeka. Oglasi naj Se na 1161 Norwood Rd. (7) Naprodaj je slaščičarna radi preobilega dela. Dobra prilika za Slovenca. Vprašajte na 6620 St. Clair ave. (7) , -----;■■■ .HM- Tekom ewga leta 2000 izvodov. Od lanske jeseni do sedaj se je prodalo 2000 izvodov, 430 stranij obsegajoče knjige: Veliki slovensko-angteiki tolmač, kar je dokaz, da je knjiga največje vrednosti za vsakega, ki si želi priučiti toliko potrebne angleščine brez učitelja. Knjiga v platnu vezana «tane samo $2.00. Dobi se pri V. J. Kubelka. <38 W. 145^ St. New York. N. Y. J _ (Mo-4-26) V T • / Pozor rojaki! Po do lgem času se mi je posrečilo iznaijti najuspesnije Al- pentinkturo'' in "Alpe« poma-do" za rast in proti spadanju las, kakoršnje še na svetu ni bilo, od katetre moškim itn ženskam takoj prenehajo laisje spadati in v šestih tednih krasni in gosti lafsje zrastejo ter ne bodejo spadali m ne ortvelL Ravno tako .pamado od "Alpen Pomade" mošlkiim krasni brki m braidia popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali Ln ne siveli. Najuspešnejše "Rosen" mazilo za rane, opekline, Hraste, ture in >buk, od katere se v najkrajšem Času vsaka rana popolnoma zaceli. Revmatifcem ali ko-stibolj v rokah, nogaih ali križu se v 8 dneh -popolnoma ozdravi. Kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebline se v 3 dneh popolnoma ozdravijo. Kdor bi rabil moja atdravila brez uapelha, mu jamčim za $500. Mofjia zdravila so v War s h in tonu registrirana, kar pomeni, da so moja zdravila čista in zavarovana. Jakob Wah-čič, 1092 R 64th St. Cleveland, Ohio. II: Fino zobozdraV" ništvo. I Dr. A. A. f Kalbfleisch, i zobozdraynit S6424 st-Ciair § Govori se slovensko in | hrvatska j Točna postrežba. č»- I sopisi na razpolago. J I Ženska postrežnica. I $ Edini zobozdravniiki S I urad v mesl^kjer se | I . govori slovensko | in hrvatsko Cenjenimi rojakom v Clevelandu in okolici priporočamo naša naravna vina iz najboljšega -grozdja. Rudeče vino po $22.00 sod. Belo vino (po $24.00 sod. Novo belo vino ipo $20.00 sod Vino prodajani tudi na drobno in sicer'po 65, 75, 85c galon. Pošljemo na dom. M02INA IN PRTBOSIČ, 6706 St Clair ave. Geveland, Ohio. (8) POZOR 1 Slovenskim trgovcem v državi Ohio in Pennsylvania se naznanja, da če še niste kupili koledarjev ža prihodnje leto, vam priporočam, da počakatte, da vidite vzorce od Charles F. Cansky, ker ima tako nizke cene kot nihče drugi. Izplača se vam, da počakate in pišite takoj dopisnico ter vam prine sem ali pošljem uzorce. Prihranite si prav gotovo od $2.or do $5.00 od sto koledarjev. Ja? nisem nikak agent. (9^ C Ha s. F. CANSKY, 4832 Wendel ave. Cleveland, C . •,. t»• ■ * MATMAim n I Sbvneniu obekm* mas-jam, da raznovrstne ši- v«Wte stroge, stare ie aove, katere prodajam po najniij1k ce-naih. Ako kupite pri bmm »troj, vam je aa razpolago dobra iz-učena šivilja, ki vas nauči rezati in šivati in vse to brezplačno. Tudi brusim britve, škarje in s|rfoih vse rezilno orodje, popravljam puške in prodajam, popravljam samokrese m šivalne stroje, najfinejše britve in škarje in sploh vso brivao prir pravo. Vsako britev, ki jo ku-pite pri meni, jamčim za 25 let in jo 5 let brezplačno brusim. Se priporočam P. K. BAVZON, 6408 Št Clair ave. blizu Addison Road. Za Newburg sprejema naročila g. Fr. Kuznik, saloon 8101 Aetna Rid. — za Collinwood g. Fr. Korče, saloon in pri Gornik «1 TcmiartoMe. (St. 96-103) Cenjenim rojakom, posebno slovenskim trgovcem se toplo priporočam, da me podpirajo kot so me že skozi tri leta, ko sem bil edini Slovenec in pre-vazevalec perila v naši na se H) i- ' ni. Jamčim vam vsako delo, katero od vas dobim. Naj ostaae stari izrae: Svoj k svojimi ^ The Electric Sanitary Laundry ,. Frank Strehovec Bell East 1780 Cny. Central 2433 L. Fri-5-ai POZOR! Kadar greste v mesto na msricet aH v tržnico, oglasite se gotov*? v Central maricetu, pri tržnici števHka 25 in 93. Tu dobite vedno najbolj sveža jajca, surovo maslo in sir po najnižjih cenah. Posebno fin im-portiran ogrski sir. Slovenci so I tv posebno dobro postrežem. Prodajamo na debelo m drobno. S. Brachman, Central Market House. (9) Hranite denar s olinom. RABITE PLIN ZA KUHANJE, GRETJE, ZA VROČO VODO, ZA RAZSVET-LJAVO. MI IMAMO PECL ŠTEDILNIKE IN MANTLE ZA PLIN. PRIDITE It NAM IN NA« ZASTOPNIK VAM BO POKAZAL, KAR JE NAJBO-LJEGA ZA RABO. J Al THfEASI OHIO GAS d Superior Aveaas o.. 1 .a« H 1 ni 1 H»q Mum am Imtmirna tunuaa. mm. ( Y f To j® ariBBvack w \S[ w T J J mm aa «d)oj 4$ let AIv^S W M uspeha. V I Čistenje in likanje oblek. | DOBKODEUX WZKE CENE. II II MoHmoblek«__________«UN I imtoVUfr..............II D Moikesoknje_______SUBS I Žemke dolge »kqc ------$100 II HI Jfffffl............