O važnosti življenskega zavarovanja z ozirom na slovensko učiteljstvo. ,*|eden glavnih pogojev človeškega napredka je združevanje; združevansko načelo se je pojavilo v najnovejšem času posebno pri življenskem zavarovanju. Spoznanje, da je življensko zavarovanje potrebno, širi se dan za dnevoni; leto za letom sklene se za milijone goldinarjev novih pogodeb v tein oddelku, in razne banke kažejo nam v svojih bilancah z velikanskimi števili. kako napreduje zavarovalha ideja. Življensko zavarovanje šteje svoje privržence v vseh stanovih in v vseh razredih človeške družbe; zavarovani so prosti delavci, zavarovani so pa tudi tovarničarji in bankirji; zavarovani so prebivalci malih koč, zavarovani so pa tudi plemenitaši in posestniki gradov, da, zavarovani so celo udje vladarskih rodbin. Ideja, ki si je pridobila tako hitro splošno priznanje, ideja, ki si je v kratkem času tako rekoč svet osvojila, ta ideja mora biti gotovo dobra! Kako pa tudi ne? Človeško življenje je najdragocenejši kapital, ki daje vsako leto delavnemu človeku svoje obresti, s katerimi redi in vzgaja dotičnik sebe in svojo rodbino, večkrat še tudi druge osebe, katere so mu izročene v skrb. Kapital, reprezentiran v človeškem življenji, v tem slučaji ni več lastnina dotičnika, kapital je lastnina njegove obitelji in oseb, katerih obstanek je odvisen od njega; in dolžnost je od vsakega človeka, ohraniti ta kapital tako dolgo, kakor sme tirjati njegova obitelj od njega, da za njo skrbi. Ker pa nikdo ne ve, bo li njegovo življenje tako dolgo trajalo, da bode popolnoma oskrbljena njegova obitelj, dolžnost je vsakega človeka. skrbeti za to, da se tudi po njegovi snirti ohrani vsaj deloma kapital. reprezentiran v njegovem življenji; to pa bi bilo skoraj neniogoče, ko bi ne bilo zavarovalne ideje. Življensko zavarovanje ohrani vsaj deloma kapital — vrednost našega življenja. Ne moremo torej odrekati življenskemu zavarovanju važnosti, da, ne moremo dosta ceniti njegove vrednosti. Najpoglavitnejše koristi življenskega zavarovanja so: obvarovanje rodbine uboštva v slučaji očetove smrti; zagotovljenje dote otrokom, zlasti hčeram, tudi za slučaj, ko bi oče, njihov oskrbnik, ne dočakal polnoletnosti njihove; vzajemno zavarovanje zakonskih, to je zavarovanje kapitala onemu izmej njih, kateri drugega preživi; pomnoženje rodbinskega inietka, povišanje osobuega kredita i. t. d., i. t. d. Prepričan o teh koristih življenskega zavarovanja, priporočal je pri letošnjem zborovanji ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" g. Ivan Lapajne svojim tovarišem, da se spoprijaznijo tudi oni z idejo o zavarovanji človeškega življenja. In to po vsej pravici! Ueitelj, ki navadno nima druzega imetja, kakor golo in pičlo plačo svojo, pač ne more ostaviti zarodu svojemu zemljiških posestev, kapitalov v gotovini ali v vrednostnih popirjih. Istotako nima od kod vzeti potrebne dote za svoje hčerke, da bi jo še plačal h krati, kadar se može. Ne preostaja mu torej druzega, kakor da se zateče k zavarovalnici ter si pri nji zagotovi bodi-si samemu sebi za starost določen kapital ali pa predragira svojini vsaj neko pomoč za slučaj nagle nepričakovane snirti svoje. Marsikdo bode morebiti sicer ugovarjal, češ, boljše je vlagati denar v hranilnico i. t. d. Ne da se tajiti važnost hranilništva; toda v hrauilnico more vlagati novce le takšen človek, kateremu preostaja gotovine in ki