Ptuj, torek, =i> 24. maja 2005
letnik LVIII • št. 33 odgovorni urednik: Ë= Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
os
V
Štajerski
PomirjujoEe varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
: nmbolnL Skuima poid»: - 67 mOO biL Emiqe COi: 122 -161 g/bn.
Šport
Rokomet • Bron je dokončno v Ormožu
Stran 1
Po naših občinah Ptuj • Dobrote za epšo prihodnost
Stran 12 Po naših občinah Ormož • Vinogradniki zahtevajo tri dežele
Stran 5
Mi že nabiramo kondicijo!
Kaj pa vi?

iS
3Jp
mara
ç)ç) rini
www.perutnina.com
^RADIOPTUJ
www.radio-ptui.si

Po naših občinah Po naši občinah Tednikov pogovor Šport	Šport
Kidričevo • Svetni- Hajdina • Od podvo- Jelko Kacin • "Fran- Tenis • Blaž Rola do Nogomet • Nesre-ke pričakali s trans- za in vkopane ceste coski NE ie balkani- finala na turnirju v čen poraz Drave s
parenti
ne odstopajo
Stran 4	Stran 2
Gospodarstvo
Ptuj • Prvi gostje hotela v Termah novembra 2006
Stran 5
zacija Francije!"
Ma ečniku
Pub ikumom
Stran ^	Stran 9
Šport
Karting • Dajvid Nistor zmagal z "gazelo"
Stran 9
Stran 8
Uvodnik
O (novinarski) objektivnosti
V zadnjih nekaj dneh je meni, pa tudi mojim novinarskim kolegom, ki so bili na določenih dogajanjih in dogodkih pač zraven, padlo po ušesih, da naj dobro poslušamo in napišemo tako, kot je bilo povedano. Češ da pišemo marsikaj drugače in da to potem ni novinarska objektivnost, ki naj bi bila prvo vodilo novinarja.
To o nujnosti novinarske objektivnosti je sicer popolnoma res, ampak objektivnost ne pomeni samo to, da se zapiše tisto, kar naj bi bilo primerno (in povedano) za javnost, ostalo pa naj ostane prikrito, ali ne?
Takšnim, ki se znajo kar naprej obregovati ob vprašanje (novinarske) objektivnosti, svetujem, da naprej po-metejo pred svojim pragom; če ne drugače, pa tako, da sami sebe posnamejo in se nato poslušajo, kaj govorijo enkrat in kaj govorijo drugič. Objektivno poročanje za takšne ljudi pomeni, da novinarji zapišemo tisto, kar je bilo slišati prvič, in tisto, kar je bilo slišano drugič. To je res. Če pa se potem pojavi članek, ki primerja razlike, bognedaj nasprotja(!) med prvimi in drugimi izjavami iste osebe, potem pa to ni več objektivnost?! In če se novinar še malo potrudi ter poišče vzroke in razloge za takšne ali drugače izjave in dogajanja, pa je to sploh nekaj nezaslišanega in popolnoma neobjektivnega!
Dajte no, ljudje, objektivnost nikakor ne pomeni zgolj prepisovanja tistega, kar nekdo želi javno razglasiti, pri tem pa taisti človek »na debelo« drži fige pod mizo, ker se zaveda, da govori le o odrski kulisi, igra za njo pa je čisto drugačna in nima ničesar skupnega s postavljenimi gledališkimi rekviziti, o katerih govori, in pri tem upa, da ne bo nihče pokukal v ozadje ter odkril, da se scenarij ne ujema z napovedjo. V takem primeru je (novinarsko) ugibanje ali sklepanje, kaj se resnično dogaja (če že ne dobi konkretnih izjav o drugačni igri v zakulisju), morda res malo neobjektivno, gotovo pa je boljše, kot pa se lagodno prepustiti zavajanju. To je še slabša varianta kot neobjektivnost.
Sicer pa, novinarji nismo nadljudje, še manj pa aparati. In vsaka objektivnost je vedno tudi subjektivna.
Simona Meznarič
Na borzi
Minuli teden je zopet minil v znamenju šibkega prometa in rahlega drsenja vseh pomembnejših tečajev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je zdrsnil za 0,31 % in petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.633,31 točke. Indeks investicijskih skladov PIX je sledil gibanju SBI 20, saj je petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.423,45 ali 0,43 % nižje od ponedeljka.
Najprometnejše delnice v borzni kotaciji so bile v minulem tednu delnice Kompas MTS (MTSG), s katerimi je bilo opravljenih za 1,5 mrd SIT poslov, tečaj pa je zrasel za 2 %. Po prometu so jim sledile delnice novomeške Krke (KRKG), ki so ob prometu 200 mio SIT, pridobile 0,6 %. Med bolj trgovanimi so bile v minulem tednu delnice Gorenja (GRVG), ki so ob prometu 111 mio SIT zdrsnile za 1,2 % pri petkovem enotnem tečaju 5.755,62 SIT.
Odločitev ustavnega sodišča o nedeljskem delavniku trgovin je vplivala na tečaj Mercatorjevih delnic (MERL), ki so ob prometu 129 mio SIT padle za 2 %, petkovo trgovanje so delnice zaključile pri enotnem tečaju 36.454,71 SIT. Zaradi odločitve sodišča o prepovedi nedeljskega obratovanja trgovin so nekateri slovenski trgovci napovedali od-
puščanja delavcev in izpad prihodka.
Časopisno in založniško podjetje Delo je v ponedeljek postalo imetnik 51.180 delnic oziroma 19,9 odstotka vseh delnic mariborske časopisne družbe Večer. Delo je objavilo, da je nakup delnic Večera dobra finančna naložba, borzni trg pa se je medlo odzval na novice o morebitnem prevzemu Večera. Tečaj delnic Dela (DELR) je ob prometu 76 mio SIT zrasel za 1,7 %, petkovo trgovanje pa zaključil pri vrednosti 30.000 SIT.
Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice Pivovarne Union (PULG) in Žita (ZTOG). Tečaj delnic ljubljanskega pivovarja je ob sicer šibkem prometu zrasel za 3,5 %, tečaj delnic Žita pa ob prometu 13 mio SIT za 4,4 %.
Agencija za javnopravne evidence in storitve (aJPES) je objavila informacijo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2004. Na podlagi podatkov iz 42.068 letnih poročil gospodarskih družb in 55.181 podjetnikov je slovensko gospodar-stvoposlovalo s 391.397 milijarde tolarjev neto čistega dobička.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, AJPES
Hajdina • Nezadovoljni z rešitvami za traso avtoceste
Od podvoza in vkopane ceste ne odstopajo
V četrtek so na Hajdini predstavniki ministrstva za okolje in prostor, načrtovalca trase Urbis Maribor in Darsa predstavili stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve državnega lokacijskega načrta za del trase avtoceste, ki poteka na območju občine Hajdina. Predstavitve se je udeležil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič.
Čeprav prejšnji četrtek v polni dvorani na Hajdini ni bil govor o spremembi trase, so udeleženci prestavitve izkazali veliko nezadovoljstva z rešitvami za omenjeno traso avtoceste, zlasti še v naselju Draženci, kjer so s 300 podpisi zahtevali sklic zbora krajanov. Župan Radoslav Si-monič, ki se zavzema, da bi bila avtocesta vkopana kar na največjem delu trase v občini, jim je pojasnil, da so za predstavitev stališč pristojni v ministrstvu za okolje in prostor oziroma na Uradu za prostorski razvoj ter načrtovalci, ki tudi dajejo odgovore. Zborov občanov niso sklicali v nobeni od občin ob trasi. Občani Dražencev tudi očitajo županu, da se ni bolj zavzel za njihove zahteve in da se morajo sedaj sami bosti z načrtovalci trase. Ob odkupu zemljišč in hiš, ki so zelo blizu trase, za-tevajo tudi več protihrupne zaščite, nasprotujejo, da bi se zaprla cesta, ki zdaj vodi v podvozu pod magistralko v Dražence, dodatno pa zahtevajo, da bi bila cesta skozi naselje Draženci vkopana. Trasa AC direktno ne prizadene športnega parka in ribnika v jami v Dražencih, pač pa neka
nova povezovalna cesta, ki je v naselju Draženci in v občini Hajdina niso nikdar predlagali, poudarja hajdinski župan in dodaja, da so obstoječo pot sami zaprli za avtomobilski promet. Igrišče in ribnik urejajo iz zapuščenega in okolju neprijaznega stanja v urejen športno-rekreacijski prostor. V postopkih ugotavljanja lastništva za omenjeno cesto so ugotovili, da je javna pot zasebna lastnina treh lastnikov, kar v preteklih desetletjih sploh ni bilo zemljiškoknjižno rešeno.
V četrtek so na javni predstavitvi stališč do predlogov in pripomb Hajdinčanov predlagali tudi popolno zaprtje obstoječe magistralne ceste med Draženci in Hajdino do gasilskega doma Hajdina. S tem bi namreč preprečili kakršnokoli usmeritev prometa z bodoče AC in HC na obstoječo cesto Maribor-Ptuj v Dražencih, na križišču pa naj se izvede priključek Draženci na južno stran proti farmam. V imenu Ljudske iniciative onkraj proge »Podvoz - namesto nadvoza«, ki jo vodi, je Viktor Markovič ponovil zahtevo, da ne odstopajo od podvoza oziroma od
Sedem (ne)pomembnih dni
Titov maj
Ék
Maj je iz več razlogov še posebej povezan z Josipom Bro-zom Titom, nekdanjim voditeljem nekdanje Jugoslavije. Maja je bil Tito rojen in ravno maja je Tito umrl. Maja pred šestdesetimi leti je celotna Jugoslavija slavila zmago nad fašizmom in nacizmom, katere simbol je bil v marsičem še zlasti Tito ^
Tito tudi zdaj ostaja predvsem simbol. Zdi se, da ostaja (in ponovno postaja) pripraven za različne potrebe. O Titu se še zdaj rado govori predvsem v su-perlativih ali pa se njegovo delo in njegovo življenje projicirata v najbolj črnih možnih barvah. Tito je bil zares izjemna osebnost - to so mu v času življenja in ob smrti priznavali tako na enem in drugem polu takrat razdeljenega sveta, tako so ga doživljali tudi milijoni v deželah tako imenovanega »tretjega sveta«, ki jih je Tito združeval v močno gibanje za enakopravnost, sožitje in sploh enakopravnejši red na svetu.
tega, da se cesta gradi v podvozu pod železniško progo. Tudi Stefana Kirbiša zelo moti, da se govori o podvozu in nadvozu. Že na javni obravnavi državnega lokacijskega načrta se je zanimal, ali so raziskali varianto vkopane ceste od križišča v Pragerskem do križišča v Dražencih, vendar še do danes ni bilo odgovora. »Tu ni prečrpavanja, odvodnjavanje je naravno, vpliv na okolje je bistveno manjši, kar je zelo pomembno, bistveno cenejši bi bili vsi prehodi čez to cesto, veliko pa bi pridobili tudi z gramozom, če bi cesto vkopali v celi dolžini. To bi tudi odtehtalo vrednost kesona, če bi ga morali graditi v razdalji teh dveh kilometrov. Nikjer nisem zasledil, da ste raziskovali možnost vkopane ceste na vsej tej dolžini,« je še povedal Stefan Kirbiš. Anton Cestnik je spomnil, da občinski svet lani v oktobru ne bi bil sprejel te trase, če ne bi bilo obljube, da bo cesta vkopana. »To pomeni, da je bil celotni občinski svet z županom na čelu zaveden.«
Poslanec Branko Marinič se bo zavzel, da bodo vsi predlogi in zahteve občanov in občine s četrtkove predstavitve
v roku preučeni, nič od tega, kar so povedali, ne bo izpuščeno, prepričan je tudi, da stroka pozna rešitve za njihove zahteve po vkopani cesti. Potrebno je dobiti odgovor, s katerim se bodo strinjali ljudje, ki živijo ob cesti in jo bodo tudi uporabljali, je še poudaril. Župan Radoslav Simonič je ponovno spomnil, da so že v smernicah v letu 2003 navedli podvoz, navajajo ga tudi v vseh dosedanjih postopkih. »Ni mogoče reči, da smo kdaj zamudili ali prepozno povedali. Spor glede podvoza obstaja vse od potrditve trase. Gre za 600 milijonov tolarjev razlike. Vemo pa: če bi cesta potekala čez arheološko zaščiteno območje, bi to gradnjo podražilo za tri do pet milijard tolarjev. S tem, ko hitra cesta poteka v tem koridorju, je bilo prihranjenega veliko denarja. Če bi gradili hitro cesto zunaj te avtoceste, bi bila cena kilometra in pol dražja dosti več kot za 600 milijonov tolarjev.«
V roku 10 do 14 dni bodo pripombe preučili, zatem bo na dopolnjen lokacijski načrt podal mnenje občinski svet, je povedala Barbara Perovič z Urada za prostorski razvoj.
MG
Lahko bi rekli, da se je ta izjemnost kazala tako v dobrem kot v slabem in da prav zaradi tega ta »izjemnost« ne more biti prepreka za bolj umirjeno (in realno) oceno celotne Titove vloge. Za to pa očitno še nikjer ni prave volje in - poguma. Pravzaprav sposobnost objektivnega pogleda na Tita v vsaki izmed novih držav na tleh nekdanje Jugoslavije po svoje na najboljši način karakterizira trenutno stanje duhov, trenutno ozračje in trenutno stopnjo »normalnosti« oziroma demokratičnosti. Morda je bilo kdaj v toku prizadevanj in težkih preizkušenj za novo ureditev na tleh nekdanje Jugoslavije potrebno posebej potencirati predvsem tisto negativno, kar naj bi bilo povezano s Titom, zdaj za takšna pretiravanja in poenostavljanja vsekakor ni več potrebe in opravičljivih razlogov. To je po svoje na najboljši način, čeprav ne v popolnosti in v vsej doslednosti, dokazal tudi s svojim »objektiviziranim« govorom na proslavi 60. obletnice osvoboditve slovenski premier Janez Janša. Našel je moč (in pogum), da se je odrekel nekaterim doslej
»svetim« in tako rekoč nedotakljivim stereotipom pri prikazovanju polpretekle zgodovine, tako na desni kot tudi na levi strani slovenske politične scene.
Mrtvi Tito je pravzaprav postal še en fenomen. Nikjer po bivši državi ne služi kot simbol za aktualne politične bitke, tako rekoč nobena stranka in nobeno politično gibanje si ga ne »prisvajata« za aktualne politične potrebe. Ljudje ga sprejemajo (in ga v marsičem tudi oblikujejo) v simbol časa, ki ga ni več, ki je bil v marsičem prelomen in izjemen tako s slabimi izkušnjami kot tudi z dobrimi stvarmi. In Tito je še posebej zaznamoval ta čas in generacijo, ki je rasla v njem. S tega vidika so bile še posebej anahornistične in nepotrebne nedavne slovenske bitke za in proti napisu Naš Tito na hribu iznad Nove Gorice. Seveda je bil Tito »naš« - v dobrem in slabem in prav nobenega razloga ni, da bi se ga sramovali in odrekali, da bi njegovo vlogo precenjevali ali podcenjevali, da bi molčali o njem, namesto da bi ga postavili na mesto, ki mu po splošnih civilizacijskih kriterijih pripada. Tisti, ki denimo Titovo vlogo v gibanju neuvrščenih zožujejo zgolj na nekakšno druženje z »ljudožerci« (Hvalica), seveda bolj kot o Titu govorijo o sebi in o svoji ravni politične poučenosti in
kulture. Tudi Titovo »diktatorstvo« v jugoslovanskih razmerah zasluži poseben pogled in posebno analizo.
Hočem reči, da ni nobenih razlogov, da se s Titom v prihodnje ne bi ukvarjali bolj poglobljeno, celovito in seveda tudi kritično.
Predvsem pa to ne bi smelo imeti kakršnihkoli provokativnih ali celo negativnih predznakov. Vsekakor pa je treba v zvezi s tem še marsikaj povedati.
Zgodovinar Jože Pirjevec je te dni ob fotografski razstavi Joca Žnidaršiča »Nekoč je bil Tito« zapisal, da se je ob Titovem grobu zbralo 209 predsednikov držav, vlad in delegacij z vseh koncev sveta. »Kako se je moglo zgoditi, da je komunistični diktator majhne, zaostale in od preteklih in bodočih kriz razklane Jugoslavije ob svojem odhodu dobil tako visoko oceno s strani večine svojih sodnikov,« se sprašuje Pirjevec in pravi: »Odgovor je iskati v Titovi življenjski zgodbi, ki je bila dolga, nenavadno razgibana, polna temnih in svetlih trenutkov, a zaznamovana predvsem z eno temeljno značilnostjo: Tito je bil hraber človek - bil je edini politik XX. stoletja, ki se je uspešno postavil proti dvema največjima tiranoma evropske zgodovine: Hitlerju in Stalinu _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniki Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radiQ-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z evropskim poslancem Jelkom Kacinom
»
Francoski NE ustavni pogodbi je balkanizacija Francije!«
V maju smo proslavili 60. obletnico konca druge svetovne vojne in ta dan praznujemo kot dan Evrope. V teh »evropskih dnevih« smo se pogovarjali z evropskim poslancem Jelkom Kacinom, ki zase pravi, da je v življenju počel že marsikaj. Šest let je bil član slovenske vlade, osem let v državnem zboru, dva mandata je vodil odbor za zunanjo politiko in sedaj je evropski poslanec. Pred najinim pogovorom je dejal: »Zelo sem ponosen, da sem eden od prvih sedmih evro poslancev, da v evropskem parlamentu zastopam RS, čeprav sem tam zato, da zagovarjam evropske interese. Zaradi tega kateri od mojih odgovorov ne bo povsem po volji tistim, ki bi radi, da bi »udrihal« po Evropi, ki si preprosto tega ne zasluži.«
Kakšna je razlika med delom v slovenskem in evropskem parlamentu?
»Razlik je veliko. Dejal bi, da je dogajanje v evropskem parlamentu veliko bolj predvidljivo, ker hkrati ne moreš govoriti dvajset uradnih jezikov, ampak samo enega. Čez eno minuto ti izklopijo mikrofon, ni več prevoda in nihče te več ne sliši, zato smo evropski poslanci veliko bolj disciplinirani in bolj racionalni ter smo sposobni prisluhniti drug drugemu veliko bolj kot je to primer v nacionalnem parlamentu. Druga velika razlika je, da je naš parlament veliko večji. Kljub velikosti se lažje in hitreje dokopljemo do kompromisa, ker se zavedamo, da s trmoglavljenjem ne bomo prišli nikamor. Pogovarjamo se, dogovorimo se za skupine, potrdimo stališče. Stvari se veliko hitreje dogajajo in reči moram, da drug drugega veliko bolj spoštujemo, kot je to primer tukaj.«
Kako poteka sodelovanje med slovenskimi evro poslanci in slovensko vlado, saj ta nima ministra za evropske zadeve?