_..................I feaakeobMe—............$1M II K Tha DJUW DRY CLEANING Col Ss&SStS 1574 E. 55tb st fiaSJfi« A. J. DAMM, poslovodja III HI__-M* ■ - ^ : ■ "Cle*. Amerik« ' Jut 33. 1914 I Hlapec Šimen* Jutri pojdem proč, zadnjikrat ležim tu," je mrmral atari Simen in strmel v črni strop, na Jtalerem so se poznale velike temne razpoke. Nemirno se je premetaval, skušal je zalimi ti oči, da bi si odpočil, ali ni mogel zaspati. Vedno so mu priile na misel trde gospodarjeve besede, ki ga je tako kruto zapodil na stare dni od hiie. ( Popoldne je bjo. Solnce je močno pripekalo, nebo je bilo jamo, le daleč na jugu so se ^ vozili beli oblački. Simen se 1 je hotel odpcaviti na polje, imel ] je že motiko na rami, ali naenkrat ga je prijelo. V nogah, nič več ga niso driale in moral 1 je sesti Vroče mm je postalo 1 in trudil se je, da bi se postavil 1 na noge, a brezuspešno. Ko ' je prišel iz hiie gospodar, mladi Robovec, mu je potožil Si-j1 men svoje gorje, ali slabo je naletel. ( "ten si, leti Delati se ti ne 1 ljubi, o, saj poznani dobro take 1 I bolezni. tvS jaz bi sedajle rad legel v senci in malo ozadre- 1 tnal, o, to bi se prileglo! Ne, I ne, Simen, iz te moke ne bo 1 kruha) Mar mislil, da te bom i zastonj redil? Ta bi bila kpaf 1 '*Ni me tre,ba zastonj rediti. France,1 saj tudi delam in garam kot črna živina", se je razhodi! Simen. "Ti prevzetne!! Ali ne služim pri hiši že dolgo vrsto let, o sv. Štefanu jib ' bo ravno petdeset, in pri delu za tvojo imovino sem oslabel in se postaral. Sedaj pa, ko sO m1 odpovedale noge službo, me pa tako brezobzirno podiš, ti, katerega so tele roke", in pokažal mu je razpofcane in tuljave dlani, "pestovale in ne-jjovale, odkaj" ti je umrla mati, saj oče se ni dosti brigal za* tel" MAh, dovolj be»edičenja, starec gobezdavi," ga je zavrnil mladi gospodar, "kdo te bo po-dusal! Spravi se na delo ali pa pojdi r 'O, saj pojdem, ne bo me treba poditi, ali grdo je to od tebe, France, da me še sramotiš. Ne bo se ti godilo dobro na svetu, prav gotovo ne! Saj, Bog ti daj dobro, jaz ti ne it-Jim nič slabega!" S težavo se je spravil pokonci in omahovaje odšel za hišo. kjer se je v vetru nalahko klanjalo rumeno žito. Ko se je zbrala družina ob mraku k večerji, je bilo vse tiho. Slišalo se je rožljanje ci-nagtib žlic in tiktakanje stenske ure. Vsi posli sicer zgovorni, so omolčali in pamilovaje ■■HM^BHHHHI^hbhmmhmhmmv J. S. Jablonski, Slovenski fotograf MZZ % Cltlr A«cl MM Brsalway I »deluje alike sa feodtke in dniiiaake slike, otroike •like, po o^nOTefii modi in po nlskih ceaah. Za SS.00 Hi^iilill «Uk (ca ducati, uaraditao eoo veliko aliko v naravni relikoati nr vac delo je CARANrmANa -m |jOHN GORNIK jI I "" » I—ne M T i Mpnnl— — i#m v —knp kpfc, —dnwdfc hi h»» ti.J... MTit.fr mf illl oblak Ur t+mi. fWUtf*««kUk«po 9 mmri la S• aerejia« Priporo£*ai m iUtmoi .Urr druitvom ▼ na- H I >iu 1 nlfnn k hml^im tt ^r ''ll'"----'"* ELEKTRIKA OZDRAVI Se vsa druga zdravila niso pomagala« mm....................1 I ■■■■!■ .............." -v 11 " " 1 li POPOLNO OZDRAVLJENJE ^apitopi ltvatMiuw ponu^tn originalnemsis- \, * " ■ . ■■ • .'.' '■ ■ ,, iV,. I M I I Z RABO ELEKTRIKE cadrtT^o vsi bolniki, ki trdijo na revmatizmu, zaprtem želodcu, na pijačah ulj jetru n, krvnih boleznih, nosnem taija, na boleznih v grlu ali pljuč« h. '""■ 11 . li. H |f ..