Brežice: po novem brez starih napak Pripravljeni m ikongres 'j Krško že med razvitimi ; — : — S Viden uspeh občine Krško v materialnem razvoju i ponedeljkove ZKS Na seje O K V štirih dolenjskih občinah so bile priprave vsebinske in dokaj razvejene — Obisk delegacij Viden uspeh občine Krško v materialnem razvoju m delegatskih odnosih v preteklem obdobju — Priznanje konfr POnede^kovi seji občinske £&. ZKS v Brežicah so se šnjo sejo občtlSl° gradiV° Za jUtri' vsebuj' ^.^nske skupščine, ki izvršni P°roci*° 0 delu skupščine in datnem8aJ!,etu V dosedanjem man- izvaianii f0 JU ter informacijo o G«divo _r. rendurnskcga programa, onravlio “ena, ampak le seštevek tudi tokraf3 d-Cla' Med slabostmi so variantnih naStfLi Pomanjkanje več zbore nh*- pfdlog°v in povzetkov ne izosta u f skuPŠčine ter števil-gati so _n ,e delegatov. Mnogi dele- Kati • iz sv!°rhajal‘ na seje brez stališč oporo dh °t J!3 *" le redki so imeli je poka»in • °ynit? službah‘ To se nega dela v Z v zboru združe-ktat ,se je zaradi tega več- valni stroj” V mehanični glaso- 'endumsket!1 ° Uresmčevanju refe-nisti dan ? proSrama so komu-vi denar P°but}°. naj se razpoložlji-Potreben z uzi in takoj uporabi. v°r. ker Je seveda ponoven dogo-mocli ,VS‘ interesenti ne bodo redu je hn,,' **rati- Na dnevnem tov Dri aktivnost komunis- te konfd gatskih volitvah, vendar “eno. ki6*108 zabtevala tehtnejšo naj bi jo obravnavali na ^“prihodnjih Nove PREDSTAVA ZA ROME Teden dni je še do 9. kongresa slovenskih komunistov, kako pa so se na ta velik zbor pripravljali v štirih dolenjskih občinah, o tem je zadnji petek beseda tekla na posvetovanju, ki ga je za predsednike in sekretarje občinskih konferenc ZK pripravil medobčinski svet Zveze komunistov za Dolenjsko. Na medobčinski ravni so priprave na kongres stekle pravočasno, dejavnost je bila usklajena s programsko-volilnimi konferencami po občinah, na katerih so pregledali delovanje komunistov v zadnjih štirih letih ter (ne glede na morebitne statutarne spremembe) določili naloge za naprej. Po obiskih predstavnikov CK ZKS je bilo več posvetov; na njih so ugotovili, da so mnogim pomanjkljivostim že prišli do konca, nekaterim pa bodo kos z dolgoročnimi akcijami. V Ljub--* ljani se bo k razpravi priglasilo najmanj deset dolenjskih komunistov, zadovoljiva pa je tudi zastopanost dolenjskih občin v delovnih telesih CK ZKS. Sočasno je bila predkongresna dejavnost živahna tudi po posameznih občinah. V vseh štirih so izvedli več tematskih razprav, o kongresnih dokumentih so govorili tudi na sestankih osnovnih organizacij; omeniti velja tudi seminarje in druge oblike izobraževanja za vodstva osnovnih organizacij, za nove člane ali tiste, ki bodo šele sprejeti v vrste komunistov. Na petkovem posvetu so določili tudi potek obiska delegacij komunistov iz italijanskega Veneta in avstrijske Štajerske, ki bosta na Dolenjsko prišli drugi dan kongresa; dogovorili so se za čimprejšnji izbor pravšnjih kandidatov za politično šolo pri CK ZKS in v Kumrovcu in z razumevanjem sprejeli opombo T. Gošnika, predsednika komisije za agitacijo in propagando pri medobčinskem svetu, naj bi občinska vodstva ZK poslej več pozornosti posvečala pravilni rabi slovenščine v gradivih, ki jih pošiljajo komunistom. D. RUSTJA a zks m m ■ ■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■m Delegati vseh zborov krške občinske skupščine so na zadnji seji starega mandata obravnavali tudi poročilo o delovanju skupščinskega siste* ma in uresničevanju delegatskih odnosov v obdobju 1978 1982. Da poročilo „ni za v koš", kot je dejal predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc, je potrdila sama razprava. K tej se je priglasil le delegat Agrokombinata Albin Potisk. Menil je, da je bilo veliko pasivnih delegatov, zato delo ni bilo tako plodno, zlasti ne zbora združenega dela. Pohvalil pa je dobro pripravljena gradiva, tuintam preobsežna, vendar nanje ni bilo dovolj odziva. Ker pa naj bi pridobljene izkušnje uporabljali v tretjem mandatu delegatske skupščine, bodo morali v vseh okoljih storiti več za poglobljeno proučevanje razmer pri sebi, tudi v luči ocene občinskega poročila. Predsednik Gorenc je poudaril, da se je Krško uvrstilo med gospodarsko razvite občine in da je pomemben napredek dosežen v vsebini dela občinske skupščine, njenih zborov in teles. To se kaže tudi v bistveno spremenjenem razmerju med normativno in samoupravno usmerjevalno funkcijo skupščine v prid slednje; tako pa se je skupščina uveljavila tudi kot najvišji organ samoupravljanja v občini. Zelo še je uveljavila skupščina tudi kot konferenca delegacij v zborih republiške skupščine. Predsednica OK SZDL Margareta Marjetič je poudarila velik prispevek Silva Gorenca in Cirila Pluta pri razvoju občine in jima izročila umetniški sliki Dore Plestenjak. P. P. Kopitarna se združi z Mercatorjem “stili Pom' bodo nocoj po- dom Po.r °V!U dan Romov z ogle-Perja“ "^evega filma ..Zbiralci Fillhska preriT ”?ae ' S’ PoPova-denar zan' ava bo v domu JLA, °bfine ne lani Se £Je >361 čla»°v ZK; od ./b v kandidatov za spre- 289 na novo sprejetih m *sk°Valn lnsko politično šolo je „ U. dopisno šolo to|Vai,ja Da drugih oblik izobra- v. SftHSaJe P°s|užilo 406 sluša-v^ih P° sestavu novih ob-> i°"fe«nc ZK, je med člani ml^neitii \ so končali eno od Zv novo j .oz'r°ma seminarjev, Vi * teh sl»Vs°!jenimi sekretali' 00 5Približno polo- tijo tjtzalo se je _ da y vrstah ZK izobraževanje, čeprav v Na posvetu, ki sta ga medobčinski svet ZKS in medobčinsko študijsko središče sklicala 29. marca v okviru predkongresne aktivnosti, so poskušali zvedeti, zakaj učinek ni večji. Prišli so do zaključka, da so razlogi za to že pri površni izbiri kandidatov. 00 ZK ne spremljajo dela skušateljev med potekom semi-natja, ponekod pa jim tudi po vrnitvi ne pomagajo pri delu. Redkejši so primeri, ko slušatelji sami uberejo napačne poti in sc zaradi tega v svojem okolju (kljub večjemu znanju) ne morejo uveljaviti. J. T. Novem mestu, temeljito pretresel (ne)delovanje ZK v razvoju socialističnega samoupravljanja, kakor se je leto pokazalo ob obiskih delovnih skupin centralnega komiteja in na regijskih posvetih v okviru partijske predkongresne dejavnosti. Po daljšem uvodu Borisa Gabriča, ponovno izvoljenega za sekretarja medobčinskega sveta, so sekretarji komitejev posebej poročali, kako v dolenjskih občinah uresničujejo sklepe in stališča, sprejeta na pogovorih z delovnimi skupinami. Gabrič je že na začetku omenil, daje iz delovanja ZK razvidna čudna dvojnost: sleherni problem znajo komunisti z njegove ekonomske • Na prvi seji je novi medobčinski svet ZK za Dolenjsko poleg sekretaija izvolil tudi sedem svojih komisij. Kadrovsko komisijo bo vodil Boštjan Kovačič, komisijo za družbenoekonomske odnose Joža Miklič, statutarno komisijo Mirko Jelenič, komisijo za mednarodne odnose Jože Mozetič, komisijo za agitacijo in propagando Tone Gošnik, komisijo za zgodovino delavskega gibanja pa Matjan Pureber. strani obdelati prav vzorno, medtem ko jih samoupravna stran zanima na splošno z vidika notranje (tozdovske) zakonodaje. Sicer velja pritrditi ugotovitvi, da se „zdrava diagnoza” stanja komunistom še kar dobro posreči, ko pa je treba pomanjkljivost odpraviti, ne gre več. Menijo, da zato, ker ZK še vedno producira preveč splošne, brezkrvne in nemalokrat nerazumljive sklepe, ki nikogar ne obvezujejo niti ne navajajo, do kdaj bodi kaj opravljeno. Nemalokrat pa se tudi dogaja, da marsikje v problem zagrizejo šele na ukaz od zunaj. Vse to so kajpada slabosti, ki ne delajo ugleda in časti ne ZK nekomunistom. Sbveda pa je tudi res, da se tu in tam še vedno boje sprejeti sklep, kot bi bil za ZK edino sprejemljiv. Izkušnje namreč povedo, da izvajanje ne poteka, kakor je v ZK v navadi, ker ali hitro naleti na „blokado” tako imenovanih parcialnih interesov ali na ..lončke” najrazličnejših neformalnih skupin, kolegijev, političnih aktivov, koordinacij, ki pozabljajo na svoje osnovne dolžnosti in poskušajo prek ZK uveljaviti svoj „prav”. Kot je poudaril Gabrič, je ena od šibkih strani avantgardne vloge ZK ta, da komunisti zavoljo lastne nesposobnosti ne „vidijo” družbene prakse v celoti in da iz življenja izginja uveljavljanje parcialnih interesov za vsako ceno. To so pojavi, ko so nosilci takih interesov uveljavljali svoj „prav” neredko celo z glasno podporo političnih dejavnikov. „Edina pot je demokratizacija odnosov znotraj ZK”, je naglasil sekretar medobčinskega sveta in nadaljeval, da ta pot pozna tudi zmotljivost ZK, pripravljenost na popravke stališč, še posebej, če taka zahteva neobhodno samoupravno ravnanje. (Nadaljevanje na 2. strani) Združitev s tem sozdom bo omogočila naložbo za preusmeritev obrata pet v izvozno usmerjeno proizvodnjo lesenih ortopedskih podplatov Po poti združevanja stopa tudi najstarejša sevniška Kopitarna, ki ima že 96-letno tradicijo. Javna razprava o predlogu elaborata se je začela v petek, 2. aprila, v osnovni organizaciji ZK. Uspešno sodelovanje Kopitarne in Mercatorja, predvsem preko Contala, sega v leto 1980, ko je ta ljubljanska organizacija podpisala za Sevničane pogodbo z ameriško firmo Scholl. Za to znano tvrdko naj bi do leta 1986 izvozili za" več k6t 10 milijonov dolarjev lesenih podplatov, narejenih večinoma iz posavske bukovine. Kopitarna s sedanjo opremo ne more zadovoljiti ameriškega koncerna zaradi premajhnih količin. Letos pridobljena soglasja omogočajo prehod na velikoserijsko proizvodnjo. Vrednost naložbe znaša okrog 42,5 milijona dinarjev, pri tem pa mora Kopitarna zagotoviti še 27 milijonov dinarjev za trajna obratna sredstva. • Sozd Mercator z delovnimi organizacijami kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev je bil po podatkih Ekonomske politike uvrščen na peto mesto med vsemi trgovinsko-gostinskimi podjetji v Jugoslaviji, po ustvaijenem družbenem proizvodu pa je bil uvrščen celo na tretje mesto. Doslej je v njem povezanih nad 11.800 delavcev in okrog 3.000 združenih kmetov. Prednosti je seveda še več. Preko sozda bodo še uspešnejši na tujih trgih. Lahko računajo tudi na družbeno podporo, kakršne so deležni takšni skupaj dogovorjeni načrti. Ob nabavi terminala se lahko poslužijo tudi računalniške obdelave podatkov. A. Ž. Dodajmo življenje letom! Za letošnji dan zdravja Napačna je podoba starega človeka kot zapuščenega posameznika, ki se opoteka proti grobu, izmučen od onemoglosti in spodkopan od bolezni, nezmožen ljubezni, nesposoben, da skrbi sam zase. Proučevanje zdravih posameznikov je pokazalo, da človek pri sedemdesetih letih lahko skrbi sam zase in dela še marsikaj drugega; ustvarjalno razmišlja, vzdržuje ljubezenske odnose in igra aktivno vlogo v človeški skupnosti. ■To poudarjamo, ker je staranje v preteklosti — še posebej v najbolj industrializiranih deželah — pomenilo prisilno upokojitev in nasilno izločitev iz običajnih družbenih dejavnosti. Starega človeka so imeli in ga marsikje še imajo za neozdravljivega bolnika. Z njim ravnajo kot z bolnim otrokom. Ostareli ljudje se bodo tudi sami morali potruditi, da bi v družbi spremenili podobo o staranju. Na njih je, da zahtevajo pravico do soudeležbe pri potrebni negi in zdravstveni dejavnosti kot polnovredni odrasli soudeleženci. Geslo svetovne zdravstvene organizacije „Zdravje vsem do leta 2000!” nujno vključuje sodelovanje starajočih, ki pogosto sami najbolj vedo, kaj potrebujejo. Staranje je ranljivo obdobje življenja. Poleg otrok so stari ljudje najbolj ogrožena starostna skupina, daleč najbolj občutljiva. Zato je potrebno skrbeti zanje v vseh pogledih. Tema letošnjega svetovnega dneva zdravja se sklada z vodilno temo svetovne skupščine Združenih narodov o staranju, saj obe poudarjata, da je nujno potrebno ustreči posebnim zahtevam starajočih in korenito spremeniti odnos do njih in do staranja. Znano je, da je v deželah v razvoju položaj starejših v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami mnogo boljši kot v državah, kjer sta industrializacija in urbanizacija potekali že pred leti. V manj razvitih okoljih so še vedno živi običaji, ki vključujejo starejše ljudi v življenje skupnosti, saj tam starost še vedno enačijo z modrostjo, starejše ljudi pa imajo za naravne voditelje skupnosti. Te navade je vsekakor treba ohraniti, čeprav tudi.v manj razvitih deželah nastajajo hitre spremembe, ki jih prinaša industrializacija. Obstaja nevarnost, da‘bi tudi pri njih " ponovili napake. Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva, da bi v tem duhu spoštovali človeške vrednote, da bi ohranili solidarnost z vsemi člani človeške družine pod geslom: ,,Dodajmo življenje letom." (Iz poslanice dr. H. Mahlerja, predsednika svetovne zdravstvene organizacije) Ob koncu tedna se bo vreme i poslabšalo. Hladneje bo z mož-Jj nimi padavinami. ŠTIRISTODVAJSET BORCEV V BANJOLE - V torek zjutraj je z novomeške želežniške postaje posebni vlak odpeljal štiristodvajset članov krajevnih organizacij ZZB NOV novomeške občine v počitniški dom borcev v Banjolah pri Pulju. Tirunevni izlet, kije posameznika veljal le 1300 din, je namenjen predvsem ogledu tega rekreacijskega centra, da se bodo v bodoče tudi člani ZZB NOV občine lažje odločali za poletni oddih na motju. Na programu je kopanje v bazenu, ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti Pulja. Z borci sta se odpeljala tudi zdravnik in medicinska sestra. (Foto: J. Pavlin) Ljubljansko pismo Hertz Rent a Car | IZPOSOJANJE VOZIL V NOVEM MESTU. Novi trg 6. telefon: (068) ^=937;telex: 35811 YU K0MN0V. Sama diagnoza... LetOS 4.500 telefonov Skozi plime in oseke naše revolucije Pred 9. kongresom ZKS — Kako se je gibalo članstvo V četrtek, 15. aprila, se bo v Ljubljani začel 9. kongres ZK Slovenije. Ta pomembni politični dogodek bo nudil - podobno kot 12. kongres ZKJ, ki bo v dneh od 26. do 29. junija v Beogradu - vsem delovnim ljudem priložnost, da odkrito ugotovimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se dogovorimo za naše nadaljnje naloge. Naša temeljna naloga, ki vsebuje pridobitve naše revolucije, pa je, razumljivo, slej ko prej ista: tako kot doslej moramo tudi v prihodnje dosledno, ustvarjalno in odgovorno poglabljati in krepiti socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti ter svobodo, samostojnost, trdnost in neodvisnost socialistične samoupravne federativne in neuvrščene Jugoslavije. Čakajo nas resni časi, pred komunisti in delovnimi ljudmi Jugoslavije je veliko dela. Zgodovina nas uči, daje v ZK vstopalo na desettisoče novih članov vedno, kadar so se komunisti brezkompromisno spopadli s političnimi in ekonomskimi težavami, kadar pa te aktivnosti ni bilo, so se vrste ZK osipavale. Ob koncu leta 1945 je KPJ imela 161.880, ob koncu leta 1981 pa 2,100.000 članov. Najhitreje je število članstva naraščalo v času revolucionarnega poleta množic od leta 1946 do konca leta 1948, ko je bilo sprejetih 321.000 članov, od tega samo leta 1948 okrog 200.000. Ta množični priliv je bil dokaz zaupanja Jugoslovanov v KPJ kot vodilno silo delavskega razreda v času pritiska informbiroja. Leta 1952 je ZKJ štela 773.000 članov. Bilo je to obdobje uvajanja delavskega samoupravljanja in krepitve oblasti delavskega razreda, nato pa je sledilo triletno redčenje partijskih vrst (za 148.000 članov). Sele leta 1958 je bilo v ZKJ več članov kot leta 1952 - okrog 830.000. Škodljivi pojavi in odkloni od revolucionarne smeri in hitrejšega razvoja delavskega samoupravljanja so vplivali na to, da so komunisti zapuščali partijske vrste, obenem pa takšne razmere v ZKJ niso pritegovale novih članov. Fronta protisocialističnih sil je v tem videla svojo priložnost. Na čelu ljudi s protisocialistični pojmovanji je bil Milovan Djilas, tedaj eden od pomembnih partijskih voditeljev, kar je vneslo še večjo zmedo med članstvo, saj se je leta 1953 odkrito zavzel za večpartij-ski sistem. Njegova stališča so razgalili januaija 1954 na 3. plenumu CK ZKJ. Na 6. plenumu CK ZKJ leta 1956 so ostro kritizirali družbene pomanjkljivosti, leta 1958 pa je izvršni komite CK ZKJ naslovil na člane odprto pismo. Na 7. kongresu ZKJ so nato sprejeli nov statut in program ZKJ. Odkrit spopad s temi škodljivimi družbenimi pojavi je povečal ugled ZKJ in število članov se je že leta 1960 povečalo na več kot milijon. Do leta 1968 ni bilo večjega osipanja in sprejema, tako da je bilo leta 1968 (ko so sprejeli celo 32.600 članov) vsega 1.146.000 komunistov. To je bilo tudi prelomno leto, ker je prišlo v prihodnjih štirih letih do osipa, največ v letu 1970 (skoraj 92.000), največ izključenih pa je bilo leta 1972 (skoraj 13.000). Kot vemo, je bilo to obdobje nacionalističnih izpadov na Kosovu, množičnega gibanja na Hrvatskem, liberalizma v Srbiji in drugih deviacij. Doslednost partije je vplivala na njeno po- pularnost Pričelo se je s pismom izvršnega biroja in predsedstva ZKJ. Že leta 1973 je pričelo rasti število članov, leta 1974 pa je bilo preseženo število članov iz leta 1968. Odtlej pa vse do danes je število članstva naglo naraščalo. Sredi leta 1981 smo imeli 2.111.731 članov. V zgodovini ZKJ niso bile številke nikdar odločilen dejavnik usposobljenosti ZK za akcijo. Zadnja leta pa številčnost omenjajo kot breme in poudarjajo, da , je nagla rast članstva prej količinski kazalec možne sile ZK, kot pa kakovostna sprememba v njeni krepitvi". VINKO BLATNIK (Nadaljevanje s 1. strani). ZK mora zaznati utrip, razpoloženja delovnih ljudi, mora biti sila znotraj, in nikakor ne zunaj političnega sistema. Zato mora sproti spremljati problematiko samoupravnih teles in delegatskih skupščin- Ugotovitve kažejo, da občinske konference in njeni komiteji premalo poznajo problematiko, o kateri razpravljajo delegacije, skupščine SIS in občin. Ker je, žal, tako, nastopajo v tozdih, krajevnih skupnostih, SIS in na ravni občin najrazličnejše neformalne skupine, (politični aktivi, kolegiji, koordinacije), ki samozvano opredeljujejo interese delavcev in krajanov, se dogovarjajo in sploh nastopajo v njihovem imenu. Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Frnaci Sali je dejal, da bi morali težišče dela prenesti v osnovne organizacije in tam preseči tako imenovano hierarhijo odnosov. V osnovnih organizacijah bi naj torej ne zmagovalo mnenje poslovodnih in drugih organov samo zato, ker so nekomu nadrejeni, marveč naj bi imeli poglavitno besedo argumenti. Sali je prav tako dejal, da sta osnovna organizacija in občinska konferenca često v razkoraku, ko se je potrebno „naravnati” na politični utrip. To so analize že pokazale, narejenega pa je bilo malo, da bi to pomanjkljivost odpravili. Na podlagi ocen iti na seji medobčinskega sveta potrjenih ugotovitev se je oblikovalo več sklepov. Med najpomembnejše sodi nedvomno ta, da je treba preveriti plane in načrtovati samo to, kar je izvedljivo. Za vse naloge je potrebna tako imenovana idejna naravnanost komunistov. I. ZORAN Program razvoja telefonskega omrežja na Dolenjskem in v Posavju precej skrčen Pomanjkanje denarja Glavna točka dnevnega reda nedavne skupščine območne skupnosti za ptt promet Novo mesto je bil načrt razvoja ptt prometa v letošnjem letu. Delegate je najbolj zanimalo, kaj bo narejenega in kdaj. Že sedaj pa je jasno, da bo potrebno program krčiti, čeprav so želje uporabnikov zelo velike. A če ni sredstev, investiranje ni možno. Tako so uporabniki v letu 1981 namesto dobrih 20 milijonov dinarjev za razšiijeno reprodukcijo zbrali le 15 milijonov, kar se seveda pozna pri uresničitvi načrtovanega razvoja. Že letos bodo zato izdelali spremenjen srednjeročni načrt do 1985, ki ZAKAJ NI DOLENJCEV V CK ZKS? Na seji občinske konference ZK, ki je bila v ponedeljek v Trebnjem, so delegati razpravljali o nalogah komunistov pri izgrajevanju delegatskega sistema. Po precej dolgi in bogati razpravi o teh nalogah so še sprejeli statutarna določila ZKS o trajanju mandatov, imenovali komisije pri občinski konferenci in sprejeli informacijo o predkongresnih aktivnostih. Ko so sprejemali spremembe kandidatne liste za CK ZKS, pa so med drugim spet opozorili, da v tem najvišjem organu slovenske zveze komunistov spet ni predstavnika Dolenjske. Več o seji konference bomo poročali v naslednji številki. bo precej ožji od sedanjega. Gre predvsem za črtanje nove poštne stavbe na novomeškem Novem trgu, kjer celotna zazidava ne gre po načrtih. Zato pa bodo zgradili prizidek k sedanji pošti, da bodo lahko postavili že naročeno novo telefonsko centralo, brez katere novi telefonski priključki ne bi bili možni. Letos bodo povečali zmogljivost avtomatskih telefonskih central za 4. 492 novih priključkov. V promc bodo vključili nove centrale v Hinjah, Šentrupertu in Studencu, z dograditvijo opreme ali zamenjavo central pa povečali kapacitete v Gradcu, Brusnicah, Črnomlju, Sevnici, Krmelju na Jesenicah, Otočcu, Mirni, Senovem, v Šentjerneju, Kostanjevici, Semiču, Dobovi in Kapelah. Med večje investicije pa sodi antenski stolp na Trdinovem vrhu, kabel BrestanicaSenovo, Novo mesto Šentjernej ter novi prostori za telefonsko centralo v Novem mestu in Šentjerneju. Da bo vse to res možno uresničiti, bodo šli letos v akcijo, da pridobijo še več podpisnikov sporazuma o 20-odstotnem zbiranju sredstev od telefonskega impulza. Z. L.-D. NISO ŠE VSI DALI ZA ŠOLSKE DELAVNICE Združevanje sredstev za izgradnjo šolskih delavnic tehniških usmeritev v Novem mestu naj bi se končalo ta teden. Zbrati je potrebno 450 milijonov dinarjev. Precej denarja se je že nateklo, vendar pa ugotavljajo, da nekateri večji ozdi še niso primaknili svojega deleža. Prav od teh pa je odvisno, ali bodo omenjene delavnice nared do 1. septembra. Če ni nafte, naj bo vsaj premog S tiskovne konference o nreskrbi z nafto, premogom in elektriko v Sloveniji Čeprav energetske razmere v celotni Jugoslaviji niso rožnate, se pojavljajo v sredstvih javnega obveščanja drugih republik napačne trditve, da je v Sloveniji bolje kot v drugih republikah. Toda analiza stanja kaj hitro pokaže, da smo se znašli v prav takšnih težavah, kakršne okušajo tudi drugi Jugoslovani. Največje težave imamo v preskrbi preskrbi v naši republiki, saj je INA največji preskrbovalec slovenskih porabnikov. Premog daje v Sloveniji dobrih 40 odstotkov energije. V senovskem in velenjskem rudniku dosegajo plan izkopa, v Trbovljah ga za 15 odst. presegajo, težave pa imajo le manjši rudniki, kot sta Laško in Kanižarica. Slovenski izkop premoga je torej v rahlem porastu, kar je spodbudno glede na razmere v drugih predelih Jugoslavije. Čeprav imajo v rudarstvu vse možnosti, da leto zaključijo bolje kot lani, pa jih vendar tarejo težave. Za investicije v premogovnike so namenjene mačehovske vsote. Če bi v slovenske rudnike vložili ves denar, ki je bil obljubljen od leta 1975 naprej, danes ne bi imeli težav. Z nafto in njenimi derivati. Predstavniki Petrola so že konec lanskega leta poudarili, da Slovenija v letošnjem letu ne bo dobro preskrbljena, če ne bo dobila 1.960.000 ton naftnih derivatov, a ji je energetska bilanca odobrila za okrog 100.000 ton manj. Kljub temu smo v prvem trimesečju letos dobro krpali luknje z gorivom iz zveznih materialnih rezerv ter dodatnim uvozom predvsem zemeljskega plina iž Sovjetske zveze. Če smo prvo trimesečje kljub težavam ugodno izvozili, pa se nam za prihodnje ne obeta nič dobrega. Vsak mesec bi v Jugoslaviji potrebovali za uvoz nafte 158 milijonov dolaijcv, toda v zvezno blagajno se je do sedaj nateklo precej manj denarja. Čeprav je Slovenija med najboljšimi plačniki, je od 60 milijonov dolaijcv, kolikor bi jih morala v prvem trimesečju zbrati za nafto, prispevala le eno tretjino. Deviz za uvoz nafte torej še ni, poleg tega bo v aprilu tudi hrvaška INA predelala 10 odst. manj surove nafte, kar se bo poznalo tudi v Predstavniki premogovnikov zagotavljajo, da je, premoga dovolj, tudi odliv delovne sile ni več tako velik kot nekdaj, zato bi s premogom lahko uspešno nadomeščali kurilno olje. Zato so na tiskovni konferenci o preskrbi z vsemi vrstami goriva pretekli teden priporočili, da morajo odgovorni porabnikom za' ^(Iz zadnjega pavlihe) Med gorilami v TOZD ZOO »\ es čas stoječa mandata sem se tolkel po prsih, pa mi sedaj oh i/teku mandata nohena opiea ni rekla niti htala .. .e Svet šole OSNOVNE MIRANA ČRNOMELJ SOLE JARCA, razpisuje prosta dela in naloge - POMOČNIKA RAVNATELJA Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja po zakonu o osnovni šoli, imajo ustrezne druž-beno-politične in moralno-etične lastnosti in vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. Prevzem del in nalog s 16. 8. 1982 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Svet šole OŠ Mirana Jarca Črnomelj 202/14-82 OBVESTILO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ ' Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu obvešča, da je s 1. 4. 1982 objavljen na oglasnih deskah organiza-cij združenega dela, društev upokojencev in krajevnih skupnosti POZIV za vse upravičence za prida bitev solidarnostnih stano vanj v občini Črnomelj. Predsednik Odbora za družbeno pomoč v stanovan) skem gospodarstvu Papež Valentin, I.r- 191/14-82 'n__________________________ gotoviti vsaj premog, s tem pa se morajo količine za široko porabo nujno povečati. Vzrok za to, da so slovenski porabniki bolje preskrbljeni z električno energijo kot so v drugih republikah, je v tem, daje Slovenija lani v poletnih mesecih kupovala električno energijo od drugih republik ter s tem ustvaijala zaloge premoga v šoštanjskih termoelektrarnah, ki so ga potrebovale za proizvodnjo v zimskih mesecih. Električno energijo smo si izposojali tudi iz elektroenergetskih sistemov Italije in Avstrije. Hkrati pa je bil tudi odjem električne energije neprestano nekoliko manjši, saj imamo še vedno prvo stopnjo redukcije, kar pomeni prepoved dodatnega ogrevanja pisarn in drugih prostorov. Slovenski izvršni svet se sam, kot tudi v okviru federacije trudi, da bi izboljšal energetski položaj v republiki, toda žal za enkrat še ne more postreči z bolj spodbudnimi podatki. Zato pa je naloga nas vseh, da damo s svojim racionalnim obnašanjem svoj prispevek k izboljšanju položaja. M. KRUMPAČNIK Ocena volitev Se bomo na napakah kaj ____________naučili?_____________ Ocena priprav na volitve in njihova izvedba, ki jo je kot osnutek pripravila občinska konferenca SZDI. Kočevje, je dana te dni v široko javno razpravo, v kateri naj bi jo dopolnili z ugotovitvami in ocenami. Še posebno so razprave in ocenitve potrebne tam, kjer je znašala volilna udeležba po 90 odst., kjer bo treba ugotoviti vzroke. Po nekaterih mnenjih jč teh vzrokov več, in sicer od nepopolnih volilnih imenikov pa do nekoliko slabših zadnjih priprav na volitve in tudi, slabšega dela družbenopolitičnih organizacij. 2e v oceni (osnutku) SZDL je nakazana vrsta zadev, ki dokazujejo našo nedovoljno zrelost pri pripravah in izvedbi volitev, in sicer od nerazumevanja postopka evidentiranja do zamud pri evidentiranju. Omenimo naj še pravilno ugotovitev, da marsikje .volišča niso bila najbolje urejena in da so bila celo v premajhnih prostorih. Verjetno bi bilo prav, če bi imel vsak volilec svoj prostorček, v katerem bi obkroževa-ii kandidate (kot vidimo po televiziji pri volitvah drugod), medtem ko so se pri nas marsikje volilci gnetli pri eni mizi in drug drugemu kukali, koga je kdo obkrožil. Tako nismo volili le v Kočevju, saj se je iz fotografij po časopisih (na primer v Delu) videlo, da so tako volili tudi drugod. J PRIMC /O ljubljanska banka TEMELJNA POSAVSKA BANKA n. sub. o., KRŠKO Razpisna komisija razpisuje na osnovi določil 84. člena Statuta delovne skupnosti LB — Temeljne posavske banke Krško in po sklepu 17- seJe delavskega sveta delovne skupnosti LB — Temeljne posav-ske banke Krško dela in naloge s posebnimi pooblastile 1. VODENJE SEKTORJA ZA POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM, 2. VODENJE SEKTORJA SPLOŠNIH POSLOV. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod1: - -nla — da imajo znanje, ki ga daje visoka ali višja so ekonomske ali druge ustrezne smeri — pet let ustreznih delovnih izkušenj _ — moralno-politične kvalitete in sposobnost razširjanj socialističnih samoupravnih odnosov, kot jih predpisd) družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Krško pod 2: — da imajo znanje, ki ga daje visoka ali višja šola pravne druge ustrezne smeri — pet let ustreznih delovnih izkušenj _ _ . — moralno-politične kvalitete in sposobnost razširjenj socialističnih samoupravnih odnosov, kot jih predp'sUJ družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Krško Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisana dela in morajo pismeni prijavi priložiti opis dosedanjih de| nalog ter ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpis pogoje, v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojmcl oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO na naslov: Ljubljanska banka Temeljna posavska banka Trg Matije Gubca 1 68270 Krško 30 Kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili v dneh po končanem zbiranju ponudb. 192/14-82 ali „SOP" KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO, KRSKD DELAVSKI SVET TOZD KLEPAR KRŠKO, GASILSKA 3, d£l objavlja prosta dela oziroma naloge ELEKTRIKARJA Pogoji: — elektromehanik za šibki tok jp — delovni staž vsaj 5 let na področju avtomati elektronike, jp — delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim čas o 3-mesečnim poskusnim delom — delo je tudi na terenu . ce< Prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško, 'n 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh p° 0 oglasa. 193/1^ V laian LJI? N0CE - Trebanjski elektroinstalater za el %, ■ 'ma na zalogi precej lesenih kolutov kolnf ,e kable. Čeprav velja izdelava takega tovarn V6Č- tisoč dinarjev, jih nobena od nr„. . noce vzeti nazaj, če od njihovega nakupa preteče več kot leto dni. (Foto: J. Simčič) POZORNOST DO OSTARELIH - Brestaniška KO RK je pripravila srečanje več kot 90 občanov, starih nad 70 let. Za kulturni program učencev šole in vrtca ter pogostitev sta bila hvaležna tudi najstarejša, 91-Ietna Jožefa Plevnik in 86-letni Jože Preskar (na sliki). (Foto: P. Perc) VARČUJEJO Z ELEKTRIKO - Zaradi okvar v elektrarnah in nizke vode v rekah nam manjka elektrike. Pozivu k varčevanju z elektriko so prisluhnili tudi v Kočevju in skušali varčevati, Kjer se le da. Pri prodajalni Varteksa so v reklamnih tablah odklopili kar po dve izmed treh neonskih luči. (Foto: Primc) ZAŠČITNA SREDSTVA BODO - Novoustanovljeno društvo vinogradnikov Dolenjske Sevnica—Boštanj prizadevno zaokrožuje predavanja. V nedeljo je vinogradnikom govoril o zaščiti zastopnik Pinusa inž. Jure Mamilovič (na desni). Škropiva bodo postopoma na voljo, kljub težavam z devizami. (Foto: A. Železnik). dohodek SO RAZDELILI Tpm ?reteklem letu je bilo v LiVm- doleniski banki -Ljubljani banki Novo mil«° ustvai1 enega za 22,5 dohr?«?,3 dinai3ev skupnega ne!°ika’ ki so §a P° sklepu DOTP«^!^a zb°ra banke raz-Poredjh na članice banke. sEuPni prihodek i2j.i v ,° 14. aprila letos «P acah ^ nakazali na žirQ ne r.n ln,raenne sklada skup-članic banke, iz-stfli 1 0r Pa so poobla-Se7 Za Izdelavo in sprejem _ ma prejemnikov Sejmišča Prvi nr, ^STO: Čeprav je bil napr0t|„nefeljek v mesecu in je bilo šče V;,;J, ad* govedo, je bilo sejmi-bil0 397 ? založeno. Naprodaj je mesecev I"J?°V’ 36 °d tri do pet govedi nr Th Prašičev in 25 glav gih Jfi ; ? PO prvih 217, dru-2.70o / raijii1 16- Pujski so veljali 3-600 h° din, starejši prašiči ProdL 4-?°° din. Govedo so °d 64 a P-,°„ živi teži: voli so veljali mlada *° 70’ kravc od 48 do 55 in 'diogram °d 58 do 60 din dajalj ^ s°boto so rejci pro- 303 Pojsbov, prodali pa sojih žive teže 8 120 dinarjev kilogram Posavsko gospodarstvo zastaja S tiskovne konference v SDK Krško o rezultatih gospodarjenja gospodarstva Posavja Z občinskimi resolucijami predvidena rast industrijske proizvodnje oziroma družbenega proizvoda v Posavju lani ni bila dosežena, tako da gospodaije-nje za leto 1981 kaže zastoj v industriji in gospodarstvu nasploh. S to ugotovitvijo in številnimi podatki so postregli predstavniki SDK Krško novi-naijem na tiskovni konferenci 30. marca. Lani je z izgubo zaključilo poslovanje 5 delovnih kolektivov, pri , Kmetijski nasveti Sadimo, kot narekuje stroka? strehe‘^ektvo s*cer še. naPrej ostaja »tovarna na prostem, brez * til kot tfllfH uicnn nuHnnionrvcfi noroua tron/lor PostajaV** • tako odvisno od naklonjenosti narave, vendar agrotehn t odv*snost manjša in vse manj naključna. Sodobna žagotav)- ’ ^ sloni na izsledkih znanosti in raziskav, že Ptegovr)3^ j trajno visoke pridelke in že dolgo ne drži več K0 s ’ a 'ma najbolj neuk kmet naj debelejši krompir, če v ° ze pri krompirju in ker je zdaj čas saditve, preverimo, Ptirtrerja S1 res delamo tako, kot svetuje kmetijska stroka. Za ^ntetiili^0. navajamo navodila, ki jih je za letošnjo saditev dal pjj_J mštitut Slovenije. 8°moSeT^vo > saditi’ če že ne nakaljene, vsaj vzbujene celi jn j . ln)aj° 2 do 5 mm dolge kalčke. Gomolji naj bodo *° ie gen' ?a teperaturo zemlje, kije primerna za sajenje, giobok0 kako 6 d0 8° Ce,z!J'a- Saditi je treba 5 do 10 cm 0sežem’ °C!v!?no. zemlje, njene ogretosti in namočenosti. Da taE°hja ; avnate plevele, kot 'so kostreba, muhvič,krvava anesljivi ”1 pod°bni, učinkovito zatre lasso (4 do 6 1 na ha), ^ncor, jjj .herbicidi so tudi patoran, prometrin, prohelan in Je J'h treba uporabljati vestno po priloženih navodilih. Inž. M. L. ■ ■ Izvozna prizadevanja so bila navkljub slabi preskrbi z domačimi in tujimi surovinami ter reprodukcijskim materialom dokaj uspešna, saj je posavsko gospodarstvo lani prodalo v tujini za 2,4 milijarde dinarjev vrednosti blaga in storitev, to je 10,1 odstotka celotnega prihodka. Največ so izvozili v krški občini. „Pri razporeditvi dohodka bi lahko pozitivno ocenili le ustvaijanje akumulacije, ki je sicer rastla hitreje od dohodka in vseh oblik porabe, vendar bistveno počasneje kot v prejšnjih obdobjih,“ je poudaril direktor podružnice SDK Krško Stane Kunej. Po drugi plati pa so obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov za skupne družbene potrebe v vseh treh občinah rastle hitreje kot dohodek, kar ni skladno z resolucij-skimi predvidevanji. To pa velja tudi za obveznosti iz dohodka in osebni h dohodkov za splošne družbene potrebe, ki so . zaostajale za rastjo dohodka manj, kot predvideva resoiuci- Stane Kunej čemer je kar 67 odst. skupne izgube (z a 87 odst. večja kot lani 1980), nekrite. To pa velja za IM V-tozd Tovarna avtomobilskih prikolic v Brežicah, večji del nekrite izgube pa imajo tudi v brežiškem Dekorlesu. Na meji donosnosti je poslovalo 15 ozdov, od tega trije iz brežiške, dva iz sevniške in 10 odzov iz krške občine. Izšlo Čebelarstvo Prispevki znanih strokovnjakov in praktikov v knjigi Kmečkega glasa Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je poslalo na trg zajetno knjigo (377 strani z barvnimi slikami) Čebelarstvo, ki naj bi bila vodnik začetnikom ter svetovalec starejšim in izkušenim čebelarjem. Knjigo je napisalo sedem piscev, teoretikov in praktikov, ki jih slovenska javnost dobro pozna po njihovih številnih člankih in predavanjih. Lojze Kastelic, poklicni čebelar iz Vikrč pri Ljubljani, je opisal čebelarjenje v pri nas najbolj razširjenem panjskem sistemu - AŽ panju, predstavil pa je tudi pridelovanje nekaterih stranskih čebeljih pridelkov. Tehnologijo čebelarjenja v LR nakladnem panju je opisal dipl. inž. Uroš Vidmar iz Bohinjske Bistrice. Dokazal je, daje z LR panji mogoče uspešno čebelariti tudi v tako surovih podnebnih razmerah, kakršne vladajo v Bohinjskem kotu, in daje ta panoga izredno donosna. Prof. Edi Senegačnik, dolgoletni urednik Slovenskega čebelarja in priljubljeni predavatelj, je nedvomno eden najboljših poznavalcev čebeljih paš, kijih je v tej knjigi tudi temeljito opisal. Dr. Jurij Senegačnik, njegov brat, nam je v posebnem poglavju prikazal pisano paleto čebeljih pridelkov: medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa in čebeljega strupa. Posebno zanimiv je njegov izbor najnovejših spoznanj o zdravilnosti teh pridelkov. Bolezni, sovražnike in zastrupitve čebel je opisal mag. Franc Javornik. Prvič v zgodovini čebelarstva seje te teme lotil veterinar, kije hkrati tudi dober čebelar praktik. To daje njegovemu razglabljanju posebno vrednost. Janez Mihelič, profesor biologije in sedanji urednik Slovenskega čebelaija, je opisal življenje čebel in zrejo ter odbiro, inž. Tone Krajnc pa gozdno medenje. SLAVKO SMERDEL Raj prevoznikov? Metlika: še poslabšano glede obrtnih storitev Konec marca je bilo v metliški občini prijavljenih 411 samostojnih obrtnikov, ki so zaposlovali okrog sto delavcev. Dobre tri četrtine je bilo avtoprevoznikov in tistih z gradbeno mehanizacijo, kar je prav gotovo svojevrsten pojav. Gostincev je bilo 14, 60 obrtnikov je opravljalo storitveno dejavnost, 20 pa proizvodno. Prav storitvena obrt je v Metliki še vedno preslabo zastopana. V vsej občini ni namreč niti enega moškega frizerja, steklarja, parketarja, kovača, sedlarja, sodarja in avtopralnice. Devet dejavnosti drobnega gospodarstva, ki v občini sicer so, pa bi potrebovale okrepitev. Poskusi Združenja samostojnih obrtnikov, da bi v deficitarne poklice pritegnili več učencev, ki končujejo osnovno šolo, niso obrodili uspehov. „Še težje pa je sedaj, ko smo začeli z usmerjenim izobraževanjem," je potožila tajnica združenja Jožica Kozjan. »Obrtniki se namreč vse teže odločijo, da bi dali štipendije učencem, saj ne vedo, če se bodo po končanem šolanju zaposlili pri njih." Mar vse to pomeni, da v Metliki še ni videti rešitve? M. KRUMPACNIK EN HRIBČEK BOM KUPIL« I ^ ' treja: Tit Doberšek ! Kritika predpisov Š ni netočnost Magister inž. Dušan Terčelj, referent za vinarstvo pri Kmetijskem-inštitutu Slovenije, v Dolenjskem listu (25. marca! očita netočnosti v mojem prispevku o predpisih o vinu, objavljenem v Dolenjskem listu 18. februarja. Iz same vsebine prispevka magistra inž. Terčelja pa je razvidno, da ne gre za netočnosti glede navedbe predpisov samih, saj so navedbe napisane tako, kot so natisnjene v Uradnem listu SRS, zato očitek netočnosti ni upravičen. S tem očitkom želi inž. Terčelj le opravičevati neživljenjski predpis republiškega upravnega organa glede same zahteve po analizi vina in monopolno določilo o izvajalcih teh analiz. Kot pisec prispevkov iz vinogradništva in kletarstva sem dobronamerno napisal, kar slišim skoraj vsak dan iz ust prizadetih vinogradnikov. O tem seje mag. inž. Terčelj lahko tudi sam prepričal ob letošnjem zaključku ocenjevanja dolenjskega cvička. Takrat je bila od zastopnikov DO izrečena tudi kritika na račun pomanjkljivega podatka na spričevalu o analizi glede vsebnosti pepela. Toda inž. Terčelj ne napada vinogradnikov in OZD. Spoštovani mag. inž: Terčelj, taki prijemi ne sodijo v pošteno strokovno razpravo. Lahko bi se odkrito pomenila in bi brez izsiljevanja objave po zakonu o tisku skupaj napisala dodatek k mojemu članku, ki bi moj članek, kolikor je potrebno, dopolnjeval. S tem hočem povedati, da sprejemam vsako dopolnilo svojih prispevkov, ker vem, da objektivna dopolnila