Št. 75.                                                         V Gorici, v torek dne 1. julija   1902.                                        . Tečaj XXXI Ir
Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih Izdanjlh, in sioor: VB&k torek, četrtek in soboto, zjutranje Izda nje opoldne, vežemo izdan Je pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter * .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jomana  ali v  Gorici   na dom pošujana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali tfd. 6-60
pol leta.......  .   6 , 60 ,   ,    .   3-30
Setrtleta . . :'. .'-. . 3 , <W . .., -.-*l:7fl Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv, II v Gorici v cGoriškt Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoalane naročnine *e ne oziramo.
Oglati In poslanic« se racumjo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., ž-krat 7 krM 3-krat .(i kx< vsaka . vrata. Večkrat po pogodbi.  — Večjo črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-
UreduiStvo
se nahaja v Gosposki nlioi 3L 7 v Gorici v-1. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 19. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr, K. Lavni,
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraralStvn.                                                     '
„PRI MOREČ"
izhaja neodvisno od «8o5e» vgak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«So6a» in .Primorec« so prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami -Ihrrreirtft nI~ trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno Izdan je.)
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in «al.
»Gorica" - oproščena.
V soboto se je vršila porotna obravnava proli odgovornemu uredniku »Gorice* radi žaljenja časti po § 488. k. z.; tožitelja And. Gabrščeka je zastopal dr. Stanič, toženca dr. Ratmondo Luzzatto.*)
Predsedoval je svetnik g. Seli mar d a; voUnta svetnika'gosp. Rutar in preisk. rodnik gosp. De ve ta k; zapisnikar avskul-tant gosp. dr. Lapajnel — Porotniki so bili izžrebani: Špacapan Stef. iz Ozeljana, Win-kl« r Anton z Lokvi, Križnic Anton iz Kanala, SfiHgoj Jos. iz Dobrovega, Paulin Francesco* iz Gorice, R<ya de Antonio iz Kozane, Vo-dopivec Anton iz Dornberga, Gaueig France sco iz Mimika, Zuccatto de Pietro iz Ozeljana, Steiner Ignazio, Paulin Ireneo in Persa do. Giovanni iz Gorice. — Namestnik gosp. Nemce Jos. iz Vrtojbe.
Predmet tožbo je našim čitateljem predobro znan. .Gorica* 3. aprila 1900. je priobčila članček z naslovom: .Gabršček kot denarničar »Goriške ljudske posojilnice". — Vsakdo je razumel in-funijo tega članka, poslanega v svet med tedanjimi pripravami za posojilniCni občni zbor; edini namen mu je bil, zbuditi nezaupanje do A. G. ter omazati mu celo osebno east. — Gab. je bil res silno užaljen ter zahteval od dr. Gregorčiča zadoščenja s pismom, ki je dalo potem povod, da je bil Gab. obsojen pred deželnim sodiščem v Trstu. Ko je Gabršček tožil »Gorico* radi onega elaaka, je poda! urednik utok, kateri je de-ž«'mo sodišče odbilo, čes, da na vsak način obsrga vse objektivne znake žaljenja časti. -— Porota v decembru 1900. je tudi potrdila, d.\ je članek žaljiv, na kar je bil urednik obsojen. — Najvišje sodišče je razsodbo sicer r. zveljavilo, ker je bilo vprašanje na po-
*/ lir. Š;islt-rSi»'  Je MI v po'.t_k žo v Gorici, a j'.- z\-e?*r zopot mlSrl. 1'ravijo, da jo dr. It. L   izjavil,
<ia -;un li\r. tir. š. tn>!j<- opravi___! .Gorici* pravi.
<h j.» .!:. K. L. uradni z.ipivi.rn.k! T-> j*- uda in r.n?,>>:«„vi it'i-;i! Ti.2-r.oc jo r*^ dvakra! z;»p»:rd j v---:' '>'.M'.m;'».ii z\u.rt.ici>, v.\ v,v.i d.* „uni<;i;iPr.i'' /.,'.„;.. v i, ntika itali;;in:i, in jo iirci-n.i profil dr. II. L, in .hiur.!'. ;:n ;.¦ z'...>!«"r.; u..-.»'.'i! K.-::, s lii.d.j It.rr. J.i;:ii: >..zut:i.-:i. d.i > Rv< z.i i.::a?..,!ii ;:;.r):!!   S   talita    ,o'.':a1iifc   h  >;..   ^.-{arti   M-»>
rotnike formalno zgrešeno,  ali izreklo je, da inkriminovani članek obsega žaljenjc časti.
