«»lUflfliJt g- Poštnina plačana v gotovini VESTNIK SOCIALNEGA VARSTVA SRS 1 tt?t:;ik vii. 1968 p VABILO K SODELOVANJU 1 L Uredništvo bo prav rado objavljalo strokovne in druge prispevke s področja izkušenj, metod in vsebine socialnega dela* Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov» dr.Lippai Viljem, Ljubijana,Župančičeva 6/III. VSEBINA: stran Ekspoze tov. Zore TOMIČ,članive Izvršnega sveta Skupščine SR Slovehije, ki ga je imela na seji Republiškega zbora dne 29/12-1967 ob sprejemu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva 1 ZAKON o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji 11 Jože FERENČI&: Novo o otroškem dodatku 36 Tovariš predsednik^ tovarišice in tovariši poslanci 8 Danes je pred vami predlog zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega vax'atvaa kot izredno pomemben dokument naše nacionalne skupnosti •= v katerem se odražajo naš odnos do mlade generacije in do družine, naše vrednotenje otroškega varstva kot družbene funkcije in ocena naših družbenih zmogljivosti za reševanje teh vprašanj. S tem zakonom ne urejamo sistemsko otroško varstvo, to je celotno družbeno skrb za otroke, ki obsega tako zdravstveno varstvo, vzgojo in izobraževanje in socialno varstvo, in je že do sedaj veš ali manj vključena v različne sisteme in se tudi financira v okviru teh sistemov. Vprašanje pa je, ali ima otroško varstvo v programih in sredstvih teh družbenih dejavnosti, ki imajo izredno odgovorne strokovne in družbene naloge, primeren delež. S tem zakonom urejamo le financiranje nekaterih oblik otroškega varstva, to je dnevno varstvo in otroški dodatek za zaposlene z otroki. Predlagani zakon je torej dokument, s katerim po eni strani izpolnjujemo praznino, ki nam je ostala zlasti glede dodatnega financiranja tistih oblik otroškega varstva, s katerimi neposredno pomagamo zaposlenim staršem pri varstvu, vzgoji in prehrani otrok v času, ko so na delu - to je pri financiranju dnevnega varstva, po drugi strani pa z njim izpolnjujemo praznino na področju upravljanja in razvijanja tega področja. To pomeni, da še nadalje računamo s tem, °a 8o otroci in mladina zelo pomembna kategorija v sistemu zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževa-nja in socialnega varstva ter da je potrebno še na- Ekspoze tov. Zore Tomič,članice Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki ga je imela na seji Republiškega zbora, dne 29/12-1967 ob »prejemu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva. dalje krepiti odgovornost in skrb teh družbenih služb za razvoj tistih oblik otroškega varstva, ki so integralni del njihovih nalog. V tej fazi našega družbenega razvoja pa se izoblikujejo tudi drugačne družbene zahteve do služb na teh področjih - njihova vlo= ga in naloge v zvezi z družbeno skrbjo za otroke se spreminjajo, saj ne živi le otrok in družina,temveč delujejo tudi te službe v drugačnih družbenih razmerah, ki terjajo drugačno delitev dela med družbenimi institucijami in družino. Tako so naloge, ki jih morajo opravljati te službe zlasti na področju varstva otrok mnogo širše, zahtevnejše pa tudi bolj odgovorne kot v preteklosti in niso le prehodnega značaja, kakor nekateri menijo. S tem predpisom ustvarjamo le osnovne pogoje za reševanje nekaterih aktualnih problemov in vprašanj, tako kot se nam kažejo v današnjih razmerah in smo jih sposobni rejvvati danes, glede na našo ekonomsko moč, razvitost c.užbenih služb in potrebe družin ter gospodarstva. Ti problemi so se nam v zel© jasni dimenziji pokazali tudi ob uvajanju novega delovnega časa, ki jih še bolj izostruje. To pa ne pomeni, da ne bi mogli teh problemov reševati čez čas na drugačen način in v drugačnih okvirih. Seveda pa s tem predpisom še ne rešujemo problemov v zvezi z delitvijo bremen za regeneracijo družbe med dru -žino in družbo, čeprav ta predpis vendarle omogoča, da izpeljemo nekatere korekcije v zadovoljevanju otrokovih potreb ne glede na socialno ekonomski položaj njegovih roditeljev. / Ta