služijo stroki in izobraževanju vinogradnikov. Celo želim si takih prispevkov, vendar jih ravno od tistih, ki bi po svoji izobrazbi in položaju lahko kaj prispevali, ni ali pa jih je zelo malo. Izjema so le strokovnjaki iz Metlike, ki so doslej prispevali največ. Odkrito rečeno, da samo navajanje strokovnih del, ki naj bi jih Kmetijski inštitut opravil na območju Dolenjske, še ni opravičilo za neživljenjske republiške upravne predpise, saj teh del Kmetijski inštitut v zadnjih 15 letih na Dolenjskem ni opravljal. Glede sprejemanja vzorcev vina za analizo v NoVem mestu pa na kratko to, daje krivda, da v Novem mestu nihče ne sprejema vzorcev vina za analizo, izključno na Kmetijskem inštitutu, ne pa na meni, in je vzvišen nasvet Društvu vinogradnikov glede' tega zlonameren. To so zadeve, ki jih ne kaže javno razglabljati in bi se jih odgovorni ljudje pri Kmetijskem inštitutu morali drugače lotiti. Zvračati krivdo na popolnoma nedolžnega človeka, to je name, je zlonamerno in neodpustljivo.. Pod točko 4 svoje razprave inž. Terčelj namerno očita nepravilnosti mojega zapisa. Točno sem napisal vse, kar je uradno. Pravico pa imam, da uradno stališče kritiziram, in samo to sem v svojem prispevku storil. Še vedno sodim, da je spričevalo, ki ga o analizi vina izda na podlagi republiških upravnih predpisov eden izmed pooblaščenih zavodov, uradna listina, ki bi po upravnem postopku morala dopuščati pritožbo, in ne le dolgotrajne tožbe. Kako bo treba to uskladiti, pa naj rešujejo pravniki! Za vinogradnika j e to določilo nesprejemljivo. Društvo vinogradnikov Dolenjske, ki s svojimi 900 člani predstavlja dolenjske vinogradnike, bo med letom na razširjenih sejah upravnega odbora še razpravljalo o neustreznih republiških upravnih predpisih, ki niso in ne smejo biti noben „tabu“. Ce smo razpravljali o neustreznem zveznem upravnem predpisu, bomo razpravljali tudi o neustreznih republiških upravnih predpisih. Razpravljali bomo tudi o tem, kaj je danes cviček (barva, jakost), dolenjska črnina in belo dolenjsko vino, o dopolnitvi sortimenta itd., saj mnogi, ki o teh stvareh odločajo, teh stvari ne poznajo dovolj. To je naša ustavna pravica. Te razprave bodo javne, o njih bodo tudi pisali, udeležili se jih bodo lahko poleg zastopnikov OZD še drugi strokovnjaki, ki se s to problematiko ukvarjajo in jih zadeva zanima. Ponovno vabim tako pisca mag. Terčelja, kot druge strokovnjake ustanov ter strokovnjake OZD jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije, da v pouk našim vinogradnikom napišejo življenjske in objektivne prispevke za to rubriko Dolenjskega lista. Kritizirati je najlaže, teže je napisati kaj stvarnega. Če pa je kritika kakega prispevka resnično potrebna, naj bo napisana dobronamerno in sprejemljivo. TIT DOBERŠEK I I ■/#///#/###//#/##///#/##/#//###/#/##/////■ DOLENJSKI VETERINARSKI ZAVOD p. o. NOVO MESTO OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: Ponedeljek, 12. aprila, ob: 8. uri: Brod 9. uri: Srebrniče 10. uri: Jurka vas 11. uri: Vavta vas 12. uri: Drganja seia 13. uri: Rumanja vas Torek, 13. aprila, ob: 8. uri: Cegelnica 9. uri: Prečna 9.30: Podgora 11. uri: Dol. Straža 12. uri: Gor. Straža 13. uri: Gor. Polje Sreda, 14. aprila, ob: 8. uri: Soteska 9. uri: Podhosta 10. uri: Podturn 11. uri: Poljane 12.30: Dol. Toplice Četrtek, 15. aprila, ob: 8. url: Dol. Kronovo 10. uri: Brezovica 11. uri: Šmarjeta 12. uri: Gorenja vas Petak, 16. aprila, ob: 8. uri: Ruperč vrh 8.30: Birčna vas 9.30: Urina sela — vas 11. uri: Urina sela — zadružni d. 11.30: Dobindol 12. uri: Gor Suiice 12.30: Dol. Suiice Sobota, 17. aprila, ob: 8. uri: Gotnavas 9.30: Črmoinjice 10.30: Dol. Težka voda 11. uri: Nova gora 12. uri: Vel. Cerovec 13. uri: Podgrad Ponedeljek, 19. aprila, ob: 8. uri: Ratež 9.30: Vel. Brusnice 11. uri: Gabrje Torek, 20. aprila, ob: 8. uri: Vrhe 8.30: Dolž 9. uri: Zajčji vrh 9.30: Vel. Orehek 10. uri: Stopiče 12. uri: Stranska vas 13. uri: Dol. Lakovnice Sreda, 21. aprila, ob: 8. uri: Jablan 9. uri: Goriika vas 10.30: Sred. Globodol 11.30: Biika vas 12.30: Jablan—Šranga Četrtek, 22. aprila, ob: 8. uri: Mirna peč 9. uri: Železniška postaja 11. uri: Dolenja vas 12. uri: Šentjurje Petek, 23. aprila, ob: 7.30: Gor. Kamenje 8. uri: Dol. Karteljevo 9.30: Kamenvrh 10.30: Dol. Kamence 12. url: Gor. Kamence 13. uri: Potočna vas Sobota, 24. aprila, ob: 8. uri: Bajnof 9. uri: Otočec 10.30: Stari grad 12. uri: Novo mesto — veter, postaja Ločna Ponedeljek, 26. aprila, ob: 7.30: Šmihel 9. uri: Škrjanče 11. uri: Vel. Podljuben 12. uri: Mali Podljuben 12.30: Vrh pri Ljubnju 17. uri: Novo mesto — Loka Sreda, 28. aprila, ob: 8. uri: Žabja vas 9. url: Mali Slatnik 10.30: Smolenja vas 12. uri: Hrušica Na področju Šentjerneja in Škocjana Ponedeljek, 12. aprila, ob: 8. uri: Cerovi log 9. uri: Orehovica 10.30: Dol. Mokro polje 11.30: Polhovica 12. uri: Gor. Gradišče Torek, 13. aprila, ob: 8. uri: Gor. Brezovica 9. uri: Gor. Maharovec 10. url: Dol. Maharovec 11. url: Gomila — Draga Sreda, 14. aprila, ob: 8. uri: Gor. Stara vas 9. uri: Loka 10. uri: Mihovo 10.30: Gor. Vrhpolje 11.30: Dol. Vrhpolje Četrtek, 15. aprila, ob: 8. uri: Dol. Stara yas 9. uri: Groblje 10.30: Ostrog 11.30: Šentjakob Petek, 16. aprila, ob: 8. uri: Šentjernej Ponedeljek, 19. aprila, ob: 8. uri: Javorovica 9. uri: Vel. Ban 10. uri: Vratno 11. uri: Šmarje Torek, 20. aprila, ob: 8. uri: Mihovica 9. uri: Drama 10. uri: Dobrava 11.30: Zameško Četrtek, 22. aprila, ob: 8. uri: Dobruška vas 9. uri: Grmovlje 10. uri: Dol. Dole 11. uri: Gor. Dole Petek, 23. aprila, ob: 8. uri: Zagrad 9.30: Zbure 11. uri: Osrečje Sobota, 24. aprila, ob: 8. uri: Škocjan Zamudniki Sreda, 28. aprila, ob: 8. uri: Šentjernej 10. uri: Škocjan SUHA KRAJINA: Sobota, 10. aprila, ob: 8. uri: Drašča vas 8.30 uri: Klečet 9. uri: Šmihel 10. uri: Vrhovo 11. uri: Praproče Ponedeljek, 12. aprila, ob: 8. uri: Ajdovec 8.30: Vel. Lipovec 9. uri: Sred. Lipovec 10. uri: Trebča vas 11. uri: Sadinja vas Torek, 13. aprila, ob: 8. uri: Lopata 8.30: Visejec 9. uri: Sela 10. url: Ratje 10.30: Žvirče Petek, 16. april, ob: 8. uri: Stavča vas 9. uri: Lašče 9.30: Vel. Lipje 10.30: Radenc 11. uri: Budganja vas Sobota, 17. april, ob: 8. uri: Reber 9. uri: Žužemberk - levi breg 11. uri: Žužemberk — desni breg Ponedeljek, 19. april, ob: 8. uri: Dvor 9. uri: Jama 10. uri: Hinje 11. iir>- Prevole Zamudniki: Sobota, 24. aprila, ob: 8. uri: Žužemberk 9. uri: Dvor 10. uri: Hinje Na podlagi republiške odredbe in Uradnega lista št 1 /81 SRS je cepljenje psov obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece. Zaradi natančne evidence cepljenih PsoV prosimo, da pse pripeljejo k cepljenju odrasle osebe. DODATNO OPOZORILO: Vsi psi, ki zaradi ne dosežene starosti v tem cepljenju ne bodo zajeti, morajo biti cepljeni takoj, ko dosežejo starost 4 mesecev. DODATNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 ZA POTREBE ZDRUŽENEGA DELA IZ POSAVJA OBČINA KRŠKO Poklic oz. program rudarski delavec železokrivec klepar ključavničar avtomehanik električar—energetik električar—elektronik Stopnja zahtevnosti poklica IV IV IV IV IV IV IV elektrotehnik elektronik V kemijski tehnik V ekonomski tehnik V tehnik mehanografske obdelave podatkov V ekonomist VI višji upravni delavec — davčna smer VI dipl. ing. rudarstva VII dipl. ing. strojništva VII dipl. ing. — elektronik dipl. ing. arhitekt. — urbanizem dipl. pravnik dipl. ekonomist OBČINA SEVNICA dipl. ing. živinoreje dipl. ekonomist VII VII VII VII VII VII Število štipendij 2 1 3 1 3 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 Štipenditor Rudnik Senovo IGM Sava Krško SOP Krško-TOZD Klepar Krško, SOP Krško-TOZD IKON, Kostanjevica SOP Krško-TOZD IKON Kostanjevica IGM Sava, Krško SOP Krško-TOZD IKON, Kostanjevica SOP Krško-TOZD Klepar, Krško ISKRA IEZE, Kostanjevica ISKRA IEZE, Kostanjevica Rudnik Senovo Rudnik Senovo Rudnik Senovo SO Krško — obča uprava Rudnik Senovo Tovarna celuloze—TOZD Vzdrževanje, Krško SOP Krško-TOZD Oprema, Krško SOP Krško-TOZD IKON, Kostanjevica ISKRA, IEZE Kostanjevica ISKRA, IEZE Kostanjevica IGM Sava, Krško SO Krško—obča uprava SO Krško—obča uprava Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica Navedene štipendije so dopolnitev skupnega razpisa kadrovskih štipendij, objavljenega v prilogi Dela dne 16. in 17. 2. 1982. 196/14-82 II -LETNICA RIBNICE prof. Ivan Andoljšek iMfflil 1H1 litil« c=o s posebnim ozirom na Prešerna V nekaterih naših slovstvenih zgodovinah je rečeno, da je bila ribniška šola normalka. Upam, da sem z namenskim natančnejšim opisom teh treh vrst osnovnih šol prepričal bralca' o tej napačni trditvi. Seveda je kasneje zaslovela ta trivialka zaradi Prešernovega šolanja v njej in zaradi njene „zlate knjige", o kateri ve povešati vsak osnovnošolec, da je v njej vpisan tudi Prešeren kot odličnjak. Ker iz „zlate knjiga" lahko med vrsticami razbereš marsikaj zanimivega, je prav, če si jo temeljiteje ogledamo. Podobna je bolj albumu (velikost je mala osmerica), kot knjigi, vezava je lična, robovi so že porumeneli in ni sledu o kaki pozlatitvi. Obsega 142 neošteviičenih listov in 8 praznih, papir je za tisti čas zelo dober. risati jo je začel leta 1806 dekan Hu-mel in jo pisal do odhoda iz Ribnice 1818, nato so jo do 1874 pisali njegovi nasledniki. Do lata 1832 je pisana z več alf manj čitljivo gotico, kasneje z latinico. Osebna imena odličnih učencev so pisana nemški, krajevna imena v nemški obliki, npr.: Preschern Franz aus Felben In der Pfarr Rodain (Prešeren Franc iz Vrbe v fari Rodine). V pravopisu ni doslednosti. Odličnjake so vpisovali po letih in razredih, ne pa po šolskih letih, npr.: 1811 11. razred. Zanimivo je, da so naprej učenci II. razreda, nato I. razreda. Na vsaki strani je sprva po nekaj premiferjev (obdarovanih odličnjakov), pod njimi pa so neobdarovani odličnjaki. Drug pod drugim ne sledijo po abecednem redu priimkov, ampak očitno po večjem ali manjšem številu odličnih ocen. Gibe skupini učencev sta oštevilčeni s tekočimi številkami. Tako je bil npr. France Prešeren v 1. razredu 1811 drugi med tremi obdarovana (premiferji), v 2. razredu 1812 pa prvi od treh obdarovanih odličnjakov. Leta 1852 in kasneje je med odličnjaki tudi Anton škrabec „aus Krobatsch" (iz Hrovače). To pa je gotovo jezikoslovec Stanislav škrabec (rojen 7. 1. 1844), ker je bilo njegovo rojstno ime Anton, redovniško pa Stanislav. To bi bil hud, ko bi slišal ime Hrovačal Prav on je namreč dokazoval, da je nastalo to vaško ime iz imena Hrvat, Hrvatja vas, Hrvača. Škrabec je dobro vedel, da nihče v vasi in okolici ne govori Hrovača, ampak samo Hrvača. Tako je tudi danes. Zato pa vsi domačini tudi pišejo Hrvača, čeprav so geografi sprejeli v krajevni leksikon po Avstrijcih popačeno Hrovačo. O slovesu ribniške trivialke pričajo rojstni kraji vpisanih odličnjakov. Ti so bili namreč iz Ribnice, bližnjih vasi (Hrvača, Gorenja vas), iz oddaljenejših (Prigorica, Dolenja vas, Sušje, Vinice, Sodražica, Loški potok. Dvorska vas) in iz zelo oddaljenih krajev (Čatež, Metlika, Žužemberk, Ljubljana, Radovljica, Vrba, Kobila glava /danes Kobjeglava blizu Štanjela/, Brod na Kolpi, Selce, Baker itn.). Učenci so bili torej iz Dolenjske, Gorenjske, Primorske, Dalmacije in Hrvaške. Šale od leta 1838 dalje so odličnjaki 1. razreda deljeno vpisani kot učenci nižjega in višjega oddelka. To dokazuje, da Je bil tale od 1838 dalje 1. razred ribniške trivialke razdeljen v dve oddelka In le imela tri stopnje pouke, ni pa še bila trirazred-nlca. Bralec te bo najbrž vprašal, kaj pomenijo oddelki pri posameznih razredih. Danes uporabljamo besedo oddelek v pomenu vzporednica (paralelka), tedaj po je pomenila stopnjo. Drugemu oddelku 1. razreda so npr. dodali nekaj učne snovi in tako prišli do druge stopnje pouka v 1. razredu. Zaredi varčevanja pa je prvo in drugo stopnjo poučeval en sam učitelj, zato pa take šole niso šteli za dvorazred-no. Po zakonu sta bila namreč potrebna. kot rečeno, za dvorazrednico dva učitelja, za trirazrednico trije itn. Tako so šole prehajale od nižje organiziranih do višje organiziranih, a šele v predmarčni dobi in kasneje. Ker so ta čas obstajale večinoma eno-razrednice in le nekaj dvorazrednic, so se starši sami znašli. Da ni učenec npr. 6 let posedal v 1. razredu enorazrednice ali trikrat po dve leti v dveh razredih dvoraz-rednice, so ga poslali v šolo z desetim letom ali še kasneje. Tako je desetletni začetnik v dveh letih končal dvorazredno trivialko in zadostil tudi šolski obveznosti glede na starost, ne pa seveda tudi glede na šestletno obiskovanje šole. Zdaj bo razumljivo, zakaj se je npr. vpisal omenjeni Fr. Kramer v ribniško trivialko že skoraj enajst let star, France Prešeren pa skoraj v desetem letu starosti. Povojne razmere in precejšnja inflacija seveda niso pospeševale šolske reforme. Dunajska študijska dvorna komisija je namreč obvestila šolska oblast-va, naj ne pričakujejo pomoči iz dunajskega šolskega sklada, zato naj ustanavljajo šole samo tiste občine, ki jih bodo z drugimi vred lahko financirale. Način financiranja in vzdrževanja šol pa je zakon slabo urejal, ker je določil, naj vdržujejo šole občine, patroni Ivaruhi) in zemljiška gospostva. Ker so k zadnjim spadale tudi cerkve, so morale kot zemljiški posestniki oz. veleposestniki tudi te prispevati svoj delež. Pogosto so vplivni krajani dosegli, da je prevzel patronat sam „presvitli" cesar ali kak deželni knez ipd. V tem primeru ga je seveda v kraju nekdo kot patrona zastopal in moral prevzeti tudi njegov delež dajatev. Tako sta v Dobre poljah zastopala cesarja kot patrona čušperški graščak in župnik iz Dobrepolj in prispevala poleg svojega še vsak polovico cesarjevega deleža. V Ribnici je zastopal cesarja kot patrona graščak Anton Rudež. Ker je bil ta tudi patron šole v Loškem potoku, je bil kar precej obremenjen, saj je moral prispevati ribniški šoli delež kot zemljiški gospod in kot patron in loškopotoški šoli kot njen patron. Zato je razumljivo, da se je na vse načine otepal bremen za te šole. Ko so npr. hoteli leta 1809 v Loškem potoku temeljito predelati lesano šolo, kar je poleti vanjo vdiral dež, pozimi pa snag, je Rudež dejal, naj se samo malo zakrpa, pa bo dobra. Ko pa so Ribničanje hoteli najeti še eno šolsko sobo v hiši „pri Žoržku" (danes h. št. 54, kjer sta Merkatorjevi trgovini živil in oblačil) in je ta zahteval veliko najemnino, je Rudež rekel Humlu, naj nažene iz ribniške šote vse učence iz drugih o Jerajev, pa bo za domače dovolj prostora. Dajatev so se seveda otresale tudi občine in cerkve. Pri :.?m načinu financiranja se pogosto v škodo šolam ni vedelo, kdo pije in plačuje. K ustanavljanju in vzdrževanju šol so morali kajpada prispevati tudi starši. Za preskrbo delavcev zadolžena občina jih je poklicala, da so npr. kopali temelje, zvozili ies, kamenje, pesek in drug material, drva za kurjavo itd. Vsi so morali plačevati učitelju v roke šolnino, kmečki starši pa še bero v živilih. Kmetje torej niso dajali samo desetino graščakom, ampak tudi bero učiteljem in kaplanom, ki so uživali delež od L i. beneficijev. Zato ni nič čudnega, da posebna kmetje niso kaj posebno marali ne šole ne učiteljstva, čeprav je moralo to z njimi previdno ravnati. Ako se je namreč učitelj kaj zameril, ni dobil šolnine ali pa je dobil prazne pšenične, jačmenove in prosene snope, gnila jajca ipd. Podeželski učitelji so bili zelo slabo plačani, še posebno učiteljski jjomočniki, ker kljub inflaciji niso dobili večjih prejemkov. Nekoliko na boljšem so bili učitelji glavnih šol, ki so prejemali dohodke iz okrožnih šolskih skladov, najbolje pa učitelji normalk; ti so bili plačani iz deželnega šolskega sklada, da niso bili odvisni od staršev idr. Na podeželju so bile tudi velike razlike v dohodkih po posameznih krajih. Čeprav so imeli podeželski učitelji po zakonu pravico do brezplačnega stanovanja — ta so bila v tem času zelo redkla v šolah ali mežnarijah — so za stanarino navadno barantali. Iz deželnega ali iz škofijskega šolskega sklada pa so dobivali redki učitelji zelo malo. Zato ta služba ni bila mikavna. Kerf pa se zanjo niso pulili, ja morala-šolska oblast pogosto zamižati pred neustrezno izobrazbo učiteljev, seveda v škodo kakovosti pouka. Zaradi skromnih dohodkov so morali podeželski učitelji še kaj prislužiti kot organisti, Cerkveniki ali kot oboje in so bili tako še bolj odvisni od župnikov. Šolski obisk je bil od 1805 dalje zelo slab, saj je obiskoval na Slovenskem osnovno šolo komaj vsak sedmi otrok. Nič bolje ni bilo leta 1806 v dekaniji Ribnica, kjjr je obiskovalo po poročilih iz Ribnice te šole samo 51 učencev od 806 šoloobveznih, tj. dobrih 6 %. šole Obvezniki Obiskovalci m. ž. sk. m. t. tk. Ribnica 236 92 328 16 3 19 Loški potok 76 89 166 20 - 20 Sodražica 76 87 163 - - - Dobrepolje 42 34 76 7 - 7 Velike Lašče 34 40 74 4 1 S Skupaj 464 342 806 47 4 61 Študijska revizijska komisija se je dobro zavedala, da je šol premalo, šolski obisk nezadovoljiv in da dajejo šole premalo znanja, zato je določal zakon (1805) v J 311, naj se ustanavljajo nedeljske šole, ^ katere naj zajamejo ob nedeljah in PraZ kih mladino do 18. leta starosti, in nji njih poučujejo v nedeljo popoldne ttuh niki pa učitelji vse absolvente osr'°'rt'g-šol, naj snov ponavljajo in jo P°^ ;;L zato so jih imenovali nedeljske ponavi ne šole. Začele so delovati ob rednih so na laodeželju, manj pa v trgih in rn®*Vj Ker šole niso bile strogo obvezne, °° obiskovanja (6 let) pa je bila Predol®?j5j6 študijska dvorna komisija 27. 9- ' ^ odredila, da so te šole obvezne za všolano mladino do 15. leta starosti, za gimnazijce, absolvente Stirirazr®/ijj-glavnih šol ter za sinove in hčere .«°*% nejših" družin, ki jih poučujejo ^° gSt učitelji. Če ceh prizna vajencu izučen brez spričevala ponavljavne šole, more čati globo, prav tako tudi starši, k' pošiljajo otrok v šole. Nedeljske ponavljavne šole so obisk0^ tudi taki, ki niso imeli kaj ponavljati« ^ niso znali brati in pisati, zato so krt* nastale zanje začetne nedeljske šole. > bile neobvezne, slovenske in brezpI*®. nedeljske ponavljavne šole pa vsa) ,j jezične. Prve so bile pomembne z® ^ slovenskega učnega jezika, druge P® j voljo tega, ker so utirale pot podalj učni obveznosti tudi v vsakdanjih®*^ nih šolah; oboje pa to seveda P°®pe^a m — « . . . . «p*£ šolski obisk in izobraževanje tedanj® dine. V letih 1807-1809 je bilo na K*™, skem in v bivšem beljaškem okrožju *®j j| 7 nedeljskih ponavljavnih šol. Ker posvetna in cerkvena oblast oboje ^ priporočala in je škofijski °rt,i0.. I obljubljal duhovščini, ki bo poučev® ^ teh šolah, napredovanje in boljša f®r®' $ te šole hitro množile, še posebno, *cep0d bile navadno ob rednih šolah. Gotov0^; tem vplivom je dekan Humel uvedel nedeljsko začetno šolo v Ribnici, ki J®^. prva v dekaniji. Humel je celo sam P° ^ val ob nedeljah popoldne verouk, n®* $ta slovensko branje in pisanje. Kaplan® poučevala ob nedeljah v podrutf.0 cerkvah ali v zasebnih hišah Pr8V fjr verouk in učila slovenski brati te ,<0 sati.1 V Humlovem poročilu konz' ^ 1808 je omenjen tak pouk v Nernšk' Ljubljanski škofijski konzistorij leta 1805 priporočal dekanijskim ^tr nadzornikom v podeželskih trivialk pi venski učni jezik, nemščino P® ^ poučevali tam, kjer predvideval ^j» učencev za obisk glavne šole in Iz gimnazijo. ^ • ,' (Nadaljevanje prihodi pisma in odmevi. 9*z J| ti/ruUvMjtoor ‘bobut^Jekjo/ tuja/ REFERENDUM uspel rcndn^l0b°^em so. “glasovali refe-ki m r a* , ajevni samoprispevek, denlv , rajani Plačevali 5 let. Z ohnmJSr*’ 1 ga bodo dobili, bodo feva," »"■d-b«"«'» JOŽICA ŠUŠTERlC, 8. r OŠ Globoko zbiramo STEKLENICE ’ zbiranji 56 vklj«čili v akcijo smo nnlir *! Po na5ih domovih »^^'enlce.kisobde sosede fn pa smo poprosili tudi konm znance. Akcija gre že h čnem 'kihi ,stel5lenic v matemati-jemo nf neiVkamoriih shranju-odkund M K JSai°’ Steklenice bo Pa bomn^/^r * Brežic, izkupiček hranilnici h! na skuPni karton v •zlet. ga Porabili za zaključni ROZIKA KOCJAN, 8.a OŠ Artiče VESELA ŠOLA na telmr« Sl^°- *meb na šoli razred-žilo seTih Jr,lz Vesele šole. Udele-njih Da k Js:1 tekmovalcev, 32 od tekmovanje h/® UVrstil° na šolsko vaniih a razrednih tekmo- med niimi56 ‘zk?zali trije učenci, ČančeriH,ntJ oli osmošolka Vesna aaloee v , Ue pravilno rešila vse ko us ne n želimo še veli- Vanjih. V na nadaljnjih tekmo- SUZANA MOLAN, 5.a OŠ Artiče qSADILI SMO VRBE mu eos^ni0' stno Pomagali Gozdne-jenju vSr,ar^. “ Brežic Pri sa-trojicah h I Vrbini. Delali smo v S!no nridni 0 pa ni bilo težko. Bili bo 51;,^ T ’Hzato zaslužek gotovo ne na razrednM.1 ta denar bomo vložili niči. Srni. ton v domači hranil-zbiramo ki jih na ta način večajo končni izlet, se vidno METKA CIZL, 8.r OŠ Artiče PREDAVANJE Pr o STEKLINI BrežIIaVn*k • voterinarske postaje 0 steklini*1 le Pred dnevi predaval te bol«ni’ ■ se Je nekaj primerov ni- Sezno R?Javiio tudi v naši obči-fazami ,a ' smo se z vsemi tremi P°močin n-evarnc bolezni ter s prvo zne. Tnd’- ce nas stekla žival ugri-pri Drenr'a;0troc* iahko pomagamo moramo !fevanju stekline. Pozorno sPtememt°uazovati zivali in 0 vseh ^e> ki bnd opozoriti nanje starej-bodo pravilno ukrepali. SAMO PETELINC, 6.c OŠ bratov Ribaijev Brežice s moja pomoč ?a Paši tdl'1,3 °dbora PO, ki deluje ^ogar sp mentorico tov. Berto 0 sodelov-T8- sestankih dogovarjamo °kolice inniu na Proslavah, čiščenju pr°grama ™g'h nalogah iz našega stareišim V ^aJvečkrat pomagamo mo v t, J m. Namesto njih gre-zdraviia g9vlno, na pošto ali po ■,al' sodpif11?esen?°j‘m drva. V akci-82 ne n u-Vs' neenci naše šole. mami ve°-c'm tud* na svoji stari Sv°jini tet rat pa pomagam tudi AnJV stricem ali sosedom. aRIJANA BASTARDI, 4. r osnovna šola Krmelj OKOMETNI TURNIR na katerprCa rokometni turnir, !n dekle.m so sodelovali tudi fantje 'Stala v • lz n?^e šole. Dekleta so mestu te, i°rtn' dvorani v Novem (>a SQ t le enkrat zmagala. Fantje osnovnel .Pomerili v telovadnici s**tikrat P Šentjernej, kjer so kar d°mafi rokometaš^"8811 S° j'h ‘C SONJA KONČEK OŠ Mirna peč tekmovanje v Sahistov pmovtilJppkj, *• aprila, ie bil v ;Urnir i u,yrm občinski šahovski Khisti'na^e.ležili smo se ga tudi Jtirih ski. * 50 ’ ki smo tekmovali v *ga Za pinab* Dobro sta se uvrstili Pj0nirkamfr’ k' je .med mlajšimi ?rtina j?* zasedla 3. mesto, ter "h Pioni,t8ar- k* se je med starcjši-< t uvrstila na četrto UsPešm. aSI dečki so bili manj MARTINA ŽAGAR OŠ Mirna peč ^•JATELJSKI v PETEROBOJ Vlrticj 24. marca, so se na >°*e ter ne6«- najboljši atleti naše a majhn,, ‘niča. Boj je bil težak. n°mačini Jpmdnostjo so zmagali asrw*h u.ub temu je bil to za žnostisaj ‘mamo veliko slabše n,vadb,° kot gostitelji. 'VAN ŠTAJDOHAR, 7. r. OŠ Stari trg ob Kolpi PRIPRAVE TABORNIKOV Z Rokom sva obiskala člane taborniškega krožka, ki se pripravljajo na tekmovanje v mnogoboju. Ob najinem obisku so člani voda Planinski orel postavljali šotor, članice voda TV-15 so vadile signalizacijo, Orioni pa so se urili v lokostrelstvu. Loke so si naredili kar sami. Potem so zamenjali prostore, tako da so se urili tudi v drugih nalogah. Občinsko prvenstvo v mnogoboju bo v Šentjerneju, področno pa v Dolenjskih Toplicah. ANDREJ NOVINA OŠ „Baza 20“ Dol. Toplice OHRANIMO MIR V svetu dajejo velike vsote za oboroževanje, čeprav prebivalci nerazvitih dežel trpijo za lakoto, bedo, boleznimi. Tovariš Tito je dobro poznal te razlike, zato je vse svoje moči usmeril v ohranitev miru v svetu. Bil je eden od ustanoviteljev neuvrščenosti. Titovo delo zato zelo cenimo. Tudi OZN želi ohraniti mir. Menim, da je mir pogoj za uresničevanje naših nalog. FRANCI KLOBUČAR, 5. a OŠ „Baza 20“ Dol. Toplice BRALNA ZNAČKA 5. aprila smo imeli na naši šoli podelitev Zupančičevih bralnih značk. Tekmovanje je uspešno zaključilo 430 učencev. Osmošolci, ki so tekmovali vseh osem let, so poleg priznanj prejeli knjižne nagrade. Letos nas je ob tej priložnosti obiskala pisateljica Marjeta Dejčman. DAMJANA JEVŠCEK OŠ Črnomelj PROMETNO TEKMOVANJE Pretekli četrtek je bilo na naši šoli tekmovanje pod naslovom Kaj več o prometu. Najprej smo pisali teste, nato pa smo se pomerili v spretnostni vožnji in vožnji na poligonu. Tekmovalo je 56 učencev, na občinskem tekmovanju pa nas bodo zastopali po štirje učenci iz sedmih in osmih razredov ter štirje učenci iz petih in šestih razredov. PETERŠUJICA OŠ Črnomelj PRIJETNO SREČANJE Zadnji četrtek v marcu smo dekleta 4. VS in fantje 7. VS pripravili družabno srečanje. Fantje so pripravili krajši kulturni program, predstavili so nam svoje delo, povedali o učnem uspehu ter zaigrali nekaj skečev. Sledil je ples. Ob pogovoru, plesu in poslušanju glasbe smo za hip odložili šolske skrbi. JOŽICA LILIČ Dom za učence Majde Šilc Novo mesto TEKMOVANJE TITO—REVOLUCIJA—MIF V Domu za učence Majde Šilc smo se na to tekmovanje dobro pripravili. Poglobili smo svoje znanje o življenju in delu tovariša Tita, o njegovem pomenu v NOB, prizadevanjih pri graditvi socializma, krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, o njegovi vlogi pri razvoj' neuvrščenosti ... Na domskem tekmovanju je sodelovalo devet vzgojnih skupin s tremi tekmovalci. Na občinsko tekmovanje so se uvrstile tri učenke, od katerih sia dve zasedli prvi dve mesti. MARIJA ZEMLJAK Dom z učence Majde Šilc Novo mesto PESNIK MED MLADIMI BRALCI V torek, 30. marca, smo se učenci od 5. do 8. razreda, ki smo uspešno končali tekmovanje za bralno značkp, zbrali v telovadnici. Člani recitatorskega krožka in pevski zbor so pripravili kulturni program. Ob tej priložnosti smo povabili pesnika Severina Šalija, ki nam je odgovarjal na vprašanja o njegovem delu in življenju. Po proslavi nam je podelil značke in priznanja, na katera se je tudi podpisal. DUŠICA STOJlClC, 6. b OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto Ne uničuj gozdnega rastja — cvetja, plodov in gob (tudi, če so strupene) Gozdni bonton Gozd bo naš prijatelj, če bomo tudi mi njegovi Že pred petimi leti je bilo v Dolenjskem listu nekaj nasvetov, kako naj bi se obnašali v gozdu. Gozd ni le naše naravno bogastvo, ampak obnavlja tudi kisik in tako skrbi za naše zdravje in življenje. Mnogi tega ne vedo in ne upoštevajo. Tudi tista navodila pred petimi leti so bila zaman. Gozdovi so polni odvrženih štedilnikov, hladilnikov, avtomobilov pa tudi polivinila, steklenic, pločevink in drugih odpadkov, ki jih tam puščajo prebivalci okoliških vasi, izletniki in, žal, tudi nekateri lovci. Še večjo škodo narede tisti, ki drevje lomijo, obsekavajo ali mu lupijo skorjo. Predvsem v sušnem obdobju in poleti je nevarno, da bi prišlo v gozdu do požara zaradi zakurjenega ognja ali odvrženega cigaretnega ogorka. Na srečo pri nas večjih gozdnih požarov ni bilo, so pa pogostejši ob morju oz. na Primorskem. Bolj bi morali izletniki paziti tudi na to, kje vozijo z avtomobili in kje parkirajo. Spomlad je že tukaj. Starši naj bi podučili otroke, posebno še če gredo sami v gozd, kako se naj v naravi obnašajo. Seveda naj bi se primemo obnašali tudi odrasli. / Žrtve divjanja Zahvala ,,dobremu" človeku Moja hiša stoji na vogalu glavne ceste in vaškega kolovoza. Z dvema sosedoma, ki živita ob kolovozu, smo zbrali denar ter asfaltirali nekaj deset metrov poti. Drag je bil ta asfalt, davek, ki ga plačujemo danes zanj, pa je že zastrašujoč. Na tem kratkem odseku so brezobzirni vozniki v zadnjih štirih, petih letih pokončali veliko število piščancev, kokoši in mačk. Tako je 31. marca ob 9. uri pripeljal z glavne ceste Arnovčan z rdečo stoenko in z dokaj veliko hitrostjo zavil proti naši hiši. Po kolovozu se je breskrbno sprehajala kura. Avto jo je povozil, ne da bi voznik zmanjšal hitrost, ter odpeljal naprej, čeprav sem v bližini nabirala regrat. Dragi sovaščan, mar me nisi opazil, kot nisi opazil kokoši, ki ni iznenada skočila pred avto, ampak je bila na cesti prej kot ti? Mar ni v tebi ostal niti kanček človeka, da bi ustavil in se mi opravičil ali pa me nadrl, naj kure spravim na varno? Ali ne boš prav tako mirno vozil dalje, če ti bo pred avto prišel moj otrok? ERNA ROŽMAN Arnovo selo 37 b * ■________________________ Artiče DELEGACIJE V KS V krajevnih skupnostih v metliški občini so konstituirali vse delegacije in hkrati že imeli prvi del usposabljanje novih delegatov. Prav tako je konstituirana večina konferenc delegacij. Usposabljanje bodo nadaljevali jeseni, po programu političnega usposabljanja delegatov. Gorivo za znance Nerazumljivo obnašanje prodajalcev na bencinski črpalki Zaposlenim na bencinski črpalki na Otočcu predlagam, naj zamenjajo napis ..GORIVA NI“ z „GORIVO ZA KOLEGE". Nemalo sem bil namreč presenečen, ko sem 24. marca ob 5.30 zjutraj s tovornjakom ustavil na omenjeni bencinski črpalki, da bi nalil gorivo. Pred mano je prodajalec napolnil tank avtobusu IMV, meni pa je odgovoril, da mi ne da goriva ter da naj grem naprej. Na mojo prošnjo, naj mi da vsaj nekaj litrov, da bom lahko pripeljal do Ljubljane, kjer me čakajo monterji, je odgovoril, naj grem z avto-stopom. Toda avtobusu IMV, ki je sledil prvemu, je prodajalec prav tako napolnil tank. Sprašujem se, ali je denar mojega podjetja vreden manj. Predlagam, da „pri-jazne” prodajajce te bencinske črpalke prestavijo na delovna mesta šoferjev oziroma jih zamenjajo. > ANTON POLČIČ Kočarija 2 KULTURNA PRAZNINA? V soboto so se v Metliki v okviru medobčinske kulturne izmenjave „ Spoznajmo se“ predstavili sevniški mešani pevski zbor „Lisca“, oktet Boštanjski fantje ter folklorna skupina iz Boštanja s spletom prekmurskih plesov. 50 nastopajočih je sprejela na pol prazna dvorana. Kras opozarja Lepote nadzemnega in podzemskega kraškega sveta si lahko še do 11. aprila ogledate na razstavi v Likovnem salonu v Kočevju. Razstavo fotografij o krasu je pripravil Prirodoslovni i muzej Slovenije, pokrovitelj razstave pa je Društvo za raziskovanje jam Kočevje. Na razstavi so prikazane fotografije vsega slovenskega krasa, njegovih zanimivosti in lepot, mi pa spregovorimo na kratko o kočevskem krasu in njegovi žalostni usodi v zadnjih dvajsetih letih. Želnjske jame pri Kočevju so doslej najdaljši odkrit jamarski sistem na Dolenjskem. Merijo kar 1600 m. Zal je dostopen le manjši del, medtem ko sta njihov večji del zatrpala premogov prah in blato iz nove rudniške separacije, ki je začela delati pred približno dvajsetimi leti, zdaj, po ukinitvi rudnika, pa ne dela več. Znameniti so tudi trije naravni mostovi pri teh jamah, pri katerih je strokovnjak za staro kameno dobo, prof. Mitja Brodar, odkril tudi sledove pračloveka. Človeške ribice so izginile že iz Zelnjskih jam, bližnje Vodene jame pri Klinji vasi, jame v Mestnem logu in verjetno še od kje. V zadnjih dvajsetih letih so jih pomorile gnojnica in druge odpadne snovi, ki jih spuščamo v podzemlje. Ti primeri nas opozarjajo, da posvečamo naravi in še posebej podzemlju premalo skrbi. J. PRIMC Pripombe na „Veliko bolnih” Zdravstveni dom Kočevje — Ribnica komentira izjavo občanke (DL št. 12, 25. III.) KOČEVSKI GASILCI USPEŠNI Pretekli mesec so člani kočevskega gasilskega društva na redni letni konferenci pregledali in ocenili svoje delo, ki je bilo uspešno, saj so prizadevni in dobro opremljeni. Beseda je tekla tudi o nadzidavi garaž, s čimer bi pridobili nove prostore. Erisotni so poudarili, da bodo morali v bodoče posvečati več skrbi strokovnemu usposabljanju kadrov. Konference so se udeležili tudi predstavniki pobratenih gasilskih društev iz Škofje Loke, Žabnice in Sore pri Medvodah. V. DRAGOŠ, ZUPANOVA MICKA V ARTIČAH V nedeljo nas je obiskal amaterski oder iz Sromelj in uprizoril Linhartovo komedijo Zupanova Micka. Predstava je uspela, saj so Sromljani že dolgo znani kot zagnani igralci. Gledalci so jih spodbujali s ploskan jem. Predstava je bila dobro obiskana. Artičani radi obiskujejo vse kulturne prireditve v kraju. ALJA STARKL, 6.a OS Artiče ZBIRALNA AKCIJA Konec marca smo mladi člani Rdečega križa metliške osnovne šole organizirali zbiralno akcijo, v kateri smo sodelovali vsi učenci. Zbirali smo papir in ga nabrali 3 tone. Denar bomo namenili društvu za boj proti raku in za težje invalide. BLAŽCIGIČ predsednik mladih članov RK OS Metlika V zvezi s prispevkom „Veliko bolnih" bi si kot prizadeti dovolili osvetliti primer še z druge plati. Ni prvič, da je naša zdravstvena služba predmet pavšalne kritike, k i nezadostno poučenega bralca ne pouči dovolj ali pa ga pouči nepravilno in neobjektivno o določenem problemu. Vsi zdravstveni delavci se še predobro zavedamo, kaj pomeni tako velik procent bolniškega staleža za naše gospodarstvo, ki se bori s stabilizacijskimi težavami. Vendar poglejmo stvari takšne, kot so. Naj začnemo z ugotovitvijo Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da na 30 odstotkov bolniškega staleža zdravstvena služba ne more vplivati. Sem bi lahko prišteli vse številne bolniške dneve v obliki porodnega dopusta, bolniške za nego obolelega ožjega družinskega člana, čakajoče na invalidsko upokojitev, zdravniške komisije itd.. Naj omenimo še problem alkoholizma kot socialne bolezni, ki počasi, a vztrajno prerašča v enega glavnih negativnih družbenih pojavov v naši občini. Lahko bi naštevali še doglo vrsto vzrokov za tolikšen bolniški stalež, katerih pa ne more obvladovati sama zdravstvena služba. Kar se tiče tako imenovane slabe organizacije zdravstvene službe, kot omenja intervjuvanka Nada Kužnik, pa tole: Na mnogih sestankih so bili družbenopolitični delavci že seznanjeni s kritičnim stanjem glede upadanja števila visokega kadra zdravstvenih delavcev, ki jim ne moremo zagotoviti vsaj kolikor toliko vabljivih razmer za naselitev v naši občini. Brez zadostnega števila stanovanj ne bomo mogli dobiti kadrov, še manj pa jih stalno zadržati. Ne bi govorili o ne najbolj primernem nagrajevanju, o prevelikih obremenitvah in o drugih težavah. Pri manjšem številu zdravnikov so vrste bolnikov pač daljše, to je preprosta matematična zakonitost, ki je ne more rešiti nobena organizacija niti pripombe omenjene tovarišice, ampak jo lahko MLADI NA ODRU — Dramska sekcija pri osnovni organizaciji ZSMS Potov vrh—Veliki Slatnik že deset let redno pripravlja proslave. Tako je letos ob 8. marcu v gasilskem domu na Križah s svojo igro razveselila dekleta in žene od blizu in daleč. LIVOLD: OPOZORILO KOMISIJE Komisija za spomeniško varstvo pri krajevnem Združenju borcev NOV „lvan Omerza" iz Livolda je ugotovila, da kokoši, ki se prosto pasejo, delajo veliko škodo okrog spomenika padlim borcem v Livoldu. Kokoši izpodkopavajo zemljo pod okrasnimi drevesi, zakopavajo pesek, uničujejo cvetje, trava pa je popasena in onesnažena. Zato omenjena komisija opominja vaščane, lastnike kokoši, ki delajo škodo, naj svojo petjad ogradijo. Če lastniki tega opozorila ne bodo upoštevali, bo komisija uvedla uradni postopek in zahtevala povrnitev škode. korenito spremeni le zadostno število potrebnih kadrov. Proti koncu prejšnjega leta je bil sklican širši sestanek v zvezi z računalniško obdelavo bolniškega staleža. Bilo je mnogo dobrih predlogov, vendar če se danes vprašamo, koliko od tega je bilo realizirano, lahko ugotovimo, da nič ali pa prav malo, razen morda kritiziranja zdravstvene službe, s čimer pa bomo stvari spravili kvečjemu na slabše. Zdravstveni delavci bi si želeli predvsem poprejšnjega razgovora^z novinaijem, preden izide tak članek, da bi ga seznanili z našimi težavami, ki se včasih s še tako dobro voljo ne dajo premostiti. Naposled pa je le tako, to lahko trdimo, da imamo v Vzgajala Sokole V spomin umrle načelnice Ane Križman in 81 članov ribniškega Sokola, ki so med vojno darovali življenja Le redko beremo, da je bilo pred vojno v Ribnici telovadno društvo Sokol, katerega pripadniki so v najtežjih časih našega naroda vedeli, kje jim je mesto. Večina se jih je vključila v OF in odšla v partizane. Tisti, ki so ostali doma, pa so delali kot aktivisti. V partizanskih vrstah je med vojno padlo 50 članov ribniškega Sokola, od tega 5 žensk in 45 moških. Žrtev fašističnega terorja (talci, umrli v taboriščih) pa je postalo 31 članov Sokola, od tega 6 žensk in 25 moških. Svoje življenje je torej žrtvovalo kar 81 Sokolov. Sokoli so vedeli, kje jim je mesto, predvsem zato, ker so bili napredno vzgojeni. Vzgajali so jih načelniki in načelnice ter vadniki. Ena izmed njih je bila tudi pred kratkim preminula Ana Križman, poročena s sodnikom Jankom Pickom. Bila je vestna telovadka in načelnica Sokola. Te vrstice naj ji bodo v spomin in zahvalo za njeno delo. V časopisu večkrat beremo, daje umrl ta ali oni Ribničan. Marsikateri je bil tudi član Sokola, vendar je to redko omenjeno. Morda je to zaradi nevednosti ali pa se piscu tega ne zdi vredno omeniti. Zato naj ponovim, kar je zapisal prvi sekretar Prezidija Ljudske skupščine republike Slovenije France Lubej v svoji knjigi „Odločitve“, ki je izšla leta 1980, na strani 338: „Naj se nihče ne sramuje svojega članstva v Sokolu -v svojih mladih letih je bil sokol tudi mladi Tito — če je bil sokol za to, da je vdano služil kulturi, narodu, družbi, napredku, državi; še manj naj se sramujejo tisti, ki so v boju opuščali utvare in sledili spoznanjem, kajti noben revolucionar se ne rodi, vsak pa je postal.” ANDREJ ARKO naši občini dobro razvito zdravstveno službo, ki kljub redki naseljenosti pokriva ves teren, široko razvito specialistično službo in še mnogo dobrega, s čimer se marsikatera razvitejša občina ne more pohvaliti. Obstaja pa nevarnost, da bomo s takšnim načinom vzeli voljo še tisti peščici zdravstvenih delavcev, ki se trudijo, da bi ta naša dejavnost postala boljša. ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE Matija Kuhar 5. februarja smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od soborca in prijatelja Matije Kuharja, rojenega 17. februarja 1924 na Dolnji Prekopi. Bil je otrok številne kmečke družine. Osnovno šolo je končal v Kostanjevici na Krki. Odšel se je učit za mizarja, kjer ga je zatekla italijanska okupacija. Z osemnajstimi leti se je maja 1942 priključil Gorjanskemu bataljonu. Poleti je postal borec v Belokranjskem odredu. Septembra, ko je bila ustanovljena Cankarjeva brigada, se ji je priključil skupaj s svojimi soborci iz Bele krajine. Kmalu je postal politdelegat, pozneje pa politkomisar čete. V brigadi je ostal do poletja 1944, ko je postal obveščevalni oficir Glavneg štaba Slovenije. Po osvoboditvi je opravljal različne dolžnosti, od komandirja postaje do inšpektorja milice v sekretariatu za notranje zadeve SRS. Vedno je bil pripravljen sprejeti kakršnokoli nalogo. Imel je veliko načrtov in zamisli, vedno je veroval v pot socializma, v pot, ki so si jo izbrali jugoslovanski narodi. Za zasluge in udeležbo v NOV in povojno delo je prejel števrlna odlikovanja. Kako spoštovan in priljubljen je bil Matija Kuhar, so potrdili mnogi borci in prijatelji ob zadnjem slovesu na Žalah. Številni govorniki so poudarili, da je bil borec in komunist, ki je vse svoje življenje žrtvoval za lepši jutri zlasti mlajših generacij. NJEGOVI SOBORCI TELEVIZIJSKI SPORED' 9. IV. petek 8.50 TV V SOLI: Koledar, Francoščina, Hrvaški potopisci (M. Mažura-nič: Pogled v Bosno) 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Osvoboditev Jugoslavije, Iz kockice. Risanka, Ne vprašajte mene, Pisci na ploščah, Risanka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute 17.25 POROČILA 17.30 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU, otroška oddaja 18.00 SLOVENSKI PIHALNI ORKESTRI 18.30 OBZORNIK 18.45 KIDRIČEVI NAGRAJENCI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 W. Atteway: SKAG 20.55 NE PREZRITE 21.10 TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1957, 1. del oddaje 22.05 SPREMLJAJMO. SODELUJMO, športna oddaja 22.15 NOČNI KINO: DEDINJI, madžarski film 23.55 POROČILA 16.55 Test 17. 