Državni pravdnik v Gorici je govoril na javni obravnavi 15. oktobra 1900. o tem Članku tako:
»Ako se prečita oni članek .Gabršček kot denarničar v »Gor. ljud. pos.*, se mora priznati, da se stilizacija ogiblje, dvomiti o Gabr. poštenju, ali po drugi strani se m o r a p r i-znati, daje tendenca onega članka edino le ta, da se Gabr. očita nered v posojilnici in defravdacija. Toda danes ni tu mesto, da bi se razpravljalo in izrekalo o tem, koliko jo resnice na tem očitanju in v koliko je Gabr. nedolžen ali kriv na tem, kar se mu očita. Gotovo je pa to, da ga je napad razburil, ir da se je on smatral jako vžaljenega. To jaz radovoljno priznavam, kajti sodee ?. objektivnega stališča, katero nam je podala razprava, priznavati se mu mora razburjenost in ogorčenost radi tega članka. Toda vprašanje je, kaj je storil obtoženec, ko je čital oni članek? On ni storil lega, kar mu je dopuščeno po -zakonu, on ni delal kakor izkušen urednik časopisa, on ni n. pr. zahteval popravek od strani odgovornega urednika »Gorice*, on ni kakor urednik tožil radi razžaljenja časti odgovornega urednika »Gorice*. Seveda trdi Gabr., da s tožbo, obrnjeno zoper odgovornega urednika, on ne bi čisto nič dosegel; kajti s tako tožbo bi zadel le odgov. urednika, ki je na vsem popolnoma nedolžen. Jaz mislim pa, ako bi šol Gabr. na zakonito pot in ako bi bil odgov. urednik »Gorice" obsojen, da bi bil vsak mirno misleč človek rekel: Ta napad je bil popolnoma neutemeljen, Gabr. se ima smatrati kot žaljenega, in da je Gabr. tudi toga prepričanja, mislim, da je tudi to dokazano, ker se je tudi v resnici napotil na to pol in tožil dotičnega urednika, in ako je bil Gabr. v resnici žaljen z doličnim očitanjem, jaz mislim, da bode pri prihodnjih kazenskih razpravah pred porotniki tudi dobil zasluženo zadoščenje.*
Zdaj pa čujmo, kakošno zadoščenje je dobil! Gori izžrebani porotniki so izrekli, da i n k r i m i n o v a n i članek ne obsega pregreška žaljenja  Časti,  da
TA TRETJA.
Kratkočasna povest.
Poljski spisal II. Sloiikicvrlcz.
Posl. Podravski. • Daljo.)
Helena mi ni Sla izpred očij ves d.iii, ker kakšen slikar bi bil, kdor bi nt? bil mislit na tako ličice?
Naslikal sem v duši vsaj deset njenih slik. Tudi mi je šinila v glavo misel na neko sliko, na kateri bi tako bVe, kakor Helenino, delalo vtis. Toda ^ kakih parkrat bi jo bilo treba videti poprej.
Zdirjal sem k Evici, toda nisem je naH doma. Na večer sem dobil listek Gd Katrice, s katerim me vabi v kopališče na vrt in potem na kavo. Kako se jim mudi s tem kopanjem in s to kavo!
Ne morem priti, kajti ako zarano ne najdem Evice dortia, ne prideva skupaj ves božji dan...
Eva Adami (to je njeno gledališko ime: po pravem se imenuje Ana Jecl-linska) je dekle, da malo takih.
že od davna živiva v prijaznosti med seboj ter se tikava...
Skoro bo že devet let, odkar je prišla v gledišče ter ostala čista v vsakem pomenu te besede. Kajti v gledišču nahaja se gotovo mnogo žensk, fizično nedolžnih, toda ko bi njih oprs-niki hoteli kedaj izdati vse želje svojib gospodinj, verjamem, da bi tudi naj-brezsramnejši pavijan moral zardeli od teli želj. Gledišče kvari duše, zlasti ženske.