•; ZAČNITE DANES z sdnsvtjeqjem in pridite nu 716 Euclid av.Ckvelatid, Ohio, Iger vas popolnoma natančno jpreilčemo s pomočjo X Žarkov, mikroskopom in pot Jtojega angelja. Ti si strašno |9ci§. To (govorico je razširil J ekrojg in mlada vrtnarica v sa-^^Hanskem vrtu je nenadoma |if|||^ve)a kot mučenica in svet-Vltca. živela je dva meseca v gKi vrtni vili, v kateri so se Bdlie nebeške komedije, V vi-I je ostala Johanca dva mese-iKT nato je šla zapet v sdmo-|tan, odkoder pa jo je vzel ka-|fibc|n, ki je rekel, da mora iti samostan. Johanta pra-Ha jo je vzel zato, da bi ž iSjjo'Jcseft delal Nato so jo na-stanili v društvenem domu ^Upjinih devic. Tam je imela ^j^inca udobno življenje in je |»idno »prirejala predstave. Jpravi da so jo obiskovale naj-?lfe6; tercijalke. Včasih, je bila ^Bjlomušna in ni pustila žensk v sobo, pač pa moške. Sploh pa je pametne ženske in moške za-frafevala. Iz doma devic Ma-:|ijinT% je delala Johanca tudi BlUe po mestu in v okolico. Hj^tice so jo spoštljivo sprem-Sfflevale, ali pa jii plačevale za ■H]t> in so prirejale z njo •faredstave kot s kako cirkuško ^Mrtlltko. Posebno rada pa je obiskovala Johanca peka Mo-žeta, s katerim je bila jako do-bra. Može ji je postregel vedno t4 najboljšimi jedili in jo je imel |rtaoko v čislib, namreč zelo rad. Johanca je pri njem švi-': tata in ljudje so hodili k njemu. Bil je baje pri njemu enkrat še celo škof, ki je bil glasom izpovedi Možeta z Johanco ta-icrat strašno zadovoljen. Seveda niso takrat pustili nikogar k Johanci. Mbže je že preskr-bel vsak petek kri, katero je morala prinesti večkrat njegova žena. Vsak petek je delal krvave klobase in kadar jih je ' delal je prišla Johanca. Te klo-1 base je potem Može razdelil, f Konec Johančnega vasovanja. * pa je bil ta, da se je ženi enkrat Johančna prijaznost do moža ' zdela malo sumljiva in neko jutro ob 4. jo je žena spodila iz iihiŠe. Kaj ji je rekla, ne pove, toliko pa je, da je svetnica te-ijtoa. Može je skočil za njo in ||jo je prosil odpuščanja. Sploh Jje začela Johanca potratno ži-f veti, potikala se je po gostilnah, delala dolgove itd. (Pater Ciril ji je rekel, da je hudoben duh. /t Johanca pa pravi, da zato, ker |ni mogel t njo kšefta delati. Il&l pater jo je nekoč spodil iz Hncve in končno jo je niso 'ptiptili več v spovednico, zato, I ker je preveč očitno kazala ||st($e grehe. Kljub temu pa so t v ^društvenem domu spodili I vrstarico samo zato, ker je ||dfp9mila nad Joflvančino sveto-Zagovornik : Zakaj pa ni-f|ste šli v službo ? Johanca: Ime-lz sem dobro službo drugje, % toda kapucini me niso pustili. iPVorokovala na Reki še ni. uNMemu spovedniku v Sen ju je I razkrila goljufijo s sklepom, da I bo prenehala. Spovednik pa ji g je rekel, da ne sme nehati, ker I bi bil to velik škandal. Ker se f Johanca na 'Reki ni mogla po-1 r^Vnati s kapucini so jo posla- Johanca v Ljubljani in ^Predsednik: Kam ste šli od »Marijinih devic na Reki? Jo-Knca: Spravili so me v Ljub-i tjaino. Dobila sem pismo na likofa. V Ljubljano me je spre-§ mljal Može. Oddal me je v i Izbijam v škofiji in škof me je IpiOBlal župniku Žužku v Vodi-jSttifc. Predsednik: Kako stejpa i prišli v farovž. Johanca: Škof I me je spravil k župniku! 2*up-| ntk me je pripeljal v Ljubljano k škofu, nato se je odpeljal. V Ljubljani so me preiskali. Po I preiskavi dr. Dolšaka so me I poslali zopet k župniku. Verjeli mi niw in trdili, da sem bo- verovati, posebno še ker me je ponavljala Kristovo trpljenje. I življenje. Ljudje so trumoma hodili v farovi, in lupnik je moral postaviti pred vrata , hlapca ali deklo, ki sta spuščala ljudi v sloupinah k svetnfci. 1 Sleparila je ljudstvo tako nesramno, da je škandal za sedaj-m čas in sedajne ratmere. Ka-io je^ goljufala in koliko je napravila lahkovernim ljudem, ki 1 so bili še bolj potrjeni v veri, ker so se (godili čudeži vpričo župnika iri z vednostjo škofa in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, škode, bodo povedale priče same. Razkrinkan je svetnice. »•» Salezijanec Valjavec je dvomil o resnici Johaničnih čudežev. Čudno se mu je zdelo, da niso pustili v sobo nikogar dokler ni ležala Jdh&nca zle v postelji preoblečena, zamaknjena in že krvava na glavi. Valjavec je hotel iti prej v sobo, toda Johanca ga ni pustila. Vstopil je z drugimi v sobo in prisosto-vail .zamaiknjenju. Ljudje so strmeli in