10 Dnevni k madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Kolibri - 18.15 Mladi za mlade: Histerični razgledi - 18.45 Glasbeni klub 82 — 19.30 Dnevnik - 20.00 Moj svet glasbe: Miroslav Home n (dirigent sarajevske opere) - 20.50 24 ur 21.05 Porota (dokumentarna oddaja) - 22.10 Nočni kino: Skrivnost izgubljenega otoka (ameriški film) 10. IV. sobota 8.00 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: ČEBELICA LETI Z NEBA 8.15 MI SMO MALI MUZIKANTI: PRAVLJIČNA HISA STRICA DO-REMIFAJA 8.40 V. T. Arhar: UGANKE -ZANKE 8.55 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU 9.25 PISANI SVET: KONJI, KONJI; PANOVA PIŠČAL 9.50 MESTA: LONDON 10.35 PO SLEDEH NAPREDKA 10.05 A. Marodič: VARNOST PA TAKA 12.00 POROČILA 14.55 ZELJEZNIČAR : VARDAR, prenos nogometne tekme 16.55 POROČILA 17. 00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME 18.30 NAS KRAJ: RUT-GRANT NA TOLMINSKEM 18.45 MUPPET SHOW (gostuje LYNDA CARTER) 19.10 ZLATA PTICA: MARTIN KRPAN 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME 20.00 TELEVIZIJSKA KRIŽANKA 21.45 ZRCALO TEDNA 22.00 KLUTE, ameriški film Kako se razplete filmska zgodba, tega vam ne bomo razkrili, saj gre za napeto kriminalko, oz. za prikaz, kakšnim nevarnostim se izpostavlja zasebni detektiv, ki v newyorški velemestni džungli pozveduje za prijateljem znanstvenikom. Film je zrežiral Alan J. Pakula, igrajo pa Jane Fonda, Donald Sutherland, Charles Cioffi, Nathan George, Dorothy Tri-stan, Rita Garp in drugi. 2350 POROČILA 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder: Pesem Evrovizije - 20.35 Poezija - 21.10 Poročila - 21.15 Feljton - 21.45 Športna sobota - 22.05 Svet Mayev, Inkov in Aztekov 11. IV. nedelja 9.10 POROČILA 9.15 ŽIVŽAV 10.10 VROČI VETER 11.10 KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.05 PESEM EVROVIZIJE 82, 1 del oddaje 15.40 POROČILA 15.45 KINO ROMAN, francoski film Lastnik kinematografa se nikakor ne more izkopati iz dolgov, filmi, ki jih vrti, ne vlečejo ljudi. Izmišlja si vse mogoče prijeme, najame celo nekdaj popularnega, pa že betežnega filmskega zvezdnika, da bi ta privabljal gledalce ... To dokaj melodramsko pripoved je zrežiral Serge Moati, v glavnih vlogah pa nastopata Jean Dufilho in Daniel Gelin. 17.25 625 17.55 ŠPORTNA POROČILA 18.10 VESELIN MASLEŠA, drama sarajevskih televizijcev 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NEPOKORJENO MESTO 21.30 Športni pregled 22.00 POROČILA 15.45 Zgodba o Helen Morgan (ameriški film) - 17.40 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zgodbe o jazzu - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Gledalci in TV - 21.35 Nana 12. IV. ponedeljek 8.45 TV V SOLI: Koledar, Ustvarjalne igre, I. B. Mažuranič: Suma Striborova, Makedonščina 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Makedonščina, Iz kockice, Risanka, Dolina Mlave, Drobnarije naredi sam, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 17. 10 POROČILA« 17 15 MESTA: DUBLIN 18.05 SLO IN DS: LAVINSKI PSI 18.30 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO , MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 P. Voranc: BORBA NA TUJIH TLEH Beograjsko sodišče za zaščito države je 1930 na sedem let robije obsodilo Prežihovega Voranca, zato je odšel na tuje in v devetih letih prepotova. (večinoma ilegalno) domala vso Evropo, leto dni pa je moral odsedeti v avstrijskem zaporu. Ta leta svojega življenja je pisatelj i .. i—t>—>-------------•‘--jih tleh levizijci ---------------------- j-j— j - Jr popisal v knjigi Borba na tujih m po njej so ljubljanski televi posneli dramo; zrežiral jo je Lado Troha, igrajo pa Evgen Car, Mojca Ribič, Janez Rohaček, Dare Valič, Saša Miklavc, Dare Ulaga, Livij Bo- fitec in drugi. 1.00 KULTURNE DIAGONALE 21.45 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini -17. 30 Dnevnik - 17.45 Čelik — 18.00 Slovenske ljudske pravljice -18.15 Knjige in proizvodnja hrane -18.45 Telesport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 20-55 Zagrebška panorama - 21. 15 Ponovitev zabavnoglasbene oddaje — 22.05 Gbljive slike 13. IV. torek 9.00 TV V SOLI: Koledar, Povej mi, povej, Kmetijstvo v nižinah. Dnevnik 10 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Rastlinski laboratorij, Predeli in ljudje, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Bosa Kičevac, Risanka, Tečaj kitare. Zadnje minute 15.20 Šolska TV: Geološka preteklost, Košarka in nogomet. Porečje Amazonke 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: PASTIR IN HUDIČ 17.10 J. Strauss: ROŽNATI PRINC, balet 18.00 PUSTOLOVŠČINA 18.30 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko.narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19-55 VREME 20.00 SKUPNO, aktualna oddaja 20.50 ALPSKA SAGA. 1. oddaja avstrijske nadaljevanke 22.20 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Spomini — 21. 30 Zagrebška panorama 14. IV. sreda 9.00 TV V SOLI: Koledar, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Od Lovčena do Durmitorja, Zanimivo lotovanje 0.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Močvirje, Predeli in ljudje, Risanka, Kocka, kockica, Veterinarski tehnik, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute 17.25 POROČILA 17. 30 CICIBAN, DOBER DAN: ŽELEZNIŠKA {"OSTAJA 17.45 DRUŽINA SMOLA 18.15 POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA 18.30 OBZORNIK 18.45 OBVEZNE PESMI, oddaja z mladinskegapevskega festivala v Celju 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: KDO TAM POJE Dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo skupina naključno zbranih ljudi potuje s starim avtobusom v Beograd. V glavno mesto gre vsak po svojem opravku, na dolgi poti pa doživijo marsikaj ... O tem govori filmski prvenec Slobodana Sijana. Delo je bilo deležno velikih nagrad na lanskem puljskem festivalu, priznanj na tujem, uvrščajo ga med najboljše jugoslovanske filme zadnjih deset let. Igrajo Pevle Vujisič, Dragan Nikolič, Danilo Stojkovič, Aleksander Berček, Neda Američ, Slavko Stimac in drugi. 21.25 MINIATURE: TAPISERIJA NA SLOVENSKEM 21.45 V ZNAMENJU 16.15 Čas za pravljico - 16.45 Prenos košarkarske tekme - 18.15 Pod zastavo - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Poklic: Amater - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Gledališka predstava 15. IV. četrtek 9.55 IX. KONGRES ZK SLOVENIJE, prenos 15.40 SOLSKA TV: Geološka preteklost, Košarka in nogomet, Porečje Amazonke 17. 10 POROČILA 17. 15 PEDENJEŽ: POMLADNA SUITA 17 15 MI SMO MALI MUZIKANTI: KONCERT 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.30 OBZORNIK 18.45 NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.25 POROČILO Z IX. KONGRESA ZK SLOVENIJE 22.55 V ZNAMENJU 15.25 Vardar: Dinamo (prenos nogometne tekme) - 17.20 Dnevnik -17.55 Finska: Kandada (prenos hokejske tekme) - 20.00 Obarvana svetloba ■ 22.70 Poročila OBVEZNO RADIOFOTOGRAFIRANJE PREBIVALSTVA OBČINE TREBNJE BO OD 12. DO 16. APRILA 1982 Obvezno radiofotografiranje občanov občine Trebnje, ki so rojeni 1943 ali pred tem letom, bosta v krajevttjj’ skupnostih in nekaterih delovnih organizacijah izvajali dve ekipi si okovnjakov Inštituta za pljučne tuberkulozo z Golnika in to od 12. do 16. aprila 1982. ObčinsK: štab, ki je zadolžen za organizacijo in izve akcije, poziva vse občane, ki so po odloku o obveznem radiofotogratiranju prebivalstva v občini Trebnje dolžni, o ^ akcije udeležijo, naj pridejo na fluorografiranje v dneh in v času, ki je v planu radiofotografske akcije predviden njihovo naselje ali ulico. Le v primerih, ko se iz upravičenih razlogov ne morejo udeležiti akcije v svojem kraju, ^ lahko udeležijo v drugem kraju, ki je naveden v načrtu akcije, ali zadnji dan akcije v Trebnjem. Vsi občani, ki s® letos že fluorografirani v zdravstvenem domu v Trebnjem, naj to sporočijo ekipi, ki bo po razporedu delova njihovem kraju, tisti pa, ki so bili fluorografsko pregledani kje drugje, morajo ekipi predložiti potrdilo zdravstva organizacije, v kateri so bili pregledani. žj, Pozivamo vse občane občine Trebnje, ki so rojeni 1943 ali pred tem letom, naj se radiofotografske akcije obvez udeležijo po naslednjem razporedu: RF - EKIPA A Čas fluorogra-Datum firanja Ponedeljek 12.4.1982 7.00-8.45 12.4.1982 9.15- 13.00 Kraj RF baze Jezero — pri Francu Zupančiču Dol. Nemška vas — pri gostilni Zupančič 12. 4. 1982 14.00 — 16.00 Štefan — pri gostilni Mišič Torek 13. 4. 1982 7.00-9.15 Ornuška vas — pri Antonu Stariču 13. 4. 1982 9.45 - 11.30 Trebelno — pri šoli 13.4.1982 12.30- 14.15 Jelšcvec - pri šoli 13. 4. 1982 14.45 — 15.45 Srednje Laknice — pri Marjanu Ogrincu Sreda 14. 4. 1982 7.00 — 9.00 Gomila — pri Danetu Kranjcu 14.4.1982 10.00- 17.00 Mirna - pri IMV Četrtek 15. 4. 1982 7.00-12.00 15. 4. 1982 13.00- 14.15 Mokronog — pri gostilni Deu Beli grič — pri gasilnem domu 15. 4. 1982 Petek 16. 4. 1982 15.15 - 17.00 7.00 - 9.00 16. 4. 1982 10.00- 15.45 Prelesje — pri hiši Berk Blato — pri Francu Novaku Trebnje I — pri novi postaji milice Jurčičeva ulica Maistrova ulica Obrtniška ulica Praproče Prijatljeva ulica Ul. Dolenjskega odr. Stari trg Ulica herojev Ulica heroja Majcna Dol. Medvedje selo Gor. Medvedje selo Dol Pekel Uoiga Naselja, ulice Češnjevek Dol. Dobrava Jezero Lipnik Lukovek Rihpovec Dečja vas Dol. Nemška vas Dol. Podboršt Dol. Ponikve Gor. Ponikve Gor. Dobrava Gradišče Grm Meglenik Rodine Vina gorica Belšinja vas Benečija Breza Gor. Nemška vas Kamni potok Rožni vrh Štefan Zidani most Grič Bitnja vas Brezje Cerovec Češnjice Ornuška vas Podturen Radna vas Štatenberk Roje Bogneča vas Brezovica Čilpah Dol. Zabukovje Gor. Zabukovje Gorenji Mokronog Maline Trebelno Vrh pri Trebelnem Cikava Drečji vrh Jelševec Čužnja vas Mirna vas Velika Strmica Gor. Laknice Dol. Laknice Sred. Laknice Brezovica Gomila Gorenja vas Škrjanče Ševnica Zagorica Zabrdje Za IMV, Dano, Kolinsko in kraje Debenc Mirna Glinek Stan Stara gora Praprotnica Volčje njive Trbinc Bruna vas Hrastovica Most Martinja vas Mokronog Puščava Vrh nad Mokronogom Beli grič Križni vrh Gor. vas Log Ostrožnik Ribjek Pugled Slepšek Bistrica Dol. Jesenice Gor. Jesenice Prelesje Blato Hudeje Križ Kriška reber Mala Ševnica Račje selo Velika Ševnica Primštal Studenec Repče Grmada Vrhtrebnje Ul. Cankarjeve brig. Cesta Gubčeve br. Kolodvorska ulica Rožna ulica 205/ kultura in izobra- ževanje „Krka” pela v Podjuni Pevci novomeške tovarne zdravil že deset let sodelujejo s šentviško »Danico", ki bo prihodnje leto vrnila obisk Mešani pevski zbor novomeške tovarne zdravil je bil minulo soboto v gosteh pri kulturnem društvu »Danica44 v Št. Vidu v Podjuni. Na celovečernem koncertu, ki je potekal v »Uttia i^J^?°DELAN0 ~ Petkova prireditev v mali dvorani novega oddelka NOB Dolenjskega ni v cJei(jte. j^^biti literarni večer z nekakšno »okroglo mizo“, a se zaradi prevelike improviziranosti Poskus, ki se, žal, ni posrečil Siikarsko-literarni večer v Dolenjskem muzeju je bil nemara preslaboten izziv — obiskovalcem, da bi se vanj lahko, kot je bilo zamišljeno, tvorno vključili katerih^ f° Novem mestu zvrstili že trije literarni večeri, na domačih ° J • Predstavljena pesniška dela tako imenovanih Ustanovit«»!fi^1]a*Cev‘ Zadnji, so ga pripravili pobudniki za dvoran; “teramega kluba, je bil minuli petek zvečer v mali kakim oddelka NOB Dolenjskega muzeja, kjer sta se Toni 0blskova,C€in predstavila literat Miro Gutman in slikar ^Vovko, Prireditev t **eba P°vedati, da se le prvih dveh ,T em razllkovala «1 sta nastn . *erarnih nastopov. Kot bil vefpPa a sama rjavila, naj bi spektive f •P0S*CUS nelcakšne retro- •ijih desetihneu«fVai:,alnOS‘i V Zad' svojimi „ ■!?. ’ s tem da bi s karskeija aZnu^anJ* ° problemih sli-sodelovali ‘f Pesniškega ustvarjanja Poslušalci T .obislcovalci oziroma bila n,v ei naJ bi prireditev ne bi n”v“„?.paren“ iiterarni večer, da 'nterDrer '.ob Sedanju slik sledili maive* aciJan}_ literarnega besedila, nekai novega6^" °dmik ^ tega’ Posrečeni?301*56* ie bila nedvomno osta|0 „a ln mikavna, žal pa je poteke] 010 P1* želJi. da bi večer zalo se nakazani zamisli. Poka-slabaim,e' da -*e bila glavna ovira ei k ^Provizadja. Naj so se izvajal-njemh 0 trudiIi. niso mogli iz nesrečii Predvsen» se je po- tvorno ??•S ’ ria bi se v večer ločevali bodisi ljubitelji slikarstva, bodisi ljubitelji poezije. Namesto pristnih ustvarjalnih odzi- vov je bilo iz vrst občinstva slišati le opazke in druge obrobne reči, s čimer se je večer le časovno raztegnil, bore malo pa je pridobil. Pač, pomagal je k spoznanju, da morajo biti tudi tako zamišljene prireditve zelo dobro pripravljene in da ne gre ničesar prepustiti naključju. I. ZORAN Risba skozi objektiv Ob novi razstavi v razstavišču „Pri slonu v gosteh' JESIH PRI SLONU Pri aPrila. bo ob 19. uri sloveni V Novem mestu gostoval čo e_ ■, Pesnik Milan Jesih in Src-bosta t ?* rec*tator. Predstavila obisk0vrhr. poezii°’ če b° bosta h i zanintalo, pa se literamtm tUdi Pogovarjala. S tem vzpor * yederom .se nadaljuje »»fskeaa«! teiaS*a deiavnost fot°-?a salona Pri slonu. Občinski komite Zveze komunistov v Metliki je pri-f. Predkongresno temat-van- razPravo o uresniče-* kulturne politike v . tieljnih organizacijah in Revnih skupnostih. Sprva sekrnt, ° tem Pogovarjali zjc v*1 osnovnih organi-rjti*l’ ki so.sklenili spregovo-n»i ° . žS°oih problemih in dl°gah na kulturnem pod- J>e odrinjena ^ — ----------------------- Dra predkongresne raz-—^ ° kulturi v Metliki i. ČJU tudi širše: i j- mat ^grešnih ?,n°vnih na pred-razpravah v Upnt.,"1*1 organizacijah ZK. bft™« je sicer da je v men-,, turnem področju koS k' °bčini med dvema ga n. SOma veliko stoijene- ^vitev ^3I/j Pa Prav 73 P°' KS kulture v TOZD in Pravee*eŽenc* tematske raz-bi m 50 Podčrtali misel, da proora, nastajati kulturni vredno * kkrati *n enako-TozD ' riastajanjem planov feklostilS.’ čisar v Pre' je, da s/1' ki*°' Razumljivo Probm,, . na prvem mestu dar Da nia i*1 prodaja, ven-ne gre zanemarjati V novomeškem razstavišču , Pri slonu“ gostuje od minulega petka s svojimi fotografijami in risbami angleški avtor, 29-letni Gary Wateis, predavatelj fotografije na fakulteti za umetnost in oblikovanje v valežanskem mestu Svvansea, Po besedah Bojana Radoviča, ki končuje študij fotografije v Angliji, predstavlja pričujoča razstava umetnika, ki v ustvarjanju združuje fotografijo in sliko. Fotografija ima za Watersa dvojen pomen: kot pripomoček v slikarstvu in kot končni rezultat ustvarjanja. Vendar pa nikoli ne ve, ali se bo zadovoljil s fotografijo ali mu bo ta samo podlaga za risbo. Ob povečavah izstopijo elementi, zrnatost pa doda nove dimenzije, tako da postaja fotografija vse bolj podobna risbi. ..Zanimivo je, da se na več Water-sovih fotografijah pojavi človeška figura, ujeta na ulicah, postajah, v zgradbah. Toda to niso nikakršne socialne odslikave, saj je človek na njih le objekt, oblika. Cesto je motiv humorno obarvan, včasih tudi z grenkim priokusom,14 je razlagal kulturnega življenja, ki tudi daje pozitivne rezultate, ne takoj, a po večletnem delu gotovo. V metliški občini nima niti ena delovna organizacija tako imenovanega animatorja kulture, s še večjimi kadrovskimi problemi pa se srečujejo v krajevnih skupnostih. Odgovorni bodo morali razmisliti o tem, kako usposobiti ljudi za delo v ljubiteljskih društvih, saj je prav od sposobnih organizatorjev kulture največkrat odvigno, ali bo določeno okolje kulturno mrtvo ali bo živahno delovalo. Lep primer za to je KS Gradac, v kateri je po zaslugi gorečega posameznika vzplamtelo ljubiteljsko delo, medtem ko druge krajevne skupnosti nimajo niti programov niti delavoljnih ljudi. Če smo v preteklosti premalo investirali v kadre, pa tega ne moremo trditi za prostore. Domala vsaka še tako majhna krajevna skupnost metliške občine ima primeren prostor: kulturni dom, šolske prostore, gasilski dom. Toda naložba v prostore, v katerih ni ne ljudi ne dejavnosti, je jalova. TONI GAŠPERIČ Radovič obiskovalcem na petkovi otvoritvi. Razstava, ki ji bodo kmalu sledila nove, bo odprta do 22. aprila. Gibanje za mlade Glasbena mladina oživlja tudi v Posavju - Ugotovitve z novomeškega posveta Na pobudo Glasbene mladine Slovenije je bil 30. marca v Novem mestu posvet predstavnikov društev Glasbene mladine. ZKO, kulturnih skupnosti in organizacij ZSMS iz občin dolenjske in posavske regije. Razpravljali šo o organiziranosti Glasbene mladine in ugotovili, da to gibanje uspešno deluje v Beli krajini, zadovoljivo (zlasti v zadnjem času) tudi v Novem mestu, da pa nikakor ne more na noge v Posavju. Dogovorili so se, da bodo dejavnost Glasbene mladine oživili. V Brežicah bodo skrb za to naložili ZKO, v Krškem pa ZSMS. Podobno naj bi storili v Trebnjem, kjer bi glede na to, da je glasbeno življenje že dokaj dobro razvito, Glasbena mladina lahko dobro opravljala svoje poslanstvo. Na posvetu so dodali, da bo to gibanje, namenjeno mladim, v pravem pomenu zaživelo šele v povezavi z organizacijami ZSMS in zaradi usklajevanja programov tudi z ZKO. Poudarili so še, da je programe Glasbene mladine nujno potrebno prilagoditi potrebam usmeijencga izobraževanja. kulturnem domu „Danice“ v Št. Primožu, so »Krkini44 pevci pod taktirko Francija Možeta izvedli program, pripravljen za lani praznovano desetletnico njihovega zbora, spored pa so razširili še za nekaj pesmi. Naslednji dan so pevci iz Novega mesta položili cvetje na spomenik padlim p-*-*i7.onom v Šentrupertu pri Velikovcu jn zapeli priložnostno pesem. Obiskali so tudi Djekše, najsevernejšo slovensko vas onstran Karavank. „Krkin‘4 zbor in „Danica“ sodelujeta že kakih deset let. Pevci tovarne zdravil so tokrat že četrtič gostovali v Podjuni. »Danica" naj bi prišla v goste v Novo mesto prihodnje leto. STANKA GLAVAN RAZSTAVLJA V ŠOŠTANJU Stanka Glavan iz Žužemberka razstavlja te dni svoje slike v avli Doma kulture v Šoštanju. Razstavo je pripravil aktiv invalidov tovarne Gorenje iz Titovega Velenja. Stanka, ki je imela predtem samostojni razstavi v Novem mestu in Kopru, je v katalog med drugim zapisala: ,.Srečna sem ob delu, saj pozabim, da so moje roke nemočne in moj življenjski prostor močnp zožen.44 KAJ BI S ŠAFRANOM! Da smo v nekaterih pogledih res prava kulturna provinca, brez posluha za vrednotenje velike umetnosti, je Novo mesto (spet) pokazalo v petek. Tega večera je ob klavirski spremljavi Antona Ginsburga v kulturnem domu nastopil Daniil Šafran, ta čas vodilni violončelist na svetu, pred napol prazno dvorano. Nepomirljive ovacije ljubiteljev, lei jih je s svojo briljantno interpretacijo del Šostakoviča, Schnittkeja; Schumanna in Francka 'tval ta,ruski čudež, Paganini 20. stoletja, in ki so izsilile kar štiri dodatne točke, žal niso mogle popraviti nove kulturne sramote mesta, ki ne zna počastiti velikega ambasadorja umetnosti, zna pa se zato do tal klanjati pridobitniškemu glasbenemu kiču kadar se - in to ni redko - sreča z njim. M. L. KAKO JE SLIKAR VIDEL KRPANA? - Od takrat, ko je zdaj že pokojni slovenski slikar Lojze Perko ilustriral Levstikovega »Martina Krpana44, je poteklo več desetietij. Razstava teh ilustracij v avli poslovne stavbe Krke v Ločni je zgovoren dokaz za to, da se dobra dela nikoli ne postarajo. Krpan v Perkovih risbah V avli Krkine poslovne stavbe v Ločni je od prejšnjega tedna odprta retrospektivna razstava Lojzeta Perka OB ANGLEŽEVIH FOTOGRAFIJAH - Obiskovalcem, ki so se udeležili petkove otvoritve nove razstave »Pri slonu v gosteh44, je značilnosti VVatersovih fotografij in risb pojasnjeval Bojan Radovič (prvi od desne), ki študira fotografijo v Angliji. Kdo ne pozna zgodbe o silnem in premetenem Martinu Krpanu, pripovedi o tem, kako je preprosti, robati silak z Vrha pri Sveti Trojici ugnal strašnega Brdavsa in ves cesarski dvor na Dunaju! Levstikov »Martin Krpan44 ni le knjiga, ki jo morajo že osnovnošolci prebrati za obvezno čtivo, ampak je junak te klasične slovenske povesti zamikal že prenekaterega likovnika, da je upodobil njegove Od danes posavski gledališki dnevi Za letošnje srečanje gledaliških skupin Posavja pripravljene štiri ljubiteljske predstave Posavski ljubitelji sklepajo bogato gledališko sezono, v kateri so namenili zadosti pozornosti usposabljanju svojih delavcev, ob tem pa so nastajale tudi predstave, ki niso zanimive zgolj po repertoarnem izboru - ta je iz leta v leto skrbneje izbran in sodobnejši -ampak izpričujejo tudi višjo raven. Večino aktivnosti je v vseh treh Predstave si bo ogledal tudi republiški selektor. Priporočamo jih vsem prijateljem ljubiteljskega gledališča. VLADO PODGORŠEK dogodivščine. Znanih je malone ducat ilustracij, s katerimi so opremljene vedno nove izdaje te gotovo najbolj znane slovenske povesti, izdelali pa so jih najrazličnejši mojstri. Ilustracije, ki jih je izdelal pred dvema letoma preminuli slovenski slikar Lojze Perko, so od 1. aprila na ogled v avli poslovne stavbe tovarne zdravil Krke v Ločni, kjer predstavljajo tudi umetnikovo retrospektivno razstavo. Čeprav se risbam pozna, da jih je delal slikar, ko je bil še na začetku svoje umetniške poti, so vendarle plod zrele ustvarjalnosti. Kot je zapisal dr. Mikuž, je iz njih zlasti razvidna jasna, preprosta interpretacija Levstikovega besedila. Razstava bo na ogled več tednov. Na otvoritvi so obiskovalci prisluhnili krajšemu kulturnemu sporedu. Nekaj skladb je na harmoniko zaigrala mlada Novomeščanka Miljana Djordjevič. posavskih občinah uravnaval področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije, ki je izvedel dva seminaija v živo (za odrasle in lutkovne skupine), prireditev Posavje pleše, repertoarni posvet in druge aktivnosti. Dva posavska amaterja sta lani prejela zlato Linhartovo z načko kot najvišje odličje za izjemne dosežke, šestim pa so podelili tudi jubilejne Linhartove značke. Mimo tega se je kar šest režiserjev udeležilo osrednjega republiškega seminarja v Radencih. GOSTOVALI V GABRJU Gledališka skupina iz Škocjana potuje s predstavo Držičc'« komedije „Tripče de G tolče”, ki jo je režiral Roman Celesnik, po podeželskih odrih. Minulo soboto je gostovala v Gabrju in doživela lep uspeh. Za zaključek letošnje sezone bodo od 8. do 11. aprila izvedli še SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN POSAVJA, ko se bodo v obliki gostovanj zvrstile štiri gledališke predstave. Prireditev bodo v četrtek, 8. aprila, pričeli igralci iz Artič, ki bodo v režiji Darinke Aringer nasto- pili v Brežicah s Covvardovo KOME- DIJO LJUBEZNI. V petek gostuje v Kostanjevici gledališka' skupina DKD Svobode Senovo, ki je pod vodstvom Zinke Guček naštudirala Kleistovo dramo RAZBITI VRC. Sobotni večer bodo v Domu Svo-b ode Krmelj izpolnili člani amaterskega odra Sromlje, ki so v režiji Darka Kajbe pripravili Linhartovo komedijo ZUPANOVA MICKA. V nedeljo, 11. aprila, pa bo pnšlo do zamenjave, ko bo na Sromljah gostovala gledališka skupina DKŠD Svoboda Krmelj s satirično komedijo Romana Novellija PTICE SELIVKE. Delo je režiral Rado Kostrcvc. Svetla »Črna komedija” Novomeška gledališka skupina se Je imenitno predstavila Gledališka skupina novomeškega kulturnega društva »Dušan Jereb”, ki je s svojimi predstavami vselej dajala „ton” in »barvo” dolenjskemu gledališkemu ljubiteljstvu je za to sezono pripravila Arnolda Shaf-ferja delo »Crna komedija”. Naj takoj dodamo, da se ji je uprizoritev v celoti^ posrečila, kar so potrdili tudi obiskovalci z dolgotrajnim aplavzom na ponedeljkovi premieri (in torkovi reprizi) v Domu kulture. Za to komedijo je značilno, da se njena, sicer nadvse živahna, zgodba odigrava v popolni temi. To zahteva od režiserja in igralcev dodaten napor, zato ni nič čudnega, da se te komedije ni lotila pred Novomešča-ni še nobena gledališka skupina na Slovenskem. Kolikšno zanimanje je vzbudil »pogum” novomeških igralcev, pove tudi dejstvo, da so si predstavo ogledali poleg republiškega selektorja tudi predstavniki ZKO Slovenije in posavskega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije. Glavna zasluga za uspesho predstavo gre bržkone Milanu Bratožu, ■ki se je tokrat preizkusil kot režiser, seveda ob sodelovanju vsel. igralcev, ki so sc na moč potrudili, da so oblikovali 1 vsak svoj lik. Čeprav bo treba na strokovno oceno verjetno še počakati, lahko že zdaj zapišemo, da se je Novomeščanom posrečila ena najboljših predstav v zadnjih letih. 1. Z. POTA IN STltf dežurni poročajo Kršitve v imenu „ učinkovitosti ” Lojze šterk, pravobranilec samoupravljanja občin Črnomelj, Metlika in Trebnje, o ________________aktualnih nalogah — Prvo zaposlitev išč e že 100 mladih .Zaradi obsega dela in da bi se približali delavcem in organizacijam združenega dela, smo novomeško območje družbenega pravobranilca samoupravljanja pred kratkim razdelili na dve območji. Eno je še naprej novomeško, drugo pa zajema občine Črnomelj, Metlika in Trebnje. Pravobranilec se ob uradnih dnevih mudi v teh krajih, stik z ljudmi je boljši in tudi kakšen dinar se prihrani, saj ne ?re gora k Mohamedu, ampak Mohamed h gori,“ je povedal Lojze terk, družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Črnomelj, Metlika in Trebnje. DRAGOCENA ŽICA - Med 27. in 30. marcem je nekdo vlomil v nedograjeno hišo Vladimira Žabkarja v Trebnjem. Zmikavt je vdrl v priročno skladišče in odnesel 100 metrov električne žice in 17 metrov kabla. AVTO ZGOREL - Na Hrastju je 30. marca zgorel osebni avto opel kadette Jožeta Kuharja. Lastnik je z varilnim aparatom skušal odstraniti vlečno kljuko. Pri tem se je vžgal prtljažnik. Kuhar sam ognju ni bil kos, na pomoč je poklical soseda, vendar so plameni avto povsem uničili. OB REZERVNO KOLO - Novo-meščan Kristo Bogdanovič je parkiral osebni avto na novomeškem Novem trgu. Nepridiprav se je lotil stekla na desnih vratih in iz prtljažnika odnesel rezervno kolo. Na avtu, ki je bil izposojen pri Kompasu, je za 15.000 din škode. NOČNI POŽAR Nekaj po eni uri je 29. marca začelo goreti na skednju Jureta Stampohaija v Vukovcih pri Črnomlju. Leseno poslopje je zgorelo do tal, v njem pa motorno kolo, tri kolesa, motorna žaga, in precej sena. Škodo so ocenili na 250.000 din. Vzrok požara še ni fnan. Gasili so črnomaljski gasilci, ki pa so lahko samo preprečili širjenje ognja na sosednja poslopja. KURJI TATOVI NA POHODU V noči na 4. april je bilo vlomljeno v kumik Angele Čuk v Podgori pri Straži. Iz kurnika je izginilo 5 kokoši. Na škodi je tudi soseda Mirjana Stojanovič, ki je ob 6 koko-dajsk. Po bližnjici ob življenje Grk se ni mogel izogniti F. Liparju, ki je nameraval prečkati magistralo Franc Lipar (56 let) iz Družinske vasi je 4. aprila opoldne nameraval prečkati magistralo. Ko je izza žive meje stopil na cesto, ie iz ljubljanske smeri pripeljal z osebnim avtom Grk Zaharidas Pavlidis. Zaradi ovinka je pešca opazil šele na kratko razdaljo, zadel in zbil ga je kljub zaviranju in umikanju. Hudo ranjenega Lipatja so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je popoldne umrl. Na tem območju'si vaščani in okoličani pogosto skrajšujejo pot s prečkanjem magistrale. Tudi žrtve so že bile. DEČEK POD AVTO Marjan Bizjak iz Skovca pri Vel. Loki je 31. marca dopoldne peljal z osebnim avtom po Golijevem trgu v Trebnjem, ko mu je nenadoma pritekel pod avto 10-letni deček. Pomoč so otroku nudili v novomeški bolnišnici. Kaže, da ni hujšega. Po Šterkovih besedah je v zadnjem času največ dela z izpopolnjevanjem organiziranosti združenega dela. Treba je poiskati in najti vsebino, ne samo obliko tozdov. Veliko tozdov je samo formalnih, po drugi strani pa so tudi poslovne enote in dislocirani obrati, ki izpolnjujejo vse pogoje za osamostojitev. Med slednjimi je Šterk omenil Putnika, trebanjsko Dolenjko in mokronoški Induplati. So pa še drugi, ki bi v okviru enote gotovo zaslužili več samoupravnih pravic. Pravobranilec samoupravljanja je načel tudi vpra- .. . . ■ OGENJ S TRAVE V GOZD Minuli četrtek je požar zajel gozd pri Zapudju. Najprej sta gorela trava in grmičevje, nato pa je močan veter ogenj zanesel v smrekov in mešan gozd. Plameni so naredili za 400.000 din škode. Požar so omejili in zadušili gasilci iz Dragatuša, Zapudja, Črnomlja, Vinice in Tanče gore. Kdo je zanetil ogenj, še ugotavljajo. Gozd je last kmetov iz Vel. Ne raj ca. ZASTRUPILA STA SE S PLINI Prvega aprila okoli 17. ure sta 33-letni Boris Rozman iz Starega gradu in 42-letni Jože Ostrelič iz Pesjega v krški tovarni celuloze čistila 4 metre globok jarek. Med delom jima je zaradi plinov postalo slabo, zaradi zastrupitve so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. SODNIKI ZA PREKRŠKE IN PROMET Novomeški sodniki za prekrške so imeli lani zaradi prometa polne roke dela. Srečali so se s 1750 kršitelji, ki so zagrešili dobrih 2200 nevšečnosti. Največ opravka je bilo zaradi vožnje motornih vozil, preden so kršitelji dobili pravico do tega; sledi vožnja z neregistriranim vozilom, tej pa vožnja motorčka brez potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov. Na koncu seznama je parkiranje na prehodih za pešce in povsod tam, kjer ni dovoljeno. NEPRIMERNA HITROST -Marjan Jakofčič iz Brezovice pri Semiču je 30. marca zvečer peljal z osebnim avtom od Dragatuša proti Črnomlju. V ovinku pri Kvasici je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal čez bankino, avto se je prevrnil in obstal na boku. Laže je bil ranjen voznik Jakofčič, ki nima vozniškega dovoljenja. Škode je za 10.000 din. TRK PRED GOSTILNO - Alojz Globevnik je 31. marca dopoldne pripeljal z osebnim avtom v Dol. Maharovec in zapeljal čez cesto na parkirišče pri gostilni Turk. Prav tedaj je iz šentjernejske smeri pri- peljal avtomobilist Silvo Pavlenč iz Vrbovca in tudi zavil na parkirišče. Vozili sta trčili. Pavlenč je bil laže ranjen, škode pa je za 35.000 din. NA STREHO - Stipo Pejič iz Kraljeviče je 3. marca popoldne z osebnim avtom vlekel na vlečni drog pripet osebni avto Djuraja Kojčino-viča iz Lipovca od Dragatuša proti Nerajcu. Ker na vlečnem vozilu iuso delovale zavore in krmilna naprava, ie vlečeni avto potisnilo naprej v Pejičevo vozilo, ki je zdrknilo v vsek in sc prevrnilo. Gmotne škode je za 80.000 din. Veliko opravka imata oba pravobranilca tudi z izpopolnjevanjem samoupravnih aktov tozdov. Ti so pogosto nepopolni, celo površni, in zato ob dejanski potrebi neuporabni. Dala sta že več konkretnih pobud za izpopolnitve. „Seveda dajemo delavcem in tozdom tudi pravno pomoč," je PO DOLENJSKI Lojze Šterk šanje povezovanja in združevanja delovnih, organizacij, posebej je navedel IGM in GOK iz Črnomlja, GOP in Tregrad ter novomeško Kro-jaštvo in Labod. Kar se sozdov tiče, je vanje združenih veliko delovnih organizacij, največkrat le na papirju. Eden takih „zakonov“ je tisti med. Beti in Kometom, ki ga pravzaprav ne drži več skupaj niti papir, čeprav so možnosti sodelovanja velike. DEŽELI • Te dni je prišel po daljšem času domov zdomec A. D. in zgrožen ugotovil, daje imel med odsotnostjo v hiši „podnajemni-ka“, ki se je po vlomu kar udomil. Na štedilniku si je pripravil nekaj dobrot, izpraznil baterijo steklenic z žganimi pijačami, duha pa si je nepridiprav krepil ali moril z gledanjem televizije. • Te dni je bila vlomljeno v kurnik Ane Verček v Potočni vasi. Tatinska roka je odnesla 11 kokoši, kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi z verige ob hlevu obenem izginil tudi pes čuvaj. Domnevajo, da je tudi ta končal v loncu. • Iz skupnih garaž na Cesti herojev v Novem mestu je 4. aprila mladoletnik vzel avto, v katerega je prej naložil posodo z bencinom, orodje, prevleke in odeje iz drugega, prav tako tujega avta. Ko se je mladenič dobro založen odpeljal proti Zagrebu, gg je pri Prilipah doletela nezgoda. Saj ste že slišali za reki bilo je prelepo, da bi dolgo traja- lo... rekel Sterk. „Ob tem se zavedamo, da bi morale za bolj učinkovito pravno pomoč kaj storiti tudi vse tri občine. Tako pa morajo ljudje hoditi k odvetnikom v Novo mesto ali celo v Ljubljano. Z novomeškim kolegom Marjanom Potrčem nenehno opozarjava tudi na bohotno rast administracije, nadurno delo in zaposlovanje upokojencev. Ali morda veste, da na našem območju išče prvo zaposlitev že več kot 100 ljudi? “ Lojze Šterk je opozoril tudi na vse več primerov neodgovornega odnosa do družbene lastnine, na poplavo drobnih tatvin in malomarnosti, na slabo izkoriščenost strojev, naprav in objektov. Tu bi lahko veliko naredila samoupravna delavska kontrola, če bi seveda delala, kot je treba in kot bi morala. ..Zanimivo je," je poudaril Šterk, „da najpogosteje kršijo samoupravljanje tehnokratske skupine. Močni posamezniki so prevzeli vlogo samoupravnih organov pod pretvezo večje učinkovitosti. “ Kar se metod dela tiče, je družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Črnomelj, Metlika in Trebnje povedal, da na nepravilnosti najprej opozore, samoupravnim organom da pravobranilec pobude in predloge za boljšo in predvsem zakonito rešitev. Če to ne pomaga, lahko pravobranilec tudi zadrži sklep samoupravnega organa, pri težjih kršitvah pa lahko predlaga ukrepe družbenega varstva. Pri delu pravobranilstvi tesno sodelujeta s službo družbenega knjigovodstva, UNZ, temeljnim javnim tožilstvom in seveda z družbenopolitičnimi organizacijami. M. BAUER PADEL POD VOZ Minuli četrtek popoldne se je huje poškodoval 45-letni Anton Lunder iz Radolje. Lunder se je peljal na traktorju, ki ga je Janez Pelko vozil po gozdni cesti od Radulj proti Mladi Gori. Ko je Lunder stopil na priključni drog voza, da bi med vožnjo po klancu navzdol zavrl, mu je spodrsnilo. Padel je pod voz in si poškodoval nogo, hrbtenico in glavo. Odpeljali so ga v bolnišnico. Napeljal ga je k tatvini Rado Rajer iz Novega mesta je v IMV ukradel dve nagovoril mladoletnika, da kolesi za „katrco" Na 9.500 din denarne kazni je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 29-letnega Rada Rajeija iz Novega mesta, ki je v začetku decembra 1980 pri sebi doma nagovoril mladoletnika, naj zanj ukrade dve kolesi z gumami za ,.katrco“. Mladoletnik ga je poslušal in s parkirišča IMV v Novem mestu res ukradel kolesi, takrat vredni nekaj več kot 2.500 din. Rajer je v zagovoru odkritosrčno povedal, da je mladoletniku res omenil, da bi nujno potreboval dve kolesi za svojo katrco, ki je imela izrabljene gume. Pri tem je dobro vedel, da bo mladoletnik kolesi ukradel v IMV, kjer je bil zaposlen. Poleg tega je sodišče menilo, da je Rajer vedel PEŠEC PO SREDI CESTE V sredo, 31. marca zvečer, je šel 68-letni Ivan Rosenfeld iz Mosteca zunaj vasi po sredini ceste in pred seboj rinil neosvetljen voziček. Za možakom je z avtom pripeljal Jože Krošelj iz Kapel in ga oplazil. Pri tem si je Rosenfeld zlomil nogo in ključno kost. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. BREZ IZPITA V PEŠCA Ivan Zemljak (23 let) iz Poklek je 31. marca ob 9. uri na Senovem z osebnim avtom zadel in zbil 55-let-nega pešca Jožeta Omerzo s Senovega. Omerzo so odpeljali v novomeško bolnišnico. Zemljak nima vozniškega dovoljenja, pozelenel pa je tudi balonček. PROMETNO NASILJE Zagrebčan Davorin Lik tar je 3. marca zvečer vozil osebni avto od Čateža proti Zagrebu. Pri Podgrače-nem ga je z osebnim avtom prehiteval neznan voznik. Liktarja je zrinil s ceste, tako da se je večkrat prekucnil in končno na kolesih obstal na travniku. Liktar je bil laže ranjen, drvečega nasilnika pa še iščejo. tudi, da bo fant, s katerim je Rajer v sorodu, željo razumel kot namig, naj kolesa ukrade. Rajer je vedel tudi, koliko sta kolesi z gumama vred vredni. Gre torej za napeljevanje h kaznivemu dejanju, v tem primeru tatvini. Eno od določil Kazenskega zakona SFRJ teija, da se napeljevalec kaznuje enako kot storilec kaznivega dejanja. Za taka dejanja je zagrožena kazen zapora do 5 let, vendar je senat ugotovil nekatere tehtne olajševalne okoliščine. Poleg odkritega priznanja sodišče ni _ moglo mimo dejstva, da sta bili kolesi vrnjeni IMV, Rajer skrbi za družino, v kateri je tudi 4-leten otrok. Ob-težilna pa sta bila okoliščina, da je bila škoda prizadejana družbenemu premoženju, in dejstvo, da je Rajer kot mladoletnik že stal pred sodniki. OBNOVLJENI PREHODI ZA PEŠCE - Zima s snegom je marsikje pešce, kijih zaradi stalno mokrih cest jih zaradi stalno mokrih ces tudi ni bilo moč na novo zarisati. Pomlad in sončni dnevi pa s° priklicali na ceste delavce Komunale, ki te dni v Novem meshj obnavljajo zbrisane „zebre”. Pešci tako ne bodo imeli vec opravičila za „letanje” čez cesto mimo prehodov ......................................... IMV in odgovornost Izjava Nika Briclja, temeljnega javnega tožilca pri temeljnem javnem tožilstvu Novo mesto — Več prijav _____________ Potem'ko je častno razsodišče pri Gospodarski zbornici Jugoslavije izreklo Industriji motornih vozil Novo mesto javni opomin, so se v javnosti in delu sredstev obveščanja pojavila mnenja, da bi kazalo načeti tudi vprašanje kazenske odgovornosti IMV in nekaterih njenih delavcev. Uredništvo Dolenjskega lista seje s tem vprašanjem obrnilo na Nika Briclja, temeljnega javnega tožilca pri temeljnem javnem tožilstvu Novo mesto. Bricelj je dal naslednjo izjavo; ..Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu je omenjena problematika znana iz vlog, ki so jih v letu 1980 in 1981 pisali razru kupci, pa tudi iz raznih člankov v sredstvih javnega obveščanja m drugih virov. Uvodoma je treba pojasniti, da v pravu poznamo razne vrste odgovornosti, pri čemer bi v konkretni zadevi mogle prib v poštev kazenska odgovornost, odgovornost za gospodarske prestopke, odgovornost za prekrške in odgovornost za kršitev pogodb (civilna odgovornost). Kazniva dejanja so opisana in našteta v KZ SR Slovenije, KZ SFRJ in tudi v nekaterih drugih zakonih, gospodarski prestopki in prekrški pa našteti v velikem številu zakonov in drugih predpisov. Kršitev določb zakona o obligacijskih razmerjih ima v osnovi za posledico odgovornost za kršitev civilno odgovornost, o kateri odločajo redna sodišča brez sodelovanja javnega tožilstva, v zvezi s tem nam je sicer znano, daje pri temeljnem sodišču v Novem mestu prav zaradi kršitev določb zakona o obligacijskih razmerjih J > vloženih zoper IMV večje število tožb posameznikov. Zakon ° obligacijskih razmerjih sam ne pozna nobenih sankcij v obliki kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov ali prekrškov, pri čemer pa sicer lahko nekatera ravnanja, ki so nasprotna določilom zakona o obligacijskih razmerjih, ob določenih okoliščinah vsebujejo tudi znake posameznih kaznivih dejanj ali gospodarskih prestopkov. Vendar v ravnanju posameznikov, zaposlenih v IMV, glede zakona o obligacijskih razmerjih do sedaj ni bilo ugotovljeno, da bi štorih kakšno kaznivo dejanje, in v tej smeri tožilstvo tudi ni sprejelo nobene ovadbe v smislu določil zakona o kazenskem postopku; Glede gospodarskih prestopkov, ki bi jih IMV ali njeni tozdi utegnili storiti v zvezi z omenjeno problematiko, pa je potrebno opozoriti, da je šele zakon o dopolnitvi zakona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter 6 sistemu ukrepov, .s katerimi se preprečuje ■ | spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju (Ur- ,, L. SFRJ 54/81), ki pa je začel veljati šele 9. decembra 1981, določa <> kot špekulacijo in v posledici tega kot gospodarski prestopek (, ravnanja, če organizacija združenega dela v pogodbi ne določi roka za < > dobavo blaga ali če po tem roku dobavi blago po višji ceni. Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu je v letih 1980 in 1981 prejelo več ovadb- prijav zoper IMV, predvsem tozd Commerce <' zaradi gospodarskih prestopkov. Nekatere prijave so bile zavržene V ,, skladu s čl. 89 zakona o gospodarskih prestopkih, v nekaterih drugih <' pa smo postopali. Tako sta zoper IMV-tozd Commerce in posamez- ,, ne odgovorne osebe vložena dva obtožna predloga zaradi gospodar- < skega prestopka po 37. čl. zakona o temeljih poslovanja OZD na ( področju blagovnega prometa ter o sistemu ukrepov, s katerimi se , j preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju, in obtožni predlog zaradi gospodarskega prestopka P° zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu. Medtem k° j ’ zadeva v zvezi s kršitvijo zakona o denarnem sistemu in zakona o ,, zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev še ni rešena- , > Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu je sicer v letu 1980 na podlagi prejetih vlog dalo tudi pobudo za postopek pred častnim razsodiščem pri Gospodarski zbornici Jugoslavije.” Ulica prometnega brezvladja Na Ulici talcev v Novem mestu bolj poredkoma veljajo prometni predpisi -Ogroženi pešci, parkirišče na naj ožjem mestu Zdi se, da v Ulici talcev v Novem mestu nekateri kljub predpisom lahko počno kar se jim poljubi. Ulica je razmeroma ozka, tako da ima skoraj po vsej dolžini samo en pločnik, ki je mestoma širok komaj nekaj decimetrov. Toda nekateri hišni lastniki ga še zožujejo, ker žive meje ne obrezujejo dovolj, tako da sega grmovje čedalje bolj na pločnik. Lastniki hiš iz leta v leto bolj zanemarjajo čiščenje snega pred svo jimi hišami, tako da morajo pešci, ko hodijo zjutraj v službo, uporabljati cestišče; to pa je močno prometno, vrh tega polno plojdre oz. deževnice, ker je asfalt kotanjast, slabo kanaliziran in ob padavinah poln umazanih luž. Še hujše je, kadar je pločnik poledenel. V letošnji hudi poledici v januarju na primer so morali pešci skoraj dva tedna hoditi po cestišču, namesto po tro-toarjih, ker je bila na teh zrcalno gladka ledena plošča skoraj ob vseh hišah oz. vrtovih v Ulici talcev. Sicer nekdo hišne Številke nemarnih lastnikov baje popisal, toda koristi ni bilo nobene: ledeno drsnico je mo- rala odpraviti šele odjuga. Kot rečeno, postaja Ulica talcev v tem pogledu iz leta v leto slabša. Povedal sem že, da je ulica veči-■ del enopločniška. Toda to očitno prav nič ne moti lastnikov dveh avtomobilov, ki skoraj sleherno noč parkirata avto na pločniku pred hišo št. 10, čeprav je za hišo dovolj prostora. Skoraj nepojmljivo, da delata to že nekaj let in se tako posmehujeta vsem cestnim predpisom, pa tudi tistim ki so predpise sprejeli! Čudno navsezadnje tudi zato, ker prav tod vozi mimo vsak dan službeno vozilo tistih, ki so poklicno dolžni skrbeti za red na cestah ... Spričo tega brezvladja, ki smo mu t čut' priča že vrsto let, ni prav nl Opo nega, če tudi avtomobilisti drvij gjt Ulici talcev ne glede na to, kak«1 vreme, in brizgajo snežno brn**^ umazano vodo na nezaščitene p® ^ Le redki vozniki so obz^n-u S zmanjšajo hitrost ob sre‘'a,*L s® pešcem, lahko pa rečem ,u<*‘’ voi-med brezobzirnimi vozniki tudi nice, žal niti ne maloštevilne- neke" V dokaz, da se vozniki v r v trolirani Ulici talcev ne b°Je^J| tU ničesar, naj povem, da sem sre tudi že avtobus, čeprav takim lom tod vožnja ni dovoljena- ^ mer: 22. februarja okoli • zjutraj je avtobus z registrsko I ko 522 -79 (zadnja številka j j 89, ker si zaradi naglice nisem ^ ^ dovolj natančno zapomniti) v° mesta proti Ločni. ^ R OGLAŠUJTE V t>L • ^ TEK DOBILI MEŽIČANI — Po skozi vse prvenstvo “Enačeni in negotovi borbi za naslov prvaka II—ZOL je sobota v novomeški športni dvorani skorajda gotovo Hala 7°ye|a prvoligaša. Ekipa Mežice je z zrelejšo in mirnejšo igro uženo odnesla točki, ki staji na široko odprli vrata v I. B m JUDI SIRENA NI POMADA — 1.000 gledalcev je v soboto gromsko navijalo ? sv«je moštvo, dva navijača sta od nekod privlekla 0 pravcato sireno. NASVETI NISO ZALEGLI — Trener Jankovič je skušal s številnimi nasveti in menjavami vendarle preobrniti tok igre, vendar je bilo tokrat v domači vrsti preveč nervoze. Kot kaže, je prevelika želja po uspehu stala Novomešča-ne prvo mesto in tako pričakovano uvrstitev v prvoligaško druščino. Priložnost splavala po vodi V dramatičnem odločilnem odbojkarskem srečanju, ki je odločalo o prvaku II. zvezne lige — zahod in o uvrstitvi v I. B zvezno ligo, je v soboto pred 1.000 gledalci Mežica v novomeški športni dvorani premagala Pionirja z najtesnejšim izidom 3:2 (9, —5, 9, —7, 6) Bilo je vsega, kar dela športno srečanje veliko: brezkompromisen boj dveh enakovrednih tekmecev, „torcida“ tisoč gledalcev, klubske zastave, sirena; manjkala je le „pika na i“, zmaga domačinov, ki bi po skoraj dvajsetih letih spet odprla pot dolenjske odbojke v prvo zvezno odbojkarsko ligo. Mrtvi tek največjih dveh favoritov, Mežice in Pioniija, se je po številnih dramatičnih zasukih v dveurni tekmi končal z zasluženim zmagoslavjem bolj rutinirane, uigrane in-srčne ekipe Mežice, ki je že v lanskem prvenstvu le za las zgrešila uvrstitev v I. B zvezno ligo. strokovnem delu, kije široko zastavljeno v klubu Piopir, pa še ne namerava reči zadnje besede. Jeseni se začenja nova sezona in nova priložnost. M. LEGAN Sobotna revanša se je začela pod veliko psihično obremenitvijo domačinov, ki bi morali zmagati za vsako ceno. Avditorij stotin glasnih ljubiteljev odbojke jim je bil očitno prej zavora kot spodbuda. Kako bi si sicer mogli razložiti v prvem nizu kar 10 zgrešenih servisov! Gostje so povedli š 5:0, s sijajno igro v polju in hitrimi akcijami na mreži pa so izničili Pionirjevo prednost, povprečno višino igralcev in s tem večje • Zaostala tekma 11. kola med Pioniijem in Bovcem bo na sporedu v nedeljo dopoldne ob 10. uri v športni dvorani v Novem mestu. Dan poprej bo Pionir v rednem kolu gostoval v Drljači. možnosti za napadalno igro. Prvi set se je končal z zmago Mežice, ki si je tako pridobila psihološko prednost. Pionir je bil na tem, da lovi zamujeno, to se mu je po odlično zaigranem drugem nizu, ko je ,.stroj" vendarle začel delovati, tudi posrečilo. Tretji niz je pripadal gostom, v četrtem pa so domačini spet zanesljivo izenačili* S strahom smo pričakovali odločilen set, saj je bilo več kot očitno. da pri pioniijevcih škriplje. Neodpustljivo slabo so sprejemali servirane žoge, zaradi tega niso mogli izvesti naučenih kombinacij, pena-lov in alm, za nameček pa so še slabše blokirali, kot sicer znajo. Med gledalci je bil tudi vtis, da trener Jankovič ne najde najboljšega zdra-, vila. Ob takih razmerah so domači odbojkarji v odločilnem nizu vendarle razveseljivo začeli, povedli s 4:0, potem pa jim je šlo vse po zlu. Mežičani so z zbrano in potrpežljivo igro izsilili najprej preobrat, potem pa nizali točko za točko do končne zmage. V moštvu Pioniija, ki je toliko stavilo v to tekmo, ni bilo moža, ki bi bil zmožen odločilno vplivati na potek odločilnega seta. Z izjemo kapetana Bojana Verniga so vsi igrali pod svojimi možnostmi, zlasti velja to za kandidata za državno reprezentanco Bojana Brulca. Kakorkoli: priložnost, da bi se Pionir po enoletnem nastopanju v II. uvrstil v I. ligo, kar bi bil uspeh izjemne vrednosti, je za to sezono po vsej verjetnosti splavala po vodi. Težko je verjeti, da bi Mežica, kakršna seje predstavila v Novem mestu, do konca prvenstva (so še tri kola, najlaže ji bo v Pulju z Uljanikom) izgubila kako srečanje in dala novo priložnost Pionirju, ki ji je tik za petami. To pa seveda ne pomeni, naj zdaj uplahne polet novomeške odbojke, ki je v naglem vzponu, po Spodbuden start Krčanov Omerzel 3., Zibret pa 4. na republiškem prvenstvu SPOSOJENO k*, tRnje lfl0"w”m!p02na5 ^ Vl09i V fli Jr9""' razpravljate, po vlo-raonologu. Iz POLITIKE EKSPRES V zadnjih minutah ob zmago V nadaljevanju II. ZRL Ribničani v Splitu blizu popolnega uspeha — Nova zmaga Novomeščank — Pričelo se je tudi prvenstvo v SR L — Zanesljiva igra Kočevk Po drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v II. zvezni rokometni ligi so možnosti Ribničanov, da vendarle ujamejo korak z vodilnim Zagrebom, ponovno manjše, čeprav se inlesovci s težkega gostovanja v Splitu vračajo neporaženi. Ob remiju v Splitu je namreč prednost vodilnih Zagrebčanov pred Ribničani kar 4 točke in malo je možnosti, da bi do konca prvenstva na vrhu prišlo do spremembe. Z dobrimi igrami v drugoligaški konkurenci pa Osnovna —•—"—--------- nadaljujejo Novomeščanke, ki so tokrat doma ugnale Ino kar s ?Rk' je V oeteknnT^^aJS 36:28 in so tudi P° 13- kolu na odličnem 3. mestu. . Več kot 200 Jghjjcev na Prski advse uspel petkov ulični ■—- *ek okoli Drske Usnoi S,' pripravila nadvse I« udeležil"1 tek.okoli DnJce, ki se ga ob Dr ° Ptpko 200 tekmovalcev, navir„°8' P3, jih je spodbujala ne-(v ° velika množica gledalcev. UHei..lmo se> da je imel najmlajši fcectek3 vsega 4 leta. nastn • -,1: Plom0' do 11 let (95 £Wlh)- L Buča,. 2. Kaja-d0 ,,' f' Fifolt in Borse; Pionirke let (36 nastopajočih): 1. ’ 2‘, Pezderc, 3!”G^dleV;' mla-Zaman -> sodelujočih); 1. kTZ’ hOMč‘ 3- M^icjmiadirh Molan \ ict IH na startu): 1. ženska’ Gorenc, 3. Lobe; med Eržen*,”11 a° 3^ *et Je nastopila le nastnnVa;- moški do 35 let G 9 )>J0C,lh): >■ Žužek, 2. Sikonja, člani so tekh 6ln?Pelj’ 5' SkC—; metrov, . 0 “rogov po 9 Lukšič * eeram I9 sodelujočih): 3- 900 I. krogov sodelu. Račeči nWde Jki — :l?,0biii Priznanja in sa knjiga. Krka, SPLITINLES 21:21 (11:11) — Res škoda, da Ribničanom ni uspelo v Splitu iztržiti obeh točk, saj bi si to po prikazani igri vsekakor zaslužili. Komaj nekaj minut pred koncem so gostje vodili z 21:19, in ko je že vse kazalo, da bo zmaga odšla v Ribnico, so domačini izsilili dve sedemmetrovki, ki sta obrnili rezultat. Sicer pa je bilo srečanje vseskozi dokaj izenačeno in kvalitetno. Inles: Gelze, Križman 5, D. Ilc 1, J. Ilc 5, Tanko 3, Troha 2, Karpov 3, Ambrožič 2, Andoljšek, Kljun. Po gladki zmagi Zagrebčanov v gosteh proti Slavoniji Dl z 28:20 se je prednost pred drugouvrščenim Inlesom povečala na 4 točke in bo takšna skoraj zagotovo ostala tudi po 14. kolu, ko igrajo Ribničani doma z Istraturistom, Zagreb pa s Prulami. NOVO MESTO - INA .36:28 (14:14) - Čeprav je po prvem polčasu kazalo, da bosta ekipi do smuka na Gorjancih Delavci IMV tekmovali na smučiščih Gorjancev Zadn’ Trdinr,1J;° soboto v marcu se je pod članov if11* vr*,om zbralo preko sto - ■ ov kolektiva Industrije motor-1 se v lepen bro pripra tekrno'"--V ve'eslalomu. Zanimivo nij) V07i| I »uuuiiHjv UIUIVU' Vtemenu' so se v lepem, sončnem Ponrerili na dobro pripravljeni progi tni. H V Vi' lovi.»I . v«—:___:__ veleslalom i6 . Posebei Popestril otroci H druzinskih članov. Med ?°razd jJ*°' le' ie bil najhitrejši lUrij Gori'- . ’ nac* 10. letom pa Elita v« • ženskah je zmagala ,°yanje je še l K J je bil narf"J'c. med fanti do 30. Teta lfnel tui cjši Darko Marolt, ki je nj- Pb najboljši čas vseh katego-.Mhko p]°l b do 40 let je zmagal Pa so med veterani nad 40 *asedlj „ 2 minimalnimi razlikami •»-^^^Prva tri mesta Miro Jasnič, S(?PEt zmagujejo ^Uje z klanska ekipa na- ! ,1,1 delu ^am‘ lUt*> v spomiadan-?.k°ntetni P^nstva v 11. slovenski div raznreralf1 V s,obo,° v ,ožav' Ievai0 ’ ves das 'gre je močno „*fžinari-i c Pomagala ravenskega V Oljeno ,evnd’ko moštvo je igralo n * Ptvem *ods°tnosti, poškodba). so sj časa ^ ldiSUr k° ce,° o sevnif..„ Tik pred koncem nifun| 1 izenačili. Na kraju so Pbds2"' pbrruh - - (fiPtOtnikf, ' ajv>-'- uuc USOV sia v i i femmžo',ostala Trbovc n‘*anj;.. ?VSflk (7). T„ w Lado Marolt in Anton Jakše. Ekipno je zmaglila DSSS, slede: TOZD TAP Brežice, TOZD Tehno-servis, TOZD Tovarna avtomobilov, TOZD Tovarna prikolic in TOZD Commerce. Vsi udeleženci tekmovanja so dobili spominske trim značke, najboljši pa diplome, medalje in pokale; ekipa TOZD TAP Brežice je osvojila prehodni pokal za najštevilnejšo udeležbo. M. K. konca tekme bili izenačen boj, so Novomeščanke dosegle visoko in zanesljivo zmago. Potem ko domačinke v prvem delu nikakor niso mogle najti prave igre, so v nadaljevanju zaigrale bolj odločneje, kar je prineslo v srečanju preobrat. Od minute do minute so večale prednost in tekmo ob koncu zaključile kar z osmimi zadetki prednosti. Največ zaslug za preobrat imata Iličinova in Štrukljeva. Novo mesto: Udovč, Štrukelj 7, Iličin 9, Sitar 4, Jakše 1, Kramar 5, Godler 2, Mrhar 1, Mršnik 7, Kastelic, Šlajkovec. Po 13. kolu je vrstni red takšen: 1. Velenje 26, 2. Zrinski 22, 3. Novo mesto 18, 4. Mlinotest 16 itd. V naslednjem kolu potujejo Novomeščanke v Izolo, ki so jo v prvem delu premagale s 27:22. Morebiten uspeh gostij ne bi bil presenečenje. START TUDI VSRL V soboto so pričeli spomladanski del prvenstva tudi v obeh republiških rokometnih konkurencah. Krčani so doma nesrečno izgubili z vodilno Upo, medtem ko v ženski konkurenci Kočevke nadaljujejo zmagovito serijo, Šentjernejčan-ke pa se z gostovanja v Mariboru vračajo s točko. KRŠKO - LIPA 26:27 (12:13) -Novinci v republiški rokometni ligi, moštvo Krškega, so se izredno uspešno kosali s favoriziranimi gosti. Rezultat je bil večkrat izenačen, nazadnje pri 14:14, vendar je domačinom ob koncu zmanjkalo moči. V domači vrsti se je ponovno izkazal Šebalj, ki je dosegel kar 13 zadetkov. Krčani so po 12. kolu z 12 točkami na 6. mestu. POLANA - ITAS KOČEVJE 24:31 (9:14) - Čeprav so domačinke pokazale izredno požrtvovalno igro, kaj več od častnega poraza proti vodilni ekipi SRL niso mogle doseči. Pri Kočevkah sta bili najboljši sestri Jerič, ki sta skupaj dosegli kar 21 zadetkov. BRANIK - ISKRA IEZE 16:16 (11:10) - Šentjernejčanke so v Mariboru pokazale dobro igro in bi lahko tudi zmagale, vendar so morale biti ob koncu več kot zadovoljne tudi s točko. Mariborčanke so namreč v zadnji minuti zastreljale sedemmetrovko. Pri gostjah sta največ zadetkov, po štiri, dosegli Kastelčeva in Černetova. Lestvica v ženski konkurenci je po 12. kolu takšna: 1. Itas Kočevje 21 točk, 2- Burja 20, 3. Iskra IEZE 19 itd. V drugem spomladanskem kolu potujejo Krčani k Usnjarju, Kočevke pričakujejo zadnjeuvrščeno Savinjsko, Šentjernejčanke pa morajo na Ravne k Fužinarju. Krški speedwayisti so očitno dobro pripravljeni na letošnje dirke. Obrestovale so se zimske priprave, na specializaciji pri Jawi na Češkem pa so trije odkrili marsikakšno skrivnost o popravilih in negi strojev. Rezultat tega so uvrstitve Omerze-la in Žiberta pa tudi Getjeviča na v nedeljo končanem republiškem prvenstvu. Že na prvi tekmi v Krškem, ko so na Stadionu Matije Gubca dejansko odprli letošnjo sezono speedwaya, sta Omerzel in Žibret presenetila, saj sta oba prehitela večkratnega državnega prvaka Kucovana, zaostala pa sta za lanskim in letošnjim prvakom Kekcem. V Ljubljani, na drugi tekmi, je Omerzelu v zadnji vožnji, ko je imel 2. mesto že v žepu, odpovedal stroj in je končal na 4. mestu, za Kocuvanom in tekmecem iz domače ekipe Žiber-tom. Na zadnji, odločilni tekmi v nedeljo v Lendavi pa sta Krčana spet zamenjala mesti. Skupna razvrstitev republiškega prvenstva za leto 1982 je takale: 1 . Kekec, 44 točk, 2. Kocuvan 37, 3. Omerzel, 4. Žibret... 9. Gerjevič. Prvi štirje so si verjetno že zagotovili nastop na kvalifikacijah za polfinale SP parov, ki bo 2. maja v Krškem ob sodelovanju Avstrijcev, Bolgarov, Madžarov, Italijanov, Nizozemcev in Švicarjev. Slednji, pravzaprav švicarski nadebudni rod dirkačev, so spoznali odlične možnosti za vadbo v TEČAJ O VARSTVU NARAVE ZAKLJUČEN Odsek za varstvo narave pri PD Novo mesto je minuli mesec organiziral tečaj za gorske stražarje. Predavanja so bila v prostorih ekonomske šole, udeležili pa so se jih predvsem srednješolci, planinski mentorji, mladi planinci itd. Kandidati so ob koncu uspešno zaključili preizkus znanja. D. V. DVE KEGLJAŠKI V Trebnjem se je končalo 5. odprto prvenstvo v kegljanju, na katerem je zmagal N. Goleš s 1708 podrtimi keglji, sledita Prelec (1676) in Gričar (1651). Pri ženskah je zmagala H. Baškovč (818) pred Dalmacijo in Vebrovo. Na Čatežu pa se je uspešno končal seminar za inštruktorje kegljanja. Kandidati so opravili izpite pri trenerju I. razreda Avgustu Likovniku. N. G. Krškem, kjer je 6 Švicarjev trdo delalo dopoldne in popoldne od prejšnjega ponedeljka do sobote, ,ak dan po pet ur. V soboto so se vsi pon Švicarji so morali priznati krepko premoč: Slovenija je namreč zbrala 76, Švica pa 26 točk. DANES KOLESARSKA SKUPŠČINA V prostorih trgovskega podjetja Novotehna Novo mesto, Glavni trg 11, bo danes ob 18. uri 2. seja skupščine novomeškega kolesarskega društva. srečanje v svoj Največ zadetkov sta v 1 '(Vajo (7). To soboto Sev-v gosteh. ZADNJE PRIPRAVE PRED STARTOM — Udeleženci tekmovanja so bili presenečeni nad obilico snega in smučišči, primernimi za vse kategorije smučarskega znanja. (Foto: Marko Klinc) Z 11. kolom se je v nedeljo nadaljevalo prvenstvo v zahodni skupini SNL, na katerem so dolenjski predstavniki dosegli tele rezultate: Bela krajina -Piran 2:0 (0:0), Elan - Vozila 2:1 (0:0) in Jesenice — Kočevje 2:1 (2:0). V vzhodni skupini so USPELA REVIJA PIONIRSKEGA ROKOMETA Minuli teden je bilo v telovadnici črnomaljskega Centra usmerjenega izobraževanja pionirsko območno rokometno prvenstvo, ki so se ga udeležile selekcije vseh štirih dolenjskih občin. Turnirje odlično pripravilo ŠŠD OŠ Črnomelj, vrstni red pa je bil takšen: pionirke: ŠŠD Stopiče 6 točk, ŠŠD Dragatuš 4, ŠŠD Metli-čica 2, ŠŠD Veliki Gaber 0. Najboljša strelka je bila Stopičanka Murnova z 22 zadetki; pri pionirjih je zmagalo ŠŠD Metličica (5 točk), sledijo: ŠŠD Katja Rupena (4), ŠŠD Mokronog.(3), ŠSD Semič (0). Najboljši strelec je bil Radulovič iz OS Katja Rupena. ODLIČNA PREDSTAVA DOMAČIH - V Kiškem je bila minulo soboto dirka za republiškega prvaka v speedayu. Lanski prvak Štefan Kekec je bil napremagljiv, Krčana Krešo Omerzel in Jože Žibert (na sliki povsem desno ravno prejema pokal) pa sta ob otvoritvi letošnje sezone dosegla odlično drugo oz. tretje mesto. (Foto: P. Perc) USPEH NOVOMEŠKIH STRELCEV V KRANJU V soboto je bilo v Kranju republiško strelsko prvenstvo v mladinski in članski konkurenci, na katerem so z velikim uspehom nastopili tudi Novomešča-ni. V ženski članski konkurenci je v streljanju z zračno puško Bučatjeva osvojila 4. mesto, s 361 krogi pa izpolnila normo za nastop na državnem prvenstvu. Podoben uspeh je v moški konkurenci zabeležil Celjustnik, ki je s 361 krogi prav talko izpolnil normo. Med mladinci pa je Slavko Malnar postavil nov republiški rekord s 338 krogi in vsega za 4 kroge zgrešil najboljši rezultat v državi, kar je seveda pomenilo tudi naslov republiškega prvaka. Z novo zmago na 2. mesto Nadaljevalo se je prvenstvo v obeh drugih republiških nogometnih ligah — Prodor Črnomaljčanov k vrhu Brežičani igrali doma 1:1 (1:0) s Kovinarjem. Lestvica po tem kolu ni doživela večjih sprememb. Omeniti velja le prodor Črnomaljčanov, ki so z zmago nad Piranom prišli na 2. mesto in imajo 4 točke zaostanka za vodilnim Tabor -Jadranom. Vrstni red: Tabor-Jadran 18, Bela krajina 14, Vozila in Litija 13, Elan 12, Usnjar 10, Kočevje 9 itd. V vzhodni skupini so Brežičani še naprej zadnji z eno samo zmago in dvema remijema. Pari 12. kola: Kočevje-Elan, Litija -Bela krajina in Steklar-Brežice. POLEG PULJANKE IN NOVOLESA ŠE HELIOS Ekipa Heliosa iz Domžal, ki je v zadnjem kolu prvenstva v II. ZKL zapečatila usodo Novomeščanov, je poleg Novolesa in Puljanke tretja ekipa, ki mora zapustiti drugoliga-ško družbo. V tretjem, odločilnem srečanju so namreč izgubili v Kranju z Ježico z 91:90 (55:41). KOČEVKE NADA U UJEJO Z ZMAGAMI V nadaljevanju SOL so Kočevke v uteho Novomeščanom ugnale Mežičanke s 3:0 (6, 6, 10) in se tako z nekaj zaporednimi zmagami pomaknile po prvenstveni razpredelnici. Ekipa Kočevja je po slabem startu sedaj zabeležila kar sedmo zaporedno zmago in je po 16. kolih na 6. mestu s 16 točkami. V naslednjem kolu pričakujejo Kočevke doma moštvo Palome Branika. Prvenstvo pa so končali v republiški moški konkurenci, kjer je Mokronog zasedel 5. mesto z 10 točkami. V zadnjem kolu so Mokronožani gostovali na Bledu in proti tamkajšnjim mladincem tesno izgubili z 2:3 (-13,-9, 12,6,-12). TREBNJE: OBMOČNO PRVENSTVO V STRELJANJU Prejšnji torek je bilo na strelišču Praproče in ob organizaciji trebanjske strelske družine območno prvenstvo v streljanju z zračno puško za pionirie in pionirke. V pionirski članski konkurenci je zma- fido ŠŠD Trebnje s 476 krogi, slede: ŠD Grm 472, SŠD Podzemelj 466, ŠŠD, Črnomelj 387 itd., medtem ko je pri posameznikih zmagaj domačin Marjan Rajkovič s 165 krogi. Med pionirkami je bilo prvo ŠŠD iz Žužemberka (410 krogov), sledijo: ŠŠD Katja Rupena 343, ŠŠD Črnomelj 340, ŠŠD Metlika 340. Med posameznicami je zmagala Metličanka Silva Veselič. 8. aprila 1982 DOLEHJSKI LIST , 1^) TEJ DEŽELI MI JE ŽE HUDO SITNO HODITI, KAR NAPREJ ME SPRAŠUJEJO, l IMAM kakšen liter nafte odveč. SVETU OKOLI Ka j so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. DOLENJSKI LIST pretf 21 Uti v____________________________________ „ Plače na račun bolnih Osebni dohodki zdravstvenih delavcev pod kritiko — j Vse večje število splavov — Ni bila prvoaprilska šala foto slisal: Milan Markelj Podoba grškega boga sanj Hy pnosa, dvojčka smrti in sinu Noči. Desno slovita grafika Goye iz njegove zbirke Los Caprichos. „Sanje razuma-rode pošasti” je zapisal slikar, lahko bi pa rekli tudi: ,Pošasti v sanjah opozaijajo razum.” Bolezen najprej pride v sanjah Ali se res bolezni najavljajo v sanjah prej, kot se pojavijo razpoznavni znaki obolenj? " Najbolj občutljivo središče v možganih razpozna prve signale Sanje že tisočletja vznemirjajo človeka. Razlaga si jih na različne načine, največkrat pa jev njih videl skrivnostne namige o bodočih dogodkih, v sanjah so mu bogovi sporočali svoje želje, v njih je človek našel mistični svet duha, odrešenega telesnih spon. Šele novejši čas je prinesel ustreznejšo razlago sanj, čeprav vse skrivnostno iz sanj le ni izginilo. Med najbolj zanimivimi odkritji je gotovo Kasatkinova teorija, ki govori o tem, da sanje napovedujejo bolezni. Že sloviti starorimski zdravnik Galen je opisal primer nekega bolnika, ki je v sanjah videl, kako mu je noga okamenela, nekaj dni po sanjah pa mu je noga zares odrevenela in ostala paralizirana do konca življenja. Sovjetski nevropatolog iz Leningrada Vasilij Kasatkin je ugotovil, da mnogi ljudje sanjajo nemirne in vznemirljive sanje, preden se zares pojavijo znaki kakšne bolezni. Kasatkin navaja primer nekega gradbenega inžernirja, kateremu se je po- Važno odkritje Pesek bo vse bolj uporaben zaradi silicija Silicija je po svetu na pretek, in ker je po nekaterih lastnostih podoben ogljiku, ki se sestavlja sam s seboj in z drugimi elementi v zanimive in za življenje dragocene molekule, je zanimanje za silicij med znanstveniki veliko. Atomska sestava silicija je tako podobna ogljikovi, da je mogoče v nekaterih ogljikovih spojinah zamenjati ogljik s silicijem. Tako je raziskovalcem v laboratorijih že uspelo izdelati silicijeva maziva, plastike in druge industrijske kemikalije. Vse do nedavnega je pri nadaljnjem odkrivanju uporabnosti tega elementa, če seveda izvzamemo tehnologijo elementov za računalnike, zaviralo dejstvo, da ni bilo mogoče spojiti silicijevih atomov med seboj z več elektronskimi vezmi, medtem ko ogljikovi atomi zlahka tvorijo več takih vezi. Kot poroča revija Science, je ta ovira končno premagana. Raziskovalcu Marku Finku z univerze VVisconsin je uspelo, da je naredil umetno oranžno rumeno snov, v kateri so silicijevi atomi povezani z dvojno vezjo. Imenoval jo je tetramesityldisi-len. Zadeva se mu je posrečila tako, daje sestavine spojine ohladil na izjemno nizko temperaturo, blizu absolutni ničli. Znanstveniki menijo, da gre za izjemen dosežek. Že prej so nekateri predvidevali,' da se je v vesoljskih razmerah silicij povezoval v zapletene spojine in da je življenje drugje v vesolju, če še kje je, nastalo bržkone na osnovi silicija, in ne ogljika, kot je to primer za zemelj-sko življenje. Finkovo odkritje daje tem teorijam znanstveno oporo. gosto sanjalo, da se rušijo stavbe, kamenje pa mu pada na prsi. Natančnejše zdravstvene raziskave so odkrile, da mož boleha na srcu, kar prej zdravnikom ne inženirju niti na kraj pameti ni padlo. Neki ženski, katere primer prav tako navaja Kasatkin, se je pogosto sanjalo, da leži na mokri zemlji, da pada v jamo in da jo zemlja stiska. Zdravniki so ugotovili, da ženska holeha za tuberkolozo. Na osnovi teh dveh in še preko 22.000 drugih primerov je Kasatkin izdelal teorijo, ki daje prav tisočletni modrosti, ki pravi, da so sanje in človek zelo tesno povezani. Celih štirideset let je proučeval sanje otrok, odraščajočih in odraslih najrazličnejših poklicev, nato pa zapise primerjal z zdravstvenimi ugotovitvami. Izkazalo se je, da je iz sanj in sanjskih podob mogoče razbrati simptome različnih bolezni. Še najbolj presenetljivo je, da sanje nakažejo nastajanje bolezni dneve, tedne in mesece prej preden se pokažejo očini znaki bolezni. Gripa, angina, bronhitis, vnetje slepega črevesa in gastritis se v sanjah najavijo dan ah dva prej, preden zares izbruhnejo. Griža in pegavi tifus se najavljata teden dni vnaprej, medtem ko visoki krvni pritisk in shizofrenija najavljata svoj nastanek celo mesece vnaprej. Kot zatrjuje sovjetski raziskovalec je čas od bolezen napovedujočih sanj in do nastanka bolezni pri ljudeh različen, saj je odvisen od značaja, temperamenta in živčnega sistema posameznika. Kasatkin je svojo teorijo natančneje razložil v knjigi ,,Monografija sanj”. Delo je naletelo med znanstveniki na različen odmev; nekateri so knjigo ocenili kot izjemno zanimivo, drugi pa so jo vzeli kot sporno. Kako je mogoče, da se v sanjah pojavijo napovedi bolezni, ko ni še nikakršnih razpoznavnih znakov? Kaj sploh so sanje? Sergej Vavilov razlaga zadevo takole: V dolgotrajnem razvoju človeka, ki za razliko od drugih živih bitij dobiva 60 - 80 odst. vseh informacij o zunanjem svetu preko vida, se je središč e za vid v skorji velikih možganov najbolj razvilo in je mnogo bolj občutljivo kot ostala funkcionalna središča (središča za otip, okus, bolečino, vonj, sluh itd ). Vidno središče reagira na tako slabotne svetlobne dražljaje, ki jih je skoraj nemogoče celo izmeriti. Ko človek spi, središče za vid praviloma ne sprejema svetlobnih dražljajev iz zunanjega sveta, zaradi svoje izjemne občutljivosti pa sprejema dražljaje, ki prihajajo iz notranjih organov telesa v možgane. Tako zazna tudi tiste dražljaje, ki so za druga funkcionalna središča prešibki in ne morejo sprožiti občutkov bolečine, sluha, otipa ipd. Ko se v človeku začenja kakšna bolezen, se iz obolelega organa širijo dražljaji v korteks, vendar pa so v začetni fazi tako šibki, da jih nobeno drugo središče ne zazna. Vidno središče jih sprejema in spremeni v sanje. Tako se v sanjah zares lahko odrazijo stanja notranjih organov. Tudi raziskave, ki sojih opra-vili britanski znanstveniki, P°' trjujejo možnost, da ima Kasatkinova teorija praktično vrednost. Z elektroencefalogramofli so merili možganska valovanja v treh poglavitnih stanjih človekove zavesti: v budnosti, spanja in spanju s sanjami. Izkazalo se je, da je za vsa tri stanja električna aktivnost možganov različna, vendar pa v prvih dveh stanjih možgani reagirajo na zu; nanje dražljaje, medtem ko pr| sanjanju vpliv zunanjosti skoraj povsem odpade. Najbolj globok sen je torej tisti, v katerefli sanjamo. Organizem je skoraj popolnoma negiben, blokada do zunanjega sveta pa najmočnejša. Torej je zares možno, da med sanjami vidno središ°e sprejema zelo slabotne dražljaje iz organov in jih pretvarja v sanje. Zakonitosti, ki so jih odkrili sovjetski znanstveniki, dobivaj0 podporo tudi v raziskavah drugih znanstvenikov, zato Kasat' kin ni osamljen s svojo teorijo ° pomembnosti sanj za zgodnje odkrivanje bolezni. Psihiatri sicer že dolgo časa vedo, da s° moraste sanje povezane s shiz°" frenimi osebnostmi in da je 1 analizo sanj mogoče ugotoviti nagnjenost posameznika k tez- ^ kim duševnim boleznim, vendar te metode niso posplošili na odkrivanje tudi drugih bolezni- Vse torej kaže, da prihajaj0 časi, ko bomo skrbno vodij* dnevnike sanj in jih v določen1** časovnih obdobjih dajali v ra°u nalniško analizo, nakar bom zvedeli, pred katero boleznjj naj se varujemo. Morda 0 tako, morda pa tudi ne. Sanj namreč še vedno niso dov°J raziskane. Obroč' se vrač* j Lahko hulahup spet osvoj' srca mladih in starih?^ - „Mislim, da je svet Pj* pravljen za nov hulahup,“ z j, resnostjo zatrjuje izvršni P° predsednik B. Shapiro vC“* kalifornijske družbe za izdela, igrač in drugih zabavi nam°nJ nih predmetov. Družba je ‘ekj 1958 uvedla hulahup obroč-je v hipu osvojil svet. Hulah f obroče so vrteli po vseh . nah, mlado in staro se je nekjS časa podrejalo diktatu mod0 zabave, potem pa je tako h|h ’ kot je zaslovel, tudi izgind našega življenja. Kalifornij* družba, ki je sloviti obroč našla, si je nagrabila ogrom denarja, pa je razumljivo- ^ vodstveni delavci tipljejo, *** velika norost ne bi mogla p°n viti. y Za letošnje leto ponujajo n hulahup obroč, kije pravzap . nečak slavnega „očeta“- ^ -e obroč ima le to novost, da J sestavljen iz posameznih &e}c~J | ki se v obroču vrstijo naniz kot na nekakšni ogrlici- J ostalo pa je kot prej. Obro'0 J treba vrteti na rokah, nogah, ,. vratu, pasu ali s katerim * delom telesa. Če pa to P° ?J,j res kaj koristi zdravju in ‘5 postavi, je seveda tako kot p desetletjem vprašanje. štiri metre dolga človeška kost — Slovenci bili veseli, da niso dobivali brc — Čehi so nemirni ljudje - Letos bo kebrov v veliki množini (O r q a k i.) Iz New V uma javljajo, da je v votlini v okolici Nesa Reco (Nova Meksika) najdena okostnica človeka, ki je bil štiri metre dolg. Prsi so mu bile široke dva metra 10 cm. V tisti okolici je še do 1000 takih okostij takšnih otjakov. V indijskih pravljicah je še ohranjen spomin na ta starodavni narod orjakov. (E n a) temeljnih postav naše države je: vsestranska enakopravnost vseh narodov države. A kolikrat je vlada Nemcem na ljubo kršila to postavo, Slovani in zlasti mi Slovenci smo smeli biti veseli, da nismo dobili brc, če je pa nam odpadla kaka drobtina, smo veselja kar noreli. Vlada si je z vednim negovanjem Nemcev vzgojila - kačo v nedrjih! (C e h i) so nemimi ljudje. Ni jim dosti, da so si vedno v laseh z Nemci, vlačijo na dan stare reči samo zato, da se širi razpor med rodnimi brati. Sedaj hočejo spet proslavljati krivoverca Husa, zagrizenega nasprotnika katoliške cerkve. Seveda bodo katoličani odločno ugovarjali, potem se bode pa govorilo o brezdomovincih in slabih narodnjakih, kakor pri nas. Bodimo edini v načelih katoliških in ne bo treba takih razporov, ki narodu le škodijo. (K e r) je letos takozvano hroščevo ali kebro-vo leto, ko bode, koncem aprila in začetkoma meseca maja ta žuželka nastopila v nešteti množini, zato je potrebno in vredno, da se vsak umen kmetovalec seznani z naravo tega svojega naj večjega sovražnika v nižjem živalstvu in da po svoji moči pomaga, da se ga kolikor mogoče zatre. (Ponavljaje) se je v naš okraj zanesla prešičja kuga po hrvaških prešičih ter prizadela kmetovalcem občutljivo škodo. Akoravno so se kmetovalci že večkrat svarili pred nakupom hrovaških prešičev, vendar oni v lastno škodo ne opuste te kupčije. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1902) Odkrili starodavni narod orjakov DEVIZNI PRETOKI - Iz parkirnih ur v Malmoeju na Švedskem so doslej izvlekli že preko 10.000 poljskih kovancev. Kovanec zlota je namreč prav toliko velik in težak kot švedska krona, razlika med njima, in to očitna, pa je v vrednosti. Krona je več vredna, saj dobiš zanjo sedem zlotov. Preprost račun pove torej, da je parkiranje sedemkrat cenejše. Za naše parkirne ure ni strahu: kovance, ki bi bili enako veliki in toliko vredni kot dinar, najbrž ni veliko. BISTRA GLAVA - V lanskoletnem poročilu o prometnih prekrških v Romuniji je zabeležen tudi prekršek, ki so ga označili kot najbolj izviren. Bukareštanska milica je sredi glavnega romunskega mesta zaustavila voznika, ki je na strehi avtomobila vozil trimetrsko desko. Voznik je desko pritrdil počez. Morda pa je hotel poleteti? NESREČNA LJUBEZEN - Dvaindvajsetletni Jack Warns-worth iz Londona se je odločil, da bo zapustil ta svet, ker je doživel polom v ljubezni. Za korajžo je popil tri litre piva in ga okrepil še z litrom vina. Potem se je lotil samomora. Vzel je gumijasto cev, jo pričvrstil na izpušnik, zlezel z drugim koncem cevi v avto, pognal motor in začel vdihovati izpušne pline. Še preden bi lahko zakoračil v onostranstvo, ga je pri početju zalotil policaj. Nesrečni fant je moral pred sodnika, ker je bil pijan za volanom. Visoka globa mu je pregnala črne naklepe. VARČNOST - Ida Resingeri se je ločila od svojega moža Otmarja. Kot poglavitni razlog za ločitev je navedla moževo skopost. Varčni Otmar ni pustil, da bi stanovanje v Oaklandu ogrevali. Ker je bila zima zelo mrzla, je bilo v stanovanju vse prej kot prijetno, kar je gospa Resingeri dokazala s preprostim dejstvom: od mraza so v stanovanju poginile tudi miši. NA POSVETOVANJU zdravstvenih delavcev Slovenije so menili, da osebni dohodki zdravstvenih delavcev ne bi zaslužili kritike, če bi bili v vsakem primeru odsev obsega in kvalitete dela Žal pa so primeri, da v posameznih zdravstvenih ustanovah varčujejo na račun oskrbe bolnikov, da bi si tako zagotovili osebne dohodke. LANI SO v prenatrpanem ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice imeli 866 splavov, od tega 489 s socialnim motivom. Predlanskim je bilo izvršenih 778 splavov. Število zdravniško odpravljenih plodov pa je v republiškem merilu še bolj zaskrbljujoče. V Sloveniji je to število od 440 v letu 1950 naraslo na 14,000 v letu 1960. Na seji Sveta za zdravstvo LRS so pred nedavnim razpravljali o tem in ugotavljali, daje treba na neki način omejiti naraščanje števila splavov. VČASIH SO BILA po posameznih krajih olepševalna društva, ki so vsaj nekoliko skrbela za estetsko podobno kraja. Danes pa skrbe za to predvsem turistični kraji. Toda Dolenjska je turistično slabo razvita. Zlasti v nekaterih od prometa odmaknjenih krajih prebivalci menda menijo, daje zanje vse dobro. Pa tudi časa nimajo, da bi okolje, v katerem živijo, lepo uredili, kajti zdaj je na kmetih manj delovne sile. MLEKO SE JE podražilo s 1. aprilom. Gospodinje so mislile, da je to prvoaprilska šala, pa ni bila. Mleko v tržnici stane 54 din, liter mleka, ki ga podjetje dostavi na dom, pa 57 din. PREUREJANJE GOSTIŠČA na Veselici pri Metliki bo prav kmalu končano. S tem bomo na našem področju dobili prvi gostinski objekt. Veselica obeta postati lepa in prijetna turistična izletniška točka za Metličane, brez dvoma pa bo tja zašel tudi marsikateri tuji turist, ker bo možen dostop z avtomobili. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 5. aprila 1962) Rfešitev iz prejšnje številke y[ J — ■s: ir sr ES fcf tl v 5 T 0 P — P R ~ yj 50 J € ,T 1 K T C. O E E gj R € S 0 R 5 K T 'D A M £ ‘A S T lO R. S i V) P. l R r K o v A k A P. M 1 K A -,L A v 0 M A sl C:-, M A T> P A A VJ R A A r A - R l L N A T t i A j jr BI K 1 L. c A R A i h v M 1 > “■ . A T R 0 T ■* E S A_ E _A K e' r ^jer je korist, tam ni pošte- I. CANKAR moia naučiti ži-’ da b' ga razumeli. S. BELLOVV umetnice v snovanju EVRIPID Ženske, d I prisil delo monopo družba rim. M angl, ž.ime nem. ekspr dramatik fr. mesto ukana nof-* rano-Inik d I •nokarstp obrt gostafi rim. cesar ata del telesa iz 1 kosaj Spokojni luka turku renij I tvarina ž.ime ce geoi. doba šarajevc nova vrsta kurivo izdelov. svedrov napev pnsmo-mor. bo|. ,re5. coln nagon d I šport- niki slikar samouk zelenica sodob. am.pi- sateii trak za Čevlje pritok volge glas zgledi prestolnica ba-Mlonije tantal karto -vac krsta tnimalaj koza dom lija Sto* .'- ; V osnetek - — Postaje P0VTaJa naše nebesne sosede Venere. V spodnjem delu slike je videti del avtomatske Podobe površja nebesnega pekla Postaji Venera 13 in 14 sta fotografirali površje Venere in izkopali --—^^ce tal - Peklenske razmere na nam najbližjem planetu Še živahna 1 P°snetkom Lunine in Marsove posnetki v SC nedo^80 te8a pridružili barvni snefki m nerinega površja. Res, da so po-hii(j0 s, anJ kvalitetni in da je barvna lestvica jemen r°mna> pa vendar predstavljajo iz-pravega na"stven dosežek, saj prihajajo iz stajah v Sovjetskima avtomatskima po-pristati n iera ^ 'n 14 je uspelo mehko in tam a . na^e najbližje nebesne sosede si)no P°sneti nekaj barvnih panoram kljub planet ynJaznerriu okolju, ki je značilno za PrvL. . . »110 J* JI NlFAl A d rt 1 Pa •>n^l(ll/A«>n1m< r°boti i Svoje delo so raziskovalni Pod nrifflaV'*' v temPeraturi 682 stopinj in *°t na 7 ?m> ki je devetdesetkrat močnejši Vene j*' rah ceij1 ^ ^ ^ Je delovala v peklenskih razme-j® v^drv-,!VC Uri’ njena dvojčica Venera 14 pa ie bil0 (f S3n?° ^ ure *n ^ minut- A tudi to •taloge r50y°*j> da sta opravili predvidene ftanje 'J!