Težavno je tudi zahtevati, da bi se v ženski, ki predstavlja vsakega večera ljubezen, zvestobo, plemenitost itd., ne vzbudili naposled nagonski občutki, Češ, da vse te čednosti so le postranske stvari, spadajoče k dramatski in gledališki umetnosti in ne imajoče nikake zveze z življenjem.
Velikanska razlika med umetnostjo in resničnim življenjem jo utrjuje v teh nazorih; tekmovanje in hrepenenje po pohvali zastrupita plemenitejše nagone srca.
Neprestana dotika z ljudmi, tako pokvarjenimi, kakor so gledališld igralci, sprebuja njih poželjivost. Ni ga tako belega mačka angora, katori se ne bi uniazal v podobnih okoliščinah. Premagati jih more samo velikanski talent, ki se očiščuje v ognju umetnosti, ali natura tako  vseskozi  estetična,   da jo
je torej tožba neutemeljena,  in  sodni dvor je moral urednika oprostiti!
Porotnikom sta bili namreč stavljeni dve vprašanji, glavno (— Jedi Josip Marušič kriv, da je priobčil članek,...) in dodatno (Je-li dokazal, da je resnica, kar je povedal in kar je obseženo v poglavitnem vprašanju ?)
Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje z 11 ne; — oni so torej kvali-fikovali članek za nora z žaljiv ler se zato niti niso bavili z dodatnim vprašanjem, ali je obtoženec tudi dokazal svoje trditve.
Težko jo uganiti, kaj je vodilo te porotnike, da so se postavili v nasprotje z vsemi prej omenjenemi činitelji ter vzeli članku značaj žaljivosti. Zagovornik dr. R. L. jim je sicer toplo priporočal tak odgovor, in sicer zato: 1. ker je najbolj časten za A. Gabrščeka (hvala lepa!!); v svojem prvem in drugem govoru jo zastavljal Luzzatto svojo častno besedo, da je za Gabrščeka najčaslnojši tak odgovor; on no bi dajal svoje častne besede, ako bi ne bilo ros tako; — 2. kei obtoženec res ni imel namena, žalili Gabr. osebno čast in poštenje, marveč le naglašati, da so bili v poslovanju neki neredi; 3, ker ne taji, da enaki neredi se niso vršili tudi pod dr. Gregorčičem, dr. Kosom itd., ali ker se niso nikdar hvalili, da so bili uzorni denarni-čarji, jim  tudi  nikdo tega ni predbacival.
Ne moremo si misliti, da so šli porotniki na limanice zagovorniku, ki je na-glašal tudi to, da toženi Jos. Marušič je le ubogi zlodi, ki je črkostavec, ima 15 gld. na teden plače, da preredi sebe in družino, in da se torej on ne more protiviti drugim učenejšim in veljavnišim možem, katerim služi, ako hočejo priobčiti v »Gorici* karkoli.... To verujemo mi tudi! Toda J. M. je odgovorni urednik, je izjavil, da je članek pred natisom čital in je torej zanj odgovoren vsaj on, ker so pravi krivci skriti. (Duševni oče ali vsaj stric inkriminovanega članka, kakor je dejal dr. Stanič, je dr. Kos, ki je pa »imenitno* nastopal kot priča. O njem posebe).
Ker so porotniki prvo vprašanje zanikali, bi bilo mogoče, da so  imeli  osebo
zlo no prodre, kakor no prodre voda labudovega perja. K takim »imper-m o ab le« naturam pripada Eva Adami.
Po večerih, pri čaju in pipi, smo so tovariši večkrat pomenkovali o ljudeh, pripadajočih umetniškemu svetu, začenši od najvišjo kategorije, to je pesnikov, in končavši na najnižji, to jo na gledaliških igralcih.
Bitje, ki ima domišljijo bolj razvito nego navadni umrljivi ljudje; bitje, ki je pristopnejše vtisom, ki v stroki sreče in razkošja ve vse in zahteva to z neverjetno močjo — to je gledališka igralka.
Treba ji jo trikrat več značaja in volje nego drugim, da se upre skušnjavi.
Med tem pa, kakor ni vzroka, vsled katerega bi cvetka, zalša od drugih, morala biti močnejša, da bi se upirala viharju, tako tudi ni razloga, vsled katerega bi morala imeti gledališka igralka več značaja od navadnega človeka.