vpraševali Johanico po svojih mrličih. (Drugič, to je je bilo še isti dan — je dovolila Johanca, da je vstopil preje. Ko je vstopil je bila pač že v piostelji, toda ie^nič krvava. Začeli so jo viti krči, Johanca je potegnila odejo naenkrat do glave in fo vrgla hipoma zopet na prsi. In že je bila krvava na glavi. To je napravila tako hitro in Sfpretno, da ni nihče nič opazil. Samo neka gospa je videla, da je Johanca imela neko sumljivo stvar v roki. Valjavec 'e prašal Johanco kaj je imela v roki. Johanca je bila huda in je trdila, da nima ničesar v postelji. Zamaknila se je nato še enkrat. Stopil je k postelji in potegnil nenadoma raz svetnico odejo. Med nogami se je po. kazala precej celika črna steklenica. Svetnica se je hipoma zavedla, in zagrabila za steklenico. Valjavec ji jo je moral iztrgati iz rok. Johanica je bila strašno touda in je rekla, da je nabirala kri .za svojo sestro, da jo nese na grobove. Nato je u-šla v drugo sobo Pod srajco je imela skrite še škarje in verigo. S škarjami je prerezala vedno srajco na prsih, da je napravila Kristusovo rano in pa noigovice na nogi, da je okrva-vila noge. Z verigo pa si je delala umetne utiske na rokah, kot bi bila uklenjena. Priče. Zanimive in značilne so iz-povedbe nekaterih prič. V obtožnici je navedenih 71 prič, toda zaslišani niso bili vsi. Kri. Kri je dobivala Johanca na več načinov. Hodila je po njo v 'Ljubljano. Farovški hlapec Anton Zupan jo je pripeljal kakih desetkrat k Figovcu v Ljubljano. Hlapec ni čakal Johan-ce, kajti ta se je vrnila pozno in je prinesla s sabo kak večji zavoj. V rokah je nosila torbico. Dalje sta ji nosila kri neka Marija Gobane in pa Marija •Hunčuh. Johanca je jemala vedno samo lepo redko kri. Najljubša ji je bila telečja. Meta Jerše, služkinja v Ljubljani v samostanu, doma iz Vodic, pove, da ji je umrl nedavno v /Vodicah njen brat. Naenkrat pride k nji Johanca in ji pravi med drugim: Prišla sem k vam, Mieta, vaš brat je prišel k meni, v vicah je in strašno trpi, pomagajte mrti. In žena je rade-volje pomagala. Johanca ji ie predpisala 7032 rožnih vencev. 3022 obhajil in 22 maš po dve kroni. Rožni venci in obhajila se seveda lahko naroče za plačilo drugje, za maše pa je dala pre varjena žena Johanci dobrotnici 50 kron, z naroč;-lom, da jih nese k Saleziian-cem, in 10 kron za trud. Johan. ca se je nato napotila proti Salezijancem. Na poti je izgubila 40 kron, z 20 kronami pa se je vrnila raise domov. .. Ivana Skok, dekla, Johanco, svetnico, pozna.k— Pred sednik:'Samo sedaj ni več sveta. —• Priča: Morda bo pa še postala? Skok, ki je z Johanco sež^oraTda le^teSS Jo- ' banco, kako strašno je trpela , za grešnike. Dala ji je samo 15 kron, veliko denarja pa je na-brala ta Johanco pri drugih kot njena posredovalk«*.— -Predsednik: Glejte Johanca, | kako ste ljudi za norca imeli in jih goljufati 1 — Johanca: Jaz sem dosti molila. Zanimiv je I slučaj, kako je hotela opehariti ! neko Marijo Goljarjevo pri St. Vidu. Že omenjena priganjači- : ca Ivana Skok je sestrična te žene. Brez povoda ji nekoč reče : Glej, jaz skrbim tudi za dušo tvojega ranjega moža. Sve- : ta Johanca ga je videla, da trpi V vicah. če hočeš, ga lahko rešiš. Johanca ji je naročila to- 1 pet en regiment roženkrancev in obhajil ter Jcar 95 maš po dve kroni. Žena je dvomila, da bi mož celo toliko potreboval in je vprašala domačega župnika .za svet. Ta ji je odsvetoval denar izročiti. Tako je naročevala svetnica molitve ur maše na raznih krajih, kakor pri Salezijancih, v , Vodicah, v Repnjah in drugod. Nekaj je pri tem zaslužila Jo- i janca, največ pa so dobili du- , hovniki, ki so bili lahko veseli, da so imeli tako izvrstno praz-niteljico ljudskih žepov. Neka Marjeta Cedilnik je .prosila Marijo Stucinovo, da naj vpraša Johanco, koliko potrebuje njen oče v vicah. Johanca je odredila 69 roženkrancev, celo kopo psalmov za duše v vicah in 13 maš. Cedilnikova je maše plačala. .. Marija Stucin se je da- , la goljufati od Johance in je postala v tem slučaju posredo- ' valka. Znala se ji je tako pri-hliniti, da ji je dajala in posredovala za njo za obleko. Predsednik : Ali