»Menim, da je to strateška napaka te vlade. Predsednik vlade je podlegel zunanjemu ministru. Že v prejšnji vladi smo imeli strahotne težave, saj je bil zunanji minister ves čas prepričan, da mu je evropski minister konkurenca. Torej tistega, ki bi vzpodbujal druge ministre in usklajeval to delo, nimamo. Na drugi strani se naš zunanji minister ukvarja z drugimi stvarmi v tem kritičnem trenutku, ko gre za to, ali bomo mi črpali denar ali ne. Mislim, da se je tukaj vlada zaletela, kdaj bo prišla k pameti, ne vem. Če ne bo prišla, bo zaradi tega tudi odletela. Tej vladi ne bo mogel pomagati nihče in prejšnja vlada ne more biti kriva za to.«
Kako je z dosedanjim koriščenjem bruseljskih sredstev, kajti vedno pogosteje slišimo, da Slovenija ne izkorišča vseh sredstev?
»Slovenija žal do sedaj ni formirala regij. Če bi jih, bi imela tudi regijsko administracijo in potem bi bila na nivoju regije tudi oborožena z birokratskim znanjem, ki ga nujno potrebuješ za konkuriranje na razpisih in da lahko črpaš sredstva. V Sloveniji imamo celo vrsto zelo majhnih občin, ki so kadrovsko zelo šibke in
nekorektno je, da vlada pravi, da nekateri niso znali črpati. Majhna občina ne more s svojo administracijo pisati vloge in potovati v Bruselj. Ker nimamo regionalne administracije, bi morala državna birokracija več storiti, da bi bilo črpanje mogoče. Mislim, da bo to pripeljalo tudi do spa-metovanja naših županov in svetnikov in tako se bo pričel proces povezovanja, oblikovanja širših zaledij, kjer je mogoče nekatere stvari tudi profesionalno pripraviti. Dejstvo je, da se evropska birokracija ne bo prilagajala našim občinam, mi se bomo morali prilagajati standardom, ki v EU veljajo.«
Ovire pri evru so večplastne
Ovira pri prevzemu evra je visoka inflacija. Ali bo slovenski vladi uspelo zmanjšati inflacijo in prevzeti evro?
»Ovire so večplastne. Zdi se mi, da ta vlada ne bo tvegala, da bi Slovenijo pustila izven območja evra, zato da bi se prikupila državljankam in državljanom. Mislim, da smo dovolj zreli, da se zavedamo, da bi taka napaka prinašala tudi ekonomske posledice in da bo vlada dvakrat premislila, preden bo to, kar danes obeša na veliki zvon, uresničila v praksi.«
Kako komentirate reformo pokojninske zakonodaje, zakona o invalidih?
»Če je nekdo 100-odstotni vojni invalid, če je stopil na mino, ni ne levi in ne desni, je kvečjemu brez nog ali brez vida. Zato se mi zdi norost, kar ta hip počenja vlada. V Evropi ni države, ki bo šestdeset let po koncu II. svetovne vojne obračunavala s svojimi veterani in ugotavljala, da jim je izplačala preveč. Obstajajo razlogi, da je nekdo do tega upravičen. Moj sedanji evropski kolega dr. Brejc pravi, da so partizanske pokojnine visoke tudi milijon. Nobene pokojnine ni, ki bi bila tako visoka. Zlagal se je, manipulira in zavaja ljudi. Tudi krnjenje pravic vojaškim, vojnim invalidom v visoki starosti ni ne humano in ne politično modro, je kvečjemu politična napaka in je politična slepota. To ne pelje v prihodnost, ampak v konflikte in razdvajanja. Res je, da smo imeli ob dnevu upora proslavo na Mali Gori, kjer je
Evropski poslanec Jelko Kacin: »Hrvaška ima resne težave ...
bil izpostavljen TIGR, ampak tigrovcem ni bilo dovoljeno na tej proslavi govoriti in ob tej slovesnosti položiti venca. Tigrovci so bili zlorabljeni za to, da bi se z njimi prizadelo
in ponižalo partizane, pa se je ponižalo oboje. In ta stvar se bo predsedniku vlade, ki je tam govoril in bil scenarist te slovesnosti, vrnila kot bumerang.«
Foto: ZS
»Če nimamo enakih meril pri vseh, potem se pač ta nacionalizem in nestrpnost širita.«
Naša država je spet počepnila
Slovenci v zadnjem času postajamo vedno bolj nestrpni, vedno bolj smo razdvojeni. Kako komentirate zadnje dogodke na Trnovem med prvomajskimi prazniki?
»Udeležil sem se čistilne akcije. Ko smo čistili, so bili štirje govorci iz Italije in le trije smo bili iz Slovenije. Italijane v obmejnem območju je to bolj prizadelo kot pa nas. Zdelo se jim je primerno, da se opravičujejo, da obžalujejo, da obljubljajo in da oni kličejo svoje odgovorne, da storijo vse, kar je potrebno, da se to ne bi več zgodilo. Tukaj je naša država spet počepnila, ampak oprostite, če naše zunanje ministrstvo ne zna reagirati in ne pokliče italijanskega veleposlanika in izreče pričakovanja, da bo preiskava v kratkem času uspešno zaključena in da pričakuje tudi opredelitev italijanske vlade do tega incidenta. Ob takšnem popuščanju ni pričakovati, da bo vlada ustrezno reagirala takrat, ko pride do konfliktov znotraj Slovenije. V tem je
problem. Če nimamo enakih meril pri vseh, potem se pač ta nacionalizem in nestrpnost širita. Stvar je treba začeti pri sebi in če bomo trdi do sosedov, moramo biti trdi tudi do sebe ter moramo v kali zatreti to nestrpnost, ki se širi pri nas. Tudi s tihim soglasjem nekaterih, ki so na oblasti.«
Kako bo z vstopom Hrvaške in kdaj so realne možnosti za njen vstop?
»Pred slabega pol leta so še vedno trdili, da bodo šli skupaj z Romunijo in Bolgarijo, da bodo vse opravili do leta 2007, ampak to preprosto ni mogoče. Moja ocena Hrvaške je takšna, da ima resne težave in se vsak teden znova spotakne sama vase. Ne vidim realnih možnosti, da bi lahko začela s pogajanji v letošnjem letu. Ta hip ima bistveno boljšo možnost Republika Makedonija. Mi smo jo priznali in jih aktivno podpiramo. Preprosto se mi zdi, da Slovenija nima druge možnosti, kot da tem državam aktivno pomaga, ker je naš strateški interes, da se jim ta dogodek zgodi čimprej. To bo dobro za njih in hkrati še bolj dobro za nas. Mislim, da sam vstop Hrvaške v EU za nas ne pomeni dosti, dokler ne bo schengen-ske meje na meji z Bosno. Bojim se, da tega Hrvaška še dolgo ne bo sposobna narediti. Tako bomo imeli vso kontrolo na naši meji s Hrvaško in to za nas pomeni velik strošek, veliko oviro. Zato se mi zdi, da se nima smisla ukvarjati samo s Hrvaško. Ukvarjati se moramo tudi z Bosno in Hercegovino, zato da bi čimprej rešili ta paket in omogočili umik naših policistov in carinikov z zunanje meje EU. Morda se vam bo zdelo daleč, ampak mislim, da je realno pričakovati vstop Hrvaške v letu 2014.«
Kaj lahko pomeni morebitni francoski NE na referendumu o evropski ustavni pogodbi za EU?
»Pri tem bi se Francija porinila na obrobje Evrope. Do zdaj je bila njen motor, skupaj z Nemčijo sta to gnali naprej. Težko verjamem, da bi se Francozi na tem referendumu odločili proti ustavi. In če bi se Francija odrekla temu velikemu vložku, ki ga je vložila v ustavno pogodbo, bi bila to balkanizacija ali marginalizacija Francije. Jaz v to ne verjamem, nočem verjeti. Mojim francoskim prijateljem želim vse dobro.«
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Kidričevo • Vroče zaradi vrtca
Pričakali so jih s transparenti
Čeprav je kazalo, da bo 19. redna seja sveta občine Kidričevo v četrtek, 19. maja, potekala povsem običajno, ni bilo čisto tako. Vroče je bilo zaradi nameravane premestitve vrtca k osnovni šoli, saj so se pojavili protestniki s transparenti v rokah.
Da ne bo čisto vsakdanje, se je pokazalo že pred začetkom seje, saj so pred kidri-čevsko občinsko stavbo stali občani s transparenti v rokah ter z napisi: NA RAČUN NAŠIH OTROK SE NE BO ŠPARALO! PUSTITE NAS V PARKU! OTROCI NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO! Zlahka je bilo slutiti, da gre za očitno nestrinjanje krajanov s predlagano preselitvijo vrtca k osnovni šoli.
To se je pokazalo tudi na seji sveta, saj je svetnik Vladimir Foribici že pri
obravnavi predlaganega dnevnega reda izrazil nezadovoljstvo zaradi predlagane 4. točke - sklepa o lokaciji izgradnje vrtca Kidričevo ter obenem obžalovanje, da je za nameravano novogradnjo vrtca pri osnovni šoli moral izvedeti iz časopisov. Menil je, da sklep o lokaciji vrtca obstaja že nekaj let, saj so se na svetu dogovorili, da bo novi vrtce zgrajen na lokaciji sedanjega, za to so uredili že vso projektno in gradbeno dokumentacijo, na prioritetni listi Ministrstva za šolstvo
in šport pa so bili uvrščeni na 23. mesto. Tudi na občinskem svetu so se že dogovorili o prioriteti investicij v občini, kjer so na prvo mesto postavili gradnjo šolskega prostora v Cirkovcah, takoj zatem pa večnamenske dvorane in vrtca v Kidričevem.
Zaradi tega je županu Zvo-nimirju Holcu predlagal, da to točko umakne z dnevnega reda, če pa je ne bi želel umakniti, je predlagal, da se glasi: sklep o ukinitvi vrtca Kidričevo in priključitev k osnovni šoli Kidričevo - 1.
Foto: M. Ozmec
Kidričevske svetnike so pred občinsko stavbo pričakali ogorčeni občani s transparenti v rokah.
faza. Tudi Slavko Feguš je
pojasnil, da je za problematiko vrtca prvič slišal prek sredstev obveščanja, zato se je pridružil Forbicijevemu predlogu za umik 4. točke, kajti tudi po njegovem mnenju svetniki nimajo nikakršnih osnov, da bi sklepali o gradnji vrtca na novi lokaciji, saj bi bilo v tem primeru najprej pojasniti vsem, zakaj taka sprememba, zatem pa pridobiti vse strokovne predloge. "Ne pristanem na to, da nam hočete nekaj podtakniti, sprašujem se, kaj je v ozadju take nenadne odločitve, ali ne gre le za politične interese" je menil Feguš.
Tudi svetnica Marija Škafar je menila, da se ne more odločati o nečem, česar ne pozna in za kar je slišala šele iz časopisa, zato se je pridružila predlogu za umik 4. točke. Ugotovitvi, da so nekateri svetniki za zadevo vrtec izvedeli šele iz časopisov, se je pridružil tudi Anton Le-skovar, zato je predlagal, da sporno 4. točko preimenujejo, tako da bi se glasila zgolj: informacija o izgradnji vrtca Kidričevo. Takšen predlog je takoj podprl tudi podžupan Jože Murko, pri glasovanju pa se je izkazalo, da se s tem strinja tudi večina svetnikov.
Podrobneje s seje v petkovi številki Štajerskega tednika.
M. Ozmec
Videm • Prvi odstop svetnika tudi v Vidmu
Lovenjak odstopil zaradi protikorupcijskega zakona
»Kot član občinskega sveta občine Videm podajam svoj nepreklicni odstop s funkcije, za katero sem bil izvoljen na lokalnih volitvah v letu 2002 na listi SDS za mandat v obdobju 2002 do 2006,« je na minuli seji sporočil svetnik Janez Lovenjak.
»Žrtev« slovitega Kosovega protikorupcijskega zakona je tudi vi-demski svetnik Janez Lovenjak.
Njegov odstop je, tako kot v primeru ptujskega svetnika Mirana Senčarja, posledica razvpitega protikorupcijskega zakona, ki občinskim svetnikom (in županom) onemogoča hkratno opravljanje politične in podjetniške dejavnosti oziroma, enostavneje povedano, pravi, da se člani občinskih svetov, ki imajo svoja podjetja, z njimi ne morejo več prijavljati na javne razpise za pridobitev del. To pa je bil odločujoč dejavnik tudi za videmskega svetnika Janeza Lovenjaka, sicer lastnika zasebnega geodetskega podjetja Merilo, d. o. o., s šestimi zaposlenimi.
»Glede na dejstvo, da podjetje, katerega lastnik in direktor sem, ne more več sodelovati na javnih razpisih
in opravljati storitev za proračunske porabnike, tudi za druge občine, javne zavode in državne organe zaradi moje dejavnosti na političnem področju, ne želim ogrožati prihodnosti svojih zaposlenih. Dejavnosti, ki so predmet mojega poklicnega delovanja so, žal, preveč vezane na javne razpise proračunskih uporabnikov, da bi jih zaradi političnih interesov smel opustiti!« je pojasnil Lo-venjak.
Videmskemu občinskemu svetu seveda ni preostalo drugega, kot da nepreklicni odstop svetnika Lovenjaka tudi sprejme. Kdo ga bo nadomestil, zaenkrat še ni zna-
no.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Nadaljevanje zgodbe o KTV
Tudi majski, že četrti sestanek ptujskega župana z iniciativnim odborom KTV Ptuj ni prinesel bistvenega napredka, podanih pa je bilo nekaj različnih pobud o urejanju te problematike. Župan dr. Štefan Čelan je poudaril, da je cilj Mestne občine Ptuj, da se podpiše pogodba med delniško družbo in Ingelom o tehničnem opravljanju sistema, da se umaknejo vse tožbe in se prične z razvojem kabelskega sistema. Za preteklo dogajanje v sistemu ni bilo doseženo soglasje, pri čemer pa vsi sprejemajo delniško družbo kot možno obliko upravljanja s sistemom. Za uskladitev pogodbe so pooblastili oba odvetnika. Dogovorjeno pa je bilo tudi, da iniciativni odbor pripravi osnutek predloga za razdelitev delnic KTV Ptuj. Pri sodni zgodbi okrog KTV Ptuj pa je novo to, da je višje sodišče v Mariboru zavrnilo pritožbo iniciativnega odbora na razsodbo okrožnega sodišča na Ptuju glede ugotovitve solastninskega deleža.
MG
Ptuj • Viktorinov večer
Papež Janez Pavel II., prej Karol Wojtyla, je prejel veliko talentov: imel je neverjetno sposobnost komunikacije z ljudmi, niso mu bili tuji filozofski diskurzi, nadarjen pa je bil tudi za književnost, saj jo je celo nekaj časa študiral in tudi igral v gledališču. Nagovarjala ga je predvsem poezija, ki jo je imenoval »čudovita dama«, pisal pa je tudi drame: Job, Bog našega brata in najbolj znano, ruiu. dmi« Pred zlatarno. V slovenščino je prevedenih že nekaj njegovih del: poleg treh dramskih še izbor poezije Pesem o neizčrpanem soncu (1992), Ljubezen mi je vse razodela (1999), Rimski triptih (2003), v teh dneh pa bo Mohorjeva družba izdala še knjigo Spomin in istovetnost. Na Viktorinovem večeru, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 20. uri v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla, bomo prisluhnili njegovi besedi. Besedila bo bral dramski igralec Pavle Ravnohrib (na fotografiji), glasbeno spremljavo pa bodo ponudili Zbor sv. Viktorina, Barbara Lotrič, Cecilija Emeršič, Mojca Sok in p. Janez Ferlež.
Doroteja Emeršič
Ptuj • Kantavtorski koncerti na Ozari
V prostorih stare pletarne, Ulica Viktorina Ptujskega 3, od leta 1999 deluje enota Društva Ozara Slovenija, v sklopu katere delujeta stanovanjska skupina in dnevni center. Program dnevni center je ena izmed osnovnih oblik pomoči, motivacije, skrbi, druženja, sprostitve in izobraževanja uporabnikov po njihovi obravnavi v psihiatričnih ustanovah, namenjen pa je tudi odraslim osebam v duševni stiski. Delovanje in namen društva bi radi predstavili javnosti, zato prirejajo štiri kantav-torske večere: 26. maja - Prleški kantavtor Tadej Vese-njak; 2. junija stari kantavtorski maček Peter Andrej; 9. junija Adi Smolar; 16. junija mladi Mariborčan Jernej Mažgon - Jerry. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 17. uri na dvorišču dnevnega centra Ozare (nad Kolnkišto), vpri-meru slabega vremena pa v prostorih dnevnega centra. Vstop je prost.
Ur
Ptuj • Tudi ptujski maturantje zaplesali
V petek so na Mestnem trgu na Ptuju odmevali zvoki četvorke. Ptujski maturantje so se s četvorko vsaj za nekaj trenutkov povezali s svojimi vrstniki iz dvajsetih slovenskih mest ter z dijaki iz Hrvaške, Srbije, Madžarske in Avstrije. S tem skupnim oziroma sočasnim plesanjem so maturantje porušili lanski plesni svetovni rekord v sočasnem plesanju četvorke.
Foto. CG
Ormož • Vinogradniki zahtevajo tri dežele
Dohodnina od vina naj bo v prihodnje po katastru
V dvorani na Marofu so se na 1. redni seji zbrali člani upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis s člani nadzornega odbora in častnega razsodišča.
Osrednja pozornost je bila namenjena razpravi o osnutku novega zakona o vinu, ki ga je predstavila Špela Terpin, ki je na ministrstvu za kmetijstvo zadolžena za vinogradništvo. Za uvod je vinogradnike nekoliko potolažila z informacijo, da se z viški vina ne ubadajo le naši pridelovalci, ampak tudi kolegi v Evropski uniji. Tudi v EU pridelava daleč presega potrošnjo in nedavno so bili primorani celo v krizno destilacijo 8 milijonov litrov vina. V Bruslju in Ljubljani pa se glede slovenskega vinogradništva še vedno čudijo, kako je mogoče, da ima Slovenija po podatkih iz zraka 24.000 hektarjev vinogradov, prijavljenih je 15.000, od katerih jih ima le 12.000 pridelek. Kot največji problem našega vinogradništva pa je Terpinova označila razdrobljenost vinogradov. Na območju ljutomersko ormoških goric (podatki za Haloze so v oklepajih) je 1176 (985) vinogradnikov, ki imajo do 0,5 ha površin na 1204 (1037) vinogradih. Od pol do hektarja površin imajo 304 (154) pridelovalci. Nato pa postane vse skupaj bolj pregledno. Na 1 do 2 hektarjih prideluje vinsko trto 129 (87) vinogradnikov, na 2 do 5 hektarjih 55
(24) vinogradnikov in nad 5 hektarjev vinogradov obdeluje 14 (42) vinogradnikov. Kljub temu imamo v Sloveniji preko 1000 pridelovalcev, ki sami stekleničijo vino.