Nasprotno pa je vzrokov dovolj, vsled katerih ima ona manj značaja, kajti njena življenjska moč gine v tej propasti in v tem razkolu, ki deli svet umeteljnosti od sveta vsakdanje resničnosti.
atarusičevo pred očmi, t. j. J. Marušič ni kriv, — krivi so drugi, a te pojdi GabrSček lovit 1
Tak je konec. Dr. Stanič je zglasll pritožbo ničnosti,
Ako stane pri tem, bo moral Gab. plačali stroške, ki niso majhni. In ker jo imel že s prvo pravdo več tisočakov trolkov, — je razvidno vsakomur, kako lepo zadoščenje jo dobil A. G. pred porotniki, kakor je govoril državni pravdnik goriški. — Članek, ki je bil infamen do skrajnosti, je končno proglašen od teh porotnikov za—-nerazžaljiv, to je edina instanca za tako presojo, a ti Gabršček, ako si se čutil žaljenega, si bil bedak, pa na svojo žalost in jezo So — plačaj! I
Taka zadoščenja dobivamo pred porotniki ! Zato je pač le pozdraviti namen, da se take sodbe odvzamejo porotnikom iii izroče pravim sodnikom, kakor predlaga Kor-brov načrt novega tiskovnega zakona, Pred rednimi sodniki bi Gabr. žo davno dobil zadoščenje, kakoršno mu tiče.
0 raznih podrobnostih bomo Se poročali; na tem mestu le še lo-le:
Dr. R. Luzzatto je zastopal slovenski list, glasilo dr. Gregorčiča, »Sloge* itd., pa jo že naprej izjavil, da bo govoril le italijanski. In tako je tudi bilo. On je govoril le svojim Italijanom! — In kako je govoril P Z britkimi besedami je spominjal italijanske porotnike, kaj vse sta že prizadejala »Soča* in Gabršček v zadnjih 14 letih goriškim Lahom, — kako je Gabršček sovražno preganjal vse italijansko, spomnil je na bojkot... in zahvalil je le Boga, da ima Gabršček zdaj posla tudi s slovenskimi klerikalci, da imajo Lahi vsaj nekoliko miru. — Tako je govoril porotnikom, ki so vsi italijanski trgovci v Gorici. — To je bilo premišljeno hujskanje laških porotnikov proti A. G., — in imelo je morda svoj vspeh.
Gospodje pri »Gorici* se takega boja proti poliliškemu nasprotniku seveda ne sramujejo !
Sploh jo to nekaka bolna ptica, ki ima neprestano vročinieo, ki včasih zgine človeku izpred očij pod oblake, včasih pa vleče svoja krila po p?ahu in pesku. Umetnost po sili, sovražiti prah in nesnago, toda življenje ji odteguje moči, popeti se kvišku. Od tod pogostoma tak razkol med notranjim in unanjim življenjem gledaliških igralcev.
Svet, ki zahteva od njih več nego od drugih ter jih obsoja huje od drugih, ima nemara prav, toda tudi Kristus bo imel prav, ako jih zveliča...
Ostrinski zares trdi, da gledališki igralci spadajo za toliko k umetniškemu svetu, za kolikor spadajo k njemu trombe, klarineti, lovski rogovi itd., toda to ni resnica.
Najboljši dokaz je Eva Adami, ki je vseskozi gledališka igralka po talentu in artistiških občutkih, ki so jo kakor mati ohranili zlega...
Navzlic vsej prijaznosti, kakoršno imam do Eve, je vendar že dolgo nisem vidol. Ko me je zategadel opazila, se je zelo" razveselila, dasi so je pri tem namuzala tako čudno, da tega nisem mogel pojmiti.
¦• <n*«/ pndo.)
Trozveza - obnovljena.
Trozveza je obnovljena nespremenjeno. Dne 28. junija 1902. so podpisali obnovljeno pogodbo v Berolinu nemški državni kancelar grof Bulow, avstro-ogerski poslanik pl. Szogenv in laški poslanik grof Lanza.
Ta dan je gotovo velikega političnega pomena za položaj, kateri zavzema trozveza v Evropi kakor tudi za vsako izmed teh treh zaveznic posebej zlasti še za Avstrijo. Nemci se veselijo te zveze, kakor se je veselijo Lahi, ali Slovani nimamo nikakega vzroka, biti vzradoščeni ob obnovitvi trozveze, kateri pripisujejo naši nasprotniki tako velikansk pomen. Pomen je res velikansk, saj nas uči dosedanja zgodovina trozveze, da prav njej imajo nemalo zahvaliti Lahi- in Nemci svojo_ pozicijo nad Slovani v naši državi.