bi ji bili kaj dali, če bi bili vedeli, kako vse goljufa? Priča: Ne. Predsednik: Zakaj ji niste rjuhe potegnili s postelje? Priča: Če bi bila to vedela, kar sedaj, bi ji jo bila nad glavo zavezala. Matevž Stucin: Bili smo pri svetnici. Johanca je trpela in - : sila, da naj da vsaj v-časopise, c da ne bodo ljudje več k nji ho- 1 diti, češ da je ona že vsega si- 1 ta. Škof ji je to obljubil. Brala je nato vsak dan liste, toda 1 škof ni držal obljube. Nato je < šla k škofu v Ljubljano in ga 1 je ponovno opozorila na njego- < vo obljubo, škof ji je na njeno prošnjo odvrnil: "Sedaj je že J tako daleč, pa naj hodijo, vča-jj sih pa le nuca". Johanca pravi ( dalje, da je prosila tudi župnika 1 s povzdignjenimi rokami, da I naj jo pusti vun in naj ne pusti ljudi k njej. Predsednik: Zato 1 vas niso pustili vun, ker bi bili 1 .zunaj še več gorja napravili1. < Johanca (smeje) Ni res! Zani- I miva je izpoved župnika Zuž- j ka, župnika i2; Vodic. Ko je 1 mati osumljenke umrla 1. 1905, 1 izročila je na smrtni postelji svoje otroke, med njimi tudi I osumljenko, moji oskrbi, na I kar sem tudi v resnici skrbel, ; da sem za nje dobil kako sluz- 1 bo. Po mojem posredovanju ; stopila je osumljenka pri Be- 1 nečlrktinkah na Reki 1cot de- j kla ter sem dobival vedno o njej zelo dobra poročila. Pred Božičem lanskega leta pa se je i naenkrat slišalo, da se kažejo na telesu osumljenke čudeži, 1 in na« škof si je ogledal trpljenje osumljenke. Skof mi je potem pisal, da je "trpljenje" sam videl in mi je naročil, naj vzamem osumljenko k sebi v Vodice, da se ne bode v svojem "trpljenju" klatila. V resnici je prišla potem osumljenka nekega dne v spremstvu škofove nečakinje k meni, nakar sem jo sprejel v svojo hišo, istočasno sem pa pisal škofu, naj se da ospmljenka po zdravnikih preiskati, da bom vedel vsaj, kaj sem vzel pod svojo streho, (Peljal sem jo potem v Leoni-šče, vsled zdravniške preiskave, po naročilu škofa pa sem jo potem moral peljati v škofijo, kjer jo je škof hotel pustiti preiskati po zdravniku dr. tDoljšaku. Pri preiskavi nisem bil navzoč, pač pa mi je škof dne 18. januarija 1. 1. pismeno poročal, da jo je dr. Dolsak natančno preiskal in da kljub krvavenju ni mogel najti nobenih ran. Istočasno mi je škof tudi pisal, naj jo vzamem nazaj, kar sem tudi storil. Začetkoma sem sam precej dvomil o nadnaravnostti ošumljenki-nega trpljenja, vsled tega pa, ker se mi je od strani škofa in osobiti od strani več resnib1 in '^poštenih" mož iz Reke poročalo, sem slednjič sam popolnoma verjel, da se tu gre za takozvano "stigmata". V tej svoji veri me je podpirala okol-nost, da se je mnogo od tega, kar sem bili čital o teh "stig-mata*', tutli pokazalo pri osumljenki, ki je tudi bila sicer precej pridna' in marljiva in je sploh cel dan molila. Ko se je izvedelo o trpljenju osumljenke, je nastal naenkrat velik naval ljudij, ki so jo hoteli videtj v njenem trpljenju. Začetkoma sem hotel braniti, kar se mi pa ni posrečilo, vsled česar sem osumljenko dal v po. sebno sobo s posebno strežnico. Istočasno sem pa tako o-«umljenki kakor tudi mojim uslužbencem strogo prepovedal od ljudi jemati denar ter osumljenka tudi v moji navzočnosti denarja nlkdai^ vzela m, kakor tudi jaz za njo niti vinarja nisem vzel. Tudi nikdar nisem slišal, da bi osumljenka vzela kak denar, pač pa sem bil navzoč, ko je osumljenka de- . r, ki si ji j j ponujal, odtvlo nila. Tudi v moji navzočno n lj-udem nikdar ni ničesar pove dala o njihovih ranjkih ter iud nikdar naročila, naj plačajo za maše. Če je v resnici kaj take ga storila, je morala storiti v moji odsotnosti, k čemur pri- j pomnim, da sem pač bil velikokrat navsroč pri njenih eksta 1 yah pa ne ves čas. m , i Kar se tiče trditve, da mi je dala Urša, Jereb 200 K za o rnil», da ji Dolsak r«-(j da st je nohte postrigla m <, 0)» i/drla Ušeničnik pa ji je re- a JL da je neumna ženska. Nato -j j rel-ral predsednik še poli- J j l^o poročilo in razna orož- 11 niška poročila. S tem je bilo k . j učeno dokazovanje. Državni pravdnik J p. udarja, da je cela zadeva se- r uaj popolnoma jasna. Stvar sto- s ji v stiku z vero