ima trdno voljo za to. Ali kje ostane nameravano preskrbljenje rodbine, ako umrje oče, reditelj in steber vse obitelji prerano in nagloma? Zavarovalnica pa izplača v slučaji nagle smrti, in če se je vplačal tudi le jeden obrok, takoj zavarovani kapital. Ali če oče zavaruje otroka in takoj umrje po vplačanji prvega obroka, zagotovljen je otroku o določenem času ves zavarovani kapital, in to, ne da bi po očetovi snirti potrebno bilo plačevati več kakšno premijo. In ker smo učitelji prepuščeni večinoma saniim sebi, moremo si pomagati le z združenimi močmi in moraino gledati na to, da se izkoristi združenje vsega slovenskega učiteljstva. Po dovoljenji in nalogi letošnjega glavnega zborovanja ,,Zaveze" pogodil se je podpisani direktorij z banko ,,Slavijo" radi zavarovanj učiteljev zaveznikov; banka ,,Slavija" bode izplačala od vseb zavarovanj, ki se odslej sklenejo z zaveziniini učitelji, določeno nagrado na korist ,,Zaveze" in dotičnih učiteljskih društev in sicer prvi jedenkrat za vselej od zavarovanega kapitala, slednjim pa od vsakoletnih premij do konca zavarovalne dobe. Ker je potemtakem kolikor nZavezi", toliko posameznim u&iteljskini društvom zajamčen znaten letni dohodek, ki bode naraščal z množino zavarovanj, pripoiočamo najtopleje banko ,,Slavijo" vsemu zavezineinu učiteljstvu, da se blagoizvoli pri nji zavarovati ter s tem podpirati ta odlični slovanski zavod, ob jednem pa pospeševati korist mlade naše ,,Zaveze" in dotičnib učiteljskih društev. Pri tej priliki naj še navedemo, da so obrekovanja in zabavljanja na banko ,,Slavijo" popolnoma neosnovana; krive teniu so le osobnosti in dostikrat tudi politična nasprotstva. Slavno učiteljstvo bi storilo banki nSlaviji" veliko uslugo, ako bi ji pojavilo ali direktno ali pa potem direktorija vse nedostatke, ki se morebiti posameznim zavarovancem prigode; banka ,,Slavija" je pripravljena odpraviti takoj vse nedostatke, ker nikomur noče delati krivice Naj še omeninio, da so tarifi skoraj vseh bank jednako veliki in da so razlike le ne- znatne; v dostih slueajih je pa tudi banka ,,Slavija" ceneja, ko druge banke. Nekaternikom na Slovenskem je pa kar prirojeno, zabavljati na narodna podjetja in narodne zavode, dočim lepo niolče, ako jih opebari kakšno tuje društvo, ker jih je sram; takih mož pa zavedno slovensko učiteljstvo ne bode poslušalo! Kdor je še mlad in ce tudi samec, naj se zavaruje na doživetje in smrt, kajti teni potem dospe s časoma tako rekoč igraje do kapitala, katerega si drugače ne pribiani z lepa. Kdor pa je že bolj prileten, zavaruje naj si življenje vsaj za slueaj svoje snirti, zlasti ako je oženjen in niu je Bog podavil obilo zaroda; obitelj mu bode gotovo hvaležna, ako ji ostavi po prerani snirti kakšen kapital. Kdor ima hčerke, zavaruj vsaki par stotin in vsaj jedno za nekoliko večji znesek, katerega more razdeliti; ker laglje bode sedaj plaeeval rnale zneske, kakor pozneje vso rloto ob jedneni. Komur se narodi sinček, naj ga zavaruje za čas, ko ga bode treba poslati v šolo; ker šolanje stane mnogo denarja! Sploh vsakdor, ki le more, zavaruje nnj se na ta ali oni način, kakor ugaja okolnostim njegovim in sicer, ako ne more za cel tisočak, sklene naj zavarovanje vsaj za nekoliko stotin, katere mu bodo vsikdar dobro došla poinoč. Direktorij ,Zaveze slov. učit. društev": I)r. T. Roiiiili, predsednik. I. Lapajuc, blagajnik. A. (Jradišnik, lajnik.