Trozveza bi morala ostajati brez vsakega takega posebnega vpliva na notranje naše reči, kakoršni britko občutimo, trozveza bi morala imeti pred seboj le višje cilje v obrambo miru med državami, ki jo tvorijo, ter v obrambo miru in dobrih odnošajev do drugih držav, vsled česar bi se mogla notranja vprašanja v posameznih prizadetih državah razvijati v korist ljudstva. Ali kaj vidimo? Ta trozveza je strašno oborožena; v tem, da tičimo v orožju od gteve do pete, se ohranjujejo mir in .dobri** odnošaji, gospodarstvo, katero bi moralo biti prava podlaga razvitku posameznih narodov in blagostanju, pa gre rakovo pot, zlasti pri nas v Avstriji.
Nemčija in Italija si pač znastu okoriščati trozvezo, in sicer na rafun Avstrije in njenih narodov. Da nas ne pritiska od severa Nemec, od juga pa Lah, da se pri nas ne protežira Nemca in Laha pred avstrijskih Slovanom ter v Ogrih pred oger-skim, bi bilo v naši državi marsikaj drugače. Tako pa je, kakor je. V Berolinu diktirajo naši vladi politiko, katere ost je naperjena vedno proti Slovanom, nikdar pa ne proti Nemcem. In naši Lahi smejo slobodno obračati svoje srce proti Montecitoriju, le kadar zmanjka .centesimov" v žepu, takrat se cu-Ujo Avstrijce ter obrnejo svoj prazni žep proti Dunaju. Nemec in Lah prihajata v Avstriji, največ po vplivu trozveze, v poštev povsodi in pri vseh količkaj važniših vprašanjih, Slovani pa so le za to tukaj, da se jih rvlada*.
Obnovitev trozveze pomeni za nas Slovane obnovitev bojev za naš obstanek, za naše svete narodne pravice. Pomeni pa ta obnovitev za Avstrijo obnovitev še dalje odvisnosti od Nemčije. Avstrijski nemški zunanji in notranji diplomatje so zavozili tekom let tako daleč, da so dali Avstro-Ogersko v odvisnost Nemčije, katera postaja vedno večja. Verjamemo radi, da simpatizuje Nemee z Nemcem, toda oni so bili poklicani v tako politiko kot avstrijski diplomatje, in naša država je vendar po veliki večini slovanska!
Alf to se je puščalo vedno bolj Vnemar, le .Deutschland uber Allesl", to geslo jih je slepilo, oziroma so znali Nemci v Berolinu zanesti v našo državo vedno več nemškega duha. Odtod tista nemška preširnost in objestnost po naši državi, odtod tisto sistematično zapostavljanje Slovanov!
Torej umevno, da se Slovani ne moremo veseliti obnovitve trozveze, ker nam ni koristna, pa tudi ne državi naši sami, kajti zgodovina zadnjih let jasno kaže, da mesto, katero zavzema Avstro-Ogerska v trozvezi, in vse okoliščine, ki so združene ž njim, je tako, da jo le ponižuje ter daje v izkoriščanje Nemčiji in Italiji, kar pač ne vede na poti napredka in blagostanja. Zato pa bežijo ljudje iz Avstro-Ogerske iskat si srečnejšo in ne-odvisnejšo domovino onstran morja, v državi pa vre med posameznimi narodi, vsled česar ne moremo nikamor naprej, ker vrhu vseh drugih neugodnostij, ki so se razvile tekom let, ima še klerikalizem v naši državi, posebno v naši polovici, tako razsežno polje, da smo v tem pogledu v Evropi prvi za Španci....
Ali trozveza je obnovljena, in mi smo pripravljeni na nove boje.