zakonski predpis je plod dolgoletne razprave o družbenem interesu za urejanje vprašanj, ki so neposredno povezana z regeneracijo družbe in o družbeni pomembnosti otroškega varstva kot družbene funkcije. Resolucija o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri razvijanju otroškega varstva je bila prvi zavesten korak v družbenem obravnavanju teh vprašanj; naša razprava okrog sistema otroškega dodatka in neposrednega otroškega varstva v federa- j® bila konstruktiven prispevek za oblikovanje zveznega predpisa in za oblikovanje naših stališč, na osnovi katerih je bil izdelan zakon, o katerem danes razpravljamo in v katerem poskušamo upoštevati sociološke, demografske in ekonomske razmere v naši republikio Živ interes javnosti pri oblikovanju tega predpisa kaže ne le na potrebo po takem predpisu, kaže tudi na odgovornost vseh družbenih dejavnikov v naši republiki, da najdemo najprimernejše, učinkovite in realne zakonske rešitve. Predlog je v veliki meri upošteval predloge javne razprave in se zaradi tega v precejšnji meri razlikuje od osnutka zakona, ki je bil v javni razpravi - ne razlikuje pa se glede na vodilno misel, to je, da je družbena skupnost kot celota odgovorna za razvoj tega področja, da pa so družbena skrb uresničuje v občini. Predlog vam jo dobro znan, saj ste sodelovali v razpravah na terenu, v družbeno-političnih organizacijah in v Skupščini. Predlog zakona je obravnaval Prosvetno-kulturni zbor in dal zelo ugodno mnenje o njeraj predlog zakona je obravnaval in sprejel tudi Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SRS (z amandmajem k 47. členu). Zato ga ne bi podrobneje obrazla-gala. Želim le podčrtati glavne značilnosti predloga, da nam nekatere konkretne rešitve ne bi zameglile temeljnih vidikov* 1. s tem predpisom smo dnevno varstvo otrok - to je varstvo otrok v času, ko so starši na delu (ta termin uporabljamo zaradi jasnejše opredelitve) ovrednotili kot družbeno tako pomembno in aktualno nalogo in dejavnost, da jo samostojno pravno urejamo kot prvorazredno socialno varstveno nalogo, ki je ne moremo še nadalje opravljati oziroma izvrševati na vzporednih tirih z nedoločenimi viri financiranja, odvisnimi predvsem od subjektivne presoje in brez posebnega vpliva vseh prizadetih tako staršev, delovnih organizacij, kakor tudi ustanov, služb in organizacij, krajevnih skupnosti in družbenih političnih skupnosti, ki imajo interes za reševanje teh problemov in za razvoj tega področja} 2o deklarirano družbeno odgovornost za razvoj mlade generacije s tem predpisom konkretiziramo, ker obvezujemo vse člane naše družbene skupnosti,da prispevajo delež ustvarjenega dohodka kot obvezni prispevek za razvoj te družbene dejavnosti»To pomeni, da bomo prispevek za dnevno varstvo otrok le različno zbirali, prispevali pa bodo vsi aktivni prebivalci naše republike» Da smo lahko to zamisel izpeljali,so bile potrebne določene pravne preformulacije (ki so vam v obliki amandmaja k 5», 6» in 1o o ter 11» členu tudi predložene)»Menimo namreč, da ni mogoče vse breme za reprodukcijo prebivalstva naložiti le na ramena ene kategorije prebivalcev, to je zaposlenih v družbenem sektorju, če istočasno vemo, da so potrebe vseh otrok enake in da morajo biti zadovoljene - in ne moremo delati razlik med otroki. Poleg rednega obveznega prispevka pa zelo poudarjamo tako imenovane fakultativne vires od prispevkov delovnih organizacij pa do samoprispevkov občanov» Zavedamo se namreč, da redni obvezni vir ne more odtehtati teh virov, ker bo res samo minimalen, bo pa vendar, in bo lahko le stimulator, osnova, na kateri bomo zbirali dodatna denarna sredstva in realno programirali glede na potrebe območja» Zato tudi predlog računa s tem dejstvom in predvideva, da ostane ves delež za dnevno varstvo otrok v občini, pri osnovnem nosilcu razvoja otroškega varstva; sredstva za otroški dodatek pa se stekajo v republiki. Kljub temu pa nam mora biti jasno, da bo določeno prelivanje sredstev pri otroškem dodatku, še