*.. katerimi sta bili najvažnejši sne-SnemanipVr^a anai>za vzorca tal. Kamera za le začela delovati takoj, ko je Marjan Bregar Venera 13 pristala. Površje je snemala skozi rdeč, moder in zelen filter. Na Zemlji so posnetke združili in tako dobili barvno podobo Venerinega površja. Prevladuje rumena in oranžna barva, kar je razumljivo, saj Venerino gosto ozračje vsrka modro svetlobo. ' Obe postaji sta izkopali tudi delce Venerinih tal in jih analizirali, izkazalo se je, da gre za bazaltno kamenino, kar potrjuje dosedanje ugotovitve o sestavi Venerinega površja. Kamenine pričajo, da je Venera notranje še aktivna in da najverjetneje ni površinsko mrtev planet, kot je Mars. Sovjetski znanstveniki so z najnovejšimi odkritji seznanili ameriške kolege. Ko so jim pred dvema tednoma v Houstonu pokazali fotografije Venerinega površja, je 560 znanstvenikov, kolikor se jih je zbralo na konferenci globoko vzdihnilo. A ne iz zavisti, temveč v znak priznanja sovjetskim vesoljskim dosežkom. »Zlate” umetnine Kupčija z umetninami cveti — Najvarnejša naložba V zadnjih desetih letih se je zanimanje za umetnine izjemno povečalo. Tako bi lahko sodili po dogajanjih na javnih dražbah in po velikem zanimanju za vrhunske razstave. Na dražbah se cene umetninam vrtoglavo dvigajo, da vse skupaj spominja že na pravo mrzlico. Lani so v slavnem Sothebyju iztržili rekordno vsoto za umetniško sliko. Neznan kupec je bil pripravljen in tudi je izplačal 6,4 milijona dolarjev za Turnerjevo sliko „Julija in njena dojilja11. Ljubezen do umetnosti torej postaja presneto draga zadeva. Pa gre res za ljubezen do umetnin? Ne. Skrivnost velikega zanimanja za nakup umetnin je preprosta, ime pa ji je inflacija. Denar izgublja vrednost, umetnine pa veljajo dandanašnji za najbolj zanesljivo naložen denar. Vsak dinar, ki ga je mogoče investirati v nakup umetniškega dela - bolj ko je znano, bolje je — se zanesljivo čez čas pomnoži. V Evropi in ZDA je vzniknilo precej novih avkcijskih družb in neredko se dogodi, da ista umetnina potuje iz ene javne dražbe na drugo, cena pa se ji vztrajno dviga. Vse skupaj je torej čisto kupčevanje z umetninami, zavzetost za umetnost je drugotnega pomena. VASA ZGODBA VČERAJ, DANES, JUTRI Stala je v kopalnici pred ogledalom in zrla v svoj obraz. Izbuhle oči, okoli katerih so se raztezali temni kolobarji, so ji nemo odgovarjale na nenehna vprašanja. Postavljala jih je, da bi z njimi opravičila svoje početje, saj je vedela, da to ne pelje nikamor. Nekje v notranjosti pa je le čutila, da je on del njenih misli in hrepenenja, del nje same. Plamen ljubezni je bil še kako velik, čeprav ga je gasila z vsemi močmi. Pomagalo ji je tudi ljubosumje, ki jo je peklo globoko v srcu. Kljub temu pa je njena ljubezen rasla kot podivjane vode ob dolgotrajnem deževju. Popravila si je pramen las, ki ji je padel na oči. Pobrala je svinčnik, ki je’ ležal na tleh, in odprla zvezek. Ničesar ni zapisala, saj je bila njena glava polna misli (pa ne šolskih). Zdaj je vedela, da ji je uspelo. Nič več ne bo kolobarjev okoli oči, nič več neprespanih noči. Njena zmaga je bila dokončna in popolna. Maščevanje je bik) tako sladko, da ji je pod jezikom nastajal okus zrelih malin. Ni jih marala, čeprav jih je drhteče in polne poletja prinesel on. Ledeno hladen ključ je vtaknila v ključavnico in ga obrnila. Rezek zvok je prišel iz zarjavelega kosa železja. Počasi je stopila korak naprej in pogledala navzgor: vse je bilo tako kot včeraj. Zanko iz debele vrvi, ki jo je oče uporabljal pri gradnji drvarnice, si je nadela okoli vratu. Zaprla je oči in ga zagledala. Najprej samo senco, nato je prihajal vse bliže, dokler niso bile jasne vse čudovite poteze njegovega obraza. Čutila je, kako je prazna, saj v tem trenutku ni imela besede, ki bi mu jo podarila. Črna megla je počasi lezla prek ljubljenega obličja. Vedno bolj se je odmikal in ona je postajala vedno bolj vznemiijena. „Zdaj grem k tebi,“je rekla glasno in zagrnila jo je tema. JGT y 5^ j/ \ * v v 7 ■. s* • *• ' . »V -s ILIR SE VRnČD "Sol “ Sn r*tSnJf Pfice šele zdaj prebudile in Sla žda ® da seje pomladansko ?lic i iz tak7!*6*0 vrb neba. Anesta in Ken hol0vilavn ?ra* Peketala po preprogi rjavih lrCiS' ir»ssr‘nie8a Mla,i> fa v sta >i jj*U ®li n* seil56 12 hipnih host v ravan z lan« v grič/11' ^Gradila sta bajje in se ojiHaro* sta .na TOhodu. Med cvetočimi °1iovinj a ^^nate strehe. Bila sta v Stala sta pod vzpetino z mogočrim poslopjem na vrhu, ožganim, napol mrtvim. Gradišče! Srce je nemirno utripalo. Ni jima še dalo, da stopita čez domači prag. Preveč je bilo sreče za en sam droben trenutek. Ostala sta spodaj, ob reki. „Lačna sem” je ovila roko Anesta okrog svojega fanta, „ulovi mi rtoo!” In ta, kot daje čakal le na to, seje pognal v valove ... Zrasel je kup dračja na trati, zaplapolal je plamen in zadišala je sočna postrv na ražnju. Anesta in Ken sta z belimi zobmi hrustala postrv in ves svet je bil njun. Tedaj pa je čudna ženščina vstala za njunima hrbtoma. Suha kot tepka, lasje beli, da bi bolje beli ne mogli biti, in oči, derite v gubah, predirljive, hudomušne ... Setra! Radosten krk seje razlegel po trati. „Pst!” je položila prst na usta starka, izvlekla sidro zel iz cekarja in jo vrgla v žerjavico. Dolg, tenak pramen dima se je potegnil pod nebo, presekan s sončnim žarkom. Ostro seje zazrla vanj Setra. „Dobro kaže, dobro! Dosti otrok bo dejala z brezzobimi usti. je KONEC pril:’f5^e’ iCII /L »i,' ar'c j a |x)schcj P°|j jotavlja Vovko-bila družbena P\ Mladi prinašajo napredek Suha krajina bo letos že osmič sprejela brigadirje, ki ji bodo pomagali iz zaostalosti V zvezni mladinski delovni akciji „Suha krajina 82“, ki se bo pričela 6. junija, zaključila pa 29. avgusta, bo v treh izmenah delalo 650 brigadirjev. Vsaka izmena bo štela 5 brigad, brigadirji pa bodo nastanjeni v naselju Žužemberk. Dela bodo potekala v štirih občinah, in sicer v novomeški, kočevski trebanjski in grosupeljski. Brigadirji bodo urejali vodovodno napeljavo, ceste ter opravljali agromelioracijska dela na zasebnih in družbenih zemljiščih. Ker so delovišča oddaljena od brigadirskega naselja do 30 kilometrov, se bodo morali brigadirji voziti na delo z avtobusi. Prevoze bo organizirala ter jih tudi primerno regresirala Mladinska turistična poslovalnica iz Novega mesta. Poleg rednega programa bodo brigadirji pomagali tudi krajanom. To sodelovanje je postalo že tradicionalno. V udarnih dnevih bodo urejali ceste, pogozdovali, pomagali pri izgradnji vodovoda in kanalizacije ter pripravah za postavljanje nove telefonske napeljave. Kot so poudarili na seji izvršilnega odbora skupščine akcije pretekli teden, so se v občinah sicer dobro pripravili na prihod brigadirjev, vendar se ponekod še kažejo vrzeli, zato se bodo morale začeti priprave na akcijo prihodnje leto takoj po zaključku letošnje. Dela, ki jrh bodo opravili brigadirji mladinske ; anue akcije ,.Suha kiajina o_ '. oodo vredna skoraj 15 milijonov dinarjev oziroma 43 odstotkov vrednosti vseh del. M. K. ODPRTO PO POTREBAH? Spremenjeni delovni čas na poštah je sprva dvignil precej prahu med uporabniki poštnih storitev. Ljudi, predvsem v manjših krajih, je motilo, da je pošta v soboto zaprta kljub podaljšanemu delavniku med tednom. Res pa je, da so se ljudje pomirili, še posebno, ker je bila pošta pripravljena prisluhniti željam ljudi. Kjer je bilo potrebno, so delovni čas pošte uredili s posebnim dogovorom s krajevno skupnostjo. S SAMOUPRAVO GRE NA BOLJE DVOR : UREJALI BOMO KLUB Novo vodstvo klubskih dejavnosti, ki delujejo v okviru osnovne organizacije ZSMS Dvor, bo odslej redno skrbelo za dobro izkoriščen prosti čas mladih. Ob nedeljah bomo urejali klub ter njegovo okolico. Prva akcija bo II. aprila ob 9. uri. 2. maja pa bomo imeli problemsko konferenco, na kateri bomo skušali poiskati vzroke za neaktivnost mladih, ki je sicer prisotna v vseh organizacijah in društvih. SLAVKO MIRTIČ V novomeški občini gre. hišna samouprava počasi le na bolje, čeprav je povsod precejšnje nezanimanje ljudi. Doslej je bilo ustanovljenih 92 skupnosti stanovalcev v 189 stanovanjskih hišah, kar predstavlja 54 odstotkov. Z upoštevanjem vseh stanovanj in poslovnih prostorov, ki so zajeti v hišno samoupravo, je rezultat precej boljši. Vse te skupnosti so že izvolile hišne svete, delavsko kontrolo in svete stanovalcev pri krajevnih skupnostih, kar je nujno za gospodaijenje s stanovanji, kot to -zahteva zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Finančna opravila so doslej vsi prepustili strokovni službi. POMLAJENI STAREC - Vojaški blok v Jerebovi ulici v Novem mestu, ki so ga sezidali pred štiridesetimi leti in je v (eh letih zamenjal že nič koliko stanovalcev, so pred mesecem dni pričeli temeljito obnavljati. Delavci Obrtne zadruge iz Ljubljane bodo zamenjali vse električne, vodovodne in odtočne instalacije, leseni pod, okna in vrata. Skratka, od starega bloka bo ostal le skelet. Dela, ki bodo predvidoma končana že koncem aprila, tako vsaj upajo stanovalci, bodo veljala preko 4 milijone dinarjev. (Foto: J. NOVOMEŠČAN1 SO SE ODREZALI — S premiero „Čme komedije" v ponedeljek zvečer in ponovitvijo naslednji večer so člani novomeške amaterske gledališke skupine „Dušan Jereb" uprizorili zahtevno igro. Pohvalo zasluži celotna igralska ekipa, avtor domiselne scene, sploh pa režija, ki je bila tokrat v rokah Milana Bratoža. Škoda, da igre niso uvrstili v redni gledališki abonma, saj bi jo tako lahko videlo še več ljubiteljev amaterske odrske umetnosti. Več na kulturni strani. (Foto: Janez Pavlin) Večji posek na domače kupce GG Novo mesto bo letos posekalo bistveno več lesa, da bi zadostilo potrebam predelovalne industrije - Tudi večja vlaganja v gozdove Novomeša interesna skupnost za goszdardstvo lani ni v celoti izpolnila svojega načrta. Vzrokov za različno uresničitev posameznih del iz programa je več, v prvi vrsti pa temu botruje precej manj zbranih sredstev od predvidenih, saj vsi porabniki lesa kljub podpisanemu sporazumu niso poravnali obveznosti. Predvsem se pozna delež IMV; tej so plačilo odložili. Prekoračili so načrt pogoz- od tega dobro polovico v zaseb- dovanja, medtem ko so manj dela opravili pri obžetvi, pripravi sestoja in čiščenju, zamude so tudi pri redčenjih in vzdrževanju gozdov. Blizu 10 milijonov dinarjev so porabili za gradnjo gozdnih cest. Delegati so obravnavali poročilo o lanskih rezultatih poslovanja na skupščini pretekli teden, ko so sprejeli tudi predlog načrta za letos. Današnje gospodarske razmere zahtevajo boljšo oskrbljenost z lesom kot domačo surovino predvsem za izvozno usmerjeno predelovalno industrijo v občini, zato bodo že letos posekali toliko lesa, kot je bilo s srednjeročnim načrtom predvideno za leto 1985. Tako bo Gozdno gospodarstvo Novo mesto letos posekalo 325.800 kubičnih metrov lesa, nih, ostalo pa v družbenih gozdovih. Od sredstev, zbranih v interesni skupnosti, bodo letos dobre tri četrine porabili za vlaganje v gozdove (obnova, nega, varstvo in melioracije gozdov ter gradnja gozdnih cest). Pri vsem tem bodo še okrepili sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Še več sodelovanja bo potrebno doseči tudi z vsemi porabniki lesa (predvsem večjimi, kot sta npr. Novolesin IMV) pri urejanju modernih žagarskih obratov. V prihodnjih letih naj bi v Straži uredili veliko osrednje skladišče lesa z moderno žago za potrebe novomeške in dolenjske lesne predelovalne industrije. Med posamezne porabnike pa bodo ponovno razdelili les. Ker se nekateri pojavljajo z novimi proizvodnimi programi, jim je treba preskrbeti več te surovine. Izpopolnjena ponudba Krkin tozd Zdravilišča razvija vinogradniško dejavnost — Že letos 45 tisoč litrov vina — Hram spet odprt UPOKOJENCI! 1. 5. 1982. bo odprt novi počitniški dom upokojencev v Iz zoli. Letovanje bo možno po 10 dni. Cene so naslednje: maj in oktober 320,00 din dnevno; junij, julij, avgust in september 420,00 din; november in december 280,99 din. Navedene cene z regresom veljajo le za upokojence in zakonce, ki nimajo svojih dohodkov. Prijavite se do 15. aprila v pisarni DU Novo mesto. Temeljna organizacija Zdravilišča novomeške tovarne zdravil Krka je pred leti na Trški gori zasadila 5 hektarov vinogradov, polovico od tega v sovlaganju s Kmetijskim šolskim centrom Grm. Na pobočjih Trške gore raste 15 tisoč trt žametne črnine, frankinje, rizlinga, kraljevine in drugih sort, kijih obdelujejo strojno. Ob polni rodnosti, ki jo pnčakujejo že letos, bodo pridobili 45 tisoč litrov cvička in trško-gorskega belega vinu. S tem bodo skoraj v celoti pokrili potrebe Krkinega hrama na Trški gori, obeh zdravilišč in drugih Krkinih lokalov. V spodnjih prostorih gradu Baj-nofa so sedaj uredili še klet za 85 tisoč litrov vina in postavili lastne naprave za predelavo grozdja, nastavili pa bodo še polnilnico s kapaci- teto 5 tisoč steklenic dnevno. Zmogljivost je seveda velika, tako da bodo vino stekleničili tudi zasebnim vinogradnikom. V izgradnji pa je tudi manjši laboratorij in učilnica za potrebe Kmetijskega šolskega centra Grm. Krka je začela s tovrstno dejavnostjo iz več razlogov. Cilj je bil povečevanje družbenega gospodarjenja z vinogradi in uvajanje modernega kletarjenja, poleg tega pa so s tem popestrili svojo ponudbo v zdraviliščih. Ljudem želijo omogočiti čim bolj prijetno bivanje v zdraviliščih, z izleti na Trško goro in ogledom vinogradov ter lirama. Le ta je sedaj .pet odprt ob pe'kih, sobotah in nedeljah, za večje skupine pa ga odpro tudi med tednom. Za telefonijo le v svoj žep “'apeljava telefona delu brusniške KS zdaj le na plečih dočih naročnikov ..Čeprav je Ralež že ^ novomeško predmestji- raj ...............,--- pa se ne more polivam' komunalno ureditvijo ^ 'j drugimi dobrinami, kakrš'1 so deležni drugi prime«1" kraji.” ugotavlja Anton Vo ko. /nani gostilničar '/ 1 vasi in eden tistih, ki . najbolj zagreti /a napre c tega dela dolenjskega P1 de želja. j. d. Spoznanje, da brez sodi nih zve/, s svetom ne "u’ri'j je spodbudilo krajane Ka*; /a. Sel. Gumberka in lab"" nie. da so že pred letom začeli / deh^“ peljavo telefona- - »0j. po planu novomeškega :i 1 1 do iclr ' Vovk"; I moramo P° jetja za ptt promet -000.” pojasnjuje • . ,j(i 1 OO-pami^kabeh volj za 150 do 160 *c ^ škili priključkov. Vse veljalo 2,46 milijona jev. T ni P člefonska gradnja1 .1.. i....ill- iilia. M , tekala brez zatikanja kabli ni šlo tako. kot jf bil" predvideno, so n*1" ^ lat« celotno pripravili le celomu -mcntacijo in postavil' )f. herk£ ve za Sela in Gun«1 ti tos akcijo nadalj"M ‘tc|e nancira jo 35 bodoč' Ionskih naročnikov. 0 . ij te*"1. . terih je vsak že pr'sl>c .|jč tisočakov in 30 ur hfC nega dela. ..Računi kažejo, gradnjo vložili že dve tretjini lastnih Da je to huda ni treba posel ti,” da bi še kako potrebna-za ptt promet f*ns 40-priključno sc zdi krajanom premalo. Bodo doči naročniki še globlje poseči v jr. pa čeprav sc v M** j je promet zbira nanien^. nar za razvoj telefonije- RAZSTAVA SE V° - NEDELJE 3. ;iprilu so v Dolenjskimi p to I poslovitveno stavbo n-( j. aprna so v •». . jel1 odprli razstavo natečaja pokop^vc' novomeškem r - ».sin- — Marofu. Vse predlagam' i.j;ill' j | . ,=. i-.hko ot-1 obrazložitvami si lahko ut-še do II. Dvom ne bo izsušil močvirja Nekaj lastnikov zemljišč nasprotuje hidromelioracijam na Mokrem polju — Bo to res zavrlo dela? - Stare napake se maščujejo, saj je v ljudeh nezaupanje ostalo Prizadevanja za hidromelioracije na Mokrem polju trajajo že dobri dve leti. Tudi priprave na akcijo so bile dokaj obsežne, vendar se načrtovalcem postavljajo na pot mnoge, včasih kar nerazumljive ovire. Najprej ni bilo denaija za poseg v zemljišča, sedaj pa so družbena sredstva v celoti zagotovljena, vendar akcija visi v zraku, saj je nekateri posamezniki ne odobravajo. To pa je kljub vsem njihovim brez dvoma slabim izkušnjam v preteklosti težko razumeti. Z načrtovano naložbo, ki je v družbenem planu novomeške občine do 1985, naj bi izboljšali skupno okrog 120 hektarov zemljišč, v prvi fazi pa okrog 60 hektarov z regulacijo obeh potokov, Kamenščka in Črnivca, ter morebitno kasnejšo drenažo. Regulacija obeh potokov je v srednjeročnem načrtu območne vodne skupnosti za Dolenjsko in Vodnogospodarskega podjetja predvidena za letošnje leto. Letos so s finančnim načrtom za to tudi predvideli 16 milijonov dinarjev in sredstva so zagotovljena. Gre za edino regulacijo za potrebe melioracij v novomeški občiru Poleg lega, da njena neuresničitev povzroča kup težav pn vodni skupnosti, saj priprave na kak drug projekt trajajo najmanj 3 mesece, se bodo sredstva prelila drugam, če jih tukaj ne bo' moč porabiti. Območna vodna skupnost namreč pokriva vse dolenjske in posavske občine in drugje kmeije preko krajevnih skupnosti ceio sami prosijo, naj jim izboljšajo zemljišča. Dejstvo je, da doslej še nikjer niso naleteli na odpor tistih, ki jim je investicija namenjena. Nikjer ni bilo lastninskih in drugih sporov, saj plačajo odškodnino, zemlja pa tako ostane kmetom, ki jo po končanih posegih spet lahko obdelujejo. Projekti za hidromelioracijo na Mokrem polju so narejeni. V prvi fazi gre za poglobitev in razširitev obstoječe struge Kamenščka in Črnivca do ceste Novo mesto Šentjernej večinoma po sedanji smeri, del pa po novi. lakšna rešitev je nujna, če res hočejo omogočiti stalen odtok vode s teh v veliki meri zamočvirjenih zemljišč Kamcnšček naj bi odvajal v glavnem ,,živo” vodo v potok Pendirjevka, Črnivec pa bo odvodni jarek za podtalne vode. Zemljišča na Mokrem polju po posegu ne bi bila več zamočvirjena, kar je seveda velikega pomena za večjo pridelavo kvalitetnejše krme. Če pa bi izvedli še drenažo (napeljava cevi pod zemljo za odvajanje odvečne vode), bi bile lahko tu celo njive. Vse to so seveda strokovne ugotovitve, ki si jih ni nihče kar tako izmislil, pa jim zato tudi ne gre oporekati. To pa ljudje na tem območju počno. Slišati je vse mogoče: da hidromelioracija sploh ni potrebna, oz. da naj bi le očistili obstoječe struge, češ da širjenje in speljava vode po delno spremenjeni smeri ni na mestu, ker zemljišča niso zamočvirjena; da jim bo jarek razbil parcele: da bo šlo veliko zemlje v nič, itd. itd. Nekateri, predvsem kmetje, ki se preživljajo le 7. zemljo, mislijo drugače in se očitno zavedajo pomena teh del za izboljšavo zemlje, nekaj pa jih očitni ..nasprotniki" niso težko dobili na svojo stran, četudi z za lase privlečenimi argumenti. Zakaj' I u se brez dvoma maščujejo stari odnosi, predvsem kmetijske zadruge m Gozdnega gospodarstva, do ljudi v teh krajih. Očitno je, da se ljudje bojijo podpisati soglasja za dela, češ da bodo potem izgubili pravico do svojih zemljišč, čeprav zložbam niti ne nasprotujejo. Tako se je vsaj delno razbrati iz njihovih besed. Najprej akciji tako niso nasprotovali, čeprav tudi posebnega navdušenja ni bilo. A po nekajkratnih pogovorih z njimi niso pričakovali tolikšnih težav in nasprotovanja, še posebno ne, ker je pobuda za melioracije prišla iz krajevne skupnosti Orehovica, v katero ti kraji spadajo. Za Mokro polje pa je padla odločitev iz preprostega ekonomskega računa. Prav na tem območju v novomeški občini bi namreč z vlaganji v kvadratni meter zemljišča dosegli najboljše učinke. Hidromelioracijo bi pravzaprav lahko izvedli brez soglasij lastnikov zemljišč, a tega nihče noče. Del ne bodo začeli, dokler ne bo podpisano zadnje soglasje. Ljudem torej ostaja odločitev, ali hočejo boljšo zemljo, joti * Upajmo, da ne, saj bi ' spustiti iz rok takšno sredstva, ki so v ta name" ZDLNKA LINDI* kjetbodo lahko več pridelali. Stroške del bodo v celoti krili ZAMOČVIRJENA ZEMLJA NE DAJE DOVOLJ |VV, vihij vodo. Temu naj bi naredili konec z regulacijo obeh P. kasnejšo drenažo, vendar načrtovani akciji slabo ka/c, ■ v teh krajih niso zanjo-. (Foto: Z. Lindič) Mokrem polju, Kamenšček in Črnivec, ne odvajata sPr<’^ti pil< zato so tukajšnja zemljišča zamočvirjena, ob vsaki Vn(,t<)^1 |(i ČETRTK0V INTERVJU 1 Stroji nadomeščajo roke V gozdarstvu manj težaških opravil - Pri spravilu _esa gozdov zamenjajo pri go z novim načinom in ^os°dabljanje proizvodnje 8e\ napredek tehnologi segajo tudi v gozdarstvo, npo!° ,°^e’ Je do nedav-DJ. /f.i"0 za eno najmanj P J bljenih pri iskalcih za-Dnra ye' Medtem ko so še *evia •u^-Vc^ni P°dirali . .9e> sekah in spravljali les lom° • ° 756 z ročnim de-n ’ Je danes že večino kratkemmehaniziranih in v Pridobitev se obeta še nova _ ;v- O tem je tekel Pb8 yor z inž. Vladom Pav- TrJ dlrektoiiem tozd GG Gradnje v Novem mestu. T u TV1U mestu. se zadn^0l°?lja v gozdarstvu leta menja na ••uuu ravc: drv, zato so tudi draga/4 MiT' nam kažejo izkušnje. * resp tudi vedno več inte- 5j. tov za zaposlitev. Vča-bili /i° z veliko težavo do-Šen; , Vce> zdaj imamo pro-lovniu6 ved kot novih de-n.j mest. Pravzaprav le radi me^amo - tiste, ki za-ne z °starelosti in bolehnosti w/n,0rei° več neprestanega ženskega dela.“ grP, kakšne posodobitve zadnjem času? ke”tc fendirjevko so veli-do n°j ne lesa> ki smo ga cami ega s tremi žični- tam sPravljali v dolino, od Pa v Cerov Log in na- ročnikom. Te žičnice so dotrajale in jih ne mislimo nadomestiti z novimi, temveč smo že nabavili nov kamion TAM, nanj pa bomo v kratkem v Avstriji montirali žični žerjav. Ta investicija bo znašala okrog 10 milijonov dinarjev, pomeni pa bistven napredek. Zdaj lesa ne bomo več spravljali v dolino, marveč z žerjavom iz doline navzgor do ceste. V ta na1 men moramo širiti gozdne poti, da lahko kamion pride zraven. Seveda bomo lahko novo napravo uporabljali še na drugih mestih in naš tozd bo drugim tozdom opravljal usluge. Za zdaj je še največ ročnega dela pri pripravljanju drv, a tudi tu se obetajo spremembe.“ — Na kakšen način drva pripravljate zdaj in kako jih boste po novem? „Z žago motorko naši delavci zdaj podirajo drevesa, jih ročno razbijajo in zlagajo ter nalagajo na konjička, da jih pripelje do ceste. Lastnih konj GG nima več, pač pa imamo zaposlenega zasebnika s konji, ki ta dela opravlja. Na cesti je potrebno spet drva ročno nalagati na kamion. Po novem bo stroj s kleščami dvigal metrska polena in jih razvrščal na kamion. Računamo, da bomo tako napravo dobili že le-tos.“ — Gozdni delavci so bili že od nekdaj uvrščeni med najtežje poklice. V kakšnih razmerah delajo danes? „Še prva leta po vojni so bivali gozdni delavci kar v gozdovdh ali pa so se domov vozili z mopedi. Danes jih razvažamo s kombiji ali avtobusom na delovišča in tja jim dovažamo tudi topel obrok hrane. Izjema pri toplem obroku so le najbolj oddaljena delovišča, kjer bi prevoz stal nekajkrat več-kot hrana. Prav zaradi izboljšanih razmer je tudi za delo v gozdarstvu vse več zanimanja.“ R.B. KAM S KROMPIRJEM — Prejšnji teden so na tovorno železniško postajo v Bršljinu kmetje iz širše okolice mesta pripeljali krompir na zadružni odkup. Rečeno je bilo, da bodo 40 vagonov našega krompirja odposlali v Italijo, toda republiška inšpekcija je vsega zavrta, češ daje predebel ali presuh, da kvaliteta ne ustreza. Kmetje iz Brusnic, Otočca, Kronovega in drugih krajev so bili jezni, da je bilo kaj! Svetovali so jim namreč, naj krompir odpeljejo v predelavo na Mimo, toda kako ga spraviti tja, ko pa niso imeli goriva v traktorjih in ga tudi na črpalkah takrat ni bilo. (Foto: R. Bačer) Glas baze v kongresno dvorano Pred slovenskim kongresom ZK se bo v novomeški občini zvrstilo 5 tematskih razprav — Prvo o pridobivanju in ugotavljanju prihodka je iz svojih izkušenj pripravil Novoles 31. marca je bila v Novem mestu prva v vrsti tematskih razprav, ki sodijo v predkongresno dejavnost novomeških komunistov. Pet tematskih razprav so izbrali iz resolucije za področja, za katera ocenjujejo, daje bilo doslej premalo narejenega. Namen tematskih razprav je oceniti dejansko stanje in ugotoviti, kako bi se komunisti kar najbolje organizirali, da bi v čim krajšem času dosegli doslednejšo uresničitev v resoluciji za 9. kongres zapisanih stališč. Hkrati pa bodo tematske razprave osnova za pripravo razprav delegatov na kongresu. Novoles je kot nosilec prve razprave »Pridobivanje in ugotavljanje skupnega prihodka" pripravil obširno gradivo, saj je znano, da je prav ta delovna organizacija doslej v teoriji in praksi v tem pogledu prišla najdlje. V razpravi pa so ugotovili, da za dosego teh ciljev ni vselej potrebno kompleksno zajemanje podatkov, marveč da je tudi z enostavnejšo delovno metodo možno priti do boljših rezultatov. Novolesovega modela ni možno enostavno prenašati na druge delovne organizacije, pač pa lahko služi kot dober vzorec za osnovo, ki jo je treba poenostaviti in prilagoditi potrebam drugih okolij. Na področju pridobivanja in ugotavljanja skupnega prihodka je v novomeški občini tudi v nekaterih drugih delovnih kolektivih v zadnjem času zaznati precejšnje kvalitetne spremembe v organizaciji in zajemanju podatkov, glede porabe materialov in časa. Nikakor pa ni ugotavljanje skupnega prihodka le samo sebi namen, marveč gre za to, da bi Na kaj le čakajo podpisniki? ■ leturt^ -------------------------------------------------- s&n n'so vs' podpisi' družbenega dogovora o postavljanju in vzdrževanju >>j^[nen'kov — Člani borčevske organizacije še vedno v središču vseh dogajanj S5* tako vsebinsko bogatih ltK>1 razprav, kakršne so se o terenu, ni slišati predsednik občin- r je bija 'Jt*D v ivovo mesro na letni programski skupščini, Q ... marca. Borci ne razpravljajo več o svojih težavah, /0Pte{nS,r^ družbeni problematiki. i'1 'et, te Staros* borčev je že nad nikov. Leto dni že traja podpiso- ,H^U Pnmerno se slabša vanje tega akta, pa ga še niso podpi- jenega generalmajorja Vlada Kocjana o zunanjepolitičnih dogodkih v svetu s posebnim poudarkom na Poljski. R. B. Tudi Krka je letos v kleščah 5. aprila so se sešli komunisti tovarne zdravil Krka in razpravljali o gospodarjenju in razmerah ob sprejemanju letnega plana. Odkrito so spregovorili o vrsti težav, ki se ob zaostrennih pogojih gospodarjenja letos obetajo tudi kolektivu Krke. Doslej so izdelali že več inačic plana za leto 1982, v vsakem naslednjem se še bolj odrekajo prvotnim zamislim. Kot so poudarjali na konferenci, so se letos znašli v „klešč-ah”, ker zvezni ukrep o omejitvi izvoza še vedno velja, hkrati pa zahtevajo skrb za nemoteno oskrbo z zdravili na domačem trgu. Gre za več milijonov manjkajočih deviz, ki so jih nameravali ustvariti prav z izvozom. Tudi sicer so devize letos osrednji Krkin problem, ki so ga osvetlili z več strani. V referatih so govorili o finančnih težavah, o problematiki zaposlovanja in investiranja, o planiranju farmacevtske proizvodnje. O vsebinsko bogati konferenci komunistov Krke bomo še poročali. ^ scHier. o*1 '/Nu. n6 v družbenopolitičnem l|lar?eytiih -i050*5110 ^ to opaža v Okrog 450 še v vodstvih ertlu Vstveno stanje, vendar v«čina članstva zadovo- iNt pa je °r8an< , “Srešij Jun0' ^r,ekli/ Prizr,mi^ ’n članstvo, priča ^ y PlaketoaJ|^ ^rejeli so namreč £ d o Uk n'r Se na skupščini 4 ' Pr?/Sem UrCSm' U ;n iega dogovora p po- vzdrževanju sporne- p^ajeni Clede CIPLINE o tako /kPčnosti na sejah, ki .L^Pizarii L družbenopolitičnih Sčft?' kot v nekaterih m *'tterel zb°rih in skupšči-sr, ob a skupnosti novo- j !JS”® yečkrat kritizira, daSla ma za zS|ed- To >e >>i lethj '11 Prisotnost na ne-hii Hov samski skupščini - «4 7, 0vo mesto, kjer je tU(j. Pegatov navzočih °setn ' °d manjkajočih je 0PravidCno odsotnih. sale niti vse krajevne skupnosti in zato tudi vsebina dogovora še ni zaživela. To je vzrok, da še prihaja do nepotrebnih pomanjkljivosti. S popisom je uvedena kartoteka vseh pomnikov NOB na novomeškem območju, manjkajo pa še podatki o nekaterih dogodkih, ki bi jih morali čimprej dopolniti. To so šteli za eno najpomembnejših nalog v novi delovni sezoni. Zaradi takih pomanjkljivosti se včasih pripeti, da v kakšnem kraju na hitro poskrbijo za obeležje iz NOB, ob tem pa nekateri pomembnejši dogodki ostajajo brez plošče ali spomenika. S tokratne skupščine velja posebej omeniti izvrstno predavanje upoko- V KMETIJSTVU GRE PREPOČASI Glede hitrejšega napredka kmetijstva v-novomeški občini je bila v zadnjem letu sprejeta že vrsta stališč in sklepov na raznih organih, kot je ugotovila zadnja občinska partijska konferenca, pa se le ti prepočasi prenašajo v prakso. Prav zato so naložili komunistom v kmetijstvu in drugod, da dogovorjeno in zapisano hitreje uresničujejo. V prvi polovici letošnjega leta bo komite preveril, kaj je bilo narejenega. POZABLJAMO NA RIBE? — Ob vse dražjem mesu in slabi izbiri tega živila po mesnicah bi se pogosteje veljalo spomniti rib. V Ribogojnici na Dvoru vzrede letno okrog 100 ton postrvi, za katere sicer ne manjka kupcev v večjih krajih in po hotelih, domačini pa po njih še premalo segajo. (Foto: R. Bačer) delovne organizacije postavili v vlogo, kakršno opredeljuje Zakon o združenem delu. Vsebinsko bogato pripravljene razprave se je od 40 vabljenih udeležilo žal le 18 ljudi. Vabljeni so bili delavci komunisti iz Novo-lesa; delavci, ki na tem področju delajo kot strokovnjaki, in komunisti iz delovnih organizacij, kjer bi taka razprava lahko spodbudila boljše delo, ter delegati za 9 kongres in člani konference in komiteja. Res pa je, da je bilo tokrat precej upravičeno odsotnih zaradi istočasnega seminarja v Portorožu. ŠTIRILETNI OBRAČUN V SINDIKATIH Za sredo, 7. aprila, je bila v Novem mestu sklicana seja občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri je dnevni red določal obravnavo uresničevanja sklepov plenuma o kulturi in pa obravnavo poročila o delu občinskega sindikalnega sveta za minulo štiriletno obdobje. Hkrati je bila kot ena najpomembnejših točk obravnava kadrovskih zadev glede na volitve novega vodstva in organov sveta. Poročilo bomo objavili prihodnjič. ZAMENJANI IMENI V prejšnji številki našega lista smo na novomeški strani objavili fotografijo cicibanov z Drske v svojevrstnem vozilu. Pri tem je prišlo v podpisu slike do pomote pri imenih obeh varušk. Rikše za varovance ni naredil mož Vide Jerič, marveč Štefke Dolinaijeve, oba pa sta na sliki. LETOS PA ZAGOTOVO! - Že lani je krajevna skupnost Mestne njive podpisala s Cestnim podjetjem Pogodbo za asfaltiranje strmega dela risojne poti, vendar dela niso bila opravljena. Krajani so pri posodobitvi te ceste veliko del opravili prostovoljno, pot pa bo asfaltirana najkasneje do konca junija letos. RAZGIBANA DRSKA - Mladina te krajevne skupnosti je minuli petek popoldne spet privabila razen številnih tekmovalcev tudi mnoge krajane k ogledu Teka po ulicah Drske. Pogostne in raznovrstne prireditve mladih so tudi pri starejših občanih deležne pohvale. KJE SE ZATIKA? - V Novem mestu menda še ni bilo lokala, ki bi ostal zaradi prenove tako dolgo zaprt, kot je lokal na odlični točki na Glavnem trgu, kjer so prej prodajali klobuke. Kako si more mesto s takim pomanjkanjem poslovnih prostorov privoščiti tako počasnost, občanom ne gre v glavo! Štirje fantje in dekle - V novomeški porodnišnici je bilo z območja mesta pretekli teden rojenih 5 otrok. Rodile So: Milena Kovačič z Ragovske 10 a - Dejana; Sladžana Lugarič iz Kotarjeve 4 -Igorja; Slavka Ovniček z Zagrebške 14 Romano; Vida Darovec iz Segove 10 Jerneja in Silvana Hudovomik iz Kristanove 32 - Grega- Več po domovini Letos manj zanimanja za letovanje po hotelih Prejšnja leta so ta čas ljudje že močno obiskovali potovalne agencije in si skušali rezervirati mesta za poletni dopust. Letos je slišati, da sta visoke cene in padec življenjske ravni marsikomu prekrižali načrte. Kako je s tem, je pojasnil Branko Vidmar, vodja poslovne enote Kompas v Novem mestu: „Res je letos za letovanje v hotelih med Dolenjci manj zanimanja, pač pa narašča interes za izletniški turizem, in to za potovanja po domovini. Ker ni deviz in so potovanja na tuje tudi zelo draga, je tovrstna dejavnost začela ubirati drugo smer. Pravo, kajti veliko naših ljudi Jugoslavije še na pozna! V prvem trimesečju letos smo imeli tretjino manj izletov na tuje kot ta čas lani. Tudi izleti po domovini so zaradi stabilizacije krajši, ne več 3- ali 4-dne-vni, mapak je večina dvodnevnih. Precej zanimanja je za obisk Ohrida, Visa, Budve, za izlet po poteh Avnoj in tudi Brioni se odpirajo turizmu." - Kako pa je z rent a car posli, s katerimi ste se začeli baviti šele pred tremi meseci? „Res gre za novo dejavnost, ki posluje sicer v sklopu naše poslovalnice, vendar gre za samostojen tozd. Sprva ljudje niso vedeli za ugodnost, ki jo nudimo z izposojanjem avtomobilov amo v Kompasu, namreč: avto, od fička do mercedesa in tovornega vozila, lahko vzameš tu in ga pustiš na kateremkoli letališču. Predvsem se najetega vozila poslužujejo posnovni ljudje, med Branko Vidmar: »Delovne organizacije in zasebniki še ne poznajo možnosti ugodnega najema prikolic za letovanje." strankami pa je tudi nekaj zasebnikov in tujcev. Se neznana pa je med ljudmi ena od novih možnosti pri izposoji vozil, da namreč delovna organizacija najame prikolico za letovanje. Povsem opremljena prikolica Adria 450 stane za ves mesec 12.000 dinarjev, ima pa 4 ležišča. Imamo še vrsto ugodnih aranžmajev, za katere ljudje ne vedo. Med takimi so kreditne kartice, s katerimi dajemo vsakomur najmanj 10 odst. popusta za usluge. S temi novostmi, smo na začetku poti, upamo pa, da se bodo uveljavile." R. BAČER ŽE PRVE SADIKE - Novomeška tržnica je bila zadnji teden, zlasti pa ob tržnih dneh, mnogo bolje obiskana kot sicer. Zgornji in spodnji del tržnice sta bila zasedena s prodajalci zelenjave, cvetja ter pridelkov okoliških kmetij. Značilno za tržnico ta čas je, da se začenja sezona prodaje sadik zgodnje solate in cvetja. Prodajali pa so tudi šope nageljnov, frezij in gerber po zelo znižanih cenah. Ena gospa je rekla, da j očitno, česa si ljudje želijt, številka Dolenjskega lista, v ka terem so bile prvoaprilske pote gavščine, je bila najbolj brana zadnjem letu dni... aprila 1982 DOLENJSKI LIST Zaženejo se in že obstanejo V Tovarni prikolic IMV prisiljeni v kampanjsko delo — Včasih nadure, včasih zastoj Delavci Tovarne avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah se težko sprijaznijo s tem, da z boljšim delom in z večjimi napori ne morejo vplivati na boljše gospodarjenje. Lani so napravili 3000 prikolic, a od tega samo 247 v rednem delovnem procesu. Razmere so jih prisilile k nadurnemu in sobotnemu delu. Kljub temu so imeli 21 milijonov dinarjev izgube. Planirali so je za 30 milijonov in jo z dodatnimi napori zmanjšali za tretjino. Kmetica mora imeti dve desni roki Grmovškov dom vedno napolnjuje otroško čebljanje Terezija Grmovšek rada dela na zemlji, zato sta se z možem po njegovi vrnitvi iz Nemčije odločila za nakup posestva. Devet hektarov zemlje imata. Njun dom v Podgoiju je res nekoliko oddaljen, je pa še vedno v domačem pišečkem okolišu. Začetek je bil težak. Najprej so zidali hlev, potem svinjake in nazadnje hišo. „Nič še ni dokončano in bojim se, da bomo ob tej draginji ostali na pol poti," je tarnala gospodinja. Mož je invalid, zato je ona zdaj tista, ki prevzema nase težje breme. Ker je kmetica z dušo in telesom, je to zanjo nekaj samo po sebi umevnega. Za delo ima neverjetno voljo. Tudi navdušena vinogradnica je, vendar se je prav ob trti loteva malodušje. Lep vinograd so si uredili, pa je štirikrat pozebel in le enkrat rodil. Tako nesrečno lego ima, da mraz vsako leto obere pridelek. Starša na tihem upata, da bo pozneje sin prevzel kmetijo, čeprav si je izbral donosnejši poklic. Avtoprevoznik je, na zemlji pa vseeno rad dela. Moti ga le to, da kmet nikoli ni prost. Hčerki sta poročeni in sta obe odšli z doma. Grmovškova je kooperantka prašičje farme v Dubravici od 1968. Sedem plemenskih svinj redi in oddaja pujske. Zadnje čase toži, da jih slabo plačujejo in da v ceni ne upoštevajo podražitve krmil. Če bo šlo tako naprej, bo svinjerejo opustila. Škoda bi bilo, ker ima uspeh. O njej gre glas, da ima dve desni roki in da je izredno spretna. Male pujske sama cepi. Nekoč, ko je svinja mladiču raztrgala trebuh, ga je gospodinja sama zašila in pujsek je ostal živ. Grmovškova ima zelo rada otroke, zato jih je hiša vedno polna, tudi zdaj, ko so njeni že odrasli. Leta 1956 je vzela pod streho prvo rejenko. Zdaj ima štiri: tri fante in deklico. Od dečkov je eden v petem razredu, eden v drugem in eden v mali šoli, deklica pa obiskuje tretji razred. Njihova rejnica zatijuje, da brez otroškega živžava ne bi vzdržala na svojih odmaknjenih bregeh. Tudi mož ima' veselje z otroki. Ni še dolgo tega, kar jim je kupil oslička, da ga jašejo in se z njim zabavajo. JOŽICA TEPPEY 18 Kampanjsko delo prinaša s seboj kopico težav. Komaj se zaženejo, že morajo spet obstati, to pa ruši disciplino, poslabšuje kakovost opravljenega dela in povečuje stroške. V delavcih tak način vzbuja občutek, da so tako ali tako brez moči, če cela veriga odpove, če ni reprodukcijskega materiala, če ni deviz in ne dinarjev in če jih vsi ti pojavi spremljajo tudi letos. Kljub temu so trdno odločeni, da se bodo izvlekli iz tega položaja. Zato ne prizanašajo lastnim slabostim, zavedajo se, da se morajo še naprej spoprijemati z njimi. V načrtu imajo tudi dvoizmensko delo, ker bi tako zmanjšali stalne stroške na proizvod. Druge izmene pa, žal, ne morejo vpeljati, dokler ji bo primanjkovalo reprodukcijskega materiala. Trenutno čaka zunaj na travniku 550 prikolic. Dokončati jih ne morejo, ker jih nimajo s čim. Devize še naprej ležijo pod milim nebom. Nadejajo se, da se bodo tudi zanje stvari obrnile, da ne bodo kaznovani zato, ker izvažajo 90 odst. proizvodnje na zahodna tržišča. Sanacijski program imajo vsi tozdi in letošnji proizvodni plan je njegov sestavni del. Program so novembra lani morali popraviti, vendar nekatere stvari še niso jasne. Pričakujejo, da bodo še pred iztekom aprila vedeli, pri čem so, na kaj lahko računajo. J.T. MEJA SE POMIKA NAVZDOL jun MALICE IN KOSILA V SOLI S pripravljanjem enega, dveh ali celo treh obrokov v šolah so starše razbremenili velike skrbi za prehrano osnovnošolskih otrok. V brežiški občini se hrani v šoli 2385 učencev. Le 58 je takih, ki ne jemljejo nobenega obroka. Dnevno malica v šoli 1300 otrok, malico in kosilo jih jemlje 794, zajtrk, kosilo in malico 17, samo zajtrk 281 in samo kosilo 19. Starši morajo zaradi podražitev za šolske obroke vsako leto prispevati nekaj več. Zaradi tega se mnogi pritožujejo. Težave najlaže prebrodijo šele na podeželju, kjer učenci prinašajo ozimnico in tako pocenijo svojo prehrano. Zadnje čase se v brežiški občini množijo primeri mladoletniških prestopkov. Ti so posledica preslabega nadzora staršev in skrbnikov pa tudi širše družbe. V navado je prešlo, da se mladina sestaja po gostinskih lokalih in snuje svoje podvige ob alkoholu. Dogaja se celo, da se že osnovnošolci opijajo, kar tudi gostincem ni v čast. Če že drugače ne' ukrepajo, naj bi jim vsaj alkohola ne točili! ZAMENJAVE PRI GASILCIH Dolžnosti novega predsednika predsedstva občinske gasilske zveze v Brežicah je te dni prevzel dosedanji poveljnik Miha Hotko, novi poveljnik je postal Franc Leskovec. Podpredsednik zveze je Jože Skof-Ijanc. i DOMOV — Med učenci osnovnih šol v brežiški občini je veliko vozačev. Povsod imajo poskrbljeno za varstvo do odhoda na avtobus. Vključujejo jih tudi v interesne dejavnosti, za katere pa so še vedno prikrajšani tam, kjer imajo pouk v dveh izmenah. (Foto: J.T.) NOVO V BREŽICAH Čakajo jih z odprtimi rokami Mladinci se večkrat pritožujejo, da v krajevnih skupnostih nimajo posluha zanje, da se nimajo kje sestajati in da jih cnganizacije ne vabijo k sodelovanju. V KS Šentle-nart pa je ravno obratno. Prostor za sestanke ponujajo mladim v gasilskem domu, v njem pa jih čaka celo miza za namizni tenis. Ker pa mladinske organizacije v tej KS ni, se povabilu nihče ne odzove. ALKOHOL SPET RINE V OSPREDJE - Podatek da je vinjenost voznikov naj pogostejši vzrok prometnih nesreč v brežiški občini, ni nič kaj razveseljiv.Takoj za tistimi, ki so pregloboko pogledali v kozarec, so se zvrstili povzročitelji nesreč z izsiljevanjem prednosti in neprimerno hitrostjo. Na ce.