Tej obnovitvi trozveze, podpisani dne 28. junija letos, manjka še obnovitev trgovskih pogodeb. Ta še le pride. Nas Jugoslovane zanima tukaj največ — vinska klavzula. Koliko se je pisalo, govorilo, razpravljalo o vinski klavzuli, koliko depu-tacij in prošenj je šlo na pristojna mesta, z
namenom, Ščitit našega vinogradnika na jugu, kateremu zlasti je vinska klavzula v pravo nesrečo, vse to dobro vedo naši čitatelji. Sedaj pa čakamo, kaj se zgodi, ali se ugodi željam celega juga in še drugih pri tem prizadetih, da se klavzula ne obnovi po dosedanjem besedilu, ali se ne ugodi. Ne moremo reči danes ne da ne ne, toda gotovo je opravičeno, pri obstoječih razmerah, in ker je trozvezna pogodba v glavnem že podpisana nespremenjeno, sumit/, da bi se utegnila nespremenjenost razširiti tudi na trgovske pogodbe! V Avstro-Ogerski je današnji dan vse mogoče. Ali upajmo vendar, da se to ne zgodi, da se klavzula ne obnovi tako, kakor doslej, ker to bi bil naravnost zločin, storjen nad prebivalstvom celega juga, marveč da pridejo v poštev tolikokrat izražene želje av-s. "skih vinogradnikov v obrambo svojih interesov.
DOPISI.
ta Solkana. — V goriški okolici ni- j mamo vasi, katerega bi se toliko pečala s kupčijo, kakor se peča obe* ;a Solkan. Vsled tega je tudi gmotno stanje nbčinarjev prav na dobrem stališču, tako, da se sme ista po velikosti in blagosti meriti z raznimi trgi v naši deželi. Pri vsem tem pa premankuje namSolkancem najkoristnejše — to je šola. Ako pridemo v še tako majhno vasico, zapazimo pri poti lepo poslopje, koje pade vsakemu v oči, in tujec, kateri bi mogoče ne znal brati napisa .Ljudska šola", vedel bi takoj po lepi legi in zunanjosti, da služi to poslopje v izobrazbo otrok.
Pri nas v Solkanu imamo pa tri prostorčke, oziroma po domače rečeno tri »kur-nike", koji služijo kot prostor poduka okoli 300 otrokom, in več kakor 16 let se v naši vasi ne spolnuje postave, ki pravi, da mora vsaki otrok obiskovati 6 let ljudsko šolo. In zakaj ? Ker imamo pri nas malo prostora, hodijo otroci le enkrat na dan k poduku in ker je obiskoval otrok le enkrat na dan poduk, hodil je le tri leta v šolo in ne šest, kakor je predpisano. Ni čuda torej, ako ne znajo nekateri otroci po dokončanih šolskih letih niti lastnega imena podpisati. In kcdo je temu kriv? Ta, ki je kriv, si misli, samo da gre meni dobro, kaj me brigajo drugi.
Vendar smo pa prišli do tega, da se namerava pri nas zidati novo šolsko poslopje. V to svrho se je sklenilo kupiti kos zemljišča popolnoma v strani vasi, tako, da bi živ krst ne vede', kje ima Solkan šolo in koja bi bila tudi za otroke veliko predaleč. In kedo bode kriv, ako nastane vsled tega med občinarji nejevoljnost in morebiti tudi so- j vraštvo do onih, kateri so to zakrivili? Ali ne vi drugi, gospod župnik, župan & G.o? Zakaj bi ne kupili sveta, kateri Vam je na razpolago v sredi občine in ob glavni poti, kojega dobite ravno po isti ceni, kakor onega v »žabnem kraju." Kedo je vzrok, da se isti svet ne kupi ? Gospoda ! Vi bodete za posledice odgovarjali. Zato pa glejte, kaj delate. Odvalite velikansko odgovornost, katero prevzamete s tem, da sezidate toli potrebno ljudsko šolo, v .žabnem kraju", od sebe, se dokler je čas, ker potem bode zastonj, dokazovati na prižnici, zakaj in kako se je postavila šola izven vasi, na mejo med Solkan in Kronberg. Saj šola ne bode služila otrokom iz Kronberga, ampak edino le onim iz Solkana, in občina Solkan je precej raztegnjena. Torej še enkrat: glejte, kaj delate!