več - sleherni občini bo ostal delež sredstev za dnevno varstvo glede na. določeno razmerje med otroškim dodatkom in otroškim varstvom, ne glede na to, ali bo pokrila z njimi izdatke za otroški dodatek» To pa je že korak naprej ! Posredno pa se bodo sredstva na višjem nivoju združevala le na osnovi sporazuma - na osnovi konkretnega programa. Še več, zakon obvezuje družbeno-politične skupnosti, da tudi v bodoče namenjajo iz svojih dohodkov primeren delež za razvoj tega področja^ kar po-“ meni, da bosta lahko tako občina kakor tudi republika = kot nosilki nacionalnega interesa, na svoj način doprinesli k razvijanju te družbene dejavnosti« Prav tako zakon govori o drugih specializiranih samoupravnih skupnostih, kot so izobraževalne skupnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, pa tudi o družbenih skladih, katerih finančne obveznosti z uvedbo obveznega prispevka za otroško varstvo ne usahnejo, temveč mora delež sredstev za dnevno varstvo glede na povečanje njihovih sredstev tudi rasti. Strah, da bi se te skupnosti in družbeni skladi umaknili zlasti glede financiranja tega področja, je bil večkrat izražen v javni razpravi - najbrž temelji na slabih izkušnjah iz preteklosti in kaže na globoko nerazumevanje pomena novega vira - obveznega prispevka za otroško varstvo. 3o Na tem področju izhajamo iz samoupravljanja občanov za razliko od samoupravljanja šolnikov in zdravstvenih delavcev, ker menimo, da bo vloga vseh družbenih dejavnikov in neposredno zainteresiranih tudi v bodoče izredno pomembna, ne le glede ustvarjanja dodatnih materialnih pogojev za razvoj dnevnega varstva otrok, temveč tudi glede izoblikovanja vsebinskih vidikov tega področja, na katerem mora biti dejavnost čimbolje prilagojena konkretnim potrebam zaposlene družine. Zakon predvideva ustanavljanje samoupravnih organizmov, ki bodo na tem področju vodili politiko, kar pomeni, da ne bodo skrbeli le sa premišljeno delitev obvezno zbranih sredstev (zato ni več predloga o skladih) temveč bodo povezovali različne družbene dejavnike v široki družbeni akciji za razvoj materialne osnove dnevnega varstva otrok in za funkcioniranje najrazličnejših oblik otroškega varstva. Odnos teh samoupravnih organizmov do družbeno-poli= tičnih skupnosti in tistih, ki usmerjajo družbeni razvoj in tistih samoupravnih organizmov, ki imajo naloge na področju družbene skrbi za otroke, mora biti suveren in enakopraven, kar pomeni istočasno enakovredno obravnavanje tega področja in reševanje teh problemov kot pomembnih družbenih problemov» če hočemo v naših prizadevanjih uspeti, moramo dejansko koordinirati delo vseh družbenih dejavnikov na osnovi realnih programov, ki bodo omogočili iniciativo slehernemu» Zato je zakonska obveznost druž= beno-političnih skupnosti, da sprejmejo program razvoja otroškega varstva, toliko pomembnejša»Pri tem pa zlasti ne kaže zanemariti krajevne skupno= sti kot tiste družbene skupnosti, ki povezuje stanovalce določenega območja zlč^ii v zadovoljevanju njihovih potreb - najbolj izr žena potreba pa je varstvo otrok - in se ji sedaj dajejo dejanske možnosti, da zbere prebivalce svojega območja v aktivnostih, ki so del občinskega programa in se tudi tam zagotavlja vsaj del sredstev za dejavnost in s trokovno pomf» V razpravi smo bili enotni, da nam je v republiki potreben samostojen samoupravni organizem « skup» nost otroškega varstva, ki naj bi opravljala naloge kot so navedene v predlogu zakona, da pa kaže prepustiti občini izbiro samoupravnega organizma, ki bo opravljal te naloge in tudi upravljal s sredstvi? to pa je lahko samostojna skupnost o-troškega varstva ali pa izobraževalna skupnost» V slednjem primeru pa moramo spremeniti zakon o izobraževalnih skupnostih in njihove statute. Ni dovolj, da zagotovimo le namensko porabo sredstev za dnevno varstvo otrok iz obveznega vira, zagotoviti moramo tudti opravljanje vseh nalog skupnosti otroškega varstva, celo zbiranje dodatnih donarnih sredstev in s tem tudi večji