Štajersko-Prekmurski vinski okoliš
Vinogradniki so oblikovali ob predlogu zakona tudi vrsto pripomb. Predlagajo, da se oblikujejo tri in ne le predlagani dve vinski deželi: Kontinentalna, Obalna in Kranjska, ki bi bila sestavljena iz Dolenjske in Belokranjske. Člani so bili mnenja, da je prav, da se vinska okoliša Štajerska in Prekmurje združita, predlagajo pa ime Štajer-sko-Prekmurski vinski okoliš. Predlagali so, da se pri polsuhih vinih meja kisline premakne s 7 na 10 gramov.
Pogovarjali so se tudi o spremembi zakona o dohodnini in soglasno izrazili zahtevo po obračunavanju dohodnine od vina po katastrskem dohodku ali pa povišanje priznanih normiranih stroškov s sedanjih 25 na 70 %.
Vinis deluje že deveto leto in združuje 42 društev in zvez vinogradnikov in vinarjev Slovenije, med katerimi so še po-
Dijakinje Gimnazije Ormož, z mentorico Lenko Keček, so predstavile svojo projektno nalogo o vinu Žlahtna kapljica življenja in požele odobravajoči aplavz članov upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis.
sebej aktivni Dolenjci in Štajerci. Predsednik društva je Ljutomerčan Stanko Šoster, ki se je v programu dela zavzel predvsem za uresničitev projekta Vinsko-turistične transverzale, katere predlagatelj in oblikovalec je Vinis. Nedavno pa je pobudo prevzela Skupnost občin Slovenije, ki je že angažirala razvojno agencijo, ki bo konkretizirala ustanovitev transverzale, katere namen je slovenske vinske ceste povezati z vinskimi cestami
čez mejo - v Italiji, Hrvaški, Avstriji in na Madžarskem. V ta namen bodo poskušali pridobiti sredstva evropskih skladov v razpisnem projektu Interek III.
Sicer pa je bilo v neuradnih klepetih med udeleženci razbrati, da se nam letos obeta količinsko skromnejša letina. Vinogradnikom pa je počasi že dovolj vlage in dežja, ki s seboj v vinograd prinašata tudi bolezen.
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Gradnja hotela vse bliže
Prvi gostje novembra 2006
Tretjega maja se je pričela javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja, ki zadeva gradnjo novega hotela v Termah Ptuj in lokalne obvozne ceste, ki bo nadomestila občinsko cesto, ki sedaj poteka skozi osrčje območja. Trajala bo do 3. junija.
Gre za območje veliko nekaj več kot 10 ha, za nadaljnjo širitev kompleksa Term Ptuj pa je na voljo še okrog 12 ha zemljišč. Javna obravnava predloga lokacijskega načrta,
ki ga je izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor, je bila 18. maja v Mestni hiši na Ptuju. Potekala je brez posebnosti, pripomb ni bilo. Dosedanji odzivi na javno razgrnitev lo-
Foto: Črtomir Goznik
Fedor Spacapan, direktor projektne organizacije Elite, ki je izdelala projekt za novi hotel v Termah Ptuj (levo), in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, na javni obravnavi predloga lokacijskega načrta za območje hotela in lokalne obvozne ceste, ki je bila 18. maja.
kacijskega načrta so zelo pozitivni, udeleženci pozdravljajo nadaljnji razvoj Term Ptuj.
Če bo šlo vse po načrtih, bodo Terme Ptuj kot investi-torica lahko že avgusta letos zaprosile za gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega topliškega hotela s štirimi zvezdicami, s 119 bivalnimi enotami, v katerih bo 278 ležišč, od tega polovica dvoposteljnih sob, 25 odstotkov enoposteljnih sob, preostanek pa so apartmaji, parkirnih mest bo okrog 340. Hotel je po besedah Fedorja Špa-capana, univ. dipl. inž. arh., avtorja projekta, zasnovan v petih etažah, od katerih največjo površino zavzemata klet in pritličje. V njem bodo poleg sob še prostori za gostinstvo, kongresni del, bazenski kompleks s savnami, wellness programom in zdravstvenim delom, lokali, garaže ter uprava term. Območje samega hotela je veliko okrog 13.500 m2, celotne-
ga hotelskega območja pa je skoraj 27 tisoč m2.
Za novi hotel so si v Termah Ptuj prizadevali več kot 20 let, v tem času je bilo narisanih veliko idej, zdajšnja pa je tik pred koncem, je povedal na javni obravnavi lokacijskega načrta direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Investicija je velik izziv in priložnost, da se Terme Ptuj pozicionirajo v sam vrh turistične ponudbe Slovenije. Začetek gradbenih del načrtujejo oktobra letos, prve goste pa napovedujejo za 20. november 2006. Gradnja bo stala 2,8 milijarde tolarjev. Nov topliški kompleks ne bo fizično povezan z že obstoječimi objekti, razen v tehnološkem pogledu. Predlog lokacijskega načrta naj bi po rokovniku ptujski mestni svetniki prejeli na julijski seji mestnega sveta. Po uradni objavi bodo lahko tudi zaprosili za izdajo gradbenega dovoljenja.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Razstavlja Maja Cepek
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Tenzor na Ptuju so 13. maja v sodelovanju s KUD Art Stays odprli razstavo Maje Cipek iz Samobora. Gre za mlado ekstravagantno umetnico, lansko udeleženko Art Staysa na Ptuju, rojeno leta 1976. Diplomirala je na Fakulteti za tekstilno tehnologijo, smer oblikovanja tekstila in oblek. Trenutno zaključuje študij na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Razstava je na ogled do konca maja.
MG
Ptuj • Zmagala OŠ Juršinci
V organizaciji ptujskega območnega združenja Rdečega križa je bilo v sredini maja v prostorih gasilskega doma na Ptuju tekmovanje mladih članov Rdečega križa. Tekmovanja, ki je potekalo pod naslovom Širjenje znanj o Rdečem križu, seje udeležilo 45 učencev iz 15 osnovnih šol. Posamezno ekipo so sestavljali po trije osnovnošolci, ki so pokazali izredno dobro znanje, saj so kar štiri ekipe - iz osnovnih šol Juršinci, Destrnik, Trnovska vas in Dornava - odgovorile z vsemi možnimi točkami. Izmed teh je prvo mesto kasneje zasedla ekipa osnovne šole Juršinci, ki so jo sestavljali Veronika Nikolič ter Blažka in Klemen Veršič. Njihova mentorica je Cirila Kračun.
MZ
Ljutomer • Visoko priznanje za Hrgo
Na vsakoletni prireditvi Specialne olimpiade Slovenije v Ljubljani so podelili priznanja za izjemen prispevek k razvoju Specialne olimpiade Slovenije. Za območje Prlekije je plaketo, najvišje priznanje v Republiki Sloveniji, prejel Branko Hrga iz Ljutomera, ki ga je predlagal Varstveno delovni center (VDC) Murska Sobota, enota VDC Ljutomer. Branko Hrga je v gibanju Specialne olimpiade Slovenije aktiven član že od leta 1995. Sodeloval je kot strokovni delavec in prostovoljec ter vodil kar nekaj regijskih iger podravsko-po-murske regije kot povezovalec tekmovanj, sodnik in bil aktiven član v pripravljalnih odborih za izvedbo iger (Ljutomer 1995, Lendava 1996, Lukavci 2003 in Ptuj 2004). Plaketo je Hrgipodelil Bojan Grut iz Ljutomera (na fotografiji), ki je leta 1999 na Specialni olimpiadi v Severni Karolini osvojil naslov prvaka v namiznem tenisu med posamezniki ter bil z Marjeto Razboršek drugi v mešanih parih.
MŠ
Foto: MZ
Foto: MS
Ptuj • Inovativni učitelji v Ljudskem vrtu
Vanja Zajc - inovativna učiteljica leta
Na natečaju Rokosa za inovativne učitelje so zelo lepe uspehe dosegli trije učitelji iz Osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja. Vanja Zajc je postala inovativna učiteljica leta v prvi triadi, Jožica Repič in Matej Sušnik pa sta dobila priznanje za inovativno delo v drugi triadi za omrežni učbenik iz izobraževalno-komunikacijske tehnologije.
Vanja Zajc je učiteljica drugega razreda devetletke na podružnični šoli v Grajeni. Dejala je, da je prijetno biti uspešen, še prijetneje pa je, če lahko to uspešnost deliš oziroma podariš svojim učencem. Vanja je izdelala učni pripomoček - Številski čebelnjak, s katerim si učenci drugega razreda devetletke (stari 7 let), pridobijo številske predstave do 100. Izdelan je iz vžigaličnih škatlic, ki predstavljajo predalčke za številke (številski panji). Števila v čebelicah morajo vstaviti v ustrezni panj. Kasneje preidejo tudi na račune, ki jih morajo izračunati in vstaviti v pravilen panj. Čebelnjak lahko uporabljajo tudi kot igro.
Učiteljica Vanja Zajc s svojimi učenci in s svojim čebeinjaltom
Na knjižni polici
Foto: Fl
Jožica Repič in Matej Sušnik - nagrajenca za omrežni učbenik iz izobraževalno-komunika-cijske tehnologije
Vanja pravi, da naučiti otroke številskih predstav do 100 ni lahko, zato išče vse možne načine, da jim števila predstavi na podlagi konkretnega materiala, vizualnih sredstev in preko igre.
Jožica Repič in Matej Sušnik sta pripravila omrežni učbenik za tematski sklop Obdelava podatkov v petem razredu pri predmetu naravoslovje in tehnika. Za to sta se odločila, ker mednarodne raziskave kažejo, da slovenski učenci kažejo primanjkljaj pri obdelavi podatkov, ta tema še ni bila obdelana. Učbenik sta pripravljala za mednarodno
konferenco v Piranu o delavnici za učitelje, ki bo letos, in tam jo bosta avtorja tudi predstavila. Osnovni cilj učbenika je nova vloga učenca, ki naj bo središče učno-vzgoj-nega procesa, učitelj moderator, računalnik pa učno sredstvo. Učitelj ima pomembno vlogo pri izbiri didaktičnih programov, ki jih za drugo izobraževalno obdobje ni dovolj. Računalnik postaja pripomoček, ki prispeva k učenju, pridobivanju novega znanja. Po aktivnih metodah. Smisel je v tem, da učenec dela sam, da se sam uči, je aktiven in predvsem odgo-
voren za svoje znanje. Učitelj mu mora pokazati poti in poiskati ustrezne didaktične programe. Konstruktivistič-na metoda omogoča interaktiven pristop, delo v tandemu, odgovornost za učenje. Avtorja učbenika sta se potrudila, da sta vključila vse, kar zmore računalnik - od slike, animacije, videa, interaktivnosti - predvsem pa, da je vse zanimivo, raznoliko in tudi zabavno tako za učenca, kot za učitelja. Učitelji lahko učbenik tudi uporabljajo, saj je objavljen na spletnih straneh.
Franc Lačen
Dornava • Jubilejni koncert dornavskega okteta
Deset let dornavskega okteta
Čeprav se o bodoči namembnosti dornavskega baročnega dvorca pletejo različne zgodbe, je petkov večerni koncert domačega moškega okteta ob desetletnici njihovega delovanja pokazal, da s svojo notranjostjo nudi odlično tako akustično kot scenografsko kuliso tovrstnim pevskim prireditvam. Le osrednja dvorana je bila nekoliko premajhna za vse tiste, ki so prišli poslušat domače pevce.
Dornavski oktet je začel s svojim delovanjem jeseni leta 1995 na pobudo nekaterih članov, ki pojejo še danes. Od vsega začetka je pevce strokovno vodila Simona Žgeč Veselič, najprej s pomočjo Metke Zagoršek, občasno pa ji je pomagala tudi Lidija Žgeč. Prvi koncert, bil je božični v farni cerkvi, so fantje in možje izvedli že po nekaj mesecih vaj, decembra I995. Z vztrajnostjo in redno tedensko vadbo so mojstrili svoje glasove in nastope ter širili repertoar, tako da se danes poslušalcem predstavljajo z ljudskimi, zborovskimi, umetnimi, sakralnimi in črnskimi du-
hovnimi pesmimi, ki so jim še posebej pri srcu.
Na petkovem jubilejnem koncertu so se predstavili s skladbami Čuli ftiča peti, Ti
Kdo poje v dornavskem oktetu:
Srečko Valenko in Franc Vrabl (prvi tenor), Robi Šacer in Drago Zupanič (drugi tenor), Franc Slodnjak in Jože Petršič (prvi bas) ter Marjan Veselič in Franc Žgeč (drugi bas). Ob ustanovitvi so nekaj časa v oktetu prepevali še Ernest Kokot, Daniel Te-ment in Andrej Šmigoc.
si urce zamudila, Sedem si rož porezala mi, Ako si pošla spat, Ženka mi v goste gre, Jaz bi rad rdečih rož, Žabe in Ka-trca. Ob uglašenem moškem petju pa so številni obiskovalci lahko prisluhnili tudi znani ženski skupini Fortuna, ki jo sestavlja enajst mladih deklet iz Ptuja in bližnje okolice.
Dornavski oktet sicer deluje kot sekcija TED Lukari in kot je v Dornavi splošno znano, pravzaprav ni dogodka, kjer ne bi bilo slišati njihovega petja, udeležujejo pa se tudi občinskih pevskih revij. Doslej so, ob petletnici svojega delovanja, izdali kaseto in zgoščenko; druga pa bo ugledala luč sveta v prihodnjih
dneh, v počastitev praznovanja desetletnice obstoja.
SM
Osem pevcev dornavskega okteta je od vsega začetka vodila zborovodkinja Simona Žgeč Veselič.
Milka Lužnik Pohar: Trgovec z življenjem
Zgodba Miloša Kovačiča
Ljubljana. Darila Ro-kus, 2005
30. september. Leto 1934. V novomeški porodnišnici se rodi otrok. Deček. Miloš. Tako se glasijo prvi stavki. Obvestilo za bralce! Kratko. Jedrnato. Zelo pomembno. Sledi 22 strani uvoda, ki v sporočilnem smislu ni tako neobhodno potreben, želi pa razgrniti kar neko filozofsko globino. Mirne duše bi ga lahko izpustili, če snovalci biografske pripovedi ne bi imeli pred očmi, da poudarijo neko zunanjo formo.
V	uvodu pa si je potrebno vendarle zastaviti vprašanje namena izdaje knjige in nanj odgovoriti. Ko o svojem življenju spregovori prvoosebni pripovedovalec, je to nekaj povsem drugega. Na nekatere ključne besede pripovedi so v besedilo vstavljeni odlomki iz literarnih in drugih del, ki besedilo dodatno pojasnjujejo, sprožijo pa tudi neko večplastno povezanost in privzdignjenost, s pridihom večpomenskosti in svetovljanstva. Sojenice izpod Gorjancev so mu v zibelko položile, da bo močan in velik fant, njegovo življenje bo veselo in srečno. Osebno-pripovedna zgodba si zastavlja tudi vprašanja, kako je Miloš Kovačič označil prostor in čas, v katerem je živel. Kakšne sledi je vtisnil v rodni Šentjernej in Dolenjsko, in brez skromnosti, na planet. Kovačič pravi, da je največ talentov podedoval po stari mami. Oče in mama sta bila učitelja. Oče je bil izreden organizator in družaben človek. Miloš je bil že kot otrok nemiren duh, veseljak, ki je užival svet okrog sebe. V nemškem bombardiranju je izgubil očeta in svoje oko. Otrok, hudo ranjen, vojni invalid, reven, sorodniki v Kranju pa bogati. Neizmerno si je želel uspeti, bilje strašansko iznajdljiv, izredno rad je govoril. Njegova največja ljubezen pa je bila muzika. Naučil se je odlično igrati na harmoniko. Katerokoli posebno znanje mu je v življenju prišlo še kako prav, to je znal izkoristiti, pa naj je šlo za igranje harmonike, šport, znanje ruščine ali matematični priročnik, ki gaje spisal. Pravzaprav je želel po kranjski gimnaziji študirati arhitekturo, štipendijo pa so mu podelili za farmacijo. Nekatere lastnosti so stalnice njegove osebnosti. Svet okrog sebe potrebuje kot samopotrditev, uživa ob aplavzu in občudujočih pogledih mladenk. Že v Zagrebu se je znal vključiti v visoko družbo. Opravljenega po zadnji modi so ga razglasili za enega najelegantnejših moških v Moskvi. Je čutiti pri tem kaj samovšečnosti? Dolenjci ne morejo mimo oznakeJaneza Trdine: »Kaj je sreča za Dolenjca? Vinska kapljica, svinjska rebrca in ženska stegenca!«
V	pripovedi, kiji kronološko sledimo, uporablja narečne besede in besedne zveze iz dolenjščine in tudi sodobnejše žargonske medklice, kar daje besedilu sočnost in razgibanost, pokrajinsko označitev in globoko pripadnost ter navezanost določenemu okolju. Čeprav gre za zapis po nareku, ne morem pritrditi lektorici, da se je odločila za dosledno izpustitev nedoločnikov, kjer bi morali stati. Sčasoma postane branje moteče, ker je pripoved drugače približana knjižnemu jeziku. Svojo trgovsko odličnost in premetenost je pokazal že v prvem letu službe v Krki, ko je prodal za milijon dolarjev zdravil, Lek pa samo za 300.000. Sam pravi: »In Adrijanič je užival. Midva sva bila po vseh zakonih vesolja za skupaj. Dva lopova. Ker je bil tudi on tak pravcati bonvivan« (str. 87). Kar daje pripovednemu toku žlahtnost in barvitost, so različne prigode na potovanjih, pri sklepanju znanstev in kupčij, in v življenju nasploh. So izredno domiselne, duhovite, tudi poučne, take, da mejijo že na anekdote. Že zato boste ob branju uživali in se sprostili, ne bo več pomemben naslov: Trgovec z življenjem. V podzavesti boste primerjali to biografijo tudi z drugimi tujimi in v slovenskem prostoru. Gotovo vas bo kakšna spominjala na nekatere osebe iz naše polpreteklosti, ob slovenskih pa že na zunaj izstopa. Miloš Kovačič je hkrati svetovljan, velik hedonist in zaprisežen prijateljem, Šentjerneju ter Dolenjski. V svojih razmišljanjih ne ostaja konservativen. Zelo pomembno se mu zdi, da je potrebno na strokovna in druga srečanja pošiljati mlade ljudi, ki se bodo s svojimi sodelavci po svetu srečevali še naslednja desetletja. S ponosompoudarja izobrazbeno strukturo in znanja zaposlenih v Krki. Zagovarja, da je vse odvisno od osebnih zvez, od sposobnosti, da ustvariš neko štimungo, da dobro poznaš svojo stroko in da poiščeš dobre informacije. Uspeh Krke je njegov življenjski uspeh. Vedno so iskali kreativne, ambiciozne ljudi in jih temu primerno tudi nagrajevali. Prejel je veliko pomembnih nagrad. Svoje vizije je izpolnil. Biografija je polna nasvetov o uspehu. Največja prednost v življenju se mu zdi, če se znamo prilagoditi. Takole nas nagovarja: »Kaj je vloga uspešnega menedžerja v svetu? Zmaga v pogajanjih. To so igre, to je huje kot šah. Moraš biti zelo hiter, fleksibilen in ogromno tvegati!«
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Nogomet
Nesrečen poraz Drave s Celjani
Stran 8
Nogomet
Kidričani ob točki v 88. minuti
Stran 8
Tenis
Blaž Rola do finala v Malečniku
Stran 9
Judo
Lea Murko druga na Poljskem
Stran 9
Jadranje
Luka Hvalec osvojil Laser Korant cup
Stran 10
Nogomet
Zmage Zavrča, Ormoža in Stojncev
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Ormožani že v Evropi, morda pa tudi Ptujčani
Pretekli vikend je že dal nekatere dokončne odgovore o tem, katere ekipe s ptujskega in ormoškega področja bodo v naslednji sezoni nastopale v evropskih tekmovanjih.