-Cah v brežiški občini je bilo lani 96 pro- ljcni za gašenje požarov v stolpnicah. Za reševanje ljudi in premoženja v višjih nadstropjih bi nujno potrebovali lestev in specialno vozilo. Oboje nameravajo kupiti, vendar tako drage opreme ne bi radi hranili pod milim nebom. Prostor zanjo načrtujejo v domu požarnega varstva, ki ga bodo začeli graditi letos. Trenutno primanjkuje tudi motornih brizgaln, ker so jim na mejah zaprli vrata. Nekatera društva so se kljub temu znašla in jih pritihotapila iz Avstrije. Domače so baje veliko slabše in tudi dražje, zato se jih branijo. metnih nezgod, v katerih je umrlo 20 ljudi, 109 pa je bilo tanjenih. POMLAD KLICE NA DELO -Posavska mladina pripravlja več lokalnih delovnih akcij za čiščenje okolja. Brežičani so začeli brigadirsko sezono z delom v Slovinovih vinogradih na Bizeljskem, nadaljevali bodo v krajevnih skupnostih, sodelovali pa iiodo tudi v republiški delovni tkciji. KO LE NE BI PREJ GORELO --Brežiški gasilci še vedno niso oprem- NEKATER1 SO POZABLJENI - Med borci je še nekaj takih, ki so si zaslužili vojaška odlikovanja, vendar se jih ni nihče spomnil ali pa so jih predlagali prepozno. Kar 26 brežiških predlogov izpred treh let je bilo zavrnjenih, ker se je čas za podeljevanje iztekel. Ni pa še prepozno za odlikovanja borcev za njihovo povojno delo, zato naj bi se pozabljenim čimprej oddolžili po tej poti. BREŽIŠKE VESTI Pivoobnavlja Dom Svobode Jože Planinc o vzrokih za kulturno mrtvilo v , Krškem 39-letni predsednik DPD Svoboda v Krškem Jože Planinc se podobno kot starejši kulturni delavci z otožnostjo spominja „dobrih starih časov", ko je bilo veselje in čudovito delati. Že 27 let je Planinc zapisan ljubiteljski kulturi bolj kot organizator, čeprav je blizu tri leta prepeval v MPZ Viktor Parma. Klen, pošten značaj je Jožetu izoblikovalo življenje in delo v številni, kar 14-članski kmečki družini v Jože Planinc Ravnah pri Zdolah. Čeprav je 12 otrok kmalu ostalo brez očeta, ki se je ponesrečil, ni nihče krenil po stranpoteh, marveč so danes vsi pri kruhu. „S krhanjem dela naše Svobode se je pričelo pred poldrugim letom. Dokler je bila še doma režiserka Dragica Nunčič, ki uči zdaj v slovenski šoli v Nemčiji, smo vsako leto uprizorili vsaj eno predstavo. Sploh smo največ delali na odru. Potem nam je rad pomagal prof. Janez Plestenjak, ki pa se seli v Ljubljano. Res pa je, da se zatika že tudi pri igralcih, saj, denimo za „Boso v parku", ni uspelo zasesti ženske vloge," prizadeto pripoveduje Planinc. Nato pa pojasni, kje tiči bistvo problema za ljubiteljsko kulturo v mestu: „Pri ZKO bi morali imeti poklicnega režiserja, ki bi delal tudi s skupinami na šolah in v drugih krajih. Aplavz je danes amaterjem -denar, zato bi radi nastopali v polnih dvoranah, ne pa, da so navadno ravno prve vrste za vidnejše goste prazne! DPD Svoboda je že dajala pobudo in pri tem vztrajamo, da bi čimprej dobili od Uniona nazaj naš dom, ki smo 1957 zgradili z udarniškim delom. Največ zaslug zanj imata Dušan Stupar in Karel Uršič. Ker je bil dom potreben popravila, denarja pa ni bilo, smo morali dati stavbo v najem Unionu za skladišče piva.'" p. p. Utrditi natrgane vezi OK ZK podpira zbore komunistov in delovne skupin6 V krški občini komunisti na nimajo bistvenih pripomb kongres slo- dokumente za 9. venskih komunistov, čeprav so o gradivih poglobljeno razpravljali na tematskih razpravah, kot denimo na Senovem, kjer so govorili o vključevanju združenega dela v delo krajevne skupnosti, ali pa na zadnji seji občinske konference ZK v Krškem. osnovnimi organizacijami in občin sko konferenco, tako veliki sm postali," je dejal eden izmed ra ' pravljalcev. Odgovoren odnos do oblik organiziranosti in delovanj lahko - le okrepi občinsko partijsK organizacijo. p p Sekretar Blaž Kolar pa je pojasnil osnutek programa za obdobje do februarja prihodnjega leta. Poudaril je nujnost, da vsi komunisti zavzeto sodelujejo, in se zavzel za uveljavljanje oblike organiziranosti komunistov, kakor je na primer zbor komunistov v krajevni skupnosti ali v delovnih organizacijah z več tozdi. Ti zbori naj bi prispevali k večji akcijski in idejni enotnosti. Med zanimivejše metode dela in organiziranja sodijo še akcijske in problemske konference. Ker se je praksa obiskov delovnih skupin pokazala kot zelo primerna, je pričakovati, da bo takih obiskov tudi v prihodnjem letu dosti. Morda se bodo še uveljavili skupni sestanki osnovnih organizacij in komiteja OK ZK, ki marsikdaj lahko takoj odpremijo razne nejasnosti ali celo nepravilnosti. ..Natrgana je celo že vez med SPOSOJENO TRNJE Dejstvo je, da so časopisi vse tanjši, zato so pa razlogi za to vse debelejši. (Iz POLITIKE EKSPRES) KRŠKI DELEGATI ZA KONGRESA ZK Na 9. kongresu ZKS bod sodelovali tudi tile delegati i krške občine: Dušan Dornik, že Habinc, Lidija Hočevar, ko Maijetič, Martin Račič in Anton Vovčko. De gat za 12. kongres Zveze k®® nistov Jugoslavije pa je 0 Peterkoč, ZK NAJ SE enakomerno OBNAVLJA Osnovne organizacije pri sprejemanju novah preveč zaletavajo. To brežiško in tudi za obe posavski občini. Vehkem _ vilu sprejemov je lani »* w stoj. Tako kampanjsko ° ,g stoj. laKO Kamp****!*”-. .-e zaželeno, saj pogosto Pn^iL tega, da sprejemajo v oje ^ zacijo brez realnih meni- pozna tudi pri izobraz Kadar jih je preveč, je v se jih veliko takih, ki ne ^ interesa za širjenje idejnop ^ nega obzorja, razen osnovne organizacije ne u r spremljati njihovega dela- so sk< kr ;bo j ml bri si gra nji 'ko 'im let jes i še - POLNOŠTEVILNI - Le trem delegatom je bolezen prepff. gjrci bi se udeležili borčevske skupščine, vsi drugi pa so P”.s*jv0rn°' torej ne vedo, kaj je to nesklepčnost, ker je njihov čut odgo sti očitno precej bolj izostren. (Foto: P. Perc) ni: Dokazujejo, da so pravi borci Ugodna ocena dejavnosti občinske borčevske organizacije v minulih štirih letih_ Kljub starosti in bolezni so borci NOV s svojimi bogatimi izkušnjami še vedno družbeno aktivni. Še več - predsednik OO ZZB NOV Stane Nunčič je na programsko-volilni skupščini občinske borčevske organizacije 29. marca v Krškem pozval k okrepljeni budnosti borcev pri uresničevanju perečih družbenih nalog. -------------------------- * rPStm** nik za posodobitev več *oVi povezav, za gradnjo vodo £a obnovo vasi Planina m . te)j vas, marveč so se borci ob Da so „žive“ ure zgodovine, ko se borci pogovarjajo z mladimi, je že dolgo znano. Ker je živ stik z mladimi najboljši način za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB, bodo sodelovanju z mladino posvetili še naprej naj večjo pozornost. Borci si ob tem ves čas prizadevajo, da oživljanje preteklosti spremljajo konkretne pridobitve a boljše življenje v sedanjosti. Tako je bil, denimo, odbor Gorjanskega bataljona ne le pobud- —---------------- • U izkazali I in drugih pridobitvah iz jn upoštevanja vredno den drugo pomočjo. KRŠKE NOVICE Borci in vojaški vojn*» ob- , so zelo zadovoljni ^ d b0f; ,jJ činskega referata za za j^ui 5, ce, NOV in VVI, » * usmeril 25,5 milijon3 ^ je Tudi dispanzer za bore '^0 zaživel lani, se Kalani*! /aiuvvi 1 oaz*, j . • uveljavil. Naposled a J oSojt borcev s 3,7 milij°na_vanjsKe ,il HVALEŽNI STAROSTNIKI Aktivisti brestaniške krajevne organizacije Rdečega križa, predvsem so to ženske, so bili veseli, ker so se starostniki ob zadnjem srečanju dobro počutili. Se več: tako so se razživeli, da so se ob vižah harmoni- karja Jožeta Skobemela zavrteli in ;arja malce pozabili na skrbi in opešano zdravje. Ganljive so bile besede najstarejšega, da mu je skromno darilo in pozornost podaljšalo življenje za deset let. Delo aktivistk RK, ki so nedeljo žrtvovale za pripravo hrane in drugega, je bilo poplačano. Zadovoljni pa so lahko tudi v elektrarni, Sigmatu, TES ter pri krajevni skupnosti in društvu upokojencev v Brestanici, kjer so tudi prisjjevali za srečanje starostnikov. NI BILA PAPIRNATA VOJNA Na nedavni seji „Zdole 82“ je vse kateri so hoteli preveriti gospodarski in politični utrip 00 začasno zasedenem ozemlju, je postregla z vrsto izvirnih odločitev vaščanov, ki so na slehernem koraku grenili življenje „modrim“ in spontano pomagali ..rdečim". Bučenca, Kremen, Ponikva, Ravne, Kostanjek, Anovec, Loke -- to so le nekatere vasi, kjer so vaščani pripravljali hrano za „rde-če“, skratka, delo gospodarskih komisij je zaživelo, da so opazovalci našli same pohvalne besede. Dejavni so bili vsi štabi, izkazali so se mladinci in ostareli vaščani, najsi je šlo z kurirske naloge ali pa trganje plakatov ..modrih". Kmetje so vzeli vso stvar tako zares, da niso pustili „modnm“ hoditi po svoji zemlji, drugi spet, ki jih je ..okupator" skušal prisiliti v pomoč, so se izgovorili na slabo zdravje. Lahko bi postregli s številnimi, tudi šaljivimi prigodami, sicer pa kaj več še prihodnjič. stanov3^. I* uredilo dostojne «pi* t - razmere. Krški borci P . 0p« teh 1® Švarov, .Jninsko'invalidske-li* ^rovanj 0^ m zdravstvenega i® Dot Ju' davkar se urejuje jrjSSg"*. bi urejuje v času lidi u tudi a«®3 dopusta prejema u. esečn0 nadomestilo. ob 1°; k°t bi Prejemala toli- > ISft* karZajamčeni °S6bni >■300 3ravi inila9ev na mesec. Kot naj bi bilo i)e bro 46 porodom in sedem mesecev po njem. Znano je, da kmetice običajno dosti prerano ponovno poprimejo za delo.,.Želimo, da vsaj prvih 105 dni po porodu matere ne bi težaško delale. Tega zgolj to nadomestilo ne bo spremenilo, potrebna bodo zdravstvena predavanja,“ meni inž. Mlakarjeva. Na zborih kooperantov ni bilo pomislekov zoper uvedbo te pravice. Res je seveda tudi, ske m,d;i!e,fan Simončič, inž **“ mcsec. Jtkot °žtca Mlakar, vodja SEVNIŠKI PABERKI da ženske v premnogih primerilj. niso članice obrata za kooperacijo - celo v primerih, ko zaradi moževe zaposlitve opravljajo večino del na kmetiji. Kakorkoli že, 6.300 dinarjev mesečno je lahko skromni kmečki ženi materi dobrodošla pomoč. Samoupravni sporazum, o katerem se bodo kooperanti izrekali na referendumu v nedeljo, 18. aprila, ne more biti, brez obveznosti. Predvideno je/ da bi član prispeval 730,80 dj-naijev na leto. Znesek je izraču- nan po stopnji 1,16 od osnove olo ^Vh,, u živi v h« oimonct itd flj, !C|. je krenv«mu uP°k°jencev . Sta^hh prizadeva- y0|>v ll*> fctSj 2nano pri i P1 eliti Jega oKa zdijo .gasilcev urejanju gasilci do »m ,je Prosto^'Praznika •*«- ia.;i a KraHn: . * Simončič ie mia- fšt- Gasiicja,ktadnjodar«mPnčičie roJa' e> uPQraK , 0do ta J star milijon. I tab‘lt. ta Pnspevek koristno * ' fiRlC 1)3' Dan"jGADlR NS^Sariitjev jNaA PLANEM „r tun, ^-apnl so delovno ■ ^ari.^loje s,^ kl brigadirji. Nji- DRUŽNO ZA PARKIRIŠČE -Prihodnji teden naj bi v Sevnici asfaltirali parkirišče nasproti samopostrežne trgovine št. 12. Denar za to delo so zagui cvili Krajevna skupnost, Mercator - tozd Trgovina in ABC - hotel Ajdovec. Urejajo tudi del zemljišča poleg avtobusnega postajališča, seveda v makadamski izvedbi. ki se jemlje od zakonsko določenega najnižjega osebnega, dohodka v republiki. Omenjeni stotaki ne bi smeli nikogar odvračati. A. ŽELEZNIK ZA KAJ GfcE SAMOPRISPEVEK? «.a IS* vP0kva*nCfh nared’ Vendar 9-t' So n,mestu niso 7azmn°ževalnih J* Počistil, !??? mzmnoži-HtiifJ^U svoh«H spomeni- 'Udi .n,m m'v°b°de. V treovini « 'M D material« • tr8ovini s >vije^o s»m je razstavljen j^ka l Po vsei^ z bri«adirskega leto!rJe*,>osti b0 scy-noitevih,a‘ °dsla na del°- VlSJA ŠOLNINA — Na seji skupščine izobraževalne skupnosti so določili prispevek za glasbeno šolo. To seveda pomeni, da bodo starši otrok, ki obiskujejo oddelek te hrastniške šole, morali seči globlje v žep za šolnino. Sklad za gradnjo šol in vrtec v sevniški občini je delegatom občinske izobraževalne skupnosti poročal o izvršitvi načrta v minulem letu. Samoprispevka se je nabralo 14.440.662 dinarjev, sklad je imel lani 25.755.^19 dinarjev prihodkov. Za avtobusna postajališča so namenili 270 ty4jčakov, projekt poklicne llhltl^illlii , SrtLa 1 ? ntiltinnu ilinOrinn i SEKCIJA AMD - Drugo nedeljo v maju naj bi na Studencu ustanovili sekcijo sevniškega AMD. Na ta dan pripravljajo pri sevniškem AMD rally po cesti na Studenec. I SK oblačilne šole 3,2 milijona dinarjev, za ureditev okolice sevniške osnovne šole so doplačali 350 tisočakov, za adaptacijo šole v.Loki pri Zidanem mostu 800.000 dinarjev. Osnovnim šolam so vrnili za leto 1980 nekaj nad. 2,5 milijona dinarjev. Za uredi-te.J' razsvetljave pri krmeljski šoli so namenili 520 tisočakov, pot do ku-/Jtinjc pri sevniški osnovni šoli 131 tisočakov. Največji znesek je odplačilo posojil nekaj nad 15 milijonov dinarjev Skupaj so lani znašali odhodki tega sklada 23.995.075,70 dinarjev, tako da je bilo mogoče prenesti v to leto nekaj nad 1,7 milijona dinarjev. Kritično o delu delegacij Ob koncu dveletnega mandatnega obdobja so v Trebnjem ocenili delovanje delegacij Na skupnem zasedanju vseh treh zborov trebanjske občin&e skupščine, kije bila pretekli teden v Trebnjem, so delegati sprejeli poročila o delu občinskih upravnih organov, sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, postaje milice, sodnika za prekrške, inšpekcijskih služb in drugih organov. Ob izteku drugega mandatnega obdobja delegatskih skupščin pa so ocenili tudi delovanje delegatskega sistema. Kot piše v obširnem poroči- lu, ki je bilo pripravljeno za . sejo, je bilo delo delegacij zadovoljivo, vendar je bilo v razpravi izrečenih tudi nekaj kritičnih pripomb, ki jih bodo morali upoštevati predvsem delegati skupščine v novem sestavu. Čeprav so bili delegati zbora združenega dela med najbolj rednimi na sejah skupščine, je bilo zanje rečeno, da so prav oni najmanj razpravljali o spremembah družbenoekonomskih odnosov, pa tudi o zaključnih računih jim beseda ni najbolj Nežni purčki Vidmarjeva iz Grma vzredi na leto pre!'.o 1 tisoč puranov Piščančjega mesa včasih j zmanjka, temu pa je vzrok pomanjkanje krme in njena slaba kakovost. Ponudba bo lahko še manjša, saj se rejci piščancev ipritožujejo, da se jim reja splača. V nasprotju s piščanci je reja puranov še kar donosna. Tako vsaj pravi Julijana Vidmar - Zupančič iz Grma pri Trebnjem, ki je že 18. leto kooperan-tka ljubljanske Emone. „V eni izmeni vzredimo pri nas 5.500 puranov. Dobimo jih iz Svetozareva stare komaj en dan. In pregovor, občutljiv kot purček, v resnici velja. Prve dni je treba biti pri njih noč in dan jih (spodbujati, da začno jesti, pa še za pravo toploto je treba skrbeti. Vendar tudi drugega dela. ne manjka. Takoj na začetku je treba določiti njihov spol, kar opravita dva Japonca, posebej izurjena za ta posel. Ta razvrstitev po spolu je potrebna, saj purice v treh mesecih pridobe na teži za štiri kilograme, purani pa v štirih mesecih od 8 do 10 kilogramov. Že po treh tednih jih cepimo, po treh mesecih pa spet. Tedaj nam mora pomagati tudi šest ljudi. Na kilogram prirejenega mesa dobimo 10 di-narjev. Vendar so stroški precejšnji. Porabimo veliko gorilnega olja, katerega dobava ni vedno redna, potrosimo pa jim od 70 do 90 ton krmil." Za zdaj je dobava krmil dobra, pravi Vidmarjeva, pa tudi kvalitetna so dovolj. Tako da po tej strani ni hudih skrbi. Težko Julijann Vidmar pa je, ker Vidmarjeva nima pogodbe o reji puranov, pa tudi oprema ni primerna, saj so purani težke živali in to opremo večkrat tako ali drugače poškodujejo. Da bi oprertjo spremenili, pa še ne mislijo, ^aj sc z rejo puranov ukvatjajo šele dve leti in ne vedo, koliko časa bodo še lahko vztrajali pri tem poslu. Vse delo s purani, kf ga je kljub avtomatskemu krmljenju ravno dovolj za Julijano in njeno mamo, je nezanesljivo tudi po drugi strani. Vidmarjeva namreč ni zavarovana ne zdravstveno ne pokojninsko in je glede tega precej negotova. Ker }e reja puranov njihov edini vir dohodka, saj tisto malo zemlje, ki je še imajo, niti ne obdelujejo več, se sprašujejo tudi, kako bo z novimi davki. Toda Vidmarjeva ne misli odnehati, saj je 18 let le predolga doba, da bi to delo opustila, še posebej, ker se reja še kar splača in denarf ki ga zanjo dobe, odtehta vsdSskrbi. Vsaj za zdaj! Kako bo naprej, pa bo morala povedati šc Fnjona in davkarji, ki bodo merili njen dejanski dohodek. tv i vL S. tekla. Vendar krivda za to ni samo v delegatih, saj je bilo v preteklem obdobju čutiti še premajhno povezanost delegacij s strokovnimi in samoupravnimi organi v temeljnih samoupravnih okoljih, pa tudi družbenopolitične organizacije so večkrat stale ob strani. Druga precejšnja slabost pri delegatskem odločanju je bila, da delo delegacij družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ni bilo vedno najbolje povezano in uglašeno. Sploh pa je spet prišla na dan stara slabost v delu delegacij, ki je v preslabem in preredkem povezovanju z bazo, tako da se včasih zdi, kot da so delegacije nekakšni organi občinske skup ščine. Slabosti je bilo naštetih še več, a za nobeno ni bilo rečeno, da se jih ne bi dalo odpraviti. Še posebno bo to moč doseči, če se bodo delegati v večjem številu udeleževali izobraževalnih programov, ki jih zanje pripravlja Socialistična zveza. Sicer razprava na seji skupščine, kateri je to bilo zadnje zasedanje, ni bila pretirano živahna, nekaj več pripomb so delegati imeli le o delu inšpek- cijskih služb pa o poročilu o socializaciji romov, kjer da se iz leta v leto ponavljajo eni in isti dosežki. Na seji so sprejeli tudi proračun občine in informacijo o poslovanju organizacij združenega dela v preteklem letu. J. S. DONIT: IZVOZ BODO MOČNO POVEČALI Donitov tozd iz Velike Loke je lani dosegel plan količinske proizvodnje, precej pa je presegel prihodek in dohodek, kar pa je posledica višjih cen. Zaradi različnih težav so precej zaostali za načrti izvoza, saj so dosegli le dobrih 30 odst. plana. Zato pa imajo letos v načrtu precej povečati količinsko proizvod-ffjo, prav tako pa bodo povečali izvoz na zunanje trge, večinoma na konvertibilna tržišča, kamor bodo izvozili za 660 odst. več izdelkov kot lani. MLADINCI Z MIRNE NAJBOLJ USPEŠNI RAZSVETLJAVA ZA SPOMENIK NOB Borci in mladinci iz krajevne skupnosti Mirna so imeli v soboto delovno akcijo pri spomeniku NOB na Rojah. Izkopali in zasuli so jarek za električni kabel, ki bo napajal električno razsvetljavo spomenika. Poleg borcev se je akcije udeležilo 30 mladincev. Trebanjska občinska konferenca je v soboto v Trebnjem pripravila kviz „Tito - revolucija - mir", katerega se je udeležilo 36 tekmovalcev. V konkurenci osnovnih šol so se najbolj odrezali mladinci z osnovne šole Mirna, Vesna Kramar, Hinko Urbančič in Mija Papež, ki so zasedli prva tri mesta. V konkurenci osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela pa so prva tri mesta zasedli: Vanja Urbič iz osnovne organizacije Ponikve, Branko Janežič iz Donita in Evgen Čeh iz OO ZSMS Ponikve. Istega dne je bilo srečanje z -delavci Donita v Veliki Loki; tam je bilo tudi tekmovanje v košarki, v katerem so zmagali brigadirji, ki so se tekmovanja udeležili.v okviru dneva brigadirjev. V popoldanskih urah je bil na Debencu pri Mirni slavnosten zaključek mladinske in partijske politične šole, v okviru dneva brigadirjev 1. aprila pa je bilo po krajevnih skupnostih tudi več mladinskih delovnih akcij. \ It Ww GRADNJA BO KONČANA JUNIJA — Gradnja mrliške vežice v Trebnjem bo končana do konca junija. Objekt bo veljal skupaj z opremo več kot šest milijonov dinaijev; gradi ga domače gradbeno podjetje Tregrad. Denar zanj so krajani večinoma zbrali s krajevnim samoprispevkom, čakajo pa še na dodatne denarne prispevke komunalne skupnosti. IZ KRAJA V KRAJ TATOVI POZNAJO POTREBE TRGA - Menda kar precej traktorjev v trebanjski občini brezmočno stoji na dvoriščih. Manjka namreč nafte in rezervnih delov. Zadrega zaradi tega je huda, saj se začenja spomladanska setev. Zal so v teh razmerah pokazali- največ poslovnega duha tatovi, ki so se z veliko gorečnostjo spravili na krajo rezervnih delov za traktoije. Kot je bilo moč slišati na seji občinske skupščine, kjer so delegati poslušali tudi poročilo postaje milice o kršitvah zakonov, najbolj narašča število teh kraj. bil preveč jezen, da bi šel ponj. Čisto brez učinka pa ta primer le ni bil: občan je spoznal, zakaj moramo za staro železo odštevati dragocene devize . .. NI ČUDNO, DA UVAŽAMO STARO ŽELEZO - Pred dnevi seje zgodilo, da je neki trebanjski občan pripeljal v podružnico mariborske Surovine okoli tono starega železa. Za vse skupaj je dobil pribl. 300 dinaijev. 'Jasno je, da s tem ni dobil plačanega niti svojega dela niti pre-vbza. Resda so sc tamkajšnji „suro-vinarji" nekaj opravičevali in ponujali še nekaj denarja, a občan je BO TRŽNICA, BO - Zdi sc, da bodo trebanjski občani že letos ali drugo leto dočakali novo tržnico. Tudi prostor zanjo je okvirno že določen, le v razpravi o osnutku urbanističnega načrta se bodo morali izreči, ali se z njo strinjajo. Seveda tržnica še ne bo rešila vprašanja preskrbe v trebanjski občini. Na njej bo treba poskrbeti tudi za dobro ponudbo zelenjave in drugih živil, kijih zdaj pogosto manjka. KURE NE VEDO, DA ŽIVE NA MESTNEM ZEMLJIŠČU - Mesne krize in druge zadrege s prehrano silijo vse več_Mirenčanov, da doma rede kure. Žal pa niti kure niti njihovi lastniki ne vedo, da žive na mestnem zemljišču, kjer naj bi vladal red. In tako popasejo po vrtovih vso solato in še rože zraven. TREBANJSKE NOVICE aprila 1982 DOLENJSKI UST Zemlji se vrača njena cena Za začetek popis neobdelanih zemljišč Zmeraj ve*je zanima: tje za zemlji Za začetek je metliška kmetijska zemljiška skupnost popisala neobdelana oziroma slaboobdelana zemljišča v krajevnih skupnostih Podzemelj, Gradac in Metlika, se pravi v ravninskem predelu občine, kjer je tudi najboljša zemlja. Ena glavnih ugotovitev te akcije, je, da je v tem predelu zelo malo povsem neobdelane zemlje, le kakih 10 hektarjev, veliko pa je slabo obdelanih zemljišč, kar velja zlasti za okolico Metlike in tako rekoč za celo krajevno skupnost Gradac, kjer je večina njiv zatravljenih; le-te sicer kosijo, vendar bi se, če bi bile primerno obdelane, dalo iz njih dobiti veliko več. Na kmetijski zemljiški skupnosti so naredili seznam lastnikov neobdelanih zemljišč, določili posebno komisijo, ki se bo pogovorila z okoli 30 lastniki teh zemljišč. Vendar tudi to ne bo lahko, saj je že sedaj znano, da precej teh lastnikov ne živi v metliški občini ali pa so to ostareli ljudje, ki so pri hiši ostali brez sposobne delovne sile. V komisiji, ki se bo pogovorila s temi ljudmi, je poleg predstavnika kmetijske zadruge, kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijskega inšpektorja tudi socialna delavka, saj je zapuščena zemlja marsikje povezana s socialnimi problemi lastnikov. Kmetijska zemljiška skupnost želi, da bi čimveč takih zemljišč po sporazumni poti dobila za najmanj pet let v kmetijsko-zemljiški sklad; lastnika bi oprostili davka, zemljo pa dali v zakup tistemu, ki jo je pripravljen obdelovati. Zadnji dve leti je povpraševanje po zemlji v občini precejšnje; kmetje so se že specializirali in jim zemlje primanjkuje. Nasploh ne drži, da ljudje nočejo več obdelovati zemlje, nasprotno: zmeraj več jih je, ki bi radi delali na kmetiji. V metliški NOV SESTAV KOMITEJA Komite občinske konference ZKS Metlika šteje devet članov; sekretar je Jože Matekovič; Milena Hočevar (za kulturo, vzgojo in izobraževanje); Jože Nemanič (kmetijstvo), Niko Ovniček (informiranje), Tone Šuklje (SLO in DS), Anton Tomc (družbenoekonomski sistem), Peter Trinko (politični sistem), Marija Vuk-manič (družbenopolitične organizacije), Anton Zupančič (organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja). DELEGATI ZA KONGRES ZK IX. kongresa Zveze komunistov Slovenije se bodo iz metliške občine udeležili štirje delegati: Jože Šuklje, kmet iz Bereče vasi; Jože Nemanič, Delavec iz Novoteksovega tozda Predilnica, Metlika; Ivica Radovič, učiteljica iz Metlike; Jože Mozetič, politični delavec iz Metlike. Skupni delegat Trebnje in Metlika za XII. kongres ZKJ pa je Ivan Malešič iz Metlike. II OBCN1ZBOR ČEBELARJEV Metliško čebelarsko društvo, ki šteje 40 članov, je imelo prejšnji mesec letni občni zbor, na katerem je tekla beseda v prvi vrsti o lanskem uspešnem delu čebelarjev. V občini je 750 panjev, zanimanje za čebelarstvo pa sc povečuje. Čebelarji si prizadevajo, da bi v šolah uvedli čebelarske krožke, za tesnejšo povezavo s kmetijsko zadrugo in za možnosti kreditiranja čebelarske dejavnosti. Po zboru je magister Franc Javornik iz Grosupija predaval o čebeljih boleznih, njihovem odkrivanju in zdravljenju. SPREHOD PO METLIKI NIC NE BO ODVEČ, če zapišemo še kakšno besedo o radijski odaji Kar znaš, to veljaš, ki bo v Metliki 21. aprila, in sicer v kulturnem domu Edvarda Kardelja. Prav bi bilo, če bi bilo dovolj gledalcev in nastopajočih, ki bodo morali opraviti 15. 4. avdicijo. Tudi preizkus bo v kulturnem domu Edvarda Kardelja, nanj pa lahko prideio: recitatorji Tli, pesniki, pevci, ansambli, pesniki, igralci, kan-tavtorji, instrumentalisti, humoristi, in to iz vse Bele krajine, kajti oddaja ni namenjena le Metličanom. Opogumiti seje treba in priti! 16. in 17. APRILA BO METLIKA GOSTILA pionirje, sodelavce jugoslovanskih pionirskih iger, ki so potekale pod naslovom Gasilstvo v domačem kraju V Metliko bo prišlo preko petdeset pionirjev in prav toliko mentorjev, ki bodo gostje domačinov. V osnovni šoli jim pri- pravljajo kulturno-zabavni program, 'elili j.................... podelili jim bodo priznanja in nagrade, med drugim pa si bodo ogledali tudi Belokranjski in Slovenski gasilski muzej. Poleg mentoijev in pionirjev - raziskovalcev so povabili kmetijski zemljiški skupnosti pravijo, da bi jo, če bi imeli na voljo 50 ha zemlje, razdelili v zakup v enem dopoldnevu. A. B. Pred kongresom Vrsta predkongresnih aktivnosti — Razstava v muzeju UREDITEV KRIŽIŠČA - Na križišču pri pildu je novomeško cestno podjetje začelo dela za ureditev križišča; podobna dela potekajo tudi pri samopostrežni trgovini, kjer hkrati komunalno urejajo zazidalni okoliš za novo poslovno-stanovanjsko središče. Metliška komunalna skupnost pa bo posodobila Cesto XV. brigade, povezavo med obema križiščema. Ko bo to narejeno, bo promet skozi Metliko precej razbremenjen. organizatorji (Gasilska zveza Slovenije in Občinska gasilska zveza) v Belo krajino še vrsto gostov. V okviru predkongresne aktivnosti potekajo v metliški občini v osnovnih organizacijah ZK razprave o kongesnih dokumentih, še posebej o osnutku resolucije 9. kongresa ZKS. Vendar se v teh razpravah ne omejujejo zgolj na osnutek resolucije, marveč skušajo kar se da oceniti tudi razmere v svojem okolju, kar je v nekem smislu nadaljevanje pro-gramsko-volilnih sej osnovnih organizacij, oziroma uresničevanje na teji sejah zastavljenih nalog. Pred kongresom bodo v Belokranjskem muzeju pripravili razstavo o dosedanjih kongresih ZK in delavsko-kmečkem gibanju v Beli krajini. Vrsta aktivnosti poteka po šolah, delovnih organizacijah in drugod; med drugim bodo učenci osnovne šole pripravili posebno številko svojega glasila, posvečeno kongresu ZKS. V občini še posebej poudarjajo, da mora biti predkongresna aktivnost v vseh okoljih usmerjena v uresničevanje zastavljenih nalog. V JEDILNICI KMETIJSKE ZADRUGE, kamor hodi malicat kar precej ljudi, so dobili pred kratkim razglasno postajo, ki poskrbi za glasbo, a tudi za krajša obvestila. Obveščenost se je tako malce povečala, zvočniki so nadomestili plakate, ki jih mladina sicer zelo rada trga z razglasnih desk. Plakati so, žal, varni le za šipami izložb, kakor hitro so na prostem, izginejo prej kot v dveh urah. Nekomu bo treba naviti ušesa, prej ne bo miru. V DELOVNI ORGANIZACIJI BETI so se odločili urediti svoj zaščitni znak - napis. V preteklosti so se pojavljali vse preveč različni napisi, s črkami, ki so se med seboj razlikovale. Končno so temu napravili konec naročili so študijo in ni več daleč čas, ko se bo lahko uporabljal le sprejeti znak. Tako je tudi prav, saj ne .gre, da bi v dobro uglašenem orkestru piskal vsak, kot sc mu vzljubi. Prodajalci so v škripcih Trgovine s čevlji so kljub veliki izbiri vse manj obiskane Počasna rast osebnih dohodkov ter hitri skoki cen potrošniških artiklov so povzročili upadanje kupne moči ljudi, kar še najbolj občutijo trgovci, predvsem tisti, ki prodajajo blago, ki za prebivalce ni eksistenčnega pomena. O težavah, ki tarejo prodajalce čevljev, je potožil poslovodja prodajalne čevljev „Josip Kraš“ v Metliki Janez Kompare. „Z blagom smo dobro založeni, saj je del spomladansko-poletne kolekcije že prispel, konec meseca pa bomodobili še preostali del. Toda kljub temu našo prodajalno obišče malo strank. Vzrok je prav gotovo v tem, da ljudje posvečajo več pozornosti vzdrževanju in popravljanju čevljev ter jih ne zavržejo, dokler za popravilo res niso več primerni. Težko je namreč odšteti okrog 1.300 dinatjev, kolikor stane danes povprečno par čevljev." Pri „Krašu“ so imeli razprodajo, a so tudi čevlji z znižano ceno ostali na policah. Težava je namreč v tem, da sme imeti trgovina razprodajo le enkrat na leto, torej pozimi, ko za poletne modele ni zanimanja. Poleg teh ostajajo predvsem čevlji z majhnimi številkami. Poslovodja meni, da kupci sicer ne odklanjajo razprodaj, vendar pa tudi takrat zahtevajo le najboljše blago. „Vse, tako kupce kot trgovce, pa tišči še nekaj: slaba kvaliteta čevljev, kar ima za posledico veliko reklamacij. Norme v tovarnah so visoke, delavci jih težko dosegajo, zato hitijo z delom, ki je nezadovoljivo opravljeno. Težave so tudi z lepilom, ki ga ne moremo uvažati, domače pa je tako slabe kvalitete, da kaj kmalu popusti. Tudi to, žal ni prispevek k naši stabilizaciji," končuje svoje misli Janez Kompare. M. KRUMPAČNIK STAROTRŠKO KOLO — Folklorna skupina iz Staregp trga je ena tistih skupin, ki že vsa leta nastopajo na največji folklorni prireditvi v Beli krajini, na jutjevanju. Seveda v krajevni skupnosti ni proslave, da ne bi nastopila tudi folklorna skupina, ki seje gledalci vedno znova razveselijo. ŠTAFETA MLADOSTI V ČRNOMLJU Letošnja štafeta mladosti bo v črnomaljski občini dva dneva. V torek, 27. aprila, bodo črnomaljski mladinci štafetno palico sprejeli od metliških vrstnikov v Gradcu ob 18.40. Štafeta bo nadaljevala pot preko Semiča v Črnomelj, kjer bo ob 19.30 na prostoru za jurjevanje osrednja občinska proslava, posvečena štafeti mladosti, dnevu OF in 1. maju. Ce bo slabo vreme, bo prireditev v športni dvorani. Štafeta bo prenočila v Črnomlju, naslednji dan pa nadaljeva 3 pot do Dragatuša, Vinice m Starega trga, kjer jo bodo predali mladincem iz kočevske občine. ^ Manj denarja za zdravilišča Borci v črnomaljski občini so še posebno delovni v krajevnih skupnostih -40-letnica ustanovitve Belokranjskega odreda — Posebna doba buri duhove V črnomaljski občini je nekaj čez 3.000 borcev. V zadnjem letu so bili borci še posebno aktivni v krajevnih skupnostih, njihovo dejavnost pa je bilo čutiti tudi na vseh drugih področjih, kar velja zlasti še za delo v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako je samo v zaključni akciji NNNP, ki je lani tekala pod geslom „Mirna gora 81”, sodelovalo okoli 600 orcev. V letošnjem letu bodo počastili 40-letnico ustanovitve Belokranjskega odreda; o tem bodo borci na vseh šolah v TEŽKA NALOGA Občinska resolucija nalaga črnomaljski skupnosti za cene izredno težko nalogo in vprašanje je, če ji bo ta skupnost lahko kos, kajti v največji meri to ni odvisno od nje. Po resoluciji se cene do konca letošnjega leta v primerjavi z lanskim decembrom ne bi smele povečati povprečno za več kot 15 odstotkov; za gibanje cen v teh okvirih naj bi bila odgovorna občinska skupnost. V ozkih okvirih 15 odstotkov je, po dosedanjih izkušnjah sodeč, skupnosti edino upanje čudežna moč statistike, ki je tudi ob zadnji podražitvi bencina dokazovala, da se zaradi tega življenjski stroški tako rekoč sploh niso povečali. občini pripravili posebna predavanja. Komisija za razvijanje in negovanje tradicij NOB in spomeniško dejavnost pa je pripravila na predlog krajevnih konferenc program ureditve partizanskih grobov in pokopališč v Brezovi rebri, Vojni vasi, Zapu-dju in pri bolnici Kremen. Borci so zadovoljni z delom dispanzerja za borce. Na sistematskih pregledih so odkrili največ sladkornih bolnikov, veliko borcev ima visok krvni pritisk, manj pa je bolezni srca, ožilja in okvar jeter. V okviru dispanzeija za borce bo treba posvetiti več pozornosti patronažni službi in obiskom borcev na domu, v zobozdravstveni ambulanti pa bodo skušali rešiti vprašanje zobotehnika; sedaj je samo eden, potreb pa je veliko več. Letos bo na voljo manj denarja za zdraviliško zdravljenje borcev, okoli 1,5 milijona di- narjev, kar bo zadostovalo zdravljenje kakih 60 °° zlasti takih, ki so Pres ’ebna operacijo in jim je P° L rehabilitacija v toplicah- a ,. V zadnjem času je P<*f komisija obravnavala * v za priznanje posebne do > - " glavnem gre za obnove p ^ ^ kov, ko hočejo posamezm* ^ seči priznanje dvojne do > £ yl grav do tega niso uPra^a ii V, Zal pa se prevečkrat dog \ 'e. ^ prav to občutljivo vprašaj J ^ kateri uporabljajo za 0a ti drugim, pritožbe roin J .. v razne naslove. Vsekakor da je treba neuP[aV1.či«s znano posebno dobo °°* j^i stajj pričami oz. verodosM v pismenimi dokazili. ^r05eHi{ občini ugodno rešili 53 P^pjj za stalno priznavalnino, zavrnili, nekaterim so priznavalnino ukini.\igjjOj prejema sedaj prizna ^ 781 borcev; najnižja z”qqo dl! dinaijev, najvišja pa ^-^nji narjev. Zaradi p°^^eV ne denarja večina upravtee*-- ^ dobi najvišje možne Prizn ^itii ne in povprečna P1*21*? ta 11» znaša dobra dva tisoč mesec. A- B- Znanja ni nikoli dovolj Idejnopolitičnega usposabljanja se udeležuje okoli 15 odst. članov Zveze komunistov v črnomaljski občini V občinski organizaciji Zveze komunistov v črnomaljski občini se okoli 15 odstotkov članov vsako leto udeleži te ali one oblike idejnopolitičnega usposabljanja. V zadnjem času se osip manjša, odnos slušateljev do tega usposabljanja je odgovornejši, saj je znanje, pridobljeno v raznih oblikah tega izobraževanja, zelo široko in ga člani Zveze komunistov s pridom uporabljajo pri svojem družbenopolitičnem delovanju. V tej izobraževalni sezoni je bil lani oktobra enotedenski seminar za kandidate za sprejem v ZK, ki se ga je udeležilo 28 slušateljev novembra sta potekala seminarja za okoli 60 novosprejetih članov ZK. Občinsko politično šolo, ki je trajala od decembra do februarja, pa je obiskovalo 22 slušateljev; 19 slušateljev je od oktobra do konca marca delalo dopisno šolo marksizma, 6 pa jih je teorijo in prakso marksizma spoznavalo v trimesečnem seminarju v Novem mestu. Enoletno politično šolo centralnega komiteja ZKS v Ljubljani obiskuje en slušatelj iz občine, 6 članov ZK iz občine pa se je udeležilo enotedenskega seminarja o samoupravljanju v združenem delu, ki je bil v Dolenjskih Toplicah. V okviru idejnopolitičnega usposabljanja so med zimskimi šolskimi počitnicami pripravili dvodnevni seminar za vse prosvetne delavce v občini, ki je potekal po prirejenem programu dopisne šole marksizma. Prav tedaj pa poteka v občini usposabljanje na novo izvoljenih sekretariatov osnovnih organizacij ZK. DVE TITOVI ŠTIPENDIJI V šolskem letu 1982/83 B ^ Titovega sklada v Slovenfl^ voljo 145 štipendij za . obra-delavce, ki se odločajo za j j9 že vanje iz dela ali ob e’ flle, štipendij za učence in ki so redno vključeni v oln i v/vkraiounniP rifCd 1^ . • no izobrežavanje pred •• . na delo, ter 20 5Vp^jejavc«v Z» delo, ter mlade delavce in otroke na začasnem delu v tdJ črnomaljsko občino voljo dve štipendiji, ‘n ^ ^ir idev& 31). za mlade delavce in ena za ce in študente. Rok za.eV1je ranje za prvo štipendij® maj, za drugo pa 30. ju01!’ ČRNOMALJSKI DROBIR NOVI ZVOKI - Črnomaljska godba na pihala, ki jo zadnja leta uspešno vodi Silvester Mihelčič st., je zadnjo soboto v kulturnem domu pripravila samostojen koncert; izvedli so ga z novimi inštrumenti, ki so jih dobili pred kratkim. ‘ko “bi >tlH srednjih šol ter delovnih o1^ in krajevnih skupnosti. M aj J i nošolci so zmagali pf®d, pK miške celodnevne S°|e ■>«>*.V Hozjan, Marjeta Gregorič'n*j^ Stariha, med starejšimi p3 znanja pokazali di)3.*0,. nja1 črnomaljske gimanazije /jbi Jožica Balkovec in Majd3 ,i šek. Ti dve ekipi bpst tek občino na medobčinskem nju 24. aprila v Metliki- NNNPZA VEČJO VARNOST Letošnja akcija Nič nas ne 'sme presenetiti naj bi pripomogla k bistveno večji varnosti na cestah in v boju proti požarom. Temeljna nosilca aktivnosti na teh področjih sta v črnomaljski občini svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter interesna skupnost za požarno varnost, ki bosta te dni akcijske programe predložila koordinacijskemu odboru za SLO in DS v občini. Ta odbor bo spremljal izvrševanje zastavljenih akcij in konec leta izdelal posebno anali- GASILSKI OBISK - Konec tedna so v Črnomelj prišli na obisk predstavniki gasilske zveze iz pobratene občine Duga Resa. Gostje so si ogledali tudi gasilski muzej v Metliki, v Črnomlju pa delovno organizacijo Belt. Seveda so si gasilci iz pobratenih občin izmenjali izkušnje, ki s so si jih eni in drugi pridobili v boju za čim večjo požarno varnost. EKIPI STA ZBRANI Na sobotnem občinskem kviz tekmovanju „Tito revolucija mir" v črnomaljskem domu JLA se je pomerilo okoli 30 mladih iz osnovnih in TABORNIŠKE PR,PSAttf" pomladjo so oživeli tdd,j|, I' črnomaljskega odreda B® ajj« šteje nekaj cez sto tab0' Čeh so se pripravljati « jjjJ mnogoboj, ki ga bod tati‘ konec aprila v okviru kov. Seveda se bodo ToP «0| taborniki udeležili lud,'.f°T' mnogoboja v Dolenjski" Št. 8 (1704) metliški tednik teleksi "•anj t- hodka ftiševani mdeksi ^ja cen. Častni obCan - Vinko Knol (na fotografiji levo) je skupaj s Karlom Mikuličem prejel ob letošnjem prazniku občine Ribnica naj višje občinsko priznanje, in sicer naziv „častni občan”. (Foto: Jože Primc) Ne spati na lovorikah Za uspehom lahko pride tudi neuspeh Kljub slabi oskrbi z repro-materialom, pritiskom za rast cen in raznim drugim nevšečnostim je ribniško gospodarstvo lani dobro poslovalo in doseglo v republiki nadpovprečne rezultate. To so ugotovili na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, na kateri so razpravljali tudi o gospodarjenju lani. Uspehi pa ribniških gospodar-nikov ne bi sineli uspavati. Izračuni namreč povedo, da sta se gospodarnost in donosnost zmanjšali, dohodek na delavca pa je porasel za 35 odst. in prav za toliko izplačani čisti osebni dohodek na delavcu, ki je znašal za lani 11.655 din. Zaskrbljujoče je, da narašča zadolženost gospodarstva. Precej hitreje kot dohodek so rasle obresti. Tako je gospodarstvo samo za obresti plačalo 75.660.000 din, kar predstavlja dobro tretjino sredstev, ki jih je gospodarstvo namenilo za razširitev materialne osnove dela. Uspehi gospodarstva pa so pripomogli, da so lahko dosegli tudi načrte na področju negospodarstva. Vsi ti uspehi, doseženi kljub opisanim težavam, pa ne bi smeli nikogar uspavati. Potrebno jih je stvarno oceniti in nadaljevati dobro usmeritev. J. PRIMC Uspeh, ki ga je doseglo ribniško gospodarstvo lani, govori v prid trditvi, da so načrti OZD dobri in da jih ne bo treba bistveno spreminjati zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja. Vendar to povsem ne drži, saj so plane OZD spravili v kolikor toliko stvarne okvire le s pomočjo občinskih strokovnjakov. To pomeni, da bo moralo tudi ribniško gospodarstvo, se pravi OZD, ponovno preveriti svoje programe in pri tem upoštevati republiška stališča. V SIS družbenih dejavnosti bo treba tudi ponovno preveriti normative, standarde in programe. Ker bo po oceni v občini dosežena načrtovana rast družbenega proizvoda, bodo tudi skupna sredstva za ZBIRAJO PAPIR - V aprilu, juniju in septembru bodo v ribniški občini organizirali zbiranje odpadnega papirja. Akcije organizira Rdeči križ, ki bo tudi sporočil natančne datume akcije. V ribniški občini zberejo vsako leto več papirja. Predlanskim so ga nabrali 17.352 kg (približno 1,50 kg na občana), lani pa že 21.384 kg ali slaba dva kilograma na občana. PREDAVANJA AMD - Ribniško AMD nadaljuje s predavanji za udeležence v prometu o novem republiškem zakonu o cestnem prometu. Na predavanjih prikazujejo tudi filme o nesrečah in pravilni vožnji. Danes, 8. aprila, bo ob 19. uri predavanje v Sodražici, in sicer v prostorih družbeno političnih organizacij. Jutri, 9. aprila, bo ob 19. uri predavanje v osnovni Soli v Loškem potoku. V torek. 