neposredni vpliv različnih dejavnikov na razvoj tega področja v okviru izobraževalne skupnosti» V javni razpravi je bila pogosto istovetena samouprava in delo strokovnih služb na tem področju» Mi menimo, da za področje otroškega varstva ni potrebno ustvarjanje nikakih novih služb, zlasti ne administrativnih, tehničnih, finančnih, da je to mogoče opravljati v olcviru obveznosti že obstoječih služb in so strokovne obveznosti različnih služb že opredeljene«, 4« S tem predpisom urejamo tudi otroški dodatek za zaposlene z otroki kot eno izmed pomoči zaposleni družžinif na osnovi vzajemnosti in solidarnosti zaposlenih» Moram reči, da v razpravi ni bilo tolikšne enotnosti, kot je bila glede deleža otroškega varstva-osnovne smeri njegovega razvoja zlasti glede večjih možnosti za njegov razvoj, tudi glede otroškega dodatka. Srečali smo se z vrsto popolnoma nasprotujočih si predlogov, celo takih, ki so se med seboj Izključevali. Sako je bila izredna razlika v ovrednotenju pomena otroškega dodatka med podeželjem in mestomj na eni strani je bila zahteva, naj se poveča otroški dodatek, ker tako ni izgledov, da bi lahko bili tudi otroci na podeželju deležni različnih oblik otroškega varstva, v urbaniziranih območjih pa prav nasprotno: zahteva po večjem poudarku dnevnega varstva otrok. Nadalje je bila tudi precejšnja razprava o tem, kako vrednotiti število otrok v družini - odločili »mo se za linearni sistem, ker bi vsaka progresija, če naj ne bi bila simbolična, zahtevala ogromno sredstev, toliko, da jih danes ekonomsko ne zmoremo. Seveda pa se nam je ob tem postavilo vprašanje: ali želimo na tak način spreminjati našo demografsko situacijo, ko pa vemo, da ostane mnogo zakoncev, čeprav niso ekonomsko slabo stoječi pri prvem otroku - zaradi "slabih izkušenj" prav ob tem otroku (neurejeno varstvo, pomoči družini). Bili so tudi predlogi za razširitev kroga upravičencev. Resno smo tehtali te predloge in ugotovili, da bi to pomenilo tolikšno obremenitev bodočih upravičencev, da bi je ti ekonomsko ne prenesli, ali pa bi bilo potrebno tolikšno prelivanje sredstev, da bi morali otroški dodatek zaposlenih občutno zmanjšati. To se nam ni zdelo prav, ker bi bila družina, ki živi samo od dela na družbenih proizvajalnih sredstvih občutno prizadeta, zlasti, ker se tudi njene potrebe na drugačen način zado- voljujejo <> Bili so tudi predlogi* da bi se podaljšal čas prejemanja otroškega dodatka pri tistih otrocih, ki s 15« letom niso sklenili osnovnega šolanja, se niso vključili v uk ali nadaljnje šolanje, čeprav smo zelo dobro razumeli te zahteve, smo menilit da ne moremo neurejenih vprašanj poklicnega usposabljanja in zaposlovanja mladine reševati z otroškim dO“ datkom«, Na sploh smo bili mnenja, da ne moremo neurejenih problemov na drugih področjih reševati z denarjem za otroški dodatek in dnevno varstvo. Zato tudi odklanjamo amandma zakonodajno-pravne komisije k 47. členu, da naj bi izjemoma tudi poročene osebe dobivale otroški dodatek, ker ne vidimo razloga, zaradi katerega bi naj osebo, ki sklene zakonsko zvezo, ki torej ni več otrok, niti je pod skrbništvom, niti se nad njo izvršujejo roditeljske pravice in ima popolno opravilno sposobnost, tretirali v tem pogledu kot otroka. Za sklenitev zakonske zveze se predpostavlja določena stopnja ne le spolne, temveč tudi emocionalne in socialne zrelosti, ki vsebuje tudi elemente odgovornosti do sebe, zakonskega partnerja pa tudi do otrokaji saj celo naša zakonodaja mladoletno osebo ob sklenitvi zakonske zveze emancipira. Zaradi tega za nas, kolikor nam je razumljiva utemeljitev tega amandmaja glede na neurejene študijske pogoje - štipendiranje in kreditiranje - vendarle ni načelno sprejemljiva, ker ni bistvena za našo odločitev le sprememba ekonomskih razmer, temveč gre za odgovorno družbeno in osebno odločitev, tako da najbrže res ne moremo takih oseb izenačiti z otroki in z duševno ali telesno tako prizadetimi osebami, ki ostanejo na ravni otroka. zato predlagamo, da se dopolni 