Rokometaši Ormoža so si s tretjim mestom v državnem prvenstvu to več kot zaslužili in so s tem presegli vsa pričakovanja pred sezono, ki bo v analih ormoškega rokometa zapisana z zlatimi črkami. Svoj uspeh so znali tudi primerno proslaviti s svojimi zvestimi navijači, ki so jim stali ob strani skozi vso sezono.
Na Ptuju pa nogometaši Drave kljub sobotnemu porazu proti CMC Publikumu še vedno upajo na Evropo. Kako lahko to dosežejo? V zadnjih dveh krogih morajo ohraniti prednost dveh točk pred nogometaši Primorja in njihov bo nastop v pokalu Intertoto. Ker v zadnjem krogu gostijo na Mestnem stadionu prav Primorje, je takšen razplet povsem realen. V to verjame tudi celjski strateg dr. Marko Pocrnjič, kije po sobotni tekmi izjavil, da bi on z dvojcem Dabanovič-Zilič zagotovo osvojil državno prvenstvo!
Kljub temu, da prvenstva ne bodo osvojili, so lahko v ptujskem taboru nadvse zadovoljni z dosedanjimi dosežki, saj so v dosedanjih osmih tekmah Lige za prvaka osvojili zavidljivih 12 točk (enako kot Publikum, kije ciljal na naslov prvaka).
Obe zgoraj omenjeni ekipi pa tarejo podobni problemi pri športni infrastrukturi: dvorana na Hardeku v Ormožu je v sedanji obliki neprimerna za igranje tekem v evropskih pokalih, ptujski Mestni stadion pa prav tako. A ker slednjega že obnavljajo, ima v tem segmentu Drava vendarle določeno prednost. Prav je, da bi o problemu ustreznosti dvorane začeli v Ormožu razmišljati takoj, saj do jeseni ni prav veliko časa. Pa še ptujska izkušnja: razprava o obnovi (ali novogradnji) lahko traja zelo dolgo.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika
Jola na Ptuju
V soboto smo imeli na Mestnem stadionu na Ptuju redko priložnost spremljati na treningu veliko ime svetovne atletike, Jolando Čeplak, evropsko prvakinjo v teku na 800 metrov in svetovno rekorderko v dvorani. Na Ptuiu se le ustavila,
Rokomet • 1. SRL - moški - končnica
Bron je dokončno v Ormožu
V Ormožu bučno proslavili bron, ki jim ga je podelil predsednik RZS Marjan Sedej.
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so največje presenečenje letošnje 1. A SRL - Lige Telekom.
da opravi specialni trening hitrosti za svojo disciplino (štirje hitri teki na razdaljah 600, 400, 200 in 100 metrov), nato pa se čimprej odpravi v Lenart na zdravniški pregled k znanemu fizioterapevtu. Narava pregleda je zahtevala še ogrete mišične skupine,

Jolando Čeplak sta na Ptuju sprejela Dejan Dokl, predsednik AK Keor Ptui, in Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptui.
atletski stadion na Ptuju pa je najbližji in edini primeren za trening naše šampionke pred Lenartom. Jolando že nekaj let pesti zahrbtna poškodba ahilove tetive, ki ji je že večkrat prekrižala visoke načrte na največjih tekmovanjih. Njen glavni cilj letošnje sezone je naskok na zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v Helsinkih in uspešen nastop na seriji tekmovanj za Zlato ligo. Po njenih občutkih je podlaga atletskega stadiona na Ptuju med najtršimi, kar jih je imela možnost spoznati na tekmovanjih in treningih širom po svetu, zato ji v tem obdobju zaradi poškodbe ne ustreza, je pa zato zelo hitra. Na Ptuj jo je pripeljalo tudi dolgoletno prijateljstvo in skupen trening z domačinom Andrejem Voglarjem, sedaj tekačem na dolge proge v Atletskem klubu Keor Ptuj. V prihodnosti se lahko nadejamo še več podobnih obiskov, morda pa tudi nastopa na ptujskem atletskem mitingu.
Urne Eeîfi
Jeruzalem - Termo 36:26 (15:13)
JERUZALEM: G. Čudič (11 obramb), Dogša (1 obramba); Belšak 6, Mesarec 2, Koražija 14 (4), Bezjak 2, Grabovac 1, Ivanuša 1, B. Čudič 3, Grizolt 2, D. Horvat, Kosaber, Štefa-nič 5, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Ob slovesu od sezone, ki bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino ormoškega rokometa, je dvorana na Hardeku spet pokala po šivih (več kot 900 gledalcev). Ormožani pa so do jutra slavili podvig, ki jim je prinesel bron in uvrstitev v pokal EHF. Medalje in pokal za tretje mesto je ormoškim vinarjem podelil predsednik RZS Marjan Sedej.
Začetek tekme je pripadel Škofjeločanom, ki so v obdobju od 9. do 17. minute vodili s štirimi zadetki prednosti. Nato so se prebudili domačini, obramba je bila trdna, stekel je protinapad, v katerem je bil nezaustavljiv Koražija in Ormožani so do odhoda na odmor že povedli. V drugem polčasu so varovanci trenerja
Saše Prapotnika še pritisnili na plin in višali prednost iz minute v minuto. Ob koncu tekme je prednost znašala okroglih deset golov. Tekma se je končala s solzami sreče v očeh ormoških igralcev in navijačev, ki še dobro uro po tekmi niso zapustili prostorov športne dvorane na Hardeku. Sanje so se uresničile. Bron je v Ormožu. Kapetan Mladen Grabovac je z visoko dvignjenim pokalom in z bronom na prsih Ormožanov zaključil izjemno sezono 2004/05 jeruzalemčkov, ki bo v prihodnosti mejnik novim generacijam ormoških roko-metašev. Veselica v Ormožu še traja in bo trajala kar nekaj časa. Na vrsti pa je zdaj uprava, ki bo morala zadržati jedro ekipe tudi za prihodnjo sezono in storiti veliko dela za nemoteno tekmovanje v Evropi.
"Medalje nikakor nismo pričakovali, zato pa je zdaj toliko slajša. Ni besed za ta uspeh. Enkratno, neponovljivo. To leto v Ormožu je potrebno spoštovati. Ne smemo zaspati na lovorikah in moramo poskušat prihodnje leto
Fcitd' Čr-tnmir- Cimnilt
še več," je povedal po tekmi junak sezone vratar Gregor Čudič.
Izidi končnice rokometne lige Telekom Slovenija:
-	finale: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 37:32 (17:13), prva tekma: 51:48 - po izvajanju 7-metrovk
-	za 3. mesto: Jeruzalem Ormož - Termo 36:26 (15:13), prva tekma: 36:25
-	za 5. mesto: Gold Club - Cimos Koper 29:27 (13:16), prva tekma: 28:47
-	za 7. mesto: Prevent - Trimo Trebnje 34:30 (17:14), prva tekma: 36:20
KONČNI VRSTNI RED V SEZONI 2004/05:
1.	Celje Pivovarna Laško
2.	Gorenje
3.	Jeruzalem Ormož
4.	Termo
5.	Cimos Koper
6.	Gold Club
7.	Prevent
8.	Trimo Trebnje
9.	Adria Krka
10.	Rudar Trbovlje
11.	SVIŠ
12.	Prule 67
llrnč UrctSU
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 30. krog
Nesrečen poraz Drave
Drava - CMC Publikum 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Drobne (55)
DRAVA: Dabanovič, Grižo-nič, Petek (od 59. Prejac), Mi-Ijatovič, Šterbal, Zajc, Težački, Korez, Čeh (od 59. Ljubanič), Gorinšek, Zilić. Trener:Sreč-ko Lušić.
Sobotna tekma na Ptuju je bila za nogometaše Drave izredno pomembna, saj so nujno potrebovali zmago, če so želeli še naprej ohraniti možnosti za osvojitev drugega mesta, ki prinaša tudi vstopnico za uvrstitev v evropska tekmovanja. Celjani so v to tekmo lahko šli bolj sproščeno, saj jim je med tednom uspelo po zmagi nad Gorico osvojiti slovenski pokal, ki seveda prav tako prinaša nastop v "Evropi". CmC Publikum v tej sezoni še ni uspel premagati Drave, kar trikrat so igrišče zapustili sklonjenih glav. Obe moštvi nista nastopili v kompletni postavi; pri domačinih sta manjkala poškodovani Toplak in kaznovani Alibabič. Pri gostih je bil ta seznam nekoliko daljši, saj zaradi različnih vzrokov trener Marko Pocrnjič ni mogel računati na celo vrsto dobrih nogometašev (kapetan Seš-lar, Cimirotič, Sulejmanovič, Beršnjak, Lazič in Stajič).
Tekmo so veliko bolj odločno in agresivno pričeli Ptujčani, ki so do prve prave priložnosti prišli v 12. minuti po kotu z leve strani, ki ga je izvajal Korez. Vratar Šeliga je slabo ocenil let žoge in na desetih metrih je do priložnosti prišel mladi Petek, njegov strel pa je bil premalo močan in natančen. Matjaž Korez je bil na tej tekmi odličen, izvrstno je izvajal vse proste strele, njegove podaje so imele oči in so bile zelo nevarne in natančne. Tako je v 21. minuti z desne strani poslal dober predložek v kazenski prostor, kjer je bil najvišji v skoku Zajc, ki pa žoge ni dobro zadel. V 24. minuti je sledila naslednja hitra in domiselna akcija, ki jo je Zilić zaključil z lepo odmerjenim udarcem, žoga je le za nekaj centimetrov zgrešila desni spodnji kot nasprotnikovih vrat. V 33. minuti pa ponovitev akcije iz 21. minute, Zajc je tokrat odlično streljal z glavo, toda žoga je na veliko žalost končala v vratnici in gostje so se spet srečno izvlekli. V 42. minuti smo videli eno izmed redkih priložnosti za Celjane v prvem polčasu, potem ko je močan strel s 30 metrov sprožil Gobec, ki pa ga je dobro postavljeni Dabanovič z lahkoto ukrotil.
Drugi polčas so nekoliko
Foto: Črtomir Goznik
Robert Težački in Emil Šterbal (Drava, modri dres) sta zaustavljala Jako Štromajerja (Publikum).
liga ^ ^O^'^dofoneJ
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 30. KROGA: Drava - CMC Publikum 0:1 (0:0),
Domžale - Olimpija 3:0 (2:0), HIT Gorica				- Primorje 1:1 (0:0)		
1. HIT GORICA	30	18	9	3	48:22	63
2. DOMŽALE	30	14	8	8	45:33	50
3. CMC PUBLIKUM	30	15	4	11	45:25	49
4. DRAVA	30	12	8	10	36:32	44
5. PRIMORJE	30	11	9	10	34:29	42
6. KD OLIMPIJA	30	10	6	14	32:49	36
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 30. KROGA: Koper - Bela krajina 1:0 (1:0), Maribor Pivovarna Laško - Mura 2:0 (1:0), Zagorje - Ljubljana 1:3 ( 0:2)
1.	MARIBOR PIVO. LAŠKO
2.	MURA
3.	LJUBLJANA
4.	BELA KRAJINA
5.	KOPER
6.	ZAGORJE
bolj odločno pričeli gostje, ki so v 47. minuti zapretili preko mladega Pečnika, ki je nevarno streljal tik ob levi vratnici. V 50. minuti so dra-vaši dolgo pletli mrežo okrog celjskih vrat, do strela je prišel Težački , ki je z 10 metrov sprožil močan udarec in Šeliga je s skrajnimi močmi žogo odbil v kot. V 55. minuti pa hladen tuš za domače, hiter protinapad Celjanov z leve strani, nato podaja v sredino kazenskega prostora, kjer je bil hitrejši od domače obrambe Oskar Drobne, ki se je sam znašel pred Dabanovičem in ga rutinirano premagal. V nadaljevanju srečanja so Ptujčani vse moči usmerili v napad, se do konca odprli in s tem seveda dali možnost gostom za protinapade, tako sta v nadaljevanju za Celjane nevarno zapretila Robnik in Štromajer. Do konca smo videli še številne priložnost domačih, najlepša je bila Zili-čeva v 63. minuti, ko je z leve strani z 10 metrov z lepim in atraktivnim volej udarcem že premagal Šeliga, toda še enkrat na tej tekmi je Celjane rešila vratnica. Zadnjo priložnost za vsaj remi na Ptuju pa so si domačini ustvarili v 90. minuti, potem ko je po desni strani odlično prodiral Go-rinšek, sledila je odlična povratna žoga do Prejaca, ki je z neposredne bližine zelo slabo streljal. Nogometna Fortuna v soboto res ni bila na strani Ptujčanov, dvakrat so zadeli okvir vrat, kar štirikrat pa so igralci CMC Publikuma žogo izbijali s same golove
Foto: Črtomir Goznik
Trener Publikuma Marko Pocrnjič je za Seada Ziliča izjavil, da je najboljši igralec slovenske lige.
črte in se tako na koncu veselili prve zmage nad Dravo v tej sezoni. Srečanje je dobro vodil sodnik Darko Čeferin iz Kranja podelil je dva rumena kartona (Pečnik in Gobec, oba CMC Publikim) in rdeči karton za Zajca v 92. minuti.
Izjavi po tekmi:
Srečko Lušič (trener Drave): »Gledalci morajo biti zadovoljni z današnjo predstavo, saj je bila to tekma s številnimi priložnostmi in lepimi potezami. Igrali smo dobro, na koncu pa izgubili po dobrem hitrem protinapadu CMC Publikuma.«
Marko Pocrnjič (trener CMC Publikuma): »Zmaga ni tako čista, kot se zdi na prvi pogled, nasprotnik je bil mnogo nevarnejši, čeprav ni imel žoge veliko v posesti. Z igralcema kot sta Dabanovič in Zilič, ki je po mojem mnenju najboljši igralec slovenske lige, lahko postaviš igro, kot si želiš.«
Janko Bezjak
V sredo v Domžalah
V predzadnjem krogu v 1. slovenski nogometni ligi bodo nogometaši ptujske Drave gostovali v Domžalah. Zanimivo je to, da so s svojimi tokratnimi domačini bili bitko za pokal UEFA do minule nedelje. V tej borbi so bili uspešnejši nogometaši Domžal.
Seveda porazi niso prijetni in niso dobrodošli, vendar pa so sestavni del športa. Dravi torej ni uspelo še četrtič v letošnjem prvenstvu premagati ekipe CMC Publikum. Sedaj je že vsa pozornost namenjena sredinemu gostovanju v Domžalah. Za nogometaše Drave je še vedno v igri nastopanje v evropskem pokalu, vendar v pokalu Intertoto. Veljalo se bo potruditi, in če se bodo nogometaši iz Ptuja uvrstili pred Primorje, potem bodo imeli možnost nastopanja.
Za srečanje v Domžalah tre-
ner Srečko Lušič ne bo mogel računati na pordečelega Aljaža Zajca in po vsej verjetnosti na poškodovana Mitjo Emer-šiča in Tomaža Toplaka; v ekipo se vrača Nedžad Alibabič. In zakaj Drava ne bi prekinila črne serije z Domžalčani na takšen način, kot jo je celjski CMC Publikum na Ptuju.
»V Domžale gremo igrati, saj prvenstva še ni konec. Zadali smo si cilj, da osvojimo čim več točk v prvenstvu in mogoče bo to že naslednja priložnost. Dali bomo vse od sebe, da uspešno zaključimo to sezono,« je pred jutrišnjim gostovanjem v Domžalah dejal trener Drave Srečko Lušič.
DRAVA: Dabanovič, Petek, Grižonič, Miljatovič, Šterbal, Alibabič, Čeh, Težački, Korez, Zilič, Gorinšek. REZERVNA KLOP: Štelcer, Lunder, Lju-banič, Preac. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
30	15	5	10	46:32	50
30	10	10	10	40:35	40
30	10	10	10	37:42	40
30	8	9	13	28:44	33
30	8	8	14	32:40	32
30	2	8	20	17:55	14
Nogomet • 2. SNL
Kidričanom »samo« točka
2. SNL
REZULTATI 30. KROGA:
Svoboda - Aluminij 1:1 (0:0), Koroška Dravograd - Nafta 2:2 (1:2), Supernova Triglav
-	Livar 0:1 (0:1), Šmartno -Krško 1:4 (0:1), Izola Argeta
-	Factor 0:2 (0:1), Rudar Velenje - Dravinja 2:1 (1:1)
1.	NAFTA 30 19 8 3 64:26 65
2.	RUDAR (V) 30 21 2 7 69:35 65
3.	SVOBODA 30 17 6 7 49:30 57
4.	DRAVINJA 30 17 4 9 41:29 55
5.	DRAVOGRAD 30 14 8 8 53:41 50
6.	LIVAR 30 15 3 12 46:33 48
7.	S. TRIGLAV 30 10 9 11 44:38 39
8.	ALUMINIJ 30 11 5 14 52:48 38
9.	FACTOR 30 11 2 17 45:54 35
10.	KRŠKO 30 10 4 16 45:56 34
11.	IZOLA ARGETA 30 4 6 20 21:62 18
12.	ŠMARTNO -3 30 2 1 27 23:97 4
Svoboda - Aluminij
1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Repina (76), 1:1 Marinič (88)
ALUMINIJ: Strelec, Golob, Topolovec, Rumež (od 30. Re-pina), Pekez, Sagadin, Ozim, Dončec, Vtič (od 50. Kokot), Ragolič, Fridauer. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija so v Ljubljani proti domači Svobodi prekinili črno serijo in
osvojili točko. Gostje so bili zelo blizu zmagi, vendar so Ljubljančani zadeli dve minuti pred koncem in tako uspeli rešiti vsaj točko. Sicer pa je bila igra dokaj enakovredna. Nogometaši Aluminija so v 30. minuti ostali brez Rume-ža, ki ga je s udarcem v obraz poškodoval domači igralec. Mladi nogometaš Aluminija
je moral poiskati pomoč v ljubljanskem Kliničnem centru. Edino pravo priložnost za vodstvo so imeli gostje, vendar njihov napadalec Fri-dauer ni bil natančen.