samo toliko, k v kolikor se je Johanca poslu- c zevala vere v svrho svojih go- \ ljufij. T o delajo tudi špiritisti, 1. ki duhove kar citirajo, kar je t ravno tak "švindel" ali pa še j večji. Predvsem gre tu za ve- s liko predrzno goljufijo. Obto- c aenka je hiinila zamaknjenje, t trpljenje Izveličarja in je raz- 1 glašala, da občuje z dušami v vicah. Morda bo imelo to'ne- -caj dobrega za posledico in to je,da bodo postali 'judje bolj >ametni. Kar so ljudje dati ob-oženki (ali po njenem naročilu drugim op.) so dali samo zato, ker so ji verjeli. Glede slučaja Goljarjeve so podani vsi znaki hudodelstva poskušene goljufije. Dr. pravdnik predlaga obsodbo v smislu obtožnice, in zalhteva z ozirom na mladost, predrznost in posebno z ozirom na veliko javno pohujšanje strogo kazen brez milo- I sti. Zagovornik je najtpreje reagiral na predlog I državnega pravdnika glede j stroge obsodbe brez milosti in poudarjal, da je dana prilika za milostno sodbo in sicer prvič zaradi itega, ker je bila johanca orožje v rokah drugih in drugič ker je bila v velikih duševnih stiskah. Obtoženka ni izobražena rafinirana goljufica, marveč preprosto kmetsko dekle, ki je živelo več let med samostanskimi zidovi in občevalo največ z duhovniki in redovnicami. Kako je prišla obtoženka do tega, da je tako sle. parila? Dokazano je, da si tega sama ni izmislila, marveč, da jo je v to pripravila ženska, mater Josefa, ki ji je to pokazala in jo natančno poučila. Ideal obtoženke je bil, da bi bila preoblečena v redovnico, toda kakor hitro je začela na to delati je padla ljudem v roke, ki so jo hoteli izrabljati v svojo korist. Zapustila je obtoženka ono usodno vilo na benediktinskem vrtu in hotela iti v službo. Toda kapucini so bili tisti, ki jo niso pustili v drugo službo in so jo spravili v dom Marijinih devic, ki je tudi v samostanu. Pod njihovim vplivom' je delala tam čudeže in Marijine device so jo vlačile kot svetnico po procesijah in drugod in jo zlorabljale v svoje lastne namene.. Tisti gospodje, ki jo danes slabo sodijo, ki jo označujejo kot slepar-ko, delajo to izrecno pod vtis-kom poznejših dogodkov. Očita se obtoženki, da je bila pri-morana iti na Kranjsko, da so ji postala tla na Reki prevroča, toda to ni res, ona je bila prisiljena priti na Kranjskp. Zgoraj omenjeni gospodje so tisti, ki so opozorili na to dekle škofa Stadlerja in Jegliča in druge cerkvene dostojanstvenike. Stadler jo je obiskal in poslal jo je Jegliču, ki jo je tudi obiskal. In kljub temu, da je mislilo dekle na te duhovnike, na te visoke dostojanstvenike, pod katerih posrednim vtiskom je živelo, se je vendar uprlo in hotelo prenehati s sleparijo. Župnik sam jo je poslal k škofu v preiskavo. Bila je obdolžen-ka pri preiskavi v škofiji. Toda kljub temu je dobil župnik že 18. januarija od škofa pismo, s katerim trnu poslal Johanco. Prosila je Jdhanca tudi škofa da naj se stvar ustavi, bila je osebno pri njem, toda bilo je vse zaman, škof ji je odgovoril, da sedaj ne more nič po-magaiti, ker se je že vse takr razneslo. Ljudje so drli k nji in dobička je imelo dekle le ' malo. Vse je šlo drugapn. Ljudi pa je vabil se bolj zunanji blesk visokih cerkvenih dostojanstvenik) v in navzočnost žup-nika, pri zamaknjenjih. Očita se obtoženki rafiniranostf Kdo jo je naučil. Oni, ki jo je razkril, oni ji je prinesel preje v župnišče debele knjigie, v kate- » n je bilo natančno popisa«*, cer kriva, toda ie večja krivda 1 ,oledone, Jkrsojo nart* -e to uvažuje in milostno sow Johanca prosi jokaje a milostno sodbo. Sodba. Po kratkem posvetovanj« se je vrnil senat in predsednik je/ razglasil sodbo, s katero ae spozna Johanco za krivo v Smislu obtožnice in se obsodi na 10 mesecev ječe. V kzzen se ji šteje preiskovalni zapor od 25. oktobra. S tem je bita tragedija končana, padel je zsstor za sodniki, ljudje so se razšli in obsojeno žrtev so odpeljali med raznimi opazkami razhajajočih se poslušalcev v zapor. • , . Konec. IPtaaB|Ripsb-| voda trgovina | žganjem, vinom, likerji rninoBt in kmjakoH T 1 - I hfWGBWM^CJ® I cA Ameriki, da n pišep za I caembmtiAnk, bto-lepatrvkg« ?snpk goslft-1 