44. člen tega zakona, da za vnuke, ki jih je prevzel na preživljanje, ker sta oba roditelja na rednem šolanju, lahko upravičenec prejema otroški dodatek, ker sodimo, da je potrebno zaščititi otroka, tistega, ki se sam ne more. Prav tako ni bilo mogoče povečati zneska otroškega dodatka - predlog je za naslednje leto za 5.000 S din (dosedaj povprečno okrog 4.6oo S din). Učinkovito povečati otroški dodatek nam naše materialne možnosti ne omogočajo, če hočemo oddvojiti del sredstev za dnevno varstvo otrok, za kar smo se v javni razpravi vsi ; saj pomeni povečati otroški dodatek za 23*. d din - letni izdatek okrog 75o milijonov. Predlagamo tudi izenačitev vseh zaposlenih glede čakalne dobe za pridobitev pravice do uveljavljanja otroškega dodatka, edina izjema naj bi bile matere samohranilke. Nadalje predlagamo valorizacijo letošnjega cenzusa, ker menimo, da nismo upravičeni še nadalje bistvemo zmanjševati števila otrok, ki prejemajo otroški dodatek, ker še niso tako razvite oblike dnevnega varstva otrok, da bi le-te družino bolj razbremenile v skrbi za otroka. Sicer pa bo cenzus, pa tudi višina otroškega dodatka, lahko predmet našega vsakoletnega presojanja objektivnih pogojev in odločanja. Kot je iz predloga zakona in tudi obrazložitve razvidno, dajemo poudatek dnevnemu varstvu otrok (čeprav se to ne kaže v finančnem efektu) kot obliki organizirane družbene pomoči družini pri vsakodnevnem varstvu, vzgoji in prehrani tako dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok in pri tem ne delamo nikakršnih razlik med otroci, čeprav vemo, da bodo oblike dnevnega varstva kaj različne glede na potrebe pa tudi materialne možnosti na posameznih območjih. Ta pomoč pa se bo morala uresničevati povsod* tako v šolah kot v zavodih za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v vzgojno varstvenih ustanovah in drugih oblikah otroškega varstva, v krajevnih skupnostih in v občini. V sedanjih razmerah so v ospredju socialno varstveni vidiki reševanja teh problemov, ki pa vklju-čujejo tudi pedagoške vidike, ker pač moramo upoštevati objektivno stanje. Žal taka materialna osnova in take materialne možnosti za razvoj dnevnega varstva otrok ne dopuščajo, da bi pedagoške vidike konstituirali kot osnovno vidike, kar pa ne izključuje tako urejanje v bodočnosti* v sedanji fazi pa terja koordinirano delo in zavzetost za reševanje teh vprašanj. Ob koncu še o stopnji prispevka za otroško varstvo v to je dnevno varstvo in otroški dodatek zaposlenih) in prispevek za dnevno varstvo tistih skupin občanov, ki ne prejemajo otroškega dodatka. Stopnja bo predpisana s posebnim zakonom. Menimo, da mora imeti stopnja dolgoročnejši značaj, ker edino tako lahko računamo z realno osnovo za programiranje otroškega varstva in mobilizacijo dodatnih sredstev in racionalno porabo zbranega denarja. V javni razpravi so bile zahteve po povečani prispevni stopnji, pa tudi po obremenitvi nekaterih drugih virov s prispevkom za otroški dodatek. Zlasti pri prispevni stopnji iz osebnega dohodka moramo računati ne le z objektivnimi omejitvami (temveč tudi konkretno situacijo v skladu pokojninskega zavarovanja), računati moramo tudi z možnostmi za obremenitev drugih občanov - zlasti kmetov. To pomeni, da moramo ostati nj| realnih tleh, čeprav so pr<’,„emi tako nakopičeni, da terjajo večja družben* vlaganja. Menim pa, da stopnja ne bi smela biti manjša kot je letos. V uvodni razpravi sem poskušala odgovoriti na stališča, ki so bil-' izrečena v javni razpravi in o razlogih, da nekaterih nismo upoštevali v oblikovanju tega predpisa. Kakor je iz predloga zakona razvidno, smo vrsto predlogov upoštevali že v tem okviru, vendar pa ostajajo nekateri predlogi javne razprave, zlasti v zvezi z davčno politiko in družino, še vedno aktualni in bomo morali z njimi računati, ko bomo razpravljali o teh področjih. Predlagatelj se strinja z amandmaji odbora tega zbora in zakonodajno-pravne komisije, odklanja pa amandma zakonodajno-pravne komisije k 47.