Podobna igra je bila tudi v drugem polčasu, s tem da so bili konkretnejši gostje. V 76. minuti so tudi povedli. Po levi strani je potegnil
Golob, ki je streljal proti domačim vratom, vratar Svobode je žogo odbil do Repine. Srednji napadalec Aluminija pa je žogo pospravil v mrežo. Pri tem izidu je nekaj minut kasneje imel priložnost strelec zadetka za Aluminij, vendar njegov strel z razdalje okrog osmih metrov ni našel poti v domačo mrežo. V 88. minuti je domači igralec Marinič z močnim in natančnim strelom uspel rezultat izenačiti.
Danilo Klajnšek
Gregor Dončec (Aluminij)
Foto: Črtomir Goznik
Karting • Prva letošnja dirka v Hajdošah
Dajvid Nistor zmagal z »gazelo
«
AMD Ptuj je uspešno izvedel 2. dirko za državno prvenstvo v kartingu. Na 755 metrov dolgi progi se je v sedmih kategorijah pomerilo 78 voznikov in voznic mini formule. Prisotni so bili tekmovalci iz Italije, Hrvaške in Slovenije. V letošnjem koledarju za državno prvenstvo je prišlo do nekaterih sprememb, ki pa med samimi vozniki niso naletele na ugoden odmev. Še posebej pa ne termin v soboto, ki nikakor ne ustreza organizatorjem in tekmovalcem, saj je ravno zaradi tega prisotnih manj gledalcev. Če ni njih, se zmanjšuje tudi število sponzorjev in škoda je tako dvojna.
Sicer samo dirkanje ni bilo vprašljivo, saj so bile videne dokaj dobre vožnje z nekaterimi spektakularnimi vložki. Kot vedno pa je organizator dirke na Ptuju, AMD Ptuj, odlično izvedel tekmovanje, kar na Ptuju nikoli ni bilo vprašljivo. Ves trud pa je bil popla-
čan s prvim mestom Dajvida Nistora in tretjim mestom Saše Stamenkoviča. Svojevrsten jubilej pa v tem tekmovalnem letu praznuje Jože Šeruga iz AMD Ptuj, saj je že 30 let prisoten v tem športu, razpoznavnem z vonjem po bencinskih hlapih.
REZULTATI - ROTAX MAK SENIOR: 1. Janez Heimer, AK Lamko, 2. Boris Oven, 3. Denis Boštjančič - oba AKK Sporstil.
100 JUNIORJI: 1. Sanja Smrdelj, AMD Moste, 2. Rok Mele, 3. Saša Stamenkovič, AMD Ptuj
MINI 50: 1. Miha Mulej, AMD Lucija, 2. Mark Kos, 3. Žan Podobnik - oba AMD Šlander
ROTAX SPORTSTIL MAX: 1. Tina Markovič, AK Seif, 2. Peter Podržaj, 3. Jaka Valant, AK Lanko
RAZRED GAZELA: 1. Dajvid Nistor, AMD Ptuj, 2. Domen Horvat, AMD Lucija, 3. Erik Sajovic, AMD Moste
Foto: Danilo Klajnšek
Jože Šeruga (AMD Ptuj)
RAZRED GAZELE 60 FREE:
1.	Martin Mihič, AMD Moste,
2.	Kristan Pelhan, AMD MPI Racing, 3. Matija Jurkovič, AMD Straža
FC - 125 CCM: 1. Anton Milavec, 2. Aleš Bužga, 3. Aleš Repič - vsi AMD Moste Ljubljana
Danilo Klajnšek
V Hajdošah so lahko gledalci videli tudi atraktivne trke.
Foto: Danilo Klajnšek
Judo
Lea Murko 2. na Poljskem
Szykr (Poljska), 21-22 maj 2005. Na enem izmed najmočnejših evropskih turnirjev v judu za kadete in kadetinje je nastopila večina evropskih reprezentanc vključno z izjemno močnimi državami bivše Rusije. Za našo reprezentanco sta najboljše uvrstitve dosegla tekmovalca ptujske Drave Lea Murko z 2. mestom v kategoriji do 70 kg (na sliki) in Uroš Tajhman s 5. mestom do 73 kg.
Lea je uvodoma ugnala Hrvatico Marijo Čosić, v drugem dvoboju Francozinjo Emmanuelle Nobili ter v polfinalu Nemko Sophie Hophe, vse z
rezultatom 10:0. V finalu jo je čakala izjemno razpoložena Rusinja Ekaterina Denisenko-va, ki je znala izkoristit nepazljivost Lee in z metom na yuko 5:0 na koncu slavila zmago.
Uroš je v boje krenil izredno motivirano, saj je to bil zadnji turnir za izpolnitev norme za Evropsko prvenstvo, kar je pokazal v prvih treh dvobojih. Konkurenca je bila izjemna in v prvem dvoboju je po boljši pripravljenosti ugnal Estonca Sima Mandoja na shido s 3:0, nato domačina Michela Laboda z ipponom 10:0 ter v tretjem boju Rusa Zaura Salikova s 3:0 ter se tako uvrstil v polfinale, kjer
ga je premagal kasnejši zmagovalec Francoski reprezentant Aurelien Leroy z ippo-nom 10:0. V boju za medaljo je po Uroševi napaki slavil Evgenij Kaurov iz Rusije.
Izjava trenerja Vlada Čuša: »Tekma na Poljskem je bila izjemno pomembna za Leo in Uroša, saj je bila zadnja priložnost za izpolnitev norme, ki pelje na Olimpiado mladih v Lignanu. Zadovoljen sem, da je Lea vzdržala psihološki pritisk. Z uvrstitvijo v finale in z osvojenim 2. mestom ji je to v celoti uspelo. Sedaj se bomo lahko skozi zaključne priprave mirno pripravljali na EP v juniju in Olimpiado mladih v začetku julija. Pred nami pa so tudi kvalifikacijske tekme za jesensko mladinsko Evropsko prvenstvo oz. Evropsko prvenstvo članic do 23 let.«
Rezultati:
-	73 kg: 1. Aurelien Leroy, FRA 2. Erik Merx, GER 3. Ev-geny Kaurov, RUS 3. Maxime Lambert, GER 5. Uroš Tajh-man, SLO - Drava Ptuj 5. Viktor Oliynyk, UKR 7. Piotr Karolkowski, POL 7. Zaur Sa-likhov, RUS
-	70 kg: 1. Ekaterina Deni-senkova, RUS 2. Lea Murko, SLO - Drava Ptuj 3. Luise Malzahn, GER 3. Daria Pogor-zelec, POL 5. Marija Čosić, CRO 5. Sophie Hopfe, GER 7. Irina Krivova, RUS 7. Kristina Ivković, CRO.
Sebi Kolednik
Radenci • 25. maraton Treh src
M. Vindiš državni prvak v polmaratonu
V zdraviliškem kraju Radenci so minulo soboto pripravili tradicionalni, že 25. Maraton treh src, ki je privabil 6178 aktivnih udeležencev iz štirinajstih držav. V zgodnjih dopoldanskih urah se je največja slovenska športno-re-
Tenis • Galeja open 2005 in 2. državna liga - moški
Blaž do finala v Malečniku
Petnajstletni Blaž Rola je trenutno najbolj vroče ime ptujskega tenisa, saj je po lepi zmagi na Odprtem prvenstvu Ljubljane, ki je bilo prejšnji teden, ta teden uspešno nastopil v Malečniku pri Mariboru na turnirju Galeja open 2005. Turnir spada v serijo mladinskih turnirjev European junior tour. Blaž na mladinski evropski lestvici zaseda 862 mesto.
V Malečniku je Blaž v 1. krogu premagal Hrvata Ilijo Čuića s 6:3, 7:5, najboljša napoved dobrega rezultata pa je bil 2. krog, ko je moral premoč priznati 15. nosilec Michael Rehrl iz Avstrije 6:2, 6:3. V 3. krogu je Blaž premagal Mika Urbanijo, rezultat pa je bil 6:2, 6:2. Sledil je četrtfinal-ni dvoboj z Rusom Sergejem Pershinom in še ena gladka zmaga s 6:1, 6:4. V polfinalu je mlademu Ptujčanu nasproti stal 2. nosilec Hrvat Luka Šomen, sicer 101. na evropski lestvici igralcev do 16. leta starosti. Po izjemno izenačenem dvoboju je bil v končnici bolj zbran Blaž in zmagal 7:6
Ekipa TK Nes Ptuj s trenerjem Lukom Hazdovcem (na levi)
Foto: Črtomir Goznik
(2), 1:6, 7:5. V finalnem dvoboju Blaž ni imel več dovolj moči za še eno presenečenje in 1. nosilec Mathias Feitsch iz Avstrije je zmagal 6:3, 6:1. Samo za ilustracijo: Avstrijec je na evropski rang listi kar 837 mest pred Blažem Rolo! S tem dosežkom bo 15. letni član TK Ptuj Nes na najnovejši lestvici napredoval vsaj do 200. mesta.
2. moška liga - člani
V 7. krogu so člani TK Ptuj Nes gostovali v Laškem in proti ekipi TK Marija Gradec tesno zmagali z rezultatom 4:3. Dvoboj je bil zelo izenačen, saj so morali Karlo Pin-tarič in dvojica Djurdjevič/ Gobec v 3. setu svojih tekem loviti zaostanke, kar jim je na koncu tudi uspelo.
Ptujčani so tako osvojili končno 3. mesto z istim številom točk kot drugouvršče-na ekipa Medvod, vendar so zaradi izgubljenega medsebojnega dvoboja mesto nižje. Pred prvenstvom so Nesovci ciljali na prvi dve mesti, kar pa jim zaradi tesno izgubljenih tekem proti Medvodam in Domžalami ni uspelo.
Jože Mohorič
kreativna prireditev pričela s 15. pohodom, ki se ga je udeležilo 2852 ljudi iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, dopoldan pa so sklenili najmlajši, ki so sodelovali v Veveričkinem in Srčkovem teku. Čeprav so letos prvič uvedli startnino v višini 500 tolarjev, se je teh tekov najmlajših udeležilo kar 1045 otrok. Tudi letos so skupaj z Unicefom Slovenije izvedli humanitarni tek, katerega izkupiček v višini okrog pol milijona tolarjev so namenili za pomoč pri preskrbi s pitno vodo v Afriki.
Natanko ob 15. uri so se na progo podali udeleženci tekov na 42 in 21 kilometrov, deset minut pozneje pa še rekreativci, ki so se pomerili na 10 in 5,5 kilometra dolgi progi. Na 42 kilometrov dolgi preizkušnji sta slavila Kenijec Jonathan Kipsaina in Šiftarjeva, polmaraton na 21 kilometrov, ki je štel tudi za državno prvenstvo, pa sta dobila Hrvat Ivica Škopac in Anica Živko iz Celja. Državni
prvak je z drugim mestom v absolutni konkurenci med moškimi postal Ptujčan Mirko Vindiš, ki je po prispetju na cilj dejal: »Vedno ko nastopam v Radencih, se počutim kot doma, saj sem tukaj dosegel veliko uspehov, tako na velikem maratonu kot pol-maratonu in tudi na deset-kilometrskem teku. Čeprav nisem zmagal na sami tekmi, sem vesel, da sem postal državni prvak v polmaratonu, saj mi veliko pomeni vsaka zmaga in vsak naslov.«
Na 21 kilometrov je tudi letos nastopil evropski poslanec Borut Pahor, nekdanji nogometni reprezentant Zlatko Zahovič pa je tekel na desetkilometrski razdalji. Najstarejši udeleženec prireditve je bil 86-letni Stane Konštantin iz Škofje Loke, ki je tekel na 21 kilometrov, 24. pa se je maratona Treh src v Radencih udeležila Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca.
Miha Šoštarič
J
m
Foto: Miha Soštaric
Na 10 kilometrov dolgi progi je tekel tudi Zlatko Zahovič.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štaj. liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Zmage Zavrča, Stojncev in Ormoža
NK Holermuos Ormož je na gostovanju v Šoštanju dosegel 9. prvenstveno zmago.
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 23. KROGA:
Tišina - Zavrč 1:2, Stojnci
-	Veržej 2:1, Šoštanj - Holermuos Ormož 0:1, Paloma
-	Pohorje 2:1, Železničar
-	Črenšovci 1:1, Križevci
-	Kovinar Štore 1:1, Šmarje pri Jelšah - Bistrica 3:0
1.	ZAVRČ 23 15 5 3 64:18 50
2.	PALOMA 23 14 4 5 45:28 46
3.	STOJNCI 23 13 4 6 58:34 43
4.	POHORJE 23 11 8 4 31:21 41
5.	VERŽEJ 23 11 6 6 49:33 39
6.	HOL. ORMOŽ 23 9 7 7 38:33 34
7.	TIŠINA 23 9 5 9 36:34 32
8.	KOV. ŠTORE 23 7 9 7 29:36 30
9.	ČRENŠOVCI 23 8 6 9 35:43 30
10.	KRIŽEVCI 23 8 5 10 39:39 29
11.	ŠMARJE 23 6 6 11 28:36 24
12.	ŽELEZNIČAR 23 6 5 12 26:42 23
13.	ŠOŠTANJ 23 4 2 17 26:64 14
14.	BISTRICA 23 2 4 17 27:80 10
23. krog v 3. SNL - vzhod je bil za tri klube iz naše regije uspešen, saj so vodeči Zavrč, sedaj že tretji Stojnci in Holermuos Ormož dosegli zmage, medtem ko je Bistrica po pričakovanjih izgubila. Pomembno zmago v borbi za vrh in naslov so si priborili Zavrčani na vročem igrišču v Tišini, kjer pa so z dobro igro poskrbeli za nove tri točke in povrnitev samozavesti pred finišem prvenstva.
Stojnčani so zmagali, vendar je bila pot do treh točk kar zahtevna, saj so se gostje iz Veržeja dobro upirali. Nogometaši iz Ormoža pa so slavili v Šoštanju in dokončno potopili lanskoletnega prvaka. Tako se bodo Šoštanjčani skupaj z Bistrico preselili v Štajersko ligo.
STOJNCI - VERŽEJ 2:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Gaiser (49), 1:1 Vidmar (59), 2:1 Vidmar (77. avtogol)
STOJNCI: Strelec, Novak, Rižnar, Janžekovič, Vilčnik, Bezjak, Letonja, Lesjak (od 72. Petrovič), Milošič, Znida-rič (od 80. Pernek), Gaiser (od 85. Petkovič). Trener: Miran Klajderič.
ŠOŠTANJ - HOLERMUOS ORMOŽ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Jerebič (18) HOLERMUOS ORMOŽ:
Ripak, Emeršič, Jurčec, Jelenski, Prapotnik (od 78. Fijavž), Zidarič (od 70. Tobijas), Go-ričan (od 86. Kolarič), Gove-dič, Jambriško, Smolkovič, Jerebič. Drago Posavec.
Nogometaši Holermuosa so po domači zmagi proti
Šmarjam tudi v Šoštanju dosegli minimalno zmago. V prvem polčasu so bili ormoški gradbeniki veliko boljši nasprotnik, vendar je le ena žoga končala za hrbtom domačega vratarja. Z glavo je zadel Jerebič. V drugem polčasu je nogometašem Drage Posavca uspelo zadržati vse napade domačinov, ki se presenetljivo poslavljajo od tret-jeligaške druščine.
UK
TIŠINA - ZAVRČ 1:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Golob (38), 0:2 Golob (72), 1:2 Farič (90. z 11 m)
ZAVRČ: Dukarič, S. Kokot (od 69. Veselič), Meznarič (od 80. Vidovič), Črno, Ga-brovec, Lenart, Krepek, M. Kokot, Golob (od 85. Fridl), Zdelar, Sluga. Trener: Milivoj Jamnik.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 23. KROGA:
Šentilj Jarenina - Zreče 3:1, Mons Claudius - Tehnotim Pesnica 1:3, Središče ob Dravi - AJM Kungota 2:3, Boč - Brunšvik 0:0, Kovinar Ferina - Rogaška Crystal 1:0, Oplotnica - Malečnik 0:1, Gerečja vas Unukšped - MU Šentjur 0:0
1.	MALEČNIK 23 16 5 2 77:31 53
2.	ZREČE 23 14 3 6 56:26 45
3.	M. CLAUDIUS 23 12 4 7 41:33 40
4.	MU ŠENTJUR 23 10 7 6 40:29 37
5.	OPLOTNICA -1 23 12 2 9 38:31 37
6.	BRUNŠVIK 23 10 4 9 48:45 34
7.	JARENINA 23 11 1 11 50:64 34
8.	AJM KUNGOTA 23 10 2 11 48:47 32
9.	GEREČJA VAS 23 9 5 9 45:44 32
10.	KOV. FERINA 23 8 5 10 36:39 29
11.	TEH. PESNICA 23 7 5 11 34:41 26
12.	SREDIŠČE 23 6 4 13 32:65 22
13.	ROGAŠKA C. 23 5 3 15 26:49 18
14.	BOČ 23 2 8 13 30:57 14 V minulem odigranem
krogu ni bilo večjih presenečenj. Vodeči Malečnik je z novo zmago svojo prednost povečal na osem točk in je praktično pred durmi uvrstitve v 3. SNL - vzhod. Poraz na svojem igrišču so doživeli nogometaši Središča ob Dravi ter si tako močno zmanjšali možnosti za obstanek. Boč iz Poljčan je na svojem igrišču gostil Brunšvik in uspel re-mizirati. Z delitvijo točk pa so se morali sprijazniti nogometaši iz Gerečje vasi, ki so doma gostili ekipo Šentjurja. Ta odigrani krog pa je bil v znamenju majhnega števila doseženih zadetkov.
SREDIŠČE - AJM KUNGOTA 2:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Kirbiš (18), 1:1 Miljevič (19), 2:1 Rajh (31), 2: Ragolič (44), 2:3 Ra-golič (55)
SREDIŠČE: Polak, Žerjav, Jelovica (od 70. Masten), Mar-čec (od 58. Kolarič), Balažič, Klajnčar, Krajnčec, Miljevič, Rajh, Zadravec, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
BOČ - BRUNŠVIK 0:0
BOČ: Črešnar, Cur, Sama-stur, Trunkl, Brodnjak, Korošec, Vehovar, Skale, Habjan, Volavšek, Strmšek. Trener: Bojan Brodnjak.
BRUNŠVIK: Frangež, Koren, I. Ogrizek, B. Voglar, R. Ogrizek, Habjanič, Verlak, Barbarič (od 46. Tomanič), Grahovac (od 75. Teran), D. Voglar, Plavšič. Trener: Darko Trantura.