uški prastari. Nasa ksnp* 1 192 Jc prva ■ Hjft§a ihv. I ■ huM nOmnm m-1 ITZlm^SZtA j poleglega garaiiiraao za na-1 bjjbfj^ ItaterepMwa prt- J mlm lahka priča, da sa ni I pri ms nhšUči*, rtcii i zahtevajte vedao id ptvstdi p^ I jafe, ki jft prodaja pni ■ I ■aptarejsa slovenska mm. I ■I I^^LA ^AJ^MA VS^LA. I "a® ■ I K I s __I ohh) Sandy distilling cot. I 6102-04 ST. CLAIR AVE. a™ND-0ffl0 J AMERIKA IN AMERIKANCI. (Spisal Rev. I. M. Trunk) Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana in tiskana v 12 zveskih ttr obsega M *trani v osmerki. V knjigi je tajti mnogo zanimivosti o ameriških Slovencih in tudi poučne zgodovinske tvarine. Polna je lepih slik nanašajočih se na naš slovenski živelj v tej deželi. Vsa knjiga velja $3.60 in za vsako slovensko hišo je lepotič-je; za v?« rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spomin. Da se iz knjige kaj ne izgdbi, je priporočati, da se da vezati in tako lepo ohrani. Izdatelj je imel zato velike stroške pri tej knjigi, zato pa nas ameriške Slovence neka dolžnost veže, da ma olajšamo breme ter po knjigi sežemo. Dobiti je pri izdatelju: Rev. I. M. Trunku, Villach, Austria, ali pri Rev. Alojzij Blazniku, Haverstraw, N. J., pa tudi mi radi posredujemo v to, ako se nam znesek $3.60 dopošlje. Rojaki, sezite po tej leni in Tisoče In tisoče rojakov be- jj AH ste "J-**** ■■■■ M ■■ H _ hh^ mm mmmm Bk A. hb^ m ■ « II I I ^H^H A S 11 B ■ A I ■ P I II H I I H H | H ^H fl ^B ■ K ^B ^H ^B H fl^Q ^B B^B Jj ^l^L ^L^^ J^My ^; KATERA SE PRIČNE 24. JANUARIJA '14. —------------------- -----------------------------------------""""i--------------------------------------------------------------------—r-"mimnrinnnmimi>imMjMi>jijM Vsa naša zimska zaloga blaga mora biti razprodana in raditega smo cene vsemu blagu posebno nizko znižali. Vsakemu je sedaj prilika dana da si nabavi za mali denar, dosti blaga. Kdor hoče imeti dobro in sveže blago po nizkih cenah naj pride na to razprodajo. Cene govorijo. Mi ne oglašamo in se ne hvalimo ne z cenami in ne z blagom. Dobro blago se samo hvali. mm •■iwwi i li n iiuwuiuBuuiL'ii tMfflifrwrmu^^ yiu:.. 11 Ženske zimske suknje in obleke. ■ Cen«- vsim ženskim in dekliškim zimskim suknjam znižane za tretjino. Velika izbira otročjih -zimskih sukenj Tretina znižane cene. 2enska krila. 2cenejc se bodejo prodajali vsa ženska krila. V zalogi imamo vse kroje in mere, tudi posebne velikosti. ŽENSKI KLOBUKI. Vsi ženski zimski klobuki za polovično ceno. Zimske ovratnice in mufi. Cene vsem ovratnicam in mufom znižane za tretjino. ŽENSKE CELOTNE OBLEKE. Cela zaloga ženskih finih volnenih celotnih oblek, velika izbira po zelo znižani ceni. Ženske, maske, otročje nogavice. Vse ioc nogavice sedaj po ...........8c par Vse 15c nogavice sedaj po............iic par Vse 25c volnene nogavice sedaj po____ ige par Vse 50c svilene nogavice po ..........39c par Znižane cene na v«ej otročji spodnji obleki. * ' • * ■i"'"* Med to veliko razprodajo ne zamenjamo in ne dajemo vrednostnih tiketov ali znamk. i ' Blago na jarde. 15c in isyic Perkal, jard širok po lic 12c platno za obleke sedaj po....uc 15/2 platno za obleke tedaj po..nc to/iC bar h cut sedaj po..........Sc I2j4c barhem sedaj po ________ 9c I5>^c barheni sedaj po.. . ..... . ..tie 2o'/i> popusta na volnenem blaga. ■ ■ : 11.....* *.............. ■ ■ h kvr j Ženske, moške in otročje rokavice. Vse 25c volnene rokavice po......19c Vse 50c volnene in usnjate rokavice sedaj po .............39c Vse $1.00 svilene in usnjate rokavice sedaj K) ........... ,58c I Vse $1.50 usnjate rokavice po. .$1.19 Vse $3j00 usnjate rokavice po..$1.15 Ženski, moški, otročji zimski jopiči sweaters Vsi 50c Zimski jopici sedaj po.. 39c Vsi $1.00 zimski jopiči sedaj po..75c Vsi $1.50 zimski jopiči sedaj po $1.19 Vsi $2.00 zimski jopiči sedaj po $1.39 Vsi $3.00 zimski jopiči sedaj po $3.39 Vsi $3.50 zimski jopiči sedaj po $2.69 Vsi $4.50 zimski jopiči sedaj po $2.98 Vsi $5.00 zimski jopiči sedaj po $3.69 Skupina tenkih jopičev za ceno. Ženska spodnja obleka. $1.00 volnena spodnja obleka /a 79c $1.00 celotna sfpodnja obleka za 79c 50c težka spodnja obleka sedaj po 39c Vsa 25c zimska spodnja obleka po 19c Moška spodnja obleka. 