členu,kar sem že obrazložila. Prepričana sem, da s tem predpisom ustvarjamo prve pogoje za to, da bo postala predšolska vzgoja in celodnevno bivanje otrok v šoli, pravica slehernega našega otroka in da je ta predpis korak k uresničevanju družbene skrbi za otroke. Predlagam zboru v imenu Izvršnega sveta, da predloženi zakon sprejme. ZAKON o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 o č 1 en Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, se v skladu s tem zakonom ustanavljajo skupnosti otroškega varstva in zagotavljajo viri za financiranje nekaterih oblik otroškega varstva. 2. člen Otroško varstvo, na katerega se nanašajo določbe tega zakona, obsega nekatere oblike organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok (dnevno varstvo otrok) in zagotavljanje stalnih dopolnilnih denarnih prejemkov družin delavcev z otroki (otroški dodatek). II. FINANCIRANJE NEKATERIH OBLIK OTROŠKEGA VARSTVA «> $/. . 3o člen Sredstva za financiranje dnevnega varstva otrok se oblikujejo iz stalnih obveznih virov ter iz drugih virov. Sredstva za otroški dodatek družinam delavcev z otroki se zagotavljajo s prispevkom, ki ga plaču-Jejo zavezanci iz osebnega dohodka po tem zakonu. 4. člen stalen obvezen vir za financiranje dnevnega varstva otrok in otroškega dodatka je prispevek za otroško varstvoe Prispevek za otroško varstvo plačujejo* - delavci, ki so zaposleni pri delovnih in drugih organizacijah in pri državnih organih;" - za upokojence in delovne invalide sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja, pri katerem ti uveljavljajo pokojnino oziroma invalidske pravice; - zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni. 5. člen Za dnevno varstvo otrok prispevajo tudi vojaške o-sebe v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade na območju SR Slovenije. 6. člen Prispevek za varstvo otrok pripadnikov samostojnih poklicev, ki so zavarovani po posebnih pogodbah o socialnem zavarovanju in prejemajo otroški dodatek, plačujejo zavarovanci sami. 7. člen Sredstva za dnevno varstvo otrok prispevajo kmetje in pripadniki samostojnih poklicev, ki so zavarovani po posebnih pogodbah o socialnem zavarovanju in ne prejemajo otroškega dodatka. 8 o č 1 en Družbeno politične skupnosti (občine,republika) določijo vsako leto višino sredstev, ki jih iz svojih sredstev vložijo v sklade otroškega varstva. Pri tem upoštevajo višino svojih skupnih dohodkov, višino dosedanjih dajatev za otroško varstvo, število zavodov in drugih organiziranih oblik vatstva za otroke, število otrok pod varstvom, število aktivnih prebivalcev in zaposlenih žena. 12 Izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega zavarovanja delavcev oziroma kmetov in drugi družbeni skladi tudi zagotavljajo v skladu s svojimi obveznostmi sredstva za financiranje nalog v zvezi z družbeno skrbjo za otroke,, 9o ölen Viri za financiranje dnevnega varstva otrok oo tudis 1» sredstva, ki jih zagotavljajo delovne in druge organizacije in krajevne skupnosti iz dohodkov, s katerimi same razpolaga joj 2. sredstva, ki jih dajejo občani prostovoljno ali kot samoprispevek. Io. člen Stopnje prispevkov za otroško varstvo zavezancev po 4. členu tega zakona in za tiste zavezance po 6. členu tega zakona, ki po posebni pogodbi prejemajo otroški dodatek, določi Skupščina SR Slovenije. Osnova za prispevek je osebni dohodek delavca, ki je podlaga za izračun osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delavcev, oziroma čisti mesečni znesek pokojnin po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, oziroma dohodek, ki je zavarovancem osnova za zavarovanje po posebnih pogodbah. 11. člen Stopnjo prispevka za dnevno varstvo otrok vojaških oseb v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade &a območju SR Slovenije določi Skupščina SR Slovenije. 12. člen Sredstva za dnevno varstvo otrok kmetov in pripadnikov samostojnih poklicev, ki so zavarovani po po- sebnih pogodbah o socialnem zavarovanju, in ne prejemajo otroškega dodatka, plačujejo občine iz sredstev, ki jih zberejo s prispevki iz osebnega dohodka od njihove dejavnosti. Višino sredstev iz prejšnjega odstavka določijo občinske skupščine. 