GEREČJA VAS UNUKŠPED
-	MU ŠENTJUR 0:0
GEREČJA VAS: Lampreht, Sagadin, Slaček, Ciglar, Kai-sesberger, Krajnc, Debevec, Petek, Jurišič, Vrbanec, Stager (od 60. Šeruga). Trener: Ivan Ornik.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 20. KROGA:
Gorišnica - Skorba 0:0, Slovenja vas - Markovci 0:0, Cir-kulane - Mark 69 Rogoznica 1:4, Hajdina - Bukovci 1:2, Videm - Dornava 0:0, Podvinci
-	Podlehnik 4:0.
1.	DORNAVA	20 12	5	3	43:15	41
2.	PODVINCI	20 11	4	5	47:39	37
3.	VIDEM	20 10	3	7	55:34	33
4.	BUKOVCI	20 9	6	5	50:36	33
5.	ROGOZNICA	20 8	6	6	44:40	30
6.	GORIŠNICA	20 7	6	7	30:34	27
7.	SKORBA	20 7	5	8	41:38	26
8.	HAJDINA	20 7	5	8	30:36	26
9.	SLOVENJA VAS	20 4 11	5	30:34	23
10.	CIRKULANE	20 5	5	10	33:51	20
11.	PODLEHNIK	20 4	5	11	28:51	17
12.	MARKOVCI	20 4	3	13	21:44	15
PODVINCI - PODLEHNIK 4:0
(0:0)
STRELCI: 1:0 Kuserbanj (50), 2:0 Brus (57), 3:0 Šmi-goc (71), 4:0 Plohl (82)
HAJDINA - BUKOVCI 1:2 (1:1)
STRELCA: 0:1 Zemljarič (2), 1:1 Krajnc (29), 1:2 Zem-ljarič (49)
CIRKULANE - MARK 69 ROGOZNICA 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Polanec (14),
1:1 Hvalec (33. avtogol), 1:2 Dokl (58), 1:3 Stanet (60. z 11 m), 1:4 Ciglarič (84)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 16. KROGA:
Pragersko - Apače 0:5, Zgornja Polskava - Hajdoše 2:2, Grajena - Spodnja Polskava 1.2, Tržec - Lovrenc 1:3.
1.	APAČE 14 10 2 2 47:14 32
2.	LOVRENC 15 8 3 4 40:29 27
3.	SP. POLSKAVA 14 8 1 3 38:27 25
4.	PRAGERSKO 14 7 2 5 30:24 23
5.	ZG. POLSKAVA 15 6 5 4 27:27 23
6.	HAJDOŠE -1 14 7 2 5 34:27 22
7.	GRAJENA 14 3 4 7 15:35 13
8.	LESKOVEC 14 2 3 9 15:44 9
9.	TRŽEC 14 1 2 11 21:40 5
TRŽEC - LOVRENC 1:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Godec (5), 1:1 Emeršič (56), 1:2 Godec (61), 1:3 Godec (89)
GRAJENA - SPODNJA POLSKAVA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Merlak (4), 0:2 Jesenek (56), 1:2 Kuko-vec (60)
PRAGERSKO - APAČE 0:5
(0:0)
STRELCI: 0:1 Bauman (49), 0:2 Bauman (61. z 11 m), 0:3 Bauman (68. z 11 m), 0:4 Murko (81), 0:5 Vaupotič (85)
ZGORNJA POLSKAVA - HAJDOŠE 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Pečovnik (8), 1:1 Petek (43), 1:2 Vogri-nec (72), 2:2 Vuk (87)
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA: REZULTATI 14. KROGA:
Hajdina - Prepolje 6.1, Pra-gersko - Apače 2:3, Polskava - Lovrenc 5:5
1.	HAJDINA 12 9 2 1 55:17 29
2.	LOVRENC 12 6 4 2 27:17 22
3.	APAČE 12 5 3 4 18:28 18
4.	LOKA ROŠNJA -3 12 6 1 5 25:27 16
5.	POLSKAVA 12 3 4 5 20:25 13
6.	PRAGERSKO - 1 12 3 2 7 22:35 10
7.	PREPOLJE 12 0 4 8 12:30 4
VZHODNA SKUPINA: REZULTATI 14. KROGA:
Dornava - Leskovec 2.3, Sa-varia Rogoznica 1:2, Gorišni-ca - Markovci 2:0
1.	GORIŠNICA 12 9 1 2 31:18 28
2.	ROGOZNICA 12 5 4 3 25:19 19
3.	TRŽEC 12 5 4 3 21:17 19
4.	GRAJENA 12 4 5 3 20:24 17
5.	DORNAVA 12 2 6 4 24:23 12
6.	LESKOVEC 12 2 3 7 37:43 9
7.	MARKOVCI 12 2 3 7 20:34 9
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
POLFINALNI SREČANJI MLADINSKEGA POKALA SLOVENIJE - TOREK, 24. 5., OB 17.00: Aluminij - CMC Publikum, Koper - Bilje Primorje
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 31. KROGA - SREDA, 25. 5., OB 17.00: Domžale - Drava, KD Olimpija - HIT Gorica, Primorje - CMC Publikum
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 31. KROGA - SREDA, 25. 5., OB 17.00: Koper - Zagorje, Bela krajina - Maribor Pivovarna Laško, Mura - Ljubljana
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 31. KROGA, V SREDO, 25. 5., OB 17.00: Aluminij - Izola Arge-ta, Krško - Supernova Triglav, Livar - Koroška Dravograd, Nafta - Rudar Velenje, Dravinja - Svoboda, Factor - Šmartno.
Danilo Klajnšek
Jadranje
Laser Korant cup Hvalcu
Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja je bil organizator regate za pokal Laser Korant cup - Ptuj 2005. Žal so organizatorje na cedilu pustili nekateri slovenski in hrvaški klubi, tako da je bilo tekmovanje v močno okrnjeni sestavi. Kljub vsemu pa je bilo tekmovanje
uspešno izvedeno, saj je tudi vreme, predvsem veter, bilo zaveznik tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Luka Hvalec, drugi je bil Aleš Mesarič - oba iz ptujskega kluba, tretji pa je bil Peter Permini iz mariborskega Sidra.
Danilo Klajnšek
Aleš Mesarič, Luka Hvalec (zmagovalec) in Peter Permini
Planinski kotiček
NA BLEGOŠ PO RUPNIKOVI LINIJI
V	mesecu juniju se za planince začenjajo pohodi, ki zajemajo predgorje Julijskih Alp, kamor se tako radi podajajmo poleti, ko se v visokogorju stopi sneg.
Za cilj smo si izbrali BLEGOŠ, markantno goro v Škofjeloškem hribovju, ki jo lahko spoznamo že od daleč po njeni plešasti kapi. Tokrat se bomo podali tja gor, da bi obudili spomine na zgodovinske dogodke, katerih ostanki so lepo vidni še danes in nas prepričujejo o nesmiselnosti vojne.
Z Rapalsko pogodbo, 12. novembra 1920, je bila določena meja med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo, na črti Peč-Jalovec-Triglav-Vogel-Podbrdo-Blegoš-Žiri-Hotedrščica-Planina-Snežnik-Reka. Predlog za utrjevanje zahodne meje je bil podan leta 1926, začetki del pa segajo v leto 1937. Leta 1938 je bil za poveljnika štaba za utrjevanje obrambne črte ob meji z Italijo določen divizijski general Leon Rupnik (1880-1946), po katerem je obrambni sistem tudi dobil ime. Gradbena dela so se intenzivirala in zajemala del Žiri-Gorenja vas-Blegoš-Črni vrh-Porezen-Ratitovec-Soriška planina. Zaključek del so načrtovali za leto 1946/47, vendar so ob začetku 2. svetovne vojne, ko se je po kapitulaciji staro jugoslovanska vojska umaknila, dela na utrdbah takoj prenehala. Rupnikova linija ni nikoli služila svojemu namenu, utrdbe niso bile nikoli uporabljene v vojaške oz. obrambne namene. Gradnja utrdb je prebivalcem prinesla začasno rešitev brezposelnosti in finančnih težav, ki so jih prizadele zaradi obmejne lege.
Pot nas bo vodila od Gorenje vasi preko Hlavčih Njiv in Čabrač do Blegoša. Za hojo do Blegoša bomo rabili od 4 do 5 ur. Na Hlavčih Njivah bomo videli pravo zakladnico utrdb in eno od atraktivnejših utrdb - dvojni strojnični bunker (na sliki).
V	Čabračah, nekje na pol poti, si bomo privoščili degustacijo izvrstnega domačega piva v pivovarni Gamsar. Po daljšem počitku v koči ali pri njej na Blegošu bomo pot nadaljevali za kakšno poldrugo uro preko Črnega Kala do avtobusa.
Izlet je v soboto, 4. junija 2005. Odhod z železniške postaje ob 5. uri. Povratek do 21. ure. Cena prevoza je 3.200 SIT. Prijave in vplačilo do 31. maja v pisarni društva. Oprema planinska, primerna vremenu. Vodi Ante Mlinarević s sovodniki.
Foto: UK
Foto: DK
AvtoD^TOM
Audi A4
V avtomobilskem svetu do neke mere velja, da v treh do petih let po prvi predstavitvi novega modela ponavadi sledijo vsaj vizualne osvežitve avtomobila. Audi je nekaj časa nazaj prav tako posodobil njihovega predstavnika srednjega avtomobilskega razreda A4. Kot sami zatrjujejo, naj bi šlo za celovito prenovo in ne le za »kozmetične« spremembe. Teh popravkov se je pri A4 nabralo kar nekaj, kajti Audi je s prihodom večjega A8 in A6 na novo določil oblikovne linije, ki na nek način definirajo znamko. Zato smem zapisati, da prenovljeni A4 ne uvaja večjih novosti, le prilagojenost obstoječi paleti modelov. Dobil je masko z enojnim okvirjem mreže hladilnika, pomembno vlogo pri oblikovanju pa imajo tudi prednje in zadnje luči ter močno poudarjena bočna linija. Oblikovno prilagoditev pomenijo tudi nov volan, ki ima začrtane poteze prednje maske vozila in multimedijski sistem MMI (Multi Media Interface), s katerim voznik kontrolira bolj ali manj večino funkcij v avtomobilu: klimatsko napravo, potovalne informacije, radijski sprejemnik, navigacijo, telefon pa tudi zaznava morebitne napake na vozilu. S prenovo je nekoliko zraslo število obstoječih pogonskih agregatov, in sicer nova sta bencinski 3,2-litrski šestvaljni FSI z 255 KM ter 2,0-litrski štirivaljni FSI, ki ob pomoči turbinskega polnilnika ponudi dvesto konjev največje moči. Po trenutnih trendih na slovenskem trgu vozil in popularnosti prodajno največ obetata 2,0-litrski TDI s 140 KM in 3,0-litrski šestvaljni TDI z 204 KM. Zraven ročnega menjalnika sta na voljo še brezstopenj-
ski multitronic s praktično neskončnim številom prestavnih razmerij in šeststopenjski tiptronic. Iz stališča varnosti je A4 bogatejši za dvostopenjsko napihljive čelne zračne blazine, v oba sprednja sedeža sta vgrajena aktivna vzglavnika, ki znižujeta poškodbe vratu in tilnika. Omenjeni varnostni dodatek pri udarcu vozila od zadaj hrbet potnika pritisne na naslonjalo sedeža in z določeno silo premakne vzvod, ki potisne naprej vzglavnik: med sunkom hrbta nazaj in premikom aktivnega naslona za glavo naprej se glava v primerjavi z rameni skoraj ne premakne. V A4 najdemo prav tako opozorilnik za neprive-zanost sovoznika, izboljšani elektronski stabilizacijski sistem ESP in nenazadnje tudi sistem samodejnega zaklepanja pri hitrosti nad 15 km/h, kar pa je lahko včasih prav moteče. V vožnji je A4 su-verenejši, kar je posledica čvrsteje nastavljenega podvozja. Skupaj z večjimi zmogljivostmi motorjev so zrasle tudi zavore, ki omogočajo za 5 odstotkov krajšo zavorno pot kot pri predhodniku. A4 potrjuje, da znajo pri Audiju izdelovati kvalitetne avtomobile, za povrh pa gredo rabljeni hitro in za dober denar v promet. Le nekaj več oblikovalskega navdiha bi jim lahko privoščili.
Prihaja novi fiat punto
Pri Fiatu so javnosti pokazali fotografije novega punta, ki ga je zrisal Gi-ugiaro, tako kot doslej pa bo na voljo v tri- in petvratni izvedbi. Tehnično bo zelo blizu novi generaciji opla corse, kajti pri razvoju avtomobila je sodeloval 120-članski mešani kolektiv iz Fiata in Opla, od tod pa tudi tesno sorodstvo s corso, ki pride na trg še nekoliko kasneje. Ne morem mimo dejstva, da zunanja podoba novega punta dodobra povzema oblikovalske poteze prav tako prihajajoče večje crome. Fiat izdeluje vedno bolj praktične in enoprostorsko zasnovane avtomobile, novi punto pa ne bo izjema. Nekoč si je že lastil naslov najbolje prodajanega avtomobila v svojem razredu. Kupci bodo predvidoma lahko izbirali med devetimi motornimi različicami. Pet naj bi bilo bencinskih,
osnovo predstavlja 1,2-litrski s 60 KM, najhitrejši pa bo opremljen z že znanim 1,8-litrskim motorjem s 130 KM. Dizelsko paleto zaokrožata 1,3-litrski štirivaljnik s 70 KM in 1,6-litrski JTD s 120 kM. Novi punto bo od sedanjega modela za nekaj centimetrov daljši in višji, pridobil bo nekaj več prtljažnega prostora, kljub temu pa medosna razdalja ostaja nespremenjena. Od skupnega razvoja si pri Fiatu in Oplu lahko obetajo predvsem finančni prihranek glede razvoja vozila, novi lastniki pa, da se bo omenjeni prihranek poznal pri bogatejši serijski opremi.
Kateremu avtomobilu se najprej umaknete?
Nemška revija Men's Car je naredila anketo; bralce so namreč vprašali, kateremu avtomobilu se na cesti najprej umaknejo, če ga zagledajo v vzvratnem ogledalu. Med 1055 vprašanimi jih je skoraj tretjina odgovorila, da ferrariju. Takoj za njim sta lamborghini in may-bach, ki se mu brez oklevanja umakne petina voznikov. Pri preostalih znamkah so vozniki bolj brezbrižni, saj so na cesti veliko pogosteje. Tako se BMW-ju umakne 18, audiju 14, VW in oplu pa le devet oziroma osem odstotkov. Voznik jaguarja uspe prestrašiti desetino voznikov, medtem ko se pred smartom, chryslerjem in minijem umakneta vsega dva do trije odstotki vprašanih.
Tudi to se zgodi
Neka 37-letna Norvežanka je dobila sodno pravdo, s tem pa tudi vozniško dovoljenje in odpis denarne kazni v višini 1200 evrov, ker ji je uspelo dokazati, da je 0,59 promila alkohola v krvi, kolikor so ji namerili policisti, posledica vdihavanja hlapov razredčila! Preden je sedla za volan, je namreč prenavljala svoje stanovanje _
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Alergije oči
Alergije so velik problem in prizadenejo vsakega tretjega Evropejca enkrat v življenju.
Poznamo različne oblike alergij. Te se lahko kažejo kot kožna alergija, astma, lahko kot kronično vnetje nosne sluznice ali kronično vnetje oči. Pričakovani alergeni (povzročitelji alergij) odigravajo ob različnih alergijah različne vloge, prav tako pa so različni tudi simptomi.
Alergijske bolezni so se množično pojavile v minulem stoletju skupaj z vsestranskim onesnaženjem okolja. Na vsakem koraku se srečujemo z raznimi dodatki, predvsem v prehrani.
Alergije niso dedne, so pa genetsko pogojene. Deduje se le nagnjenost k pojavljanju alergijskih bolezni v kakršnikoli obliki. Strokovno se temu reče atopija.
V literaturi so najpogostejši povzročitelji alergij (alergeni):
• pelodi različnih rastlin; žit (trav), grmov in
dreves,
•	živalske dlake,
•	'hišni prah"; to je mešanica kožnih lusk, tekstilnih vlaken in delcev perja, predvsem pa izločki pršic, ki živijo v hišnem prahu,
•	plesen v času cvetenja, kajti ta ne oddaja peloda kot rože, ampak spore,
•	hrana (lahko je katera koli hrana ali konzervansi),
•	kontaktni alergeni
(kovine, nakit, čistila ali pa sredstva za nego telesa),
•	poklicni alergeni
(moka pri pekih, lasje ali kemični preparati pri frizerjih ipd.),
•	strupi žuželk (komarji, čebele, ose...),
•	UV-žarki - ta alergija nastane ob kombinaciji različnih snovi (zdravil) v kombinaciji z UV-žarki. UV-žarki namreč preveč okrepijo strupeni učinek nekaterih snovi.
Foto: Črtomir Goznik
Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije
Alergični konjuktivitis je alergija na očeh. Očesne veznice so otečene in pordele. Občutite lahko zbadanje, srbenje ali celo bolečine. Oči lahko tudi obilno solzijo in zraven še kihate. Te simptome povzroča alergen, to je snov, kije dražeča vašemu organizmu. Telo reagira z izločanjem snovi, kot recimo - histamin, ki je odgovoren za veliko simptomov alergije.
Alergični konjuktivitis je moteč in neugoden, vendar ne poškoduje vida. V času
izraženih simptomov ne priporočamo nošnje kontaktnih leč, ker se težave lahko poslabšajo in lahko pride tudi do okužbe očesa. V času alergije na očeh je potrebna nošnja očal, dokler se oko ne umiri.
Prvi nasvet pri odpravljanju težav je izogibanje alergenom. Najprej moramo seveda ugotoviti, na kaj je posameznik preobčutljiv.
Pri lažjih oblikah alergij pa zdravimo in blažimo lokalne simptome.
V	kolikor hladne obloge pomagajo dovolj, je najbolje, da poiščete pomoč vašega osebnega zdravnika, ki vam bo lahko predpisal zdravila. S testiranji se lahko tudi ugotovi, kateri alergen vam povzroča težave.
V	prvem trenutku lahko vsake kapljice povzročijo občutek pečenja, vendar ta občutek hitro izzveni. Vsako zdravilo ima lahko neugodne stranske pojave, ki ne nastanejo pogosto.
Ne nosite kontaktnih leč, kadar uporabljate katere koli kapljice za oči.
Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije
Moje cvetje
Toča v maju
V prejšnjem tednu je velik del okolice Ptuja prizadela dokaj obilna toča. Poleg kmetijskih rastlin je prav gotovo poškodovala tudi mnoge okrasne rastline. Zato se mnogi sprašujete, kako jim pomagati.
Balkonske in okrasne rastline
Prva odločitev je seveda, ali jih bomo reševali ali bomo raje nabavili nove. Pri tem ima velik pomen med drugim prav gotovo zmogljivost naše denarnice. Tisti, ki imate na balkonih in hišah večje število korit, si boste prav gotovo težko privoščili nabavo novih sadik.