50c težka spodnja obleka sedaj.. 39c $1.00 volnena spodnja obleka za 75Č Oddelek moške spodnje obleke, navadna cena $1.00 sedaj samo 69c $1.00 celotna volnena obleka za 79c $2.50 celotna volnena obleka za $1.98 $3.00 celotna volnena obleka za $2-19 1 'i-~-- Moške srajce iz flanela. $1.00 moške srajce sedaj po.... 79c $[.50 moške srajce sedaj po....$1.00 $2.00 moške srajce sedaj po....$1.50 $2.50 moške srajce sedaj po----$1.98 $2.75 moške srajce -sedaj po....$3.19 Moške praznične srajce. 50c in 69c moške srajce po.... 39c Vse $1.00 moške srajce sedaj po 75^ Vse $1.50 moške srajce sedaj po gSe j Vse $2.00 moške srajce sedaj po $i4f 1 Znižane cene ženskim modercem. Moške ovratnice* .Vse 25c kravate sedaj za.........18c Vse 50c kravate sedaj po.......'..29c Vse 75c kravate sedaj po____ ____48c - —-.- ,. — Moške naramnice. Skupina moških naramnic za delo navadna cena 25c sedaj samo ia$4 Vse 50c (naramnice sedaj samo...39c Vse 25c naraminice sedaj po....., 19c Znižane cene vsem ženskim modercem. Znižane cene na vseh čipkah in šEngargL ■ -- ■ ■ ■ i___ i- " • Moške in otročje čepice. Skupine moških čepic is klobučevine, dokler zaloga ne poide samo................. 98c Vse $2.00 čepice iz klobučevine po......$1.39 Vse $2.50 čepice /iz klobučevine po......$1*89 Vse $3.00 čepice iz klobučevine po... ...$9.35 Vse $3.50 čepice iz kožuhovine po......$3.69, Vse $5.00 Alasca čepice sedaj po........$3.50 Vse $6>oo Alasca čepke sedaj po........$3*98 Otroške $1.50 čepice iz klobučevine po____98c Vse $1.00 moške in deške zimske čepice.. 75c Vse 50c moške in deske zimske čepice po..39c Vse 25c moške in deške zimske čepice po.. 19c I !-i—--J ■—.—\' 1 - 1 . ■—1 . : , '.';'/ .,— Deške hlače. 50c deške hlače sedaj samo po............39c $1.00deške hlače sedaj samo po.......;.'„ 73c $1.50 deške hJače sedaj samo po....____ $1.00 Zelo znižane cene na vsemu sledečemu blagu. i . . . ženske bluze, delavne bluze, jutranje obleke, spodnjna krila, nočne obleke, na vsemu tkanemu blagu, ženske ročne torbice, otročje čepice, pokrivala za posteljo, kovtri glavniki i.t.d. ............ 1 ' ill.. ilnfc. i ■;', •.} ■>., . <• Sij. ' * Odprto vsaki večer do 9. ure, ob sobotah do 1030 zvečer. Deške zimske suknje in obleke $2.50 obleka za dečke sedaj samo........ .$1.89 $3.00 obleka za dečke sedaj samo.........$3.19 $3.50 obleka za dečke sedaj samo.........$2.69 $5.00 obleke iz čiste volne samo.........$3.98 Vse $3.75 zimske suknje sedaj po.........$3.69 Moški klobuki. Vsi moški $1.50 klobuki po ............$1*19 Vsi moški $2.00 klobuki po.... ........$1.48 Vsi moški $2.50 klobuki po.......:.....$1.89 Vsi moški $3.00 klobuki po.............$2.48 Vsi $4.00 plišasti klobuki samo... . . . .$3-06 Vsi $5.00 plišasti klobuki samo..........$3.89 Vsi $6.00 plišasti klobuki samo..........$4.50 » Moški, ženski dekliški in otročji čevj^l Skupina moških čevljev za polovično ceno. Skupila ženskih čevljev za polovično ceno. Skupina otročjih čevljev za polovično ceno. Cena vsem moškim, ženskim, dekliškim, deškim in otročjim čevljenn znižana za 10%. ' .v.:' HM 1. . ............i III ihmbM ■ .*•'-.' i. ^JBI Moške hlače. Naša zaloga obstoji iz svetovno znanih I garantiranih Dutches h)|ji M Vse $1.50 moške hlače sedaj po....... .$1.19 I Vse $2.00 moške hlače sedaj po.,.......$i«4& I Vse $2.50 moške Hlače sedaj po.........$1.98 Vse $3.00 moške hlače sedaj po____.... .$2.25 Vse $4.00 moške hJače sedaj po.........$3.48 Vse $5.00 moške hlače sedaj po.........$3 48 Vse $6.00 moške hlače sedaj pt>.........$4.50 ' » / ..... *...........' Ml I-iiiirifWsiiir)>iiitninraiisii>Mw^ Samo sedaj te vam nudi prilika, da dobite vrednost vašega denarja. Pridite in pridite prvi I in pripetite ie vaše prijatelje, sorodnike, znance, sosede, pripetite vsakega in prepričali se bode-te sami. V naši trgovini je vedno največja zaloga poročnik oblek, vencev in importiranih Šla- I jeijev. Cene vedno ni^je kot drugod. Neveste ne pozabite to. ANTON K A USEK VELETRGOVINA. 6202-6204-6206 ST. CLAIR AVE. N. L