13. člen Sredstva, ki se zbirajo iz prispevka po lo. členu tega zakona, se delijo med skladom republiške skupnosti otroškega varstva in skladi temeljnih skupnosti v razmerju, ki ga določi Skupščina SR Slovenije. Prispevki iz 11. in 12. člena tega zakona se stekajo v sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva. Prispevki v sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva se stekajo v sklad tiste temeljne skupnosti, kjer je prebivališče osebe, katere dohodek, invalidnina oziroma pokojnina je rabila za njihovo odmero. Druga sredstva gredo v sklad tiste skupnosti otroškega varstva, ki jo določi dajalec sredstev. 14. člen Glede obračunavanja in plačevanja prispevka, poroštva, obresti, oprostitev, kazenskih ukrepov, pravnih sredstev in drugega, kar se nanaša na obračunavanje in plačevanje prispevkov za dnevno varstvo otrok in za otroški dodatek, se primerno uporabljajo predpisi o prispevkih in davkih občanov. n III. SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA 15. člen V SR Sloveniji se ustanovijo temeljne skupnosti o-troškega varstva za območje občine. Po sporazumu med zainteresiranimi občinami se lahko ustanovijo temeljne skupnosti otroškega varstva tudi za območje več občin«, Za območje SR Slovenije se ustanovi republiška skupnost otroškega varstva. 16. člen Občinska skupščina lahko odloči, da prevzame in oprav Ija temeljna izobraževalna skupnost naloge skupnosti otroškega varstva in da se sredstva za dnevno varstvo otrok zbirajo na posebnem računu temeljne izobraževal ne skupnosti. 17. člen Skupnost otroškega varstva je samoupravna organizacija. Skupnost otroškega varstva je pravna oseba. 18. člen Skupnost otroškega varstva sestavljajo občine in krajevne skupnosti, zavodi, ki izvajajo otroško varstvo, delovne organizacije v gospodarstvu in v družbenih službah, izobraževalne skupnosti ter druge zainteresirane družbene organizacije. 19. člen Skupnosti otroškega varstva: ~ skrbijo za organiziranje in za razvoj dejavnosti otroškega varstvaj sodelujejo z družbeno-političnimi skupnostmi, z izobraževalnimi skupnostmi in z delovnimi organi-zacijami pri sprejemanju programov o razvoju o-troškega varstva, pri usmerjanju razvoja mreže in zmogljivosti zavodov otroškega varstva in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj otroškega vars tva; - skrbijo za neposredno povezovanje dejavnosti otroškega varstva in njegovih zavodov s potrebami otroka družine in delovnih organizacij s področja gospodar stva in družbenih službj - skrbijo za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove otroškega varstva} - upravljajo s sredstvi, ki jim pripadajo in določajo merila za njihovo delitev} - določajo, katere dejavnosti in razvoj katerih materialnih osnov za otroško varstvo bodo financirale (program skupnosti otroškega varstva)} - obravnavajo druga vprašanja s področja otroškega varstva, ki imajo splošen in skupen pomen. Republiška skupnost otroškega varstva skupaj z republiško izobraževalno skupnostjo sprejema programe glede nalog po tem zakonu in okvirne načrte za delo vzgojnovarstvenih zavodov ter skrbi za izobraževanje vzgojiteljskih kadrov. Republiška skupnost otroškega varstva tudi podpira sodelovanje skupnosti otroškega varstva na svojem območju ter obravnava vprašanja, ki so skupnega in splošnega pomena za razvoj otroškega varstva na območju SR Slovenije. Skupnost otroškega varstva daje soglasje k ustanovitvi zavoda za otroško varstvo, če naj se dejavnost v skladu s tem zakonom financira ali sofinancira iz njenih sredstev. 