Pri odločitvi je pomembno premisliti tudi o naslednjih stvareh. Če ste rastline presajali pred kratkim in so močno poškodovane, je prav vseeno, ali kupite nove ali pa poskušate rešiti stare. Če pa so rastline presajene že dalj časa in so razvile že močnejši koreninski sistem, je vsekakor smiselno reševati že posajene rastline. V vsakem primeru seveda rešujemo posodovke in pa predvsem stare gorenjske nageljčke. Seveda bodo rastline, ki so sedaj polomljene in poškodovane, zacvetele veliko pozneje. Novo kupljene pa bomo že cvetoče dali na balkone. A veliko je vreden tudi dobro razvit koreninski sistem. Ta bo hitro okrepil tudi nadzemne, poškodovane dele.
Rastlinam pa lahko pomagamo tudi sami. Na tržišču je že kar nekaj pripravkov, ki okrepijo naravno odpornost rastlin, ki jim pomagajo, da hitreje zacelijo rane in da lažje premagujejo stresne situacije. To so pripravki bio-plantella vita, drin, algoplasmin in medicoplant. Dobro je imeti enega izmed pripravkov vedno na zalogi. Na sploh pridejo prav vedno, kadar je z rastlinami kaj narobe. Tudi v primeru, kadar nas spomladi preseneti pozna slana ali jih močno prizadenejo škodljivci, je uporaba teh pripravkov zelo priporočljiva. Vedno jih uporabimo čim prej po nastanku škode. Tretiranje ponovimo 4 do 5 dni po prvi uporabi. Nato pričnemo z dognojevanjem rastlin.
Pred uporabo teh pripravkov rastline najprej očistimo in odstranimo vse poškodovane in polomljene dele. Tudi raztrgane liste počistimo. Nato rastline zalijemo ali poškropimo z izbranim pripravkom. Če se obetajo po težavah še zelo vroči dnevi, jih za teden dni postavimo v senco, da si opomorejo.
Večina balkonskih rastlin se hitro obraste, le na cvetenje pri mnogih čakamo dalj časa.
Foto: Miša Pušenjak
Lončnice
Prišel je čas počitka pozimi cvetočih sobnih rastlin. Med njimi so tudi ciklame. Tiste, ki ste jih kupili v jeseni, že nekaj časa počivajo, tiste, ki ste jih dobilo kot darilo za valentinovo in kasneje, pa tudi počasi končujejo s cvetenjem in jim rumenijo listi. To je njihov naravni tok življenja in obvezni počitek tudi potrebujejo. Sedaj jih prenehajte gnojiti, postavite jih v senčen kotiček vrta in praktično pozabite na njih. Nič hudega tudi, če se posuši vse listje, da le čebulica ne zgnije. Zato je potrebno paziti, da lonček ni na podstavku ali celo v okrasnih posodah, kjer voda ne more odtekati. Nanje se je potrebno spomniti samo, če nas bo resnično doletelo zelo suho in vroče poletje. Takrat jih seveda občasno zalijete. Po mesecu dni počitka jih presadite v svežo zemljo. Drugače pa naj v senci počivajo do jeseni in si nabirajo moči za novo cvetenje. Če jih imate v stanovanju v bloku, jih prestavite na senčna okna in zalivanje zmanjšajte na minimum. Tako naj počivajo tri do štiri tedne. Nato jih presadite in počasi pričnite z zmernim zalivanjem.
Zelišča in dišavnice
Mnogi si boste omislili povsem svoj zeliščni kotiček. Običajno se na zelišča spomnimo, šele ko posadimo vse ostalo na vrtu in v koritih. To pa je nekako v tem času. Opozorila bi samo, naj vas skrb za rastline ne zanese preveč. Zelišč ne gnojimo z mineralnimi gnojili, saj potem rastejo prehitro, v njih pa se ne tvorijo tiste učinkovine, ki jih želimo v naši kuhinji in ki nam pomagajo pri ohranjanju zdravja.
Miša Pušenjak
Ptuj • 16. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Dobrote za lepšo prihodnost slovenskega podeželja
Na Ptuju je od petka do ponedeljka dišalo po dobrotah slovenskih kmetij, nekaj pa so jih prispevali tudi avstrijski Korošci. Z izdelki je letos sodelovalo okrog 750 slovenskih kmetij, ki so v ocenjevanje prijavile 996 dobrot v 13 kategorijah.
Za kvaliteto izdelkov so podelili 242 zlatih, 288 srebrnih in 224 bronastih priznanj, skupaj 754. Podelili so tudi 32 znakov kakovosti za izdelke, ki so trikrat zapored prejeli zlato priznanje. Pri organizaciji razstave, letošnja je potekala pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič, so se še enkrat izkazali Kmetijsko-gozdarstva zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj - Oddelek za kmetijsko svetovanje Ptuj. Razstavo je spremljal bogat kulturni in drugi spremljevalni program, v strokovnem delu pa so govorili o različnih vidikih dopolnilnih dejavnostih in kako jim omogočiti še boljše pogoje za razvoj. Predstavili so tudi dva projekta: Partnerstvo dobrot brez meja, ki ga organizatorji razstave izvajajo kot partnerji v Interreg IIIA, in projekt iz razpisa programa Phare S sodobnostjo do tradicije, katerega nosilec je Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj v sodelovanju s partnerji.
Dobri rezultati
Predsednik organizacijskega odbora 16. razstave Peter Pribožič je povedal, da so rezultati letošnje razstave zelo dobri, kar kaže na dvig kvalitete izdelkov. Še posebej je razveseljivo, da so zelo dobro ocenjeni izdelki iz skupin, ki so tržne narave.
Ministrica za kmetijstvo,
Foto: Črtomir Goznik
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lukačič (druga z desne) med ogledom razstave dobrot slovenskih kmetij, ki jo je izredno navdušila. Ob njej na desni Terezija Meško, na levi pa vinska kraljica Maja Cigoj, poslanec Franc Pukšič in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lukačič se je z zadovoljstvom odzvala povabilu za sodelovanje pri otvoritvi letošnje razstave, ki je za razvoj slovenskih družinskih kmetij nujno potrebna prireditev. Dobrote jo spominjajo na domače okolje, državna razstava na Ptuju na izviren način opozarja na bogato kulturno in kulinarično tradicijo slovenskega podeželja, ob tem pa odpira možnosti, da spregovorimo o prihodnosti slovenske-
ga podeželja, ki je vse bolj usodno povezano z evropsko politiko razvoja podeželja. Ta predlaga nekatere reforme, s katerimi naj bi se izboljšala tudi kakovost življenja na podeželju. »Upajmo, da bo ta politika podpirala in dala nov zagon za izdelovanje in uspešno trženje še številnejših in kar najlepše dišečih dobrot slovenskih kmetij. K temu zagonu bodo zagotovo prispevala tudi letošnja podeljena priznanja in znaki dobrot, za katere vsem prejemnikom
iskreno čestitamo,« je med drugim v petek na Ptuju povedala ministrica Marija Lukačič.
S pozdravi in priznanji vsem razstavljavcem in boljši bodočnosti dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah so se v petek oglasili tudi predsednik Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in ptujski župan dr. Štefan Celan, pridružila pa se jim
je tudi vinska kraljica Maja Cigoj.
MG
Pa brez zamere
Mali Che
Ob 25. maju
Vsako leto nas je manj tistih, ki se spominjamo, kako je bilo živeti v bivši skupni državi. Vse manj nas je takih, ki smo živeli v bratstvu in enotnosti z zdaj med sabo tako sprtimi narodi. (Mednje seveda sodimo tudi sami, a polpretekla zgodovina nam je vseeno prizanesla s tako krvavo kopeljo, ki so si jo prizadejali nekoč dragi si bratje.)
Današnji najstniki ne vedo, kako je to, če si sprejet med pionirje ali med mladince, ne vedo, kako je za malico dobiti kos kruha z zdenka sirom ter šalico bele kave (raje natepavajo umetne hamburger-je), ne vedo, da policaji niso bili od nekdaj policaji, ampak so bili nekdaj miličniki, tudi ne vedo, kaj je to verbalni delikt; če bi kje videli jugoslovansko zastavo, bi se jim to zdela zastava kakšne vzhodne ko-munistično-teroristične skupine, ob "Hej, Slovani" pa bi verjetno samo skomignili z rameni in si rekli: "Ah, še ena zborovska lajna, s katero nas je gnjavila stara pri glasbeni vzgoji!" In seveda, ne spomnijo se skupne točke vsega naštetega. Ne spomnijo se sinonima za vse, kar je bilo jugoslovanskega, bratskega, enotnega in socialističnega. Ne spomnijo se maršala. Le približno vedo, kako je izgledal, večina jih niti ni videla kakšnega dokumentarnega filma, ki bi prikazoval tega zajetnega možakarja s cigaro v ustih ali pa na pravkar počenem medvedu. Gotovo jih dosti tudi ni videlo več kakor eno ali dve njegovi fotografiji. Kaj šele, da bi vedeli kaj več zgodovinskih podatkov o tem socialističnem bonvivanu.
A vendarle, dejstva nikakor ne govorijo v prid zgornjim trditvam o Titu. Zdi se, da je Tito dandanes celo bolj aktualen med tistimi, ki ob njegovi smrti in celo ob smrti Jugoslavije sploh še niso bili spočeti. Pokojni maršal je med mladino pravzaprav bolj aktualen kot med tistimi, ki smo njega in njegov državni eksperiment še doživeli. Kako torej lahko rečemo, da mladi Tita ne poznajo, ko pa ga lahko vidimo na majicah, broškah, ko pa se mularija dejansko pogovarja o njem, pomaga tudi skupaj nositi kamne v napisih po hribih, posvečenih njemu, in tako dalje. Kako lahko rečemo, da Tito ni živ med današnjo mladino? Ja, lahko. Kajti ta mladina res ne pozna Tita. Ne pozna stare Juge, Tita kot zgodovinske osebe in vsega, kar je s tema dvema povezano. Odgovor na vprašanje, zakaj je torej Josip še vedno aktualen, se glasi: aktualen ni on, ampak mit o njem. Aktualna je neka, če hočete, filozofija, ki se je s to podobo ustvarila. Če je Tito že v rajnki državi fural kult osebnosti, je zdaj, 25 let po svoji smrti, v mlajših rodovih kot zgodovinska osebnost, človek, zagotovo pozabljen, a kot mit, ki simbolizira neko uporništvo, je vsekakor še živ. Ljudje (mularija) o njem ne vedo nič, a vseeno jim predstavlja nek simbol, s katerim se identificirajo, čeprav večina njih nima pojma o tem, kaj je človek, ki ga nosijo na majicah, bil, kaj je počel in tako dalje. Ali, za boljšo predstavo, Tito je v teh krajih to, kar je globalno Che Guevarra. Natanko to. Če primerjamo samo majice: Guevarro lahko domala na vseh majicah vidimo v isti pozi z tiste znamenite fotografije. Tudi Tito ima svojo znamenito fotografijo, ki sejo uporablja na vseh možnih printih majic, na broškah itd. Tito je mali Che.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Na stojnicah je bilo mogoče dobrote tudi pokusiti.
Foto: Črtomir Goznik
Ljubljanska pokrajina z Zasavjem je bila letos osrednja pokrajina na razstavi. Obiskovalci 16. razstave Dobrote slovenskih kmetij so lahko spoznali tudi značilne izdelke v povezavi s čebelarstvom.
Ptuj • Zaključek pevske revije
Tokrat 22 odraslih zborov
V petek je bil v dvorani Gimnazije Ptuj drugi del območne revije odraslih pevskih zborov. Tokrat se je predstavilo dvanajst pevskih zborov z območja upravne enote Ptuj.
Mešani pevski zbor iz Gorišnice se je predstavil z novo zborovodkinjo Alenko Šalamon.
Drugi del revije so začele pevke Ženskega pevskega zbora Vrtec iz Ptuja pod vodstvom Jožeta Barin TUrice. Pri klavirju jih je spremljal Gorazd Premoša. Sledil je
Moški zbor Jezero DU Budina Brstje pod vodstvom Ladislava Pulka, Mešani zbor dr. Antona Slodnjaka iz Juršincev pod vodstvom Nade Špišič, Moški zbor
PGD Hajdoše z zborovodjem Jožetom Dernikovičem, Moški zbor DPD Svoboda Majšperk s Stankom Vedli-nom, Moški zbor KD Rogoz-nica pod vodstvom Marije
Rešitev prejšnje križanke. vodoravno: KUŠČAR, OSTRVA, STRNAD, ARKONA, ČO, LS, MAJDA, GE, ISSA, NARO, KRAKAR, OMAZ, SI, AN, VESNA, NR, TO, IR, IVANUŠIČ, ČIVK, VAŠČAN, AKI, MONTEGI, RAK, SN, TOK.
Stoger, Mešani PZ DU DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, MePZ DU Ivan Rudolf Breg z zborovodjem Mitjo Gobcem, MePZ PD Ruda Sever Goriš-nica z zborovodkinjo Alenko Šalamon, ki je prvič nastopila s tem zborom, Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov Ptuj pod vodstvom Robija Feguša, Moški PZ Alojz Štrafela Markovci pod vodstvom Srečka Zavca, revijo pa je zaključil MePZ sv. Viktorina Ptuj pod vodstvom Sonje Winkler.
Tokrat je revijo spremljal Tomaž Faganel, vodila pa Mateja Lešnik.
Ob koncu lahko rečemo, da se je na Ptujskem zborovsko petje razmahnilo, da smo slišali najrazličnejše pesmi in opazili tudi različne programske naravnanosti posameznih zborov. Tukaj se pojavljajo zbori, kjer se pevci držijo ob petju in jih samo petje in program preveč ne obremenjuje, do pevskih skupin, ki uživajo v izbiri takih programov, ki so zahtevnejši, ki nudijo več izziva, več študija, so pestrejši po besedilu, svoji zgradbi in dinamiki. Med nastopajočimi zbori bi jih nedvomno lahko rangirali tudi po kvaliteti. Še pred dvema letoma je Sklad za kulturne dejavnosti organiziral medobmočna srečanja pevskih zborov in takrat so bili s ptujske revije na to me-dobmočno srečanje določeni po štirje pevski zbori. Takšno stanje bi bilo najverjetneje tudi po letošnji reviji.
Revijo so pripravili: Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj, Gimnazija Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj.
Franc Lačen
Od tod in tam
Ptuj • Končno bencinski servis
Foto: Črtomir Goznik
Na Zagrebški cesti na Ptuju je 20. maja pričel obratovati nov bencinski servis. Gre za naložbo Petrola, ki so jo na desnem bregu Drave pričakovali in si zanjo prizadevali že več kot 20 let, intenzivno pa v zadnjih petih letih. Nov bencinski servis bo obratoval v obliki franšize, katere nosilec je Milan Bezjak.
MG
Ivanjkovci • Moj svet skrivnosti in sanj
V OŠ Ivanjkovci so uspeli realizirati smeli podvig: učencu Ivu Vebru so izdali zbirko njegovih pesmi z naslovom Moj svet. Zbirko je ilustrirala učiteljica likovnega pouka Mojca Grula, ki je ob tej priložnosti pripravila tudi razstavo likovnih del učencev šole. Ivo Veber obiskuje osmi razred OŠ Ivanjkovci. Pesmi je začel pisati leta 2000, sodeloval je že na številnih literarnih natečajih in si prislužil različne nagrade. Letos pa je pesmi končno dovolj za pesniško zbirko in na šoli so za recenzijo poprosili Toneta Partljiča. Ta se je izzivu odzval in zapisal, da se Vebrove pesmi prijetno razlikujejo od drugih mladih pesnikov, zato je prav, da so našle svojo zbirko. Finančno podporo je projektu izkazala Občina Ormož. V petkovem literarnem večeru so sošolci predstavili 17 pesmi, učitelj Leon Lah pa je v prijetnem programu opravil prvi intervju z mladim pesnikom, kateremu so ravnateljica Nada Pignar in učiteljski zbor zaželel še veliko pesniškega navdiha in ustvarjalnosti.
Sv. Tomaž • Športniki so se predstavili
V petek so na OŠ Tomaž pri Ormožu pripravili že tradicionalno športno akademijo, namenjeno prikazu letnih športnih dosežkov, ki so jih učenci dosegli skupaj s svojim športnim pedagogom Hermanom Prejacem. Najprej so nastopili učenci šolskega športnega društva s plesnimi in gimnastičnimi točkami. Tudi letos so izvedli zabavno tekmovanje v hoji po rokah in tekmovanje v vlečenju vrvi med učenci in učitelji. Od lanskega leta so učitelji vodili z rezultatom 1:0, letos pa so jih učenci, sicer z veliko muko, le uspeli premagati. V slavnostnem delu prireditve je Ivan Golob, uspešni ormoški maratonec, postal častni član ŠŠD. Razglasili pa so tudi najboljše športnike. Tretje mesto je pripadlo Rajku Lukačiču in Sabrini Pučko, druga sta bila Uroš Krajnc in Nina Miklašič, najboljša športnika, vsak v svoji konkurenci, pa sta postala Luka Lovrec in Aleksandra Belšak. V nadaljevanju prireditve sta mladim športnikom o gorah spregovorila gosta - publicist in alpinist Boris Strmšek ter predsednik planinskega društva Maks Meško Ormož Marjan Kukovec.
Foto: vki
Foto: Fl
Foto: vki
Ormož • Občinski test hoje s svetovanjem
Zelo dobra udeležba
Zdravstveni dom Ormož je minuli torek in sredo izvedel redni občinski test hoje. Prvi dan so morali test odpovedati, ker je deževalo, zato bodo test ponovili danes ob 16. uri na atletski stezi v Mestni grabi. Kdor želi, lahko še danes preveri svojo telesno zmogljivost.
Gre za vseslovensko akcijo, ki jo zdravstveni dom Ormož izvaja preko dveh projektov - Cindi Slovenije in Slovenija v gibanju, ki je projekt {portne unije Slovenije, je povedala zdravnica Marta Te-ti~kovi~ Ranfl. Projekt Cindi v ormo{kem zdravstvenem domu poteka že ve~ let, v njegovem okviru pa potekajo test hoje, delavnica huj{anja, delavnica odvajanja kajenja, delavnica telesne aktivnosti, kratke delavnice o zdravi prehrani in telesni aktivnosti. Test hoje obsega hojo na dva kilometra. Sodelujo~i so najprej izpolnili vpra{alnik, posvetovali so se z zdravnikom, ki testiranje odsvetujejo tistim, ki imajo zelo povi{an
krvni tlak, težave s sklepi ali bole~ine v prsih. Sicer pa je testiranje primerno za populacijo od 20 let in naprej. Omejitve navzgor ni. Organizator izvaja testiranje dvakrat letno v maju in oktobru po dva dni. Rezultate ra~unal-ni{ko obdelajo in ovrednotijo na podlagi spola, starosti, teže, višine, porabljenega časa in utripa. Pri tem dobijo indeks telesne aktivnosti, ki se izračuna po zapleteni formuli, rezultat pa dobi vsak od udeležencev domov po pošti skupaj z navodili, kako naj ravna naprej. Na temelju dobljenega rezultata testi-rance razvrstijo v določeno skupino glede na telesno zmogljivost.