13. aprila bo ob 19. uri v dvorani doma JLA v Ribnici: v petek, 16. aprila, pa ob 19. uri v gostilniški dvorani v Ortneku. Vabljeni niso le vozniki, ampak tudi pešci. Predavatelji bodo skušali odgovoriti tuji na vsa vaša vprašanja o prometu. KMALU KURIRČKOVA POSTA - Po ribniški občini bo letos poto- skupno porabo ostala na dogovorjeni višini. Znotraj skupnih sredstev pa bo le treba izpeljati nekatere spremembe in pri tem upoštevati republiška stališča ter posebnost ribniške občine, ki je nastala z odprtjem novega zdravstvenega doma. Na področju gospodarskih SIS bodo potrebne spremembe načrtov predvsem za področje PTT in elek-tro. Na stanovanjskem področju bodo zmanjšali načrtovano gradnjo stanovanj, tako privarčevani denar pa bodo preusmerili v obnovo starega mestnega jedra. To je možno zato, ker v Ribnici nimajo nerešenih stanovanjskih problemov. Razen tega bo treba čimprej izdelati osnovno državno karto v merilu 1:5.000, da bodo lahko dopolnili prostorski del družbenega plana. J. P. vala kurirčkova pošta od 2. do 6. junija. Ribniški pionirji jo bodo prevzeli na „Vahtnici“ od ljubljanskih, na Jasnici pa jo bodo predali kočevskim. NEGA BOLNIKA NA DOMU -Jeseni se bodo v ribniški občini začeli 18-urni tečaji o negi bolnika ali ranjenca na domu. Tečaj' bodo ri Sv. Gregorju, v Sodražici, Loš-em potoku, Dolenji vasi in Ribnici. Denar za njihovo izvedbo je J.e zagotovljen. občan vprašuj« \ [ v/(medved odgoverja i / — Po čem sklepaš, da je bilo tudi na območju Ribniške doline včasih motje? — Ker je vsepovsod, tudi po gozdovih, polno ribjih konzerv. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI VABIJO — Prvi lepi dnevi so privabili na otroško igrišče pri Kidričevi ulici v Kočevju kodo • E? “ Je ®*1° tak°j ugotoviti, da je igrišče precej zanemarjeno, nekatera igrala i«r .vana- polomljene so tudi vse klopi, na katerih Di lahko sedele mamice med tem, ko se IRo. (Foto: Primc) Počasi prihaja »trenutek resnice” gospodarstvo v velikih težavah, ki pa se jih, žal, marsikje še ne zavedajo Rešitev je le v večji produktivnosti, ne pa v višjih cenah 50 se vse StV°- ko.^evske občine že tretje leto drsi navzdol. Lani uPr°htateHi^niZac'je združenega dela srečevale s pomanjkanjem surovin ip opreme, večina pa še z oteženo prodajo, sicer prikazujejo velik porast celotnega prihod-(128) itd., količinsko pa je bilo proizvedenega so torej rezultat inflacije in prekomernega so razpravljali na seji konference ZK 31. marca, “gotovih že stare resnice, da izvoz na Zahod in 1 spremljati gibanje uvoza in izvoza. Izdelati je treba stvarne načrte razvoja, se pravi, da je treba sedanje spremeniti, razen tega pa izdelati tudi rezervne programe. Uresničevati je treba sklepe e k statutu n?J velja, če je zanj nad polovico vseh članov 1,1 ne že, če je zanj polovica prisotnih iln'- lin8 n8 Uyeliavire5* komunistov naj bi n0stjo dveletni mandat z mož- ve. Tal?0 ponovne izvolit-„ tJdnii °-.S0 men'li delegati na • Žlt Ko'ejl 0bČlnske Konference o* Ko so razpravljali o ZK j. statuta ZK Slovenije in NJU*oslavije. tiiti SL* tud' strinjali z nobeni Pred'ogov oz. inačic, no s *J.bl bil sklep v ZK veljav-hgu . Po kočevskem pred- nai k- . orcv.111 picu Zanj J sklep veljal le, če bi °lr*ani^c.S^Va*a več*na članov ntje 2|( c'ie oz. organa organiza- n<*k^t0bilahk0 = 50 ph u"wknili m?, bl nCfUJa. postavili nazai. - ° yarni. Tudi --------------------------- vozila ne z bla- mimoidočih GfPrv^ ^ vodo. STEZA - Obča-0 bo urejena zelenica terega Pa je ta kruh? za NAMO. Učenci in dijaki so si uredili stezo kar preko zelenice, da pridejo po krajši poti do šole in domov. To bližnjico bi kazalo posuti s peskom in urediti kot pes pot. To bi lahko naredila kar sama mladina s prostovoljnim delom. NEVARNA LUKNJA - Na križišču Tomšičeve in Roške ceste se je podal precejšen del cestišča. Očitno je bil tu asfalt prekopan, da so pod njim uredili to ah ono napeljavo. Nastal je precej dolg in globok jarek, ki je nevaren avtomobilom in voznikom. Kdor je cesto prekopal, naj bi jo popravil tako, da ne bi bila nevarna za promet, se pravi, da bi bila spet taka, kot je bila pred prekopavanjem. SPET VIHARJI - Pred kratkim je izšla nova številka ..Viharjev". To je v tretjem letu že sedma številka glasila, ki ga izdaja krajevni odbor ZSM in SZDL Mozelj. List je lahko zgled tudi večjim krajem in krajevnim skupnostim, ki še nimajo svojega glasila. Hkrati je glasilo dokaz, da se z malo denarja in veliko dobre volje da izdajati glasilo, če so v kraju dobri organizatorji. Pohvalo zaslužijo dopisniki in uredništvo glasila. KOČEVJE: ZA MLADE POLITIČNE DELAVCE Mladinska politična šola, ki jo organizira občinska konferenca ZSM Kočevje, se bo začela 8. aprila. Trajala bo 56 ur, obiskovalo pa jo bo nad 50 mladih iz skoraj vse občine. Predavali bodo domači politični delavci in gospodarstveniki. Bratski dogovor Most bo povezoval dve republiki Krajevna skupnost Osilnica je pred kratkim sklicala sestanek p gradnji mostu preko Čabranke pri Osilnici, ki vodi proti območju Hriba na hrvaški strhni Čabranke, od koder hodi v Osilnico več ljudi na delo. Udeležili so se ga predstavniki občin Kočevje in hrvaških občin Cabar in Delnice, krajevnih skupnosti na tem območju, delovnih organizacij in SIS za komunalno in cestno dejavnost. ligotovili so, da je ureditev mostu v interesu vseh prebivalcev na tem območju, se pravi Slovencev in Hrvatov, ter da mora biti dograjen najkasneje do 4. julija letos. Razporedili so si tudi dejo. Izvajalec del bo KS Osilnica ob pomoči KS Gerovo. Ti dve KS bosta priskrbeli tudi potrebne železne' traverze. Potrebni hrastov les bo dalo ZKGP Kočevje -tozd „Rog" in ga dostavilo ..Snežniku" Kočevska reka, ki ga bo razrezal in pripeljal v Osilnico na delovišče, se pravi do mostu. ..Sumarija” iz Delnic pa bo most in ograjo zgradila ter dodala ves preostali manjkajoči material. Most bo lesen, z železnimi traverzami, ki bodo postavljene na že obstoječi betonski osnovi. J P. opredelil za narodnoosvobodilno gibanje. Bil je hraber borec. Jurišal je na Turjaški grad. Bil je tudi namestnik komandanta Prešernove brigade. Po vojni je bil in je še na mnogih Enajst plaket »Jelenov žleb” Priznanje borcem za medvojno in povojno delo Ob prazniku občine Ribnica je predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Ribnica podelilo 11 plaket ..Jelenov žleb”. Dobili so jih borci in vodstveni kader v partizanskih enotah, ki so se borili v Jelenovem žlebu, drugod po občini Ribnica, pa tudi v drugih krajih naše domovine, ali pa so v povojnem obdobju prizadevno delovali v organizaciji ZZB in na drugih področjih v občini Ribnica. Med dobitniki naj posebej omenimo generala Petra Brajeviča, ki je bil med borbo v Jelenovem žlebu 26. marca 1943 komandant drugega bataljona Gubčeve brigade. S svojimi hitrimi in jasnimi povelji je usmeril bataljon v borbo in pripomogel k zmagi v Jelenovem žlebu. V knjigi o komandantu brigade Draganu Jefti-ču je opisal boj v Jelenovem žlebu. Udeležil seje tudi letošnjih svečanosti ob občinskem prazniku, na proslavi v Jelenovem žlebu pa je 27. marca v svojem govoru zbranim spet oživil spomin na to zmago partizanskih enot, ki je bila ena največjih v zadnji vojni. Ostali letošnji dobitniki plaket ..Jelenov žleb” so: Lado Kocjan, Kazimir Klešnik-Kazi, Karel Osred-kar-Dimže, Vida Kulovec, Jože llnikar, Stane Rener, Jože Boldan -Silni, Venčeslav Kolenc, Srečko Stupica in Zorko Pucer. Dobitnike palkete ..Jelenov žleb” vpisujejo v občinsko kroniko, prav tako pa so tam zapisane tudi zasluge, zaradi katerih so plaketo prejeli. odgovornih vojaških dolžnostih. Letos je postal generalmajor. Urbanovo nagrado je prejela delovna organizacija RIKO Ribnica. Kolektiv in njegovo vodstvo uspešno gospodarita, hkrati pa vedno pomagata povsod, kjer je potrebno, posebno še na kulturnem in telesno-kulturnem področju, pri ohranjanju in prenašanju tradicij NOB na mlade rodove pa tudi pri drugih družbenih dejavnostih. RIKO ima svoje kultur-no-športno društvo. Je pokrovitelj noneta „Vitra” in kvarteta „Vre”. Že več let podpira pevski tabor v Šentvidu. Je pokrovitelj delavske godbe Ribnica itd. Vse to v praksi predstavlja uresničeno načelo svobodne menjave dela na kulturnem področju. V izobraževalnem centru Rika se je usposobilo doslej skoraj 500 kovinarjev, zdaj pa štipendirajo 80 učencev v kovinarski stroki in 80 na raznih drugih šolah. Riko je sodeloval tudi z organizacijo ZZB, in sicer pri odkrivanju in urejanju partizanske bolnišnice Ogenjca, urejanju obeležja v Jelenovem žlebu, postavljanju skulptur ..Kurirček” in ..Ribniška pesem”, pri postavljanju spomenika Šercerjevi brigadi v Grčaricah in spomenika padlim v Dolenji vasi, pri vseh dosedanjih kolonijah „Janko Trost” v Ribnici, pa tudi pri postavljanju novega spomenika v Ribnici, ki je bil odkrit prav za letošnji praznik. DESET PRIZNANJ Letošnja priznanja občine Ribnica, ki so bila podeljena ob občinskem prazniku, so prejeli namiznoteniška sekcija TVD Partizan Sodražica, Pavel Erho-vic iz Ljubljane, Franc Klun iz Ljubljane, Vili Levstik (tozd Inles Dolenja vas), Karel Oražem iz Vinic, Alojz Zbašnik iz Dolenje vasi, Viktor Pogorelc iz Nemške vasi, Rudi Putre iz Ribnice, Stane Vesel iz Zamosteca in Stane Kromar iz Dolenje vasi. Načrte v stvarne okvire DOLENJSKI LIS.T Knol in Mikulič častna občana Plaketo 26. marca Radu Jakittu iz Ljubljane, Urbanovo nagrado pa Riku Zaradi dobrega gospodarjenja in doseganja načrtov bo v ribtiiški občini manj sprememb kot v drugih občinah Ob letošnjem prazniku občine Ribnica so podelili zaslužnim posameznikom in organizacijam občinske nagrade in priznanja. Naziv častnega občana sta prejela Vinko Knol in Karel Mikulič. VINKO KNOL se je rodil 1916 v Ribnici. Bil je član prve ribniške partijske organizacije v letu 1940, v prvem vojnem letu pa propagandist osvobodilnega gibanja. Bil je komisar prve ribniške čete, kasneje pa je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v oblastnih, političnih in vojaških organih. Udeležil se je tudi Kočevskega zbora leta 1943. Je nosilec partizanske spomenice. Po vojni je opravljal številne odgovorne dolžnosti v republiki in federaciji. Bil je tudi diplomat v tujini. Danes deluje v odboru aktivistov Barje-Kolpa in v drugih političnih organizacijah. KAREL MIKULIČ se je rodil 1916 v Belih vodah v Loškem potoku. Kot prekaljen proletarec je bil že v začetku vojne med organizatorji osvobodilnega boja v domačem kraju. Med vso vojno je bil na odgovornih delih na terenu, v rajonu, okrožju, v partiji in oblastnih organih. Je nosilec spomenice 1941. Po vojni je bil predsednik okraja, sekretar okrajnega komiteja KP, predsednik okrajne zadružne zveze itd., danes dela v odboru aktivistov Barje-Kolpa. Zelo si je prizadeval za ureditev in obeleževanje partizanske bolnišnice Ogenjca pa tudi pri snemanju TV nadaljevanke o tragediji v tej partizanski bolnišnici. Zavzema se tudi za obeleževanje drugih spomenikov iz zadnje vojne. Plaketo 26. marca je prejel Rado Jakin, ki seje rodil 1924 v Gorenji vasi. Že v začetku vojne se je tedensK6le sss Četrtek, 8. aprila Albert Petek, 9. aprila - Demeter Sobota, 10. aprila Mehtilda Nedelja, 11. aprila - Stanislav Ponedeljek, 12. aprila - Lazar Torek, 13. aprila Ida Sreda, 14. aprila - Valerij Četrtek, 15. aprila - Dan železničarjev ČRNOMELJ: 9. 4. ameriški film Kdo je ubil njenega moža. 10. in 11. 4. ameriški film Jery išče delo. KOSTANJEVICA: 10. 4. italijanski film Taxi-Grizll. 11. 4. angleški film Živa Meta. 14. 4. ameriški film Rdečilo za ustnice. LUNINE MENE 8. aprila ob 11.18 ščip KRŠKO: 10. in 11. 4. angleški film Polnočni ekspres. 14. 4. italijanski film Roock’n roli. 15. 4. angleški film Ljudje, izgubljeni v vesolju. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 9. do 11.4. ameriški barvni film Očividec. 12. 4. domači barvni film Kdo neki tam poje. 13. in 14. 4. gledališče. 15. 4. domači barvni film Veter in hrast. BREŽICE: 9. in 10. 4. italijanski barvni film Zakaj se dogaja vse meni? 11. in 12. 4. ameriški barvni film Monstrumi moija. 13. in 14. 4. ameriški barvni film Mestni kavboj. SEVNICA: 8. 4. sovjetski film Zora lažnih bogov. 9. 4. ameriški film Riba, ki je rešila Picburk. 10. in 11. 4. angleški film Pobesneli Maks. 14. 4. jugoslovanski film Radio vi-hor kliče Andjelijo. 15. in 16. 4. ameriški film Smoki in bandit. 045 prodam, f ranc Uhan, Luko-vek 11, Trebnje. VRTNO KOSILNICO Alpina Agroal, samohodno, kosa 70 cm, prodam. Telefon 25 161. TRAKTOR URSUS (55 KM), prevoženih 1800 ur, in rotacijsko kosilnico SK 135 prodam. Ciril Škedelj, Dobrava 13, Podbočje. ŽITNI KOMBAJN EPPLE 250, rabljen tri sezone, prodam. V račun vzamem traktor do 42 KS. Naslov v upravi lista (1442/82). MEŠALEC za seno, rabljen, znamke Holbach, širina 2,20 m, prodam. Jože Lampert, Vesela gora 26, 68232 Šentrupert. TRAKTOR (25 KS) s koso in rotacijsko koso ter pajek obračalnik prodam. Informacije na telefon (068) 61-863. TRAKTOR UN1VERZAL (45 KM) prodam. Ciril Kavčič, Orehovica 41, Kostanjevica. KOSILNICO BCS prodam. Smole-nja vas 16, Novo mesto. id Qg PRODAM PRODAM hišo v okolici Novega mesta s sadovnjakom in vrtom. Informacije na tel.: 24-93. STANOVANJA zelo dobro ohranjen, letnik 1972, prodam. Bogomir Longar, Rumanja vas 30, 68351 Straža. POHIŠTVO za spalnico prodam. Cena ugodna. Džule Bajrič, Rago- PODSTREŠNO STANOVANJE prodam. Naslov v upravi lista (1438/82). SOBO v Novem mestu iščem. Na- slov v upravi lista (1439/82). VANJE v Cr " STANOVANJE v Črnomlju iščeta mlada zakonca. Silvo Kramarič, Partizanska pot 15, Črnomelj. SOBO s souporabo kuhinje oddam samskemu dekletu. Telefon 23-597. SOBO oddam samskemu dekletu. Šmihel 43, Novo mesto. GARSONJERO v novejšem bloku prodam. Naslov v upravi lista (1444/82). Motorna vozila BMV 2002, letnik 1974, registriran do oktobra 1982, odlično ohranjen, prodam. Telefon 51-073. ZASTAVO 750, garažirano, letnik november 1977, prodam. Rafko Matkovič, Kanižarica 4 a, Črnomelj. CITROEN GS, letnik 1978, 1220 cm3, prodam za 180.000 din. Vozilo je dobro ohranjeno, prevo,-ženih 52000 km. Avto menjam tudi za Fiat 750, novejši, ali drug manjši avto. Jože Stopar, Prešernova 4, Krško. TERENSKO VOZILO ARO 240 v zelo dobrem stanju prodam. Marko Kirar, Čadraže 1, Šmarješke Toplice. ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Cena 1 M. Praproče 14, Straža. AVTO ZAPOROŽF.C, letnik 1979, vo 9, 68000 Novo presto. PRODAM 10 m2 novega lamelnega hrastovega parketa. Informacije na telefon 24-637 v popoldanskem času. HRAM, skoraj nov, prodam. Veliče-vič, Kržišče 9, Raka. PRODAM 100 W ojačevalec za kitaro domače proizvodnje. Kličite na telefon 62—648! PRODAM barvni televizor, avtoradio in pony kolo za otroka od 5 do 10 let. Naslov v upravi lista (1441/82). TECHICS ojačevalec 2 x 55 W (SU 8055) prodam. Informacije na telefon 21-367. ZASTAVO 750, kompletno obnov- prodam. Ogled ob vikendih pri lčanjk, Pirš Ijeno, registrirano za celo leto, . če Volčanjk, Piršenberg n. h.. Globoko. prodam. Cena po dogovora Div- jak, Dol. Prekopa 19 a, Kostanje-Trki. vica na Krk. STREHO, pokrov motorja in vrata za R 4 ugodno prodam. Pavlov, Žabja vas 36, Novo mesto. || Kmetijski stroji ji p^v"0e ZASTAVO 750 L, karambolirano, skupaj ali pp delih prodam. Prodam tudi bobne Jamaha v kovčkih. Ogled možen vsak dan od 8. do 18. ure pri Mraku, Črešnjice 4 pri Otočcu. GS club 1220, letni, 1973, prodam za 5400 D M. Telefon 21-Č34. TAM 5500, kasonar, prodam. Emil Vidrih, Zameško 24, Šentjernej. FIAT 126 P, letnik 1978, prodam Informacije na tel. 21-367. NSU 1200 skupaj ali po delih prodam. Albin Povše, Drganja sela 24,68351 Straža. Wartburg karavan, letnik 1977, registriran do 1983, ugodno prodam Ivan Selak, Dobrava 56 pri Škocjanu, 68275 Škocjan. ZASTAVO 750 luxe, letnik 1976, prodam. Vozilo je rumene barve in v odličnem stanju. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. 1MV KOMBI kasonar. (2,80 m) z dvojno kabino in dvojno osovino, KOSILNICO LAVERDA (15 KM) prodam. Jože Geršak, Bročna vas 3, 68259 Bizeljsko. KOSO za traktor Tomo Vinkovič 530 in motorno škropilnico Stihi SG 17 prodam. Stane Okoren, Draga 5, Šentrupert. TRAKTOR Ferguson (25 KM) prodam. Cvetko Golob, Prapreče 19, Straža. PRODAM traktorsko kosilnico Mer-tol za Zetor in žago Partner R 12. Vse v dobrem stanju. Stane Zorman, Lukovek 10, Trebnje. PRODAM malo rabljen 24-colski komat in Maraton (obračalnik za seno) za BCS. Franc Okoren, Štična 52, 61295 Ivančna gorica. TRAKTOR ZATOR 5711 (kojo 55), star tri leta, dobro ohranjen, in Fiat 750, letnik 1975, prodam. Marjan Štefanič, Pristava 13, Podbočje. OBRAČALNIK ZA BCS, črpalko za gnojnico in motorno žago Stihi PRODAM cisterno (1500 1) s črpalko na električni pogon in kosilnico Irus (10 KM). Jordan, Gmajna 11, Raka. ŠTEDILNIK (Plamen), nov, na drva, prodam. Cena ugodna. Katka Pangerčič, Dobeno 5, Brežice. PRODAM 10 m suhih drv. Naslov v upravi lista (1440/82). PRODAM harmoniko Dallape (120-basna 9 registrov) in ZASTAVO 750, letnik 1970, obnovljeno, motor fliziran. Informacije po 15. uri: Mestne njive 0, Novo mesto. 24 AŽ panjev s čebeljimi družinami in čebelnjak prodam Franc Božič, Stopiče 44, 68322 Stopiče. KUHINJSKO POHIŠTVO, komplet- no, še dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodam Te DOLENJSKI LIST Telefon (061) 851-866? PRODAM element iz MINI KUHINJE (korito z električnim štedilnikom in hladilnikom). Vse je malo rabljeno. Telefon 22-218 vsak delavnik od 8. do 14. ure. HLADILNO SKRINJO (210 1), še nerabljeno, prodam Telefon 24-297. PRODAM rabljeno pohištvo, dva kavča, dva fotelja, mizico in omaro, vse za 6 tisoč din. Prodam tudi karamboliran Peugoet 304, letnik 1973, po delih ali v celoti. Petar Požar, Ljubljanska 37, Kočevje, telefon (061) 852-526. PRODAM hidrofor in obračalnik za BCS. Telefon (068) 56-092. OTROŠKO OMARO prodam. Cena 15.000 din. Grčman, Danila Bučarja 25/4, Novo mesto, telefon 22 207 (dopoldne). TELICO, sivorjavo, brejo štiri mesece, prodam. Janez Knavs, Salka vas 1, Kočevje. LESENO KAŠČO skupaj z ostreš- IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačar, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja. Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje. Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1, p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM zložljivo italijansko stajico in previjalno mizico. Telefon 22 417 (popoldne). SAMOSTOJEN ARTIKEL z vso tehnično dokumentacijo oddam v delo obrtnemu podjetju ali strojnemu ključavničarju. Prodaja zagarantirana. Ponudbe pod šifro: „DOGOVOR” TRAVNIK nad Semičem, ob cesti na Smuk, prodam. Možna gradnja zidanice in nasaditev vinograda. Anton Henigsman, Vapčavas 46, Semič. PRODAM 30 a ali 15 a zemlje, primerne za vikend in vinograd. Informacije na telefon (068) 22-906. GRADBENO PARCELO (800 m2) v Prečni prodam. Naslov v upravi lista (1443/82). HIŠO v Novem mestu, končana UL faza, prodam. Tel. 23-142. HIŠO v dtugi fazi gradnje v Brestanici prodam. Darinka Pečnik, Ho- čevaijev trg 9, Krško. ZDOMCI, POZOR! Prodam visoko- pritlično hišo s približno 6 a vrta v neposredni bližini Novega mesta, Ob Težki vodi 23 (Reger- 4^ Vjjs) VINOGRAD (30 arov) v Vinjem vrhu prodam. Fani Pavlin, Čadraže 9, 68220 Šmarješke Toplice. VINOGRAD (približno 10 arov) v Straški gori prodam. Franc Zoran, Prapreče 23, 68351 Straža. ENOSTANOVANJSKO HIŠO 2 km iz Novega mesta prodam ali za-ijšo menjam za manjšo vrstno hišo. Rabzelj, Gotna vas 65, Novo mesto. HIŠO, novo (10 x 11), v Kočevju, z vrtom, telefonom in centralno kurjavo, prodam. Leopold Trdan, Linhartova 49, Ljubljana. STANOVANJSKO HIŠO v Dolenjskih Toplicah prodamo. Oglasite se lahko vsak dan od 15. ure dalje na naslovu: Dolenjske Toplice 146 a. RAZNO KOOPERANTA za stroj noključav-ničarska dela iščem. Telefon (068) 44-670. OSAMLJEN UPOKOJENEC, po rodu iz Dolenjske, živi pa na Gorenjskem, solidno situiran, išče za družbo in oskrbo žensko zrelih let. Ponudbe pod šifro: , VSE, KAR IMAM, BO VAŠE“. Dne 23. 3. sem izgubil od trgovine Seme do parkirišča pred kinom Krka denarnico z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na naslov Anton Bohte, Dol. Lakovnice 6, Novo mesto. Pri zahvali za JOŽETA ZUPANČIČA, ki je bila objavljena prejšnji četrtek, je prišlo do neljube napake. Namesto GD Dobrnič je pravilno GD Občine, izpuščena pa je bila tudi LD Dobrnič. LEOPOLD MOŽINA, Stan 17, Mirna, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govoril in širil o Ivanu BONU iz Zabrdja 8, Mirna, in se mu zahvaljujem, daje odstopil od tožbe. PAVLE OKLEŠČEN, Uršna sela 62, prepovedujem Albertu Klobučarju iz Uršnih sel 63 pašo kokoši po mojem vrtu in njivi ob kozolcu. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. VLA MOŽE, Mirna peč 109, prepovedujem Škrjančevim iz PAVLA MC jem ugodno prodam. Mitrič, Brezova reber 13, Dvor. 2000 kg dobrega sena prodam. Češnovar, Mali Kamen, Raka. GLISER ELAN GT 402 z dodatno opremo in prikolico, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije v soboto pri Martinu Držani-ču, Dolenja vas. Krško. KONJA, starega 6 let, prodam. Anton Travnik, Žužemberk 148, telefon 24-413. GLISER G 380, kvarnerplastika, nov, nerabljen, prodam za 40.000 din. Branko Šutar, Gor. Gradišče 20, 68310 Šentjernej. PRODAM 100-\vatni ojačevalec M 3 in profesionalno kitaro Gipson LP, izdelave Cimar, oboje deklarirano. Tomaž Štravs, Ob Težki vodi 4, Novo mesto. PRODAM elektrokompresor trudbe-nik EKZ 3, 7 BAR, 180 m3/h, z elektromotorjem 27 KW, odlično ohranjen, in vakumsko črpalko LITOSTROJ, tip BO-20/6-II H = 720 mm HG, z elektromotorjem 4,5 KW. Tel. 51 073. srednjega Lipovca, Dvor, vsako sečnjo po mojih gozdovih. Če te prepovedi na bodo upoštevali, jih bom šodno preganjala. Dragi mami MARIJI REBOLJ iz Metlike za 89. rojstni dan iskrene čestitke. Vsi njeni. ^-- N dC DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING iffOBVESTILAl Iz kooperacijske reje KZ LAŠKO prodajamo 15 tednov stare jarči-ce, pasme hisex. Prodajamo od 16. do 18. ure. Ignac Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, tel. 44 389. VODOVODNE INŠTALACIJE napeljujem in popravljam. Material imam na zalogi. Možnost plačila z bančnim kreditom. Drago Vire, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, telefon 44 594. VODOVODNE INŠTALACIJE napeljujem in popravljam. Material imam na zalogi. Kličite popoldne od 16. ure dalje na tel. 25-598. NA SERVISU LTH ČRNOMELJ popravljamo vse vrste hladilnih aparatov za gostinstvo, industrijo in gospodinjstvo. Izvajamo tudi montažo hladilnih naprav drugih proizvajalcev z garancijo. Za LTH aparate opravljamo usluge tudi v garantnem roku. Območje servisiranja: Mozelj, Trebnje, Krško Kostanjevica na Krki, Metlika Ozalj. Za montažo hladilnih na prav tudi dlje. Anton VRŠČAJ Kolodvorska 56, Črnomelj, tel 51-073. NA ZALOGI imam kulii plošče (40 x 40 cm) več barv, °k.elJs JJT lice (notranje in zunanje), roo ke debeline 5, 8 in 12 eni. J Kic, Škocjan 6. Delavnica J Dobravi. • n.i SINGER servis (Jože Novak, vm-težka voda 32, Novo mesto) , vešča stranke, da poleg Sing! J vi h popravlja tudi vse vrste n nih in električnih šivalnih stroje • Delavnica je odprta od 15. o ure. Se priporočamo! GRAVIRAM svinčnike, P'®5^ (plastika, kovina), pokale, oz na strojih (od 16. ure drijeJ Radovan Vugrinec, Erbezn® j 17, Samobor. »Dolenjski list« v vsako družino SPOSOJENO TRNJE Jugoslovani se delijo na ti** ki uživajo zaupanje, ki uživajo privilegije. -^cri) (IzMLADOo j ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in babice AMALIJE DEBEVC rojene Žagar iz Klenovika 25 pri Škocjanu se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh po nam izrekli sožalje, pokojnici darovali vence in cvetJe, ^ jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. P°se -u zahvala velja IMV-TOZD TA Novo mesto, Mercatoijr Ribnica, Zvezi združenih borcev, sosedom ter župniku opravljeni obred. Žalujoči: hči Marica, sinovi Ivan, Alojz, Rudd družinami, sin Viktor ter ostalo sorodstvo Klenovik, 4. aprila 1982 ZAHVALA Nenadoma nas je v 71. letu naša draga mama,stara mama m MARIJA 3TANIŠA C iz Vinje vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in PrVatef jem za izrečeno sožalje, za darovane vence in cvet|?vaja vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti-vaščanom za nesebično pomoč. Prisrčna hvala to Ela Novo mesto, Industriji obutve Novo mesto, ^ blagovnici Nama iz Ljubljane ter župniku za oprav*) obred. Vsi njeni ZAHVALA V 50. letu nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oč®> oče in brat M JOŽE MAVSAR iz Meniške vasi 67 pri Dol. Toplicah enejf Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, se .. lv-zahvaljujemo. Posebno hvaležni smo GG Podturn, Gorjancem-Straža, Mercatorji. j) Standard Novo mesto, župniku iz Dolenjskih Toplic, sosedom, prijateljem in zn311 iskreno pomoč v teh žalostnih trenutkih. V ča . v I r> 'J*'a H, -91« Rnu hiS l; Žalujoči: žena Darinka, hčerke Jožica, Darinka in Sonja z družinami sin Bojan, bratje France in Stefan ter ostalo sorodstvo 22 DOLENJSKI LIST Št. 8 (1704) 8-!£l V* 9f, m s* , ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA HROVATIČ z Dolža 62 pri Stopičah sorodni ** zahvalJL1Jemo vsem sosedom, prijateljem, Hval, i i m in znancem za pomoč in iziečeno sožalje. mesto Semič’ lskri T0ZD Ela’ GG T0K Novo *Za Parjene vence in župniku za opravljeni obred. Še enkra* lol i 1_ I v J Žali 1 & enkrat iskrena hvala! ** hčerka Francka z družino, sinova Ivan in Martin, sestra Rezka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi, ko nas je v 21. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric VLADIMIR ABRAM iz Ledine 74, Sevnica se Usedom °i^ a^U^em° vsem sor°dnikom, prijateljem in sPremili S° n?Semu ljubečemu sinu podarili vence, ga smo dol na zadni° P01’ naru Pa izrekli sožalje. Zahvalo Za onr„ r"1 tud* skladišču Žeieznica Brežice in župniku pravijeni obred. Žalujoči- m* ma, J«. ^lama: oč'n>, brata Branko in Rudi z družina-re vida in Silva z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 69. letu je prenehalo biti srce naše drage sestra in tete ANTONIJE SIMONIČ iz Semiča 30 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč, vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in vence ter jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni duhovnikom za opravljeni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. Žalujoči: sestri Nežka in Ana z družino ter ostalo sorodstvo Semič, Kot, Chicago ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, sestre in tete AMALIJE LAVRIČ iz Črnomlja ki nas je zapustila v 86. letu, se srčno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala delovnemu kolektivu Rudnika Kanižarica, pogrebcem iz Kanižarice in nezgodnemu oddelka Novomeške bolnišnice. Posebno se zahvaljujemo govorniku Antonu Jankoviču za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred in cerkvenim pevcem . Žalujoči: hčerka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi naše mame, stare mame, babice in tete JELKE GRUBAČEVIČ iz Grobelj 5 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojni pa podarili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi župnikoma iz Prečne in Metlike za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni i Šk 1 Nisi se mogel posloviti, zlati moj mož, ne morem verjeti, da te več ni Le tihi dom je nema priča, da si za vedno odšel V SPOMIN 12. aprila bo obletnica usodnega dne, ko je kruta roka pretrgala mt življenja nadvse dragega moža IVANA JARKOVIČA Vel. Podlog, Leskovec pri Krškem Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, mu prižigate svečke in krasite njegov prerani grob, prisrčna hvala. Žalujoča žena Lojzka ter ostalo sorodstvo M ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila sestra in teta ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustil oče, dedek in pradedek Mi ANA BAVDEK iz Jurke vasi pri Straži JOŽE MIKEC sPremili L zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojno *0v- Kul ^ zadnj' Poti’ J' darovali vence in cvetje ter nam kakorkoli izrazili sožalje. Hvala ^°nia "VČevi za Poslovdiii govor. Zahvalo smo dolžni tudi zdravnikom in strežnemu osebju ^DniL-, arejših občanov v Šmihelu in lajšanje bolečin v času njene težke bolezni. Hvala pn,ku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 63. letu nas je nenadoma zapustil ljubeči mož, očka, brat in stric KAROL ČOLNAR upokojenec iz Kočevja, Kajuhovo naselje 2 P°tnagaii Valjujerno sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam kakorkoli 'a tud-*?"1 sozalje- pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Podarjene NOV Kočevje, Društvu upokojencev, kolektivoma Hydrovod in LIK za ovala vse Ve/lce> 8°dbi, župniku za opravljeni obred in tov. Karničniku za poslovilni govor, m, ki ste ga imeli radi in se ga boste še spominjali. ujoči i? na Lojzka, hči Alojzija, sin Anton, brat Tone, sestra Pepca ter ostalo sorodstvo Kočevje, 25. marca 1982 upokojenec iz Trebnjega Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter delovnim kolektivom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja teti Skodovi za dolgoletno skrb in nego pokojnega. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC JALOVEC iz Šutne Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Vjekoslavu Frlanu in dr. Kramerju za uspešno zdravljenje, sorodnikom in vaščanom, Zvezi združenj borcev Podbočje, tov. Zupančiču za poslovilni govor, delovnim kolektivom Agrokombinat Krško-TOZD Meso, Iskra Šentjernej, Transport Krško, kostanjeviškemu oktetu ter duhovniku. Žalujoči: žena Mici, sinova Jože in Milan ter hčerka Maijanca z družinami C"1Jar. . uJmjar~ hVea _ va!ida-i?$pnc Valemino Žarn iz VeL Danica Jež iz Ana Ogorelc - p‘.no' Ana Ogorelc *jn £** Dobov,0^ |°vači4.?°steca t Ltosa- Anica "rija iz Vel L-Iadej°. Ljubica l£ ul^mje Petro. Ni£,h»ra Ivana, Barbaro. iz Skopic ' Ana Umek s Senovega Dejana, Marija Sarlog iz Lučelnice Damirja. Romana Hanzec iz Sibic Almo. Jožica Anfbrožič iz Zupeče vasi Jožico, Ivanka Nikič iz Brežic Josipa, Ljubica Ivanuševič iz Jarušja Durdičo, Antonija Germšek iz. Debena Srečka., Ivanka Dergez iz Nove vasi Majo, Katica Burgar iz Šentlenarta Boštiana. Slavka Puri-garčič i/ Dvorc Lidijo, Anica Kelhar iz Mihalovca Borisa. Jožeta Ivanuš jz Trebč Aleša. Pavica Rakovič / Brezja deklico. Danica Dejanovič iz Siječevca dečka, Dubravka Karabegovič iz Prigorja deklico. Sanja Miloniič iz Kalinovice Andrejo, Zdenka Horvat iz Grdanjcev Stjepana, Albina Kolman z Metnega vrha Heleno, Marija Skrnanc iz Satnobora Ivo. CTSTITAMO' V času od 25. 3. do 31. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Aupič iz Svihnika - Nino, Anica Brajev iz Trbinca Janeza, Milica Pavček iz Podgore - Alenko, Darinka Mišica s Tanče gore Mateja, Milena Mavrič iz. Otočca Blaža, Marija Kovačič iz Gorenjega Vrhpolja Boruta, Dragoslava Za-rabec iz Židnje vasi - Sabino, Ber- narda Jarc iz Ivanjo vasi - Barbaro, Branka Kragolnik iz Šentjerneja -Andreja, Ivanka Zupan iz Cerovega Loga Janjo, Martina Judnič iz Brezja pri Vinjem vrhu Marijo, Alojzija Kuplenik z Vrha pri Pahi -Mihaelo, Tonika Kodrič iz Šutne Antona, Martina Kmet z Gmajne -Damjana, Jerica Avguštin iz Pod-hoste Jožico, Marija Kovačec iz Gorenje Straže Janeza, Andrejka Jevmkar z Vrhovega - Katjo, Marta Bukovec iz Velike Loke - Nino, Ana Mikctinac iz Pravutine - Franjo, Marija Kovač iz Trebnjega -Ma rka, Ivanka Tckavec iz Tuševega dola - Gorazda, Slavka Zakrajšek iz Dolenjih Ponikev - Janeza, Marija Koligar iz Gorenjega Vrltpolja Mojco, Otilija Agnič iz Trebnjega Igorja, Marjanca Lamut iz Jerneje vasi - Tadejo, Karolina Mikec z Malega Slatnika . Romana, Slavica Vujaškovič iz Semiča - Vesno, Antonija Cuk iz Dobov Alenko, Magdalena Valenček iz Arnovega sela - Jožeta, Majda Žiberna iz Stopič Adama, Regina Lukovica iz Gornje Lepe vasi Jasmino, Bernarda Zupan iz Kladja - dečka, Luea Zečevič Pejič iz Črnomlja -dva dečka, Marija Progar s Sela pri Zagorici - deklico, Diagica Stopar iz Birčne vasi deklico in Ar zelca Hrovat iz Gorenje Brezovice Ireno, £estjtamoi kmetijski Šolski CENTER GRM NOVO MESTO objavlja licitacijo kokošje trave na Pluski, v Pogancih in na Grmu in to 10. aprila 1982 ob: 8. uri na Pluski 10. uri na Grmu in 11. uri v Pogancih I ** s ! I MILAN ŠIMEC Pred leti so v belokranjski vasici Zemelj odkrili spomenik padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja iz teh krajev. Ob tej priložnosti je imel govor Milan Šimec in to je bil eden najlepših govorov, kar sem jih slišal na številnih podobnih proslavah: preprost, jasen, razumljiv, neposreden, skratka tak, kakršen je tudi Milan Šimec sam. Milan Šimec, danes 70-letni upokojenec, je po stažu eden najstarejših komunistov v Beli krajini. Pravzaprav ga v partijo ni nihče formalno sprejel, vendar mu je Centralni komite kasneje priznal članstvo v partiji od leta 1935. „Jaz sem postal komunist pri očetu mizarju, pri katerem sem se tudi izučil poklica; oče ni bil član partije, je pa bil vseskozi komunist po svojem prepričanjupravi Šimec, ki ga je oče uvedel tudi v branje napredne strokovne in druge literature. „Že kot 14-leten šolar sem bral Cesarca in Krležo. “ Pred vojno v Črnomlju oziroma okolici niso za 1. maj skrivaj pripravili kresa, ne da bi bil zraven Milan Šimec. Seveda se je udeleževal vseh naprednih akcij in manifestacij, bil član Društva kmečkih fantov in deklet, Društva prijateljev Sovjetske zveze. „Bil sem že kar navajen, da so me pred 1. majem in ob podobnih priložnostih za nekaj dni zaprli,“ se danes spominja. Njegova napredna usmeritev in komunistično delovanje sta ga tik pred vojno skupaj s 320 Slovenci pripeljali v taborišče v Medju-rečje v Srbiji. Po raznih peripetijah je prišel domov v Črnomelj in 22. julija 1941, prav na dan nemškega napada na Sovjetsko zvezo, na opozorilo Centralnega komiteja KPS odšel v ilegalo. Sredi avgusta je na Miklarjih postal partizan prve partizanske enote v Beli krajini in kasneje borec Prve belokranjske čete ter bil novembra eden tistih osmih, ki so preživeli tragedijo te čete na Gornjih Lazah. Kmalu zatem so ga Italijani nad Semičem ujeli in obsodili na dosmrtno ječo. V zaporu v Alessandriji v italijanskem Piemontu je bilo več sto jugoslovanskih zapornikov in ti so za predsednika svoje- f kolektiva izvolili Milana mca. „Osvobodilna fronta je naš kolektiv pohvalila kot najboljši kolektiv v zaporih, “ je še danes ponosen Šimec, ki je konec vojne pričakal v Nemčiji Po vojni je v Črnomlju ustanovil mizarsko zadrugo, bil na takratnem okraju predsednik planske komisije, predsednik okrajnega ljudskega odbora, potem spet vodja lesnega obrata v Beogradu in se končno upokojil kot obratovodja v lesnem podjetju Zori. Vseskozi je deloval na številnih družbenopolitičnih področjih, največ pri sindikatu in Zvezi borcev (zdaj je že šesto leto predsednik KO ZB v Črnomlju) in za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. A. BARTEU AFRIŠKI PLESI NAVDUŠILI NOVOMESCANE - Presenetljivo veliko gledalcev - tega na podobnih prireditvah v Novem mestu nismo vajeni - se je v nedeljo zvečer zbralo v Športni dvorani na nastopu najboljšega folklornega umetniškega ansambla Afrike. Mnogi v dvorani, ki niso prišli tja le zaradi vabljivega plakata, so uživali nad plesom in virtuoznim obvladovanjem nacionalnih instrumentov prebivalcev prijateljske in neuvrščene Gvineje. Še posebej je gledalce navdušila dovršenost gibov, kar je moč doseči le z velikimi napori, saj člani te profesionalne skupine vadijo tudi do 15 ur na dan. (Foto. J. Pavlin) LABODU PRIZNANJE Harmonika zaslužila grunt IZ SARAJEVA Na sarajevskem sejmu mode je v hudi konkurenci jugoslovanskih proizvajalcev metražnega blaga, kon-fekcionaijev in usnjenih izdelkov novomeški Labod prejel drugo najvišje priznanje, in sicer ..Srebrno Skendenjo". Novomeščanom je to priznanje podeljeno za predstavljeni ženski kostim iz nove kolekcije. Novakova harmonika iz Orehovice ima že več kot 120 let — Oče Franc je bil harmonikaš, da mu daleč ni bilo para V zadnji nedeljski televizijski oddaji ..Srečanja v nebotičniku" je gledalcem pripravil presenečenje Novomeščan 67-letni Tone Novak, ki je pred kamere prinesel več kot 120 let staro ..frajtonarico" in tudi VISOKE OCENE ZA BELOKRANJSKA VINA Petčlanska degustacijska komisije je zadnjo soboto v Semiču ocenjevala lanski pridelek belokranjskih vin. Od 76 vzorcev jih je komisija izločila 8. Največ točk (16,10) je za belokranjsko belo vino dobil pridelovalec Matija Absec iz Mihelje vasi. Metliška črnina je bila tokrat izredno visoko ocenjena, največ točk (16,64) pa je za svoje vino dobil Jože Simonič iz Sel pri Semiču. Najboljše belokranjsko rdeče vino ima KZ Vinska klet Metlika, ki je z /'Oceno 16,10 točke prejela tudi zlato diplomo. Vsa najboljša vina bodo na razstavi belokranjskih vin od 23. do 25. aprila v Semiču. VELIKO JE PRESTALA -Novakova ..frajtonarica" je popolna ročno delo, sestavljena iz mozaikov in furniija. Ima deset basov in tri vrste tipk, ki po sto dvajsetih letih še vedno odpirajo glasilke. Utrudil se je le stari meh. Koza povrgia četverčke zaigral nanjo. Pri Novakovih v Orehovici je bila harmonika prva. Zato je poskrbel oče Franc, ki je bil pravi mojster tega instrumenta in je zanj vedela vsa novomeška kotlina. Slavno staro harmoniko je kupil od ameriškega Slovenca in je takrat imela že več kot 50 let. „Ves grunt z gostilno vred je oče priigral s harmoniko. Znal je zdržati tudi po tri noči in le redko se je zgodilo, da je en večer dvakrat ponovil skladbo. Veliko skladb je bilo njegovih in jih je hodil prepisovat in v note zapisovat tudi harmonikaš Avgust Stanko," pravi Tone, ki je 1935 igral na Radiu Ljubljana skupaj z Avgustom Stankom in je od vseh Novakovih sinov najbolj sledil očetovim stopinjam. O očetu Francu še danes kroži med ljudmi anekdota, da je vsako leto dobil pri čevljarju en par čevljev zastonj: zaradi njegovega igranja se je namreč precej čevljev obrabilo in .