2o. člen Skupnosti otroškega varstva sodelujejo med seboj pri reševanju zadev, ki so splošnega in skupnega pomena, zlasti pri usmerjanju razvoja mreže zavodov otroškega varstva, pri razvoju drugih oblik otroškega varstva ter pri usklajevanju meril za financiranje dejavnosti otroškega varstva. Skupnosti otroškega varstva se lahk® sporazumejo, da skupno zagotovijo sredstva za financiranje posameznih dejavnosti otroškega varstva in za financiranje nalog, ki so skupnega pomena. Skupnosti otroškega varstva urejajo medsebojna razmerja s pogodbami. Skupnosti otroškega varstva se povezujejo pri uresničevanju nalog, ki so splošnega in skupnega pomena pri usmerjanju razvoja otroškega varstva, z drugimi uprav-ijalci sredstev za otroško varstvo (izobraževalnimi' skupnostmi, skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev oziroma kmetov, krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami v gospodarstvu in v družbenih službah, zainteresiranimi družbenimi organizacijami, društvi in drugimi). 21. člen Skupnost otroškega varstva ima skupščino in izvršni odbor. Skupščina skupnosti otroškega varstva je najvišji organ upravljanja skupnosti otroškega varstva. 22o člen Skupščino temeljne skupnosti otroškega varstva sestavljajo člani, ki jih določijo krajevne skupnosti, občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti, delovne organizacije, ki izvajajo otroško varstvo,ter dr'uge delovne organizacije in zainteresirane družbe- ne organizacije. Več kot polovico članov skupščine temeljne skupnosti o roškega varstva sestavljajo člani, ki jih niso dolc-e delovne organizacije, ki izvajajo otroško var- 23. člen Skupščino republiške skupnosti otroškega varstva se-etavljajo člani, ki jih določijo vse temeljne skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji, republiška izobraževalna skupnost, zainteresirane družbene organizacije in strokovna društva ter Slani, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije, 24. člen Mandatna doba članov skupščine skupnosti otroškega varstva traja štiri leta. Vsako drugo leto se polovica članov določi na novo. 25. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva opravlja tele naloge: - sprejema statut in druge splošne akte? - obravnava vprašanja, ki zadevajo organi tacijo in razvoj dejavno*'„i otroškega varstva na območju skupnosti o treakega varstva} - sprejema letni in večletni program financiranja dejavnosti otroškega varstva in razvoja materialne baze otroškega varstva; - odloča o uporabi in delitvi sredstev skupnosti otroškega varstva^ - sprejema po normativih , ki so določeni z zakonom in z drugimi predpisi, merila za delitev sredstev za otroško varstvo} - sprejema osnove za sklepanje pogodb} - sprejema finančni načrt in zaključni račun} - odloča o najemanju kreditov za skupnost otroškega varstva in za odobravanje kreditov iz sredstev skupnosti otroškega varstva} - odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih skupnosti otroškega varstva oziroma drugih družbenih skladov za financiranje skupnih nalog} - odloča o sodelovanju z drugimi skupnostmi otroškega varstva, z delovnimi in drugimi organizacijami ter z organi pri vprašanjih skupnega pomena; - ustanavlja sekcije, komisije in druge organe za opravljanje določenih nalog; - obravnava poročila o delu skupnosti otroškega varstva in njenih organov; - voli izvršni odbor izmed svojih članov» - voli predsednik^ skupščine skupnosti otroškega varstva; ~ opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in s statutom skupnosti. 26. člen Izvršni odbor opravlja zlasti tele naloge* - skrbi za izvrševanje sklepov in splošnih aktov skupščine; “ skrbi za izvrševanje finančnega načrta; - pripravlja predloge statuta in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina, predlog programa financiranja in razvoja dejavnosti otroškega varstva, predlog finančnega načrta in zaključnega računa ter predlog meril za razdelitev sredstev in predlog osnov za sklepanje pogodb; "Opravlja neposredno delitev sredstev posameznim uporabnikom na podlagi meril, ki jih določi skupščina; sklepa pogodbe z zavodi otroškega varstva ter z drugimi službami in organizacijami, ki opravljajo dejavnost oziroma naloge na podlagi sklepov skupščine skupnosti otroškega varstva; " na