Ob testu hoje je v Mestni grabi vzporedno potekala še demonstracija zdrave prehrane, ki jo je vodila sestra Darinka Rakovec in demonstracija nordijske hoje ali hoje s palicami, ki jo je vodila Mira Fran-gež. Nordijska hoja je zelo zanimiva, saj se pri njej porabi vsaj četrtina več energije kot pri običajni hoji, ker se dela tudi z gornjim delom telesa.
Udeležba na testu je bila zelo dobra. Ponovno je prišlo precejšnje število tistih, ki so že bili testirani v minulih letih in so prišli preverit, ali so se v telesni zmogljivosti kaj popravili. Testiranje priporočajo na vsakih šest mesecev.
vki
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poiKočm
7
fi	
IJ	
měmnsfa

7. VITEZI CEUSKI - Šubi du ali pa hopsasa 6. MLADI DOLENJCI - Oika bom postal 5. MARKO PEZDIRC In ZLATI MUZIKANTJE - Berač 4. ANJA BURNIK Z ANITO ZORE - Vprašaj zvezde 3. VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ljubezen 2. NOVI SPOMINI - Bojim se deklet 1. ZARJA-Na Škofcah
1.PET0VI0-Ne	Igraj več pesmi te
2.	ČUKI - Huba Buba
3.	ŠTRK - Jurka, šmarnica, kvinton RMX
4.	TULIPAN-Še en liter
5.	VALERIJA - Naj zvok harmonike razlega se
6.	YO-ZO& FREDI MILER-Srnica
7.	SAŠO BALANT - Ogenj In led
Sodelujoči so najprej izpolnili vprašalnik, se oglasili pri zdravniku in krenili na pot.
Foto: vki
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Glasujem za:_
Ime In priimek: , Tel. številka: _
Glasovnice poSyite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejžkove
SMS glasbene iel|e:
041/818-666
Nagrado prejme: VIdovIč Ivanka, Skoriěnjak34, 2285 Zg. Leskovec
Sonikov klub v KLEKU
2* prenovljeni apartmaji, brezplačno za otroka do 12 let
junij, julD/7D/P0L od 29.900
SonikovklubvČRNI GORI
2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz + 3 izleti (dopl. 15.900 SIT/os.)
junij, jullj/7D/P0L od 39.900
Senikov klub na MURTERJU
3* Borovnik, Izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let
od4.6y7D/POL od 39.900
Rim. Neapelj, Pompeji, Vezuv
4-dnevno avtobusno potepanje, slovensko vodenje
23.6./4D/POL 42.900
Sonďcov klub v PORTOROŽU
3* Lucija, izleti, animacija, brezplačno za otroka do 12 let
od 25.6y5D/POL od 46.900
TUNIZIJA, Nebeul
2* Le Pince, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 97.900)
4..ii.6y7D/POL 59.900
ŠPANIJA, Mallorca
2* Saga, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D od 92.900)
16.,23.6/7D/POL od 59.900
GRČIJA, Kreta
3* Rethymno Village, letalo Iz U, brezp. parkiranje (14D od 83.900)
11., 18.6y7D/POL od 59.900
GRČIJA, Rodos
4* Petit Palace, letalo Iz U, brezplačna parkiranje (14D od 129.900)
5,12,19.6y7D/POL od 69.900 TURČIJA, Alanija
4* DInler, letalo Iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 132.300)
5.,12.6/7D/AI 79.900
Chii ao v Srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 * www.sanchek.cam World of TUI
Mali oglasi
STORITVE
KVALITETNO in ugodno zidanje, izdelava strojnih estrihov in ostala gradbena dela. Sanacije, d. o. o., Apa~e 230, Lovrenc na Dravskem polju. Gsm: 051 255 219.
NEPREMIČNINE
PRODAMO novo hi{o v centru naselja Jur{inci. Hi{a ima 300 m2 (mansarda + pritli~je), zgrajena do 4. faze z okni. Za ve~ inf. pokli~ite na telefonsko {t. 041-35-22-77._
PRODAM stanovanjsko hi{o s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V ra~un vzamem eno ali dve manj{i stanovanji. Tel. 031 697-097.
PRODAM komunalno opremljene gradbene parcele cca. 8 km iz Ptuja v smeri Maribora, ravna son~na lega. Tel. 031 637-620 ali 040 380-457.
KMETIJSTVO
PRODAM DVA pra{i~a doma~e reje, težka 130 kg. Inf. na tel. 041 387-133._
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537._
PRODAM ~istokrvno nemško ov~-arko, staro 10 tednov. Tel. 783 90 15.
KUPIM ljutomersko enoosno traktorsko prikolico kiper s štirimi gumami, pajka na dve ali štiri vretena. Tel. 041 261 676.
MOTORNA VOZILA
PRODAM opel vectro, letnik 1998, zelo dobro ohranjeno, prevoženih 111.000 km, cena po dogovoru. Informacije na tel. 041 624-047.
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
Prireditvenih

IZDBPLSI
Naročnikom Štajerekega tednika nudimo 20% popusti
ORFEJ AVTO TAXI
Orlač Ivan, s. p., PotrtSeva cesta 32, Ptuj CSM: 041 BB7-OB1 Non-stop prevozi po Sloveniji in tujini. 10% popust za dijake in upokojence.
'%l...vabi na H
rHišNi
SEJEM RABLJENIH VOZIL
od 27. do 29. maja 2005
v petek in soboto med 7.00 in 19.00 uro ter v nedeljo med 7.00 in 12.00 uro.

i^akcijske cene fQU,v
tehnična brezhibnost^ ^garancija za vsa vozila ^ugodni pogoji financiranja do 7 let i^že od 15.000,00 SIT na mesec

RENAUU
financiranje
pelww^vio
Avtohiša Maribor, Belokranjska ul. 12, tel.: 02 330 27 05 Avtosalon Ruj, Ormoška cesta 23, Ptuj, tel.: 02 749 35 48
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 24. maj
17.00 Ptuj, Narodni dom, Mihelicev festival 2005, predstavitev literature osnovnošolcev
18.00 Ptuj, CID, Pomoc osebam, ki se srečujejo z motnjami hranjena, pripravlja
društvo Tara 19.00 SNG MB, Grk Zorba, VelDvo, za izven
19.00 SNG MB, Hlapci, StaDvo, za abonmaje Drama torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven 20.30 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama torek 1
Sreda, 25. maj
17.00 Ptuj, Dom upokojencev Ptuj - na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 19.00 Ptuj, CID, filmski večer, Dnevnik motorista -	Planinci iz Ptuja vas vabijo na Pohod po Haloški planinski poti.
Četrtek, 26. maj
18.00 Ormož, Glasbena šola, zelena dvorana, Koncert učencev Glasbene šole Ormož
19.30 SNG MB, Hlapci, StaDvo, za abonmaje Drama 1, 2, 3, 4, 5 in izven 20.00 Ptuj, Kolnkišta, legendarna skupina Lačni Franz 20.00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju, Viktorinov večer, Poezija in misli Papeža Janeza Pavla II.
KOLOSEJ Maribor
Torek, 24. maj, ob 22.00 Brata. Ob 15.40, 17.50 in 19.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 16.10 Moj kuža. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 19.20 in 21.20 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00, 21.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 16.50 V dobri družbi. Ob_16.20 in 18.40 XXX2: V pripravljenosti. Ob 18.20 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 17.30 in 19.40 Misija: Cucelj. Ob 21.50 Prevajalka. Ob 20.50 Propad. Sreda, 25. maj, ob 19.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 16.10 Moj kuža. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 19.20 in 21.20 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00, 21.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 16.50 V dobri družbi. ObJ6.20 in 18.40 XXX2: V pripravljenosti. Ob 18.20 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 17.30 in 19.40 Misija: Cucelj. Ob 21.50 Prevajalka. Ob 20.50 Propad.
Mirno sem se poslovil in na tiho odšel.
Ko svečo mi na grob prižgete,
srečajo se naše misli in
zato le miren spanec mi zaželite.
SPOMIN
25. maja 2005 mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, o~e, dedek in pradedek
Avgust Svensek
IZ SEL 21
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, saj solza žalosti te ni zbudila, ostala je velika praznina.
SPOMIN
23. maja 2005 mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, tast in dedek
Anton Novak
IZ ROTMANA 44
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sve~o ter poklonite cvetje.
Žena Terezija, otroci Olga, Marija in Jože z družinami
Minile so tvoje bolečine, v srcu pustil si nam spomine, čeprav si moral veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi prijatelja in sodelavca
Silva Kosca
IZ KREMPLJEVE ULICE 10 NA PTUJU
Težko je dojeti, da te ve~ med nami ni, v spominu in srcu te bomo nosili vsi.
Kolektiv Kavarne Evropa
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
AEROBIKE
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
NAR0ŮLN1CA ZA
vštaim/;/TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d o ». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja www.aerobika.net s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèBIKE


Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike _
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, UflDBA ZA NALČKE, SANÛÛBRANBA IN AEROBIKA
ime in priimek:
Daniela Horvat
Dobrava 1,8870 Ormož
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Koper • 2. Vlak zvestobe in veselja
Na morskem izletu 360 bralcev in poslušalcev
TUdi drugi Vlak zvestobe, na katerem smo sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s Slovenskimi železnicami popeljali na celodnevni izlet v Koper 360 bralcev in poslušalcev, je lepo uspel, saj sta nas ves čas spremljala lepo vreme in dobra volja.
Kot smo obljubili, smo tudi letos naše zveste poslušalce in bralce po dobrem mesecu dni nagradnega žrebanja na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku minulo soboto, 21. maja, popeljali na brezplačen celodnevni izlet na Obalo. Natanko 361 se nas je še v mraku zbralo na ptujski železniški postaji, po "strogem" pregledu voznih kart, ki ga je sproti opravljal Stane Srčič z Jesenic v opravi železničarja iz časov Av-stro-Ogrske, smo se vkrcali v sedem vagonov kompozicije Vlaka zvestobe ter nekaj po peti uri oddrveli proti morju. Kmalu smo dobili sporočilo, da je nekaj potnikov na vlak zamudilo, med njimi tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je zagotovil, da se nam bo pridružil v Ljubljani. Sicer pa smo ugotovili, da z nami potujejo županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin ter župani občin Kidričevo Zvonimir Holc, Juršinci Alojz Kaučič, Destrnik (tudi državni sekretar) Franc Puk-šič, državni sekretar Miroslav Luci ter poslanec državnega zbora Branko Marinič.
Foto: M. Ozmec
Za dobro voljo so na vlaku in na morju skrbeli razigrani člani ansambla Ekart.
V zabavnem spremstvu Štajerske budilke in njenih štirih voditeljev Zlatke Lampret, Natalije Škrlec, Rada Škrjanca in Davida Breznika smo med udobno vožnjo popili prvo jutranjo kavico, sodelavke in sodelavci naše družbe pa so skupaj z Meso izdelki Žerak ter turistično kmetijo Pu-
klavec poskrbeli, da smo se okrepčali in odžejali.
Sicer pa je po kupejih prijetno zadišalo tudi po drugih dobrotah iz domače kuhinje in kleti, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli še člani ansambla Ekart ter skupina ljudskih godcev in pevcev Stari prijatelji iz Kicarja. Najbolj
Foto: M. Ozmec
Udeleženci Vlaka so si z zanimanjem ogledali znamenitosti obalne metropole.
Napoved vremena za Slovenijo
Urban (25.) glive v zemljo meće, Primož (9. junij) jih pa povleče.
Napoved za Slovenijo: Danes zjutraj ali zgodaj dopoldne bodo padavine večinoma ponehale, najpozneje na vzhodu. Čez dan se bo delno razjasnilo. Nekoliko hladneje bo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem okoli 24 stopinj C. Obeti: V sredo in četrtek bo precej jasno in spet topleje. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
obiskan vagon je bil zagotovo tisti z bifejem in v prestolnici smo bili, kot bi trenil. Potem ko so se nam tam pridružili že predstavniki Slovenskih železnic ter ptujski župan dr. Štefan Čelan s soprogo, pa smo hitro oddrveli dalje. Bliže kot smo bili morju, bolj cvetoča in dehteča je bila narava, od Postojne naprej pa nas je omamljal vonj po cvetoči akaciji.
V Kopru, kamor smo prispeli nekaj pred deseto, nas je dočakalo toplo in sončno vreme, domači vodički ter avtobusi, s katerimi smo se po pozdravu direktorja naše družbe Jožeta Bračiča popeljali do starega dela Obalne metropole in si ogledali nekaj znamenitosti, nekaj po trinajsti pa smo prispeli na cilj, v hotel Delfin v Izoli, kjer smo preživeli preostanek sobotnega popoldneva. Po izdatnem kosilu, za katerega je mesni del prispevala Mesarija Fingušt, nas je vodstvo hotela presenetilo z odlično sladico, veliko torto v obliki delfina, ki sta jo skupaj svečano prerezala njihov in naš direktor, Branko Simončič in Jože Bra-čič.
Po obedu so večino potnikov zasrbele pete, da so se ob zvokih ansambla Ekart veselo zavrteli, vmes so nekateri utrujene noge hladili v morju, nekateri pa so se celo slekli in nastavili soncu. Lepo je bilo, smo ugotovili, ko smo se nekaj po 19. uri vrnili na vlak in se popeljali proti domu.
M. Ozmec
^mtAtKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavnlčarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Blanka Dikavčič, Mihovce 9, Cirkovce -Nejca; Katja Volgemut, Trate 3, Središče ob Dravi - Dina; Monika Lah, Žgečeva 6, Ptuj - Evo; Sandra Zajc, Apače 23/a, Lovrenc - Lano, Marina Zajko, Kozminci 11/a, Podlehnik - Patricijo; Maruška Drofenik, Koretno 16/c, Šmarje pri Jelšah - Klementa; Alenka Čuš, Mežanova ul. 14, Ptuj - dečka; Simona Obran, Moškanjci 2/a, Goriš-nica - Vito; Romana Skledar, Apače 22, Lovrenc - Neo; Suzana Dukarić, Podlehnik 6/a - Aneja; Vita Vogrinec, Veliki Brebrovnik 27, Miklavž - Eneja.
Poroke - Ptuj: Alojz Ovčar in Marica Macun, Pod-vinci 108; Marjan Emeršič, Paradiž 51, in Anita Lukač, Ivanec, Akademika Mirka Maleza 30/b, Hrvaška; Miran Krušič in Renata Adam, Tržec 10; Janez Žlahtič, Mure-tinci 6, in Kresnica Majhen, Gradišča 128; Milan Bezjak, Župančičeva ul. 3, Maribor, in Brigita Godec, Preša 8/a; Anton Plajnšek in Marjana Vindiš, Trnovec 8; Tomaž Camloh in Sabina Intihar, Lipa 11, Velenje; Milan Kristo-vič, Pacinje 12, in Biserka Dernikovič, Cirkulane 56.
Umrli so: Damjan Ivič, Prešernova ul. 2, Logatec, umrl 7. maja 2005; Frančišek Šmigoc, Belavšek 34, umrl 18. maja 2005.
Črna kronika
Trčenje v križišču
13.	maja ob 21.55 seje na regionalni cesti izven naselja Dolane zgodila prometna nesreča, ko je 25-letna voznica osebnega avtomobila znamke Citroen xsara vozila po lokalni cesti in v križišču z regionalno cesto izsilila prednost 22-letnemu vozniku osebnega avtomobila renault clio. Vozili sta čelno trčili. Poškodbe voznice so bile hude, voznika pa lažje. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 2.000.000,00 SIT.
Padel s štirko
19.	maja ob 19.30 se je na Aljaževi cesti v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, ko je 37-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos APN4 med vožnjo po makadamskem vozišču izgubil oblast nad vozilom in padel. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju.
Padec s kolesom
20.	maja ob 17.30 je 58-letnik iz okolice Dornave vozil kolo po lokalni cesti v smeri naselja Slomi. V bližini hiše Slomi št. 19 je pri vožnji po klancu navzdol zapeljal na bankino, zaradi česar j'e padel po cestišču in se hudo telesno poškodoval.
Prehitro v ovinek
21.	maja ob 4.30 je 31-letni voznik vozil osebni avtomobil od Spuhlje proti Gorišnici. Izven naselja Borovci, v desnem preglednem ovinku, je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom zapeljal izven vozišča. Trčenje je bilo tako silovito, daje vozilo dvignilo v zrak in ga začelo obračati, nakar je obstalo sredi njive na strehi. V trčenju se je voznik hudo telesno poškodoval in je bil odpeljan v ptujsko bolnišnico.
Kraje
17. maja med 20.30 in 21.20 je neznani storilec s parkirnega prostora v Jurčičevi ulici na Zg. Polskavi odpeljal neznano kam osebni avtomobil znamke Fiat bravo 1,2, kovinsko modre barve, reg. št. MB S0-265.
Med 14. in 15. majem od22.00 do 4.10 je neznani storilec izpred stanovanjske hiše v Prepoljah odpeljal neznano kam osebni avtomobil znamke Ford fiesta 1,3, reg. št. MB N8-05C, bele barve.
Požari
14.	maja je neznani storilec prišel do osnovne šole Breg na Rogaški cesti na Ptuju, vstopil v pokrit ekološki otok ter v prostoru prižgal ogenj v PVC zaboju, nato pa kraj zapustil. Ogenj se je razširil, da so zagoreli trije večji zaboji na kolesih, ožganih je več manjših zabojev in streha. Lastnik ekološkega otoka, Čisto mesto Ptuj, je utrpel škode za okoli 600.000,00 SIT. Ogenj so pogasili gasilci. Policisti neznanega storilca še iščejo.
14. maja okrog 2.30 je zagorelo v spalnici stanovanjske hiše v kraju Janežovski Vrh. Lastnica je za ogrevanje uporabljala električni radiator. Zaradi pregretja termostata na njem je prišlo do vžiga. Ogenj seje razširil po sobi, zgorela je notranjost hiše. Skoda, ki je pri tem nastala, znaša okoli 2.000.000,00 SIT. Ogenj so pogasili gasilci.
17. maja okrog 5.30 je zagorelo v dnevni sobi stanovanjske hiše v kraju Zavrh, občina Lenart. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je zagorelo v razvodnici električne napeljave zaradi preobremenitve. Požar se je razširil po celotni dnevni sobi, zajel pa je tudi del kuhinje in kopalnice. Ogenj so pogasili gasilci. Skoda, ki jo je pri tem utrpel lastnik, znaša okrog 2.000.000,00 SIT.
Onesnažen potok
Policisti PP Ormož so bili 16. maja popoldne obveščeni o oljnem madežu na vodni površini potoka Črnec v kraju Središče ob Dravi. Gasilci so oljne madeže zajezili. Policisti zbirajo obvestila za odkritje storilca, ki je v jašek izlil odpadno olje.