čevljarje dobil delo. Pri Novaku v Orehovici je že od nekdaj navada, da sta na klopi velike gostilniške sobe dve harmoniki: klavirska in navadna. Tako ima vsak, Marsetičevi iz Metlike že dve desetletji gojijo koze — Švicarska prvič povrgla četvorčke — Zdravo mleko ..Narava daje toliko, kolikor ji je človek pripravljen dajati." To je bila glavna misel Terezije Marsetič iz Metlike, upokojenke, ki že vrsto let z veliko ljubeznijo goji domače živali. Posebno pa so ji pri srcu koze, ki so njihov stalen ..družinski član" že več kot 20 let. Koza švicarske pasme, ki jo imajo danes, pripeljali pa so jo pred tremi leti iz Opatije, jim je mfcd vsemi Vse življenje zdrava kot riba pripravila največje presenečenje, saj je pred mesecem dni povrgla štiri mladiče, kar je velika redkost. Gospodinja si je zato morala dobro organizirati delo, da se je lahko posvetila predvsem dvem kozicam in dvem kozličkom. Trikrat na dan mora namreč nahraniti mladiče z mlekom iz steklenice, ki mu doda jajce, poleg tega pa jedo tudi pri kozi. Paziti mora, da imajo vedno na voljo dovolj kvalitetne krme. Vsak SPOSOJENO TRNJE Nekateri so zamešali stvari: odmreti mora država, ne socializem! (Iz OMLADINSKIH NOVIN) Pri 95 letih Marija Volčanjk iz Jereslavca pri Kapelah še vedno živahna Najstarejša kapelska občanka Marija Volčanjk je 24. marca dočakala svoj 95. rojstni dan in z njim pomlad, od katere si obeta prerojenje. Nadvse rada bi posedala na toplem soncu, njena največja želja pa je, da bi jo noge spet ubogale, malo, čisto malo, toliko, da bi se lahko sama sprehodila po travnati preprogi okoli hiše. Zdaj živi pri sestri in svaku na mali domačiji v Jereslavcu pod Kapelami. Dvanajst let je, odkar se je priselila k osemanjst let mlajši Ani. Na pogled njima tolikšne razlike v letih ne bi prisodila, ker jih tetka Marija kaže precej manj. Tudi zelo živahna je, spominja se mnogih dogodkov, le za letnice se tu in tam zmoti. Rodila se je v Kapelah, prva od osmih otrok. Le trije so še živi: ona, sestra Ana in brat Andrej. Osnovno šolo je obiskovala v Kape- lah in, ko je z enaidvajsetimi leti postala polnoletna, je odšla po svetu za kruhom. Tri leta je prebila na Dunaju. Preživljala se je kot kuharica. Potem je odšla bliže doma, v Zagreb. Tam je službovala vseh štirideset let delovne dobe. Kuhala je pri bogatih družinah. Dobro je obvladala svoj poklic in še danes je ponosna na to, da so jo gostje nič kolikokrat pohvalili in da so se gospe zelo rade pozanimale za njene kuharske skrivnosti. Samo enkrat se ji je pripetilo, da jo je gospodinja podcenjevala kot kuharico in ji po kosilu prinesla kup raztrganega perila z naročilom, naj ga pošije. Takrat ji jevolča-njicova hitro odbrusila: „To pa ne, fhkacira nisem. Učila sem se kuhati.” Odgovor je zalegel in za šivanje so dobili drugo žensko. Kuhala pa je Volčanjkova z velikim veseljem, zaradi tega so bili povsod zadovojni z njo. „Veste, kadar smo imeli goste, je bilo umazane posode za pol kuhinje, a sem jo vedno sama pomila. Nobeni nisem zaupala, preveč sem bila natančna. V prostem času sem veliko brala. V nedeljo popoldne sem najraje smuknila v posteljo in vzela knjigo v roke. Mladi doktor, gospodarjev sin, me je ob taki priložnosti nekoč začudeno vprašal, če sem bolna, saj so vsi pričakovali, da bom šla na sprehod ali na klepet s prijateljico. Ko je zvedel, da knjige kar požiram, mi je priskrbel druge, še lepše. Tudi v kino sem dosti zahajala. To je bilo takrat, ko sem kuhala za družino direktorja kinematografa. Nič kolikokrat so mi rekli, naj ne pripravljam večerje, in potem smo šli vsi skupaj v kino. Takrat mi je bilo lepo. Služila sem v nekaj dobrih hišah. Naletela sem tudi na slabe ljudi in tam nisem mogla dolgo obstati. Volčanjkova je bila vse življenje zdrava kot riba. Nikoli ni hodila okoli „dohtarjev”, edino zobozdravniku se ni mogla izogniti. Letošnjo zimo so jo izdale noge. Tudi srce ji peša, a ko pride zdravnik dr. Krstič, hoče zvedeti najprej to, kdaj bo spet hodila. Upa, da si bo s pomladjo nabrala novih moči. J. TEPPEY dan jih za uro ali dve pelje tudi na pašo. „Koza sicer ni zahtevna žival, toda če hočemo, da ima dovolj mleka ter da je le-to kvalitetno, moramo za zimo pripraviti dobro seno, ki mora biti pravočasno pokošeno," je povedala Terezija. Koza daje štiri litre mleka na dan, s katerim se nahrani vsa družina, pes, mačka, dajejo ga tudi prašičem. Iz njega delajo celo sir. Čeprav se jima, kot je povedala Marsetičeva, nekateri Metličani posmehujejo, ker gojita koze, z možem vztrajata. „Ne gre za denar, ampak za veselje, ki ga ima človek z živalmi. Krave sicer ne moremo imeti, ker živimo v mestu, zato pa smo se toliko bolj navezali na koze." M. K. Nov izdelek iz IMV na beograjskem sejmu kdor to zna, priložnost razveseliti družbo. Tudi stara ..amerikanka" je bila do Francetove smrti pred 35-leti vsakomur na voljo. Novo rojstvo je vsa ta leta čakala v omari in zato ni prav nič izgubila. „Ostala bo pri hiši. Zet bo v novi hiši izdelal vitrino, kjer bo še kasnejšim rodovom najbolj zanimiv predmet," pove Tone in potegne stari meh. J. PAVLIN Na letošnjem beograjskem avtomobilskem sejmu je IMV poleg svojih že poznanih izdelkov razstavila tudi počitniški prikolici z lastnim pogonom, ki so ju imenovali avtodom 420 in 450. Nastali sta v prototipni delavnici, kjer so pod vodstvom dipl. ing. Staneta Lukšiča razvili oba modela. Avtodoma spadata v tisto vrsto izdelkov, po katerih je na zahodnoevropskem tržišču precejšnje povpraševanje, hkrati pa sta dokaz, da so V IMV tudi sposobni z lastnim znanjem kaj narediti. Avtodom 420 in 450 sta grajena na dostavnem avtomobilu renault z močjo 68 kW. Na tovornem delu je nadgrajen bivalni prostor, ki ima ležišča za 5 do 6 oseb, kuhinjo s plinskim kuhalnikom in hladilnikom, kopalnico s tušem, plinskim boj-lerjem in toaletno omarico, v avtodomu je tudi kemično stranišče, 200-litrski rezervoar za vodo, plinska peč za ogrevanje, električni priključek z ustrezno napeljavo itd. Razlika med obema modeloma je predvsem v njuni velikosti. Tip 420 ima skupno dolžino 6,2 m, medtem ko je tip 450 dolg 6,5 m. PRVI LASTOVKI - Avtodoma iz IMV na sliki sta najbrž prvi lastovki na naših cestah. Lahko pričakujemo, da jih bo vsako leto več. SPET MOTOKROS NA BREZJU Kot vsako leto bo tudi letos za 1, maj AMD Bela krajina organizirala na Brezju pri Crmošnjicah tekmovanje motokrosu, in sicer v dveh kategorijah: v razredu 125 kubikov bo' tekmovanje za državno prvenstvo, medtem ko se bodo za 9. nagrado Bele krajine pomerili tekmovalci na 250 kubičnih motorjih. Slednja dirka bo mednarodna, saj je organizator povabil tekmovalce iz Sovjetske zveze, Cehoslovaške, Avstrije in Italije, seveda pa bodo nastopih tudi najboljši jugoslovanski tekmovalci. LJUBEZEN DO ŽIVALI - „Ni Z njimi se moramo ukvaijati,", Krumpačnik) dovolj, če dajemo živalim le hrah" pravi Terezija Marsetič. (Foto: h*j NEKATERIM PADE SEKIRA V MED - Madonca, imajo nekateri srečo . . . - Misliš na Jožiča, ki je podedoval? - Daj daj. Revščina. Poglej Franca. Rojen je, bi rekel, pod srečnim ozvezdjem, ne le pod zvezdo. Na katerega Franca ciljaš? Menda ne na Kmetiča ali Delaviča? - Ne bodi smešen: v mislih imam Franca Funkcionariča. Sekira mu je telebila v med. Ugledna funkcija. Kar bo rekel, pa naj bo pametno ali trapasto, bodo imeli za suho zlato. Naužil se bo sveta, nagledal se ga bo. Na račun države bo postal svetovljan, še kakšnega tujega jezika se utegne naučiti. Delo za bogove, ti pravim. V odročnih občinah bodo metali pred njegove noge dragocene tekače, imel bo lastnega šoferja; če se mu bo mudilo, ga bodo s helikopterjem peljali iz Gornje v Spodnjo Repičevo drago. O tajnicah nočem izgubljati niti besedi. Cukrček je preskromna primera. Pa sprejemi pa obiski pa banketi. Ne rečem: naporno mu bo. Včasih se mu bo stožilo po navadnem fižolu z Repičevega vrta, po vinu, zraslem na trti Zelene po kleni domači bese- gore di. . zabi, Toda človek hitro po-odkod je izšel, kako je rasel, se prebijal in tolkel v življenju. Hitro. Zasujejo ga s papirjem, v katerem je zelo malo življenja, izdelajo mu urnik, po katerem bo živel, po katerem se bo pogovarjal, smejal, nasmihal, napišejo mu imena tistih, ki jim bo stiskal roke. Celo obleko mu skrojijo po meri, in to vse zato, ker zna vizionarsko misliti, Ker zre v bodočnost in ker se zna tako iskreno in predano boriti za dobrobit človeka, za njegovo svetlo prihodnost.. . — Oprosti, toda Franca, 0 katerem govoriš, sploh n® poznam. Tudi jaz ga ne poznan1 osebno. — Kako moreš potem poznati njegova bodoča občU' tenja, njegov način življenja- Ne smeši se, prosim. Si mar pozabil, da sem dve mandatni dobi opravljal dela bj naloge, ki so jih zaupali pielJ kratkim Francu Funkcionari- TONI GAŠPER^ ••••••• ••••••••••••••••••••••••• i f I i l t ) i I Dom na kolesih 5 PRILOGA PRAZGODOVINSKI Na sejmišču pod gradom v Brežicah so pri izkopu temeljev za veterinarsko postajo 1948 naleteli na prazgodovinske grobne ostanke. Prof. Bratanič je takoj spoznal, da ne gre za stare obroče, temveč za ostanke orožja keltskega bojevnika. Najdbe so bile spravljene in jih danes hranimo v Posavskem muzeju. Naslednji grob se je pojavil ob polaganju vodovodnih cevi 1954. Ponovno je šlo za žgan moški pokop z ostanki orožja in bojne opreme. Jeseni 1981 je Posavski muzej zaradi predvidenih zemeljskih del Vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta sondiral teren ter odkril moški grob suličarja ter ženski grob z razkošno bronasto zapestnico. Sondiranje je pokazalo, da imamo na sejmišču po vsej verjetnosti obsežno keltsko grobišče iz 3. in 2. stol. pred n. št. Zato je pri vseh zemeljskih delih potrebna pazljiva pozornost. V letošnjem marcu so nadaljevali s polaganjem električnega kabla ter gradnjo ceste mimo Veterinarske postaje. Prk teh delih smo delavci Posavskega muzeja s sodelovanjem Vodnogospodarskega podjetja odkrili še pet grobov, eden pa je bil, kot kaže, uničen pred začetkom nadzora, kajti Mirko Vučanjk je pri zasipavanju jame za kabel našel ostanke močno uničenega meča. Med odkritimi grobovi se eden odlikuje zaradi svoje vsebine: v njem smo poleg žganine pokojnika, njegovega orožja in njegove bojne ppreme našli tudi kovinske ostanke enoosnega voza. Restavratorska dela najdenih predmetov se še niso začela. To delo bo dolgotrajno, zato je IZ BREŽIC vendarle prav, da si zaradi njegove izjemnosti ta grob, ki nosi številko 6, pobliže ogledamo. V grobu 6 je bilo razmeroma veliko žganine pokojnika, dolg železen meč v nožnici, bojni nož, pasna veriga in dve sponki. Ob tem pa so ležali ostanki voza, ki jih ogenj ni uničil: dva kolesna in štirje pestni obroči, dva osna zatiča ter še drugi železni zatiči, ki so bili potrebni za konstrukcijo voza. Iz lege in ohranjenosti predmetov v grobu je mogoče sklepati, da je bil pokojnik položen na voz in skupaj z orožjem sežgan. Potem so pogrebci v sklopu pogrebnih slovesnosti obredno zvili meč in kolesna obroča ter vse skupaj položili v grobno jamo, veliko približno 1,10 x 0,70 m. Na sredi so ležale sežgane kosti z žganino in dvema železnima sponkama, s katerima je bilo speto ogrinjalo. Zraven je bilo položeno orožje: meč v nožnici, kovana pasna veriga, na kateri je bil meč pripasan, ter velik sekač, ki ga je bojevnik uporabljal tako za razkosavanje mesa, kot tudi sovražnikov. Med temi predmeti so bili pomešani pestni obroči in zatiči. Močno zvita kolesna obroča sta bila vsak zase postavljena okrog žganine. V Jugoslaviji so bili do sedaj odkriti razmeroma skromni ostanki vozov iz arheoloških obdobij. Najznamenitejši je voz iz rimskega obdobja najden v Poljancu pri Ludbregu. Številni ohranjeni deti razkošne antične kočije so omogočili verno rekonstrukcijo, ki je ponos Arheološkega muzeja v Zagrebu. V prazgodovinski dobi so seveda najdbe vozov izredno redke. Temu botruje tudi dejstvo, da so bili pogosto narejeni izključno iz lesa in se značilni kosi seveda niso ohranili. Najstarejše ostanke vozov pri nas najdemo v ilirskih knežjih grobovih v Atenici (zah. Srbija). Tam so bili najdeni kolesni obroči in zatiči, ki jih lahko pripišemo enemu vozu na dve kolesi in drugemu na štiri. Žal ni bilo dovolj podatkov, da bi vozova lahko rekonstruirali, čeprav se vklapljata v podobne najdbe v srednji Evropi. S prihodom Keltov pa pride k nam tudi znameniti keltski bojni voz, „ prazgodovinski tank", o katerem so nam antični pisci zapustili vrsto pripovedi. Najdba v Brežicah je prvi povsem ohranjeni voz in ima trenutno pri nas edino primerjavo v nekaterih železnih delih v dvojnem grobu z Odžakov v Bački. Kolikor je v Brežicah voz razmeroma bolje ohranjen, nam pa ravno primerjava z grobom iz Odžakov omogoča, da laže razložimo značaj najdbe. Keltski novci in rimski pisci nam posredujejo sliko takega bojnega voza. Praviloma so bili zasedeni z dvema borcema, voznikom in suličarjem, ki je stal za voznikom in metal iz voza sulice na nasprotnike. V našem primeru je bil na vozu pokopan le voznik, saj v grobu nismo našli nobene sulice, v primeru iz Odžakov pa oba skupaj, saj je imel grob kar šest suličnih osti. Iz upodobitev na nagrobnikih, najdenih v severni Italiji, sta povsem razvidni oblika keltskega voza in izdelava koles. O voznikih pišejo antični pisci, da so v bitki med dirom skočili na oje in jarem, zaustavili konje ter nemudoma zdirjali v drugo smer in se vrnili nazaj na voz. Livij poroča o 1000 bojnih vozovih, s katerimi naj bi se bili leta 295 pred n. št. soočili Rimljani na bojnem polju pri Sentinu. Polibij pa poroča o 20.000 keltskih jezdecih in bojnih vozovih v bitki pri Talamonu. Za nas je pomembno, da železni ostanki, odkriti v grobu 6 iz Brežic, dokazujejo pravi keltski voz, kakršnega so Kelti izdelovali od Francije do Romunije. Še posebej pa je zanimivo to, da najdbo iz Odžakov in grob iz Brežic lahko uvrstimo v isti čas, tam okrog začetka 2. stol. pred n. št. Najbolj verno rekonstrukcijo keltskega voza so izdelali v Angliji na podlagi dobro ohranjenih delov na najdišču Llynn Cerring Bach in v Ouerrnbergu pri Salzburgu, kjer so se zgledovali po ohranjenih zapisih antičnih piscev, risbah na kovancih ter nagrobnikih. Brez lesenih delov si je težko zamisliti pravilno sliko našega voza, zato je tudi naša rekonstrukcija podvržena primerjavi z drugimi, v Evropi najdenimi vozovi. Seveda bo boljša rekonstrukcija možna, ko bomo na podlagi restavriranega gradiva izdelali pri kovaču posnetke železnih delov ter vse to skupaj soočili s kolarskimi pravili izdelovanja voz. Brežiški grob je zaradi svoje enkratnosti izredno pomemben, se pa s svojo vsebino dobro vključuje med ostaline keltskih grobov, izkopanih v preteklosti predvsem v Dobovi, pa tudi v Velikem Mraševem in Žadovinku pri Krškem. Kot kaže, je v tretjem stoletju rodna savska terasa privabila številne keltske naseljence, ki so nasledili bogato halštatsko dediščino starih Ilirov. MITJA GUŠTIN ‘a u še vedno brezrokavniki! Že več let so v modi brezrokavniki, a še nič ne kaže, da bi se morali umakniti drugim modnim muham. Letos je ta del ženskega in moškega oblačila še posebej v čislih. Največkrat sega brezrokavnik do bokov, prednji del pa je pleten v norveškem vzorcu. Ker so v modi mornarske barve, lahko iz teh kombinirate vzorec. roleta v sobi Če želite jedilni kot v dnevni sobi posebej, ga lahko pregradite na več načinov. Najbolj znan je ta, da postavite vmes omarice poljubnih višin, lahko pa se odločite še drugače, na primer: postavite lesni okvir, vanj pa namestite rolete. Lahko so iz slame, lahko iz blaga, s kakršnim imate preoblečeno sedežno garnituro, lahko pa so tudi žaluzije. OREHOVA POTICA 75 dkg moke, 3 rumenjaki, 4 dkg kvasa, 10 dkg sladkorja, 10 dkg margarine, sol in mleko. Iz kvasa, žličke moke, žličke sladkorja in pol decilitra mlačnega mleka postavimo kvaseč. Vse skupaj damo na toplo. Vzhajano zvrnemo k presejani moki in jo primerno segrejemo in kvas pomešamo. Posebej raztopimo maščobo, ki ji pridamo mleko, sladkor, rumenjake, sol, rum in sekljano limonino lupinico. Dobro razmešamo in toplo vlijemo k moki. Stepamo, da postane testo po površini gladko, v notranjosti pa elastično ter se loči od posode in kuhalnice. Nato testo pomokamo, ga pokrijemo s čistim prtom ter postavimo na toplo^da vzhaja. Narasti more vsaj za enkratno količino. Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt in razvaljamo 1 cm na debelo. Nadev po testu enakomerno razmažemo. Nato testo previdno zvijemo. V modelu sme testo segati le do 3/4 višine. Potico postavimo, na toplo in naj počasi vzhaja. Ko je model poln, potico premažemo z raztepenim jajcem in počasi pečemo v srednje vroči pečici. Pečemo 1 uro. ŠARKELJ 45 dkg moke, 4 dkg kvasa, 12 dkg sladkorja, 1 del mlačnega mleka, 6 jajc, 20 dkg masla, 15 dkg rozin. Moko stresemo v skledo. Na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Dodamo žličko sladkorja, nekoliko mleka in moke ter zmešamo. Zmes pustimo pokrito^na toplem 15 minut vzhajati. V skledo stresemo preostali sladkor, mleko, jajca in sol. Na moko razporedimo maslo v kosmičih. Od zunaj navznoter ^gnetemo testo. Ko je testo ugne-teno, mu dodamo še rozine, ki jih namočimo v rum. Model namažemo z margarino in napolnimo s testom. Testo naj sega samo do polovice modela; pustimo ga vzhajati vsaj 20 minut. Pečemo približno 60 minut. Šarkelj vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi. Razrežemo ga šele naslednji dan. FINI ŠARKELJ 28 dkg moke, pol zavitka pecilnega praška, 14 dkg sladkorne moke en zavitek vainiljevega slad- korja, 14 dkg margarine ali masla, 3 jajčka, približno 1 del smetane, 5 dkg namočenih rozin v rumu, maščoba za model in malo ostre moke ali drojjtin. Maslo penasto' vmešamo, dodamo sladkor, vaniljoj in rumenjake. Dodamo izmeničnd moko s presejanim pecilnim praši kom in smetano ali mlekom. Na-l zadnje dodamo trd sneg iz beljaj kov. Testo spečemo v pomaščej nem pekaču - modelu za šarkelj; Pečemo v srednje vroči pečici 1 uro. DIETNI ŠARKELJ ■ 10 dkg moke, 1 žlička pecili nega praška, 1 zavitek vaniljeveg.^ pudinga, 16 dkg sladkorne moke 1 zavitek vanilje, 2 žlici olja, 1 žlica vode, 4 jajca, malo naribane limone. Rumenjake, olje in vodo nekoliko stepemo, nad soparo vmešamo sladkor, vaniljev sladko! in sesekljano limonino lupino, Ste' parno toliko časa, da dobro naraste in postane rahlo. Na koncii' pridenemo presejano moko s pe cilnim praškom. Iz beljakov ne pravimo trd sneg in ga pomešamc med testo. Testo pečemo 45 mit riut v pomaščenem modelu z» šarklje. PLETENICA 50 dkg moke, 4 dkg kvasa, 1/^ I mlačnega mleka, 40 dkg slad korja, 1 zavitek vanilje, ščep soli 1 jajce, 10 dkg masla ali marga rine, 15 dkg rozin. Moko stresem! v skledo. Na sredini naredim! jamico, vanjo nadrobimo kvas Dodamo malo mlačnega mleka malo sladkorja in moke. Pustimj na toplem, da se kvas dvigne oziroma naraste. Posebej penast! vmešamo maslo z rumenjaki, slad korjem in vaniljevim sladkorjem Vse skupaj pomešamo med kvas i| . stepamo. Testo stepamo toliki časa, da se začne mehuriti in da si loči od sklede. Dodamo namo čene rozine in pustimo testo pC čivati pol ure. Ko vzhaja na po mokani deski, oblikujemo iz testi dve 5 cm debeli klobasi. Spletem! kito. Pekač namažemo z marga rino, na to položimo kito in ni koncu dobimo venček. Pekač pre krijemo s kuhinjsko krpo in pusti mo vzhajati vsaj še 15 minut. Kit« pomažemo s stopljenim maslon ali margarino ter postavimo v pa čico za približno 45 minut pr 200 Celzija. Ko je pletenica pa čena, jo damo na krožnik, v sra dini pa okrasimo s pisanicami. Italija je v času vojne sTurčijo (1911—1912) prva izvedla vojne zračne operacije, ki pa so bile zelo omejene. Zveza z mornarico je bila v tem,da so zračne ladje prevažale mornariško in ostalo vojaško posadko. Nekateri zgodnji poskusi so kazali možno prihodnjo vlogo letala v pomorskih vojaških silah ZDA. Novembra leta 1910 je civilni pilot Eugene Ely vzletel s ploščadi, nameščene na boku križarke Birmingham, ki je bila zasidrana pri Hampton Roads v državi Virginiji, in uspešno pristal na kopnem. Januarja 1911 je Ely vzletel s kopnega pri San Franciscu in pristal na grobo skonstruiranem pristajalnem krovu ladje Pennsylvanija. Letalo so ustavili s kavlji, ki so bili pritrjeni na pristajalno opremo letala in ki so se zataknili za kable, povezane z vrečami peska na krovu. Nato so ga obrnili in Ely je vzletel s krova in pristal na kopnem. Pred koncem meseca je Glenn Cuttiss, sledeč naporom Francoza Henryja Fabra, ki je poletje pred tistim le delno uspel, vzletel z vode in ponovno pristal na njej ter Jako oznanil začetek vodnega letala. Februarja 1911 je Curtiss vzjetel s kopnega in s hidroplanom pristal na gladini poleg ladje Pennsylvanija. Letalo so dvignili na krov, ga ponovno spustili na gladino in Curtiss je odletel na kopno, s čimer je sklenil krog. Poskuse z vodnimi letali so zelo zavzeto nadaljevali v ZDA in Angliji in prav kmalu so tvrdke obeh dežel proizvajale Jeteče čoine''. V začetku 1913 so ameriški pomorski letalci iz oporišča pri zalivu Guantanamo na Kubi sodelovali v pomorskih manevrih, kjer so opravili razne izvidniške naloge, točno lokalizirali mine, iskali podmornice in eksperimentirali z zračno fotografijo in bombardiranjem; julija 1913 so tudi britanska vojna letala sodelovala v mornariških manevrih in delovala skupaj z ladjo Hermes. Ena od prvih vojaških operacij, kjer je tudi mornariško letalo odigralo pomembno vlogo, se je zgodila med razvrščanjem ameriških pomorskih sil pri Tampicu in Veracruzu v Mehiki, zgodaj leta 1914, ko je por. Bellinger priloga dolenjskega listi praznične dobrote Pečena šunka v testu Orehova potica Šarkelj Pisanice Pletenice PEČENA ŠUNKA V TESTU Testo: 25 dkg bele moke, 3 jajčka, malo soli in mlačna voda. Iz zmesi naredimo malo bolj trdo vlečeno testo. Testo mora počivati vsaj pol ure, nato ga razvaljamo dva prsta na debelo. Medtem šunko dobro operemo, s kuhinjsko krpo osušimo in zavijemo v testo. Že prej smo prižgali pečico in jo segrejemo na 180 Celzija. Šunko — testo namažemo z raztepenim jajcem in pečemo 4 ure, če je šunka težka 5 do 6 kg. Šunka mora biti zapečena zlato rumeno kot kruh. Tudi ostale manjše suhomesnate izdelke pečemo na enak način, le da čas pečenja prilagodimo količini mesa. Na enak način lahko pečemo tudi perutnino. VOJAŠKI ZAČETKI POMORSKEGA LETALSTVA Glavne svetovne mornarice so se za letalo kot dodatek mornarici začele zanimati v prvem desetletju 20. stoletja. Prvi poskusi so bili okorni in napredek zelo počasen, vendar so ZDA, Anglija, Francija, Japonska, Nemčija, Italija in Rusija ugotovile, da zračno plovilo, ki je težje od zraka, lahko prispeva k uspešnosti vojne mornarice. Nemčija si je zgradila nekaj togih zračnih ladij, Italija pa je preskušala napol toga zračna plovila, lažja od zraka. Italijanski pomorski častnik poročnik Mario Calderara se je marca 1909 učil letenja pri Orvillu VVrightu in je tako prvi znani vojaški pilot. opravil uspešne izvidniške polete nad sovražnikovimi linijami pri Veracruzu. Te prve preskuš-nje so potrdile, da letala lahko sodelujejo pri vojaških operacijah mornarice v vojnih razmerah. Izbruh 1. svetovne vojne nekaj mesecev po akciji pri Veracruzu je pomenil prvo resnično preizkušnjo pomorskega letalstva. Velika Britanija je pri večjem številu nalog z dokajšnjim uspehom uporabila letala iz vrst mornarice; v bitki pri Dardanelah so vodna letala s krova Ark Royal in Ben-My-Chree določala natančno lokacijo ognja z bojnih ladij, opravljala izvidniške naloge, iskala mine, bombardirala sovražnikove enote in napadala železniške proge med Carigradom in Evropo ter sovražnikov morski transport z bombami in še neizpopolnjenimi torpedi; na drugih prizoriščih so Britanc^ uporabljali pomorsko letalstvo za napade na osamljene nemške i dje in p, i obrambi britanskih otokov« pred ifmškimi letalskimi in cepelin-skimi napadi. )o konca vojne so bile glavne naloge Kraljev?, .e pomorske zračne službe izvid-niški poleti za potrebe mornarice in iskanje ter napadanje podmornic. Britansko pomorsko letelastvo je bilo v 1. svetovni vojni predvsem iz hidroplanov; toda Kraljevska mornarica je nadaljevala poskuse tudi s kopnim letalstvom in je leta 1916 izbrala križarko Furious za preureditev v letalonosilko z vzletnima krovpma pred in za nadgradnjo poveljniškega mostiča. Kopna letala so lahko vzletela s te ladje, praviloma pa zaradi napote, ki jo je delal poveljniški most, niso mogla pristajati na njej. Kljub tej resni pomanjkljivosti so letala z ladje Furious 19. julija 1918 napadla vodene hangerje pri Tonderju na Danskem. Leta 1917 so začeli ladjo Argus spreminjati v letalonosilko z enonivojskim krovom, kar pomeni začetek modernih letalonosilk. ■•Nemci so uporabljali pomorsko letalstvo pri svoji blokadi Velike Britanije in pri tem napadali zavezniške trgovske ladje z bombami in torpedi in včasih pristajali blizu lastnih trgovskih ladij zaradi vkrcavanja dela vodilne posad- ' ke. Letala, ki so delovala z bojne ladje Wolf, so priganjala trgovske ladje v območje Wolfa tako, j da so grozila z bombnimi napadi. Mornariški cepelini so napadali zavezniške pomorske transporte in London; izvajali so tudi izvidniške naloge proti zavezniškim pomorskim silam in njihovemu transportu. Italija in Avstro-Ogrska sta uporabljali letala v pomorskih operacijah v Jadranskem morju predvsem pri izvidniških nalogah, zračni obrambi in bombardiranju mest. Italijanska mornarica je v glavnem uporabljala letala za zaščito tiansportov, predvsem v boju proti podmorni- j cam. Zato so zgradili hidroplanske postaje, ki so obkrožale italijanski polotok, pa tudi v Tripoliju in Homsu v Libiji. Da bi ne bili odvisni le od kopnih letalskih oporišč, so Italijani dve ladji spremenili v nosilki za vodna letala. Glavni nalogi pomorskega letalstva ZDA v prvi svetovni vojni sta bili protipodmornični boj in bombni napadi na nemške podmorniške baze, iz česar se je pozneje razvil vzorec tako imenovanega „napada virov." Iz oporišč v Franciji, Angliji, na Irskem in Italiji ter z obal ZDA so izvajali vojaške operacije z vodnimi letali in zračnimi ladjami. Čeprav so bila letala za današnje pojme nerodna in brez učinkovite oborožitv~ naprav za iskanje, so mornariški piloti napadli 25 nemških podmornic in jih 12 potopili ali poškodovali. Zaradi nujnega proti-podmorničnega patruljiranja med 1. svetovno vojno so v mornarici ZDA začasno ustavili poskuse z letalorysilkami. Vodna letala so bila glavna bojna letala mornaric v prvi svetovni vojni; uporabljali sojih predvsem v protipodmornični vojni. Po koncu vojna je maja 1919 sicer že uveljavljene zmožnosti vodnih letal dramatično potrdil prvi čez-atlantski polet letala NC-4, ki je pripadale ameriški vojni mornarici. J. P. Kuha: Peter Bevc Zvone Špelko Jože Nemanič Od 15. do 17. aprila bo v novi srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Na programsko volilnih sejah občinskih konferenc so bili izvoljeni delegati, ki bodo zastopali članstvo iz naših občin. Iz večine občin Dolenjske, Posavja, Bela krajine. Kočevskega in Ribniškega bodo po področjih odtHi na kongres po štirje delegati, iz Črnomlja 5, Krškega 7 in novomeške občine 16. Lep čas so v javni razpravi kongresna gradiva. Novinarji Dolenjskega lista so zaprosili za pogovor po enega delegata iz vsake občine. priloga dolenjskega hsta KONGRES AKCIJE, NE LE PAPIRNAT DOGOVOR industrija uvažala proizvode, ki jih delajo oni. Navaja, kako njihovi kupci združujejo dovolj deviz, da z njimi lahko pokrivajo uvoz, kar je v skladu tudi s kongresno resolucijo. Kljub temu se lotevajo naložbe, s katero bodo nadomeščali uvoz. Boris Kozamernik, delegat iz sevniške občine, sicer pa zaposlen v Lisci, pravi, kako so na vseh sestankih družbenopolitičnih organizacij v tovarni in samoupravnih organih razpravljali in jim je uspelo lani povečati izvoz in ga s pomočjo usklajenega načrta s skupnostjo za ekonomske odnose s tujino tudi preseči za 20 odst. Zmanjšali so uvoz, kar letos bridko občutijo ob praznih skladiščih. Letos si s sovlagateljema Jutranjko in Kometom obetajo veliko od nove pletilnice na Dolnjem Brezovem, saj naša tekstilna industrija kljub razvoju ne dela primernih materialov za njihove izdelke. Osnovne organizacije ZK so svojske tudi po sestavi svojega članstva. Tako so komunisti trebanjske Kmetijske zadruge razdrobljeni po številnih krajih občine. Delegat inž. Drago Kotar vseeno omenja večjo pozornost osnovne organizacije za idejnopolitične vidike vprašanj kmetijstva. Pri svojem delu bridko občutijo, kako neenake tržne razmere na jugoslovanskem trgu kmeta - kooperanta potiskajo v neenakopraven položaj. „Proste cene koruze in živine omogočajo, da je drugod živina dražja kot v naši republiki, kjer se skušamo držati dogovorov. Kmetje kajpak manj iztržijo. Postavlja se Vprašanje, da je tu treba nekaj ukreniti tudi v ZK, zadeve je treba širše urediti," meni inž. Kotar. ODGOVORNOST ZA NALOGE Ko smo delegatom za kongres zastavili vprašanje, kaj bi poudarili, če bi sami pisali kongresno resolucijo, jih je več omenjalo predvsem odgovornost. Dipl. pravnik iz novomeške SDK in eden od šestnajstih delegatov za slovenski kongres ZK iz te občine pravi, kako smo že pred dvema letoma besedo stabilizacija jemali kot parolo. „Danes je že stvarnost. Še vedno smo premalo učinkoviti na vseh ravneh. Po moje moramo poudariti predvsem večjo učinkovitost pri delu, rezerve so še v organizaciji dela. Nadaljnje rezerve so v delu v več izmenah, ne le veni, ko marsikje stroji popoldne stojijo. V zavest vsakogar izmed nas mora priti, da gremo na delo, ne le v službo. ,,Ne drži, da so vsi odgovorni za vse," meni inž. Drago Kotar iz Trebnjega. „Odgovorno-sti moramo dati večji poudarek, predvsem takrat, kadar so sprejeti sklepi ali resolucije. V naši osnovni organizaciji obravnavamo odgovornost tudi samokritično. Zaostriti jo je treba 'na vseh ravneh." Za dosledno odgovornost od baze do vrha se zavzema tudi metliški delegat Jože Nemanič. O akcijskem povezovanju in odgovornosti komunistov pripravlja kongresno razpravo. „Če demokratično sprejetih in dogovorjenih zadev dosledno ne uresničujemo, bi bilo bolje, ko bi jih ne sprejemali. Lep primer so cene: na odgovornih položajih, kjer se odloča o njih, so komunisti, pa kljub temu ne spoštujejo resolucijskih določil. Med ljudmi je pred kongresom takšno razpoloženje: če ne bomo na kongresu samo govorili, ampak potem sklepe tudi dosledno izvajali, bo kongres dosegel zastavljeni cilj." ..Komunisti se moramo povsod stabilizacijkso obnašati, kot se v naši tovarni že vsa leta," pravi brežiški delegat Alojz Ferenčak. Odgovornost čutijo premalo tudi v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, meni. „Kila velika dvonadstropna stavba pod streho. Prispevki in darila za zidanje so se stekali iz vse Dolenjske, Topličani pa so dali ves les za ostrešje. Kljub veliki gospodarski in finančni krizi, ki je tista leta pestila avstrijske dežele in še posebej prizadela našo Dolenjsko, je bilo do I. 1875 vsaj pritličje doma usposobljeno za vselitev čitalnice. Potem pa se je zataknilo. Gospodarska kriza je vse bolj kazala zobe, poleg tega so novomeški rodoljubi izgubili še svojega vodjo: nemškoliberalna vlada jte na hitro premestila dr. Žigo Bučarja v nemško Kočevje, kjer je nekaj let po nasilni premestitvi zagrenjen umrl. Leta so tekla, ne da bi bilo delo na stavbi obnovljeno. Šele s prihodom dr. Albina Poznika, ki je 1880 dobil izpraznjeno notariatsko mesto, se je vse zopet premaknilo. Poznik je bil izvoljen za predsednika Čitalnice, po popolni zmagi narodne stranke na občinskih' volitvah 1882 je bil kmalu izbran tudi za župana in začelo se je novo obdobje dela za vsestranski napredek Novega mesta. Najprej pa se je Poznik lotil Narodnega doma. Čitalnica je izdala delnice, sam je skrbel za nabavo materiala, nadziral dela in kakšne manjše račune tudi iz svojega poravnaval. Poskrbel je tudi, da je bila v prvem nadstropju urejena velika dvorana s sodobno urejenim odrom. Tako je bil prvi Narodni dom na slovenskih tleh I. 1885 povsem dograjen in izročen svojemu namenu. Narodni dom je dal streho Čitalnici in drugim narodnim društvom, ki so nastajala. V njem so bila razna predavanja, šola Glasbene matice, knjižnica, sedež Sokola itd. Gledališke predstave čitalničnega odra, koncerti domačinov in gostov, akademije in narodna zborovanja šo se vrstila v prepolni dvorani in v njej so bile razne družabne prireditve in zabave. Iz čitalniškega odra je ob koncu prejšnjega stoletja izšel novomeški krčmarski sin Alojz Jenič, ki je opustil očetovo obrt in se ves posvetil le gledališču, najprej v Ljubljani, potem pa v Zagrebu, kjer je 1926 umrl. Prvo umetniško razstavo je imelo Novo mesto I. 1900, ko je v Narodnem domu razstavljal svoja dela rojak Ivan Vavpotič. Med prvo svetovno vojno je Narodni dom onemel. Zasedla ga je vojaška vojna bolnišnica Nagy Kikinda. Po njeni preselitvi v laški Codroipo se je Narodni dom zopet prebudil v velikem deklaracijskem gibanju. Vršila so se zborovanja, prepevala je Pavla Lovšetova in nastopali so mladi igralci, ki so ob rojstvu naše narodhe države uprizorili Podbevškovo „Noč na Kalimegdanu". Ob Novomeški pomladi so bili v domu recitacijski in literarni večeri Antona Podbevška, Mirana Jarca itd., na koncertu pa je Kogojeve pesmi prepevala Zdenka Zikova, primadona ljubljanske opere. Za vse te prireditve je izdelal originalne plakete Božidar Jakac. Ob koncu prve svetovne vojne in leto pozneje se je uveljavljal novi rod igralcev, med njimi Janez Cesar, Viktor Markič, Ciril Dular, Vjktor Pirnat, Jože Paučič idr. Med igralkami je slovela zlasti Elza Kastelic—Groznikova, glasbeno življenje v domu pa se je razživelo pod taktirkami J. Poule, Nagodeta in zlasti Zore Ropasove, ki je z domačimi močmi priredila celo Bendlovo opero „V vodjanku" in odličen Dvoržakov koncert. L. 1925 se je Čitalnica razdružila in njeno premoženje z Narodnim domom vred je nasledil Sokol, dom pa so preimenovali v Sokolski dom. Ob sovražni okupaciji 1941 so dom zasedli karabinjerji, po kapitulaciji Italije pa domobranci. Po osvoboditvi je dom prešel v last društva Partizan, dolga leta pa ga je imel v najemu Dom JLA. Danes se ponovno razpravlja o namembnosti te velike in v zunanjo podobo našega mesta nepogrešljivo vgrajene stavbe. Eno drži kot pribiti: Narodni dom je bil od vsega začetka pred več kot sto leti namenjen za središče narodnoprosvetnega in kulturnega dela. Je torej kulturni spomenik Novega mesta. Njegova sedanja in bodoča namembnost more in mora služiti le pospeševanju kulturnega in Ijudskoizobraževal-nega dela. Njegovo zunanjost je treba ohraniti in na njem zopet obnoviti napis Narodni dom. Notranjost jet možno urediti po potrebah uporabnikov, s tem da ostane dvprana še nadalje res dvorana. Nad vsem tem pa morajo bdeti varuhi naše kulturne dediščine in Kulturna skupnost. JANKO JARC Po uradnih podatkih je lani v Jugoslaviji inflacija dosegla 43 odstotkov, kar je po letu 1965, ko je inflacija znašala 30 odstotkov, največji povojni porast. Zvezni izvršni svet si bo letos prizadeval, da stopnja inflacije ne bo presegla 20 odstotkov, vprašanje je seveda, kako mu bo to uspelo, izkušnje iz prvih mesecev niso najbolj obetavne. Vse je bilo lepo in prav, ko smo se še lahko zadolževali, država in državljani. Poglejmo preprost primer. Nekdo ima nekaj denarja. Ker ve, da je stopnja inflacije precejšnja in da cene rastejo pod oblake, bo ta denar nekam vložil, na primer v počitniško hišico. S tem bo ohranil realno yrednost. Ker je inflacija velika, se splača vzeti tudi kakšno posojilp, razmišlja naš graditelj. Vzame kredit, ali dva. Inflacija bo posojila prelevila v nepomemben drobiž, obenem pa dvignila ceno hišice. Podobno kot naš graditelj je razmišljala država. Tvorci naše ekonomske politike so menili tudi, da bo visoka stopnja svetovne inflacije kaj hitro izničila najeta državna posojila, investicije pa bodo obstale in prinašale denar. Samo tako lahko namreč med drugim pojasnimo dejstvo, da smo v letu 1979 v tujini najeli za več kot 7 milijard (!) dolarjev posojil, primanjkljaj v plačilni bilanci pa je znašal v omenjenem letu kar 3,6 milijarde dolarjev. Svetovna inflacija je res zmanjšala posojila, vendar samo tistim, ki so s svojo valuto lahko sledili dolarju. Dinarja, žal, ni bilo v njihovi družbi. Da je zadeva še hujša, prenekatera investicija, ki smo jo zgradili z najetimi posojili, ne prinaša obetanega dohodka, ampak izgubo. Nevšečnosti se začnejo takrat, ko zadolževanje ni več mogoče. Takrat inflacija pokaže svojo pravo podobo. Visok odstotek inflacije lahko spremeni celo razvojno družbeno gospodarsko usmeritev. Oglejmo si pobliže nekaj posledic visoke inflacije. Inflacija prinaša državi dohodek, saj dela vtis, da družbeni proizvod hitro narašča. Ker država odločujoče vpliva na razpodelitev družbenega proizvoda, inflacija pa megli realno podobo tega proizvoda, se mimogrede izgubita občutek in mera, koliko je državi potrebno za njeno funkcioniranje. Pri tem ne mislimo samo na izdatke za proračun, obrambo itd., ampak na najbolj k lasi -č ---'delitev med gospodarstvom in negospo- s vo. Zdaj se ve, kdo je pojedel sredico in k ir s! ori<, ve se, da o delitvi pogosto niso VEČJA INFLACIJA, VEČJA DRŽAVA odločali samoupravljalci, ampak uradniki. Lep ma samo s samoupravnim klobukom pokrite in primer za tako ravnanje so samoupravne interes- maskirane roke administrativne, državne arbitra-ne skupnosti. Take, kot jih poznamo, so večino- že. Kakšni politiki smo priča, se vidi tudi po gospodarstvu, v katerem vse bolj opuščamo ekonomska načela in zakonitosti. Vse se pač dogaja po povsod veljavnem načelu: čim večja je inflacija, večja je država, oziroma težja njena roka. In seveda obratno. Za drugo družbeno spremembo, ki je prišla z inflacijo, lahko obtožimo samega sebe, občana, državljana. Inflacijsko partijo kart z državo je igral v prepričanju, da ne more izgubiti. Življenjska raven je rasja hitreje, kot bi lahko glede na storjeno delo. Spremenil se je način življenja celih socialnih struktur. Lani je znašal družbeni proizvod na prebivalca kar 3200 dolarjev, kar je toliko, kot je leta 1976 imela Italija. To je lepo in razveseljivo, vendar se ekonomisti prepirajo, če je ta podoba realna. Inflacija namreč zamegli večino računov. Povsem res pa je, da realni osebni dohodek poprečnega Jugoslovana pada nezadržema že tri leta, kljub temu pa nismo imeli omembe vrednih socialnih pretresov. Lahko bi celo rekli, da celo večjega razburjenja ni bilo. To nekateri imenujejo jugoslovanski fenomen, oziroma enega od fenomenov iz sicer bogate zaloge. Neobičajno je tudi, da se sociologi in ekonomisti še niso lotili tega pojava. Da le odgovor ne bi prišel sam in nepričakovano! Ni namreč treba biti ekonomist ali sociolog za ugotovitev, da je v letih padanja življenjske ravni v jugoslovanski socialni, ekonomski in s tem tudi politični strukturi prišlo do vidnih sprememb. Res je, da smo dosegli standard, ki je tolikšen, da brez vznemirjenja in večje škode prenese kakšno žrtev. Res pa je tudi, da žrtve ne prenašajo enako vsi socialni sloji. Vprašanje je, kako bo padanje življenjske ravni vplivalo na življenje in ravnanje zaposlenih v klasični neposredni proizvodnji, proizvodnji, ki so jo negativni inflacijski učinki najbolj ošinili. Manj denarja v ovojnici ob mesecu prinaša manj volje za delo. Izračunali so, da v Jugoslaviji sicer nikoli nismo delali vseh predvidenih 8 ur na dan, nekaj več kot 4 ali morda 5 ur, kolikor se v povprečju z delom ukvarjamo danes, pa je evropski, če že ne tudi kakšen drug rekord. Pač po pravilu: „Ne moreš me plačati tako malo, kot jaz lahko malo naredim." Smo pa zato popoldne bolj pridni, kar je spet ena od jugoslovanskih posebnosti. Žal pa ni tudi jugoslovanskega načina odprave inflacije, njenih vzrokov in posledic. Zadevo bo treba urediti po 'klasični, dolgi in naporni poti. M. B. C