V Kostanjevici na Krasu. — V .Soči" in v »Primorcu* je ponovil nekdo .napad" na našega radi svojega navadnega obnašanja obče znanega g. nunca. Ali napram opeto-vanemu pozivu že razkrinkan« ga obrambnega društva se naš gaspud nune ni hotel istemu odzvati in svoje piškave .nirese" v časnikih obelodaniti, marveč kot jako varčen gaspud si je mislil: poštnina, priporočitev pisma, povratni list, papir, zavitek in črnilo stane precejšno svoto denarja, zakaj bi ne žrtoval istega v dobrodelne namene ali pa s tem dnarom priskočil na pomoč 200 revežem; morda pa bi s tem še dregnil v sršenovo gnjezdo, kajti ogtasiti bi se utegnili potno-številno tuk. naročniki .Primorca" in .Soče* in še celo drugi pravieoljubni naprednjaki, kateri bi z lastnoročnim podpisom pod prisego popolno resnico objave slovesno ponovili in potrdili. Torej si je v svoji modri glavi izmislil krajšo in cenejo pot. 15. t. m. na praznik sv. Vida pri sveti maši je mesto prdpovedi vzel v roke od obrambnega društva doposlani mu dopis, ga stavkoma prečital in svoje »nirese*  Ijulstvu   »pojasnil*. Tudi je
slovesno obljubil primerno nagrado podariti onemu, kateri bi mu resnico dopisa dokazal. Ljudstvo si je vzelo to obljubo zelo k srcu in sline so se cedile marsikomu po obljubljeni nagradi vseskozi radodarnega gaspud nunca. Ali nihče si ni upat z dokazom na dan, kajti vsak si je mislil, gaspud mi ogromno svoto kronic posuje in ker imam prešibke žepe, vtegnili bi se mi potrgati in nagrada Li se potresla. K čemu moj trud ? Glede pa dajevgorenjenem dokazu .niresov" g. nune odločno izrekel, da isti je to pisal, kateri je procesijo ostavil in se v cerkev podal, ter tam pobožno molil, in glede, da je g. A. Tr. tisti, kateri je procesijo pri prvi postaji ostavil, k r mu je ga bilo videti, kaj je ta namestnik Kristusov z najsvetejšim v rokah s .šjor* pevci in ljudstvom počenjal in ker je on naravnost v cerkev šel in tam molil, kjer ži-Wga~čTovt!:a ni Takrat vr čerkvT našel, še s takim neopravičenim obrekovanjem in pi-kanjem vidi prizadetega, ter v obrambo njegove časti se prosi slavno uredništvo ,Soče" in .Primorca", naj blagovoli javno in resnici na ljubo naznaniti, ali je on dopisnik omenjenih dopisov ali ne.*)
Vam g. nune pa bodi tem potom povedano :
1. Ako ste Vi gospod, tudi drugi niso sv...e.
% Jaz spoznavam in spoštujem obče znano postavo ljubezni: Ljubi svojega bljiž-nega kot sebe in kar ne želiš, da drugi tebe storijo, tudi ti njemu ne stori.
3.  Ljubim svoje in spoštujem pluje.
4.  Nisem znani bahač farizej, tudi ne čolnar v tempeljnu, ali tudi Vaše melocle pri računitvi obresti se ne jaz ne drugi ne poslužujejo.
5.  Tudi mi ni prirojena Vaša radovednost, kajti v moje stanovanje ne nosijo babe kvant in tudi moji gospodinji ne preostaja č-jsat hoditi po občini vohat, kjer se od zadej zakadi; kajti to vporabljate baje vi, g. nune, kot argument v Vaših slavnih propovedih, katere ljudstvo v sladke sptnje  zazibljejo; in
7. slednjič naj si g. nune dobro zapomni in k srcu vzame, da ako ne mara on za nobenega, Se manj drugi zanj. - Sa-pienli sat!                                       A. Tr.
*) Izjavljamo, da gosp. A. Tr., katerega ima v mislih, ni pisal onih dopisov, murve;«', srno jih dobili \r. druge roke. Ur.
Domače in razne novice.
Gg. odborniki pevskega in glasbenega društva so naprošeni priti k seji, ki bo drevi ob 7. uri v društvenih prostorih.
Kad od aren donesek. — V blag spomin pok. župnika And. Ferfolja v Zgoniku daruje g. K. Favetti iz Sežane za glasbeno šolo .pevskega in glasbenega društva" v Gorici kron 5. — Nadalje je daroval .Neimenovani* 50 vin. — Hvala! Želimo mnogo posnemovalcev l
Gg. naročnike opozarjamo, da smo pričeli II. poMetje 1902. „Soča* ima jedini vir dohodkov v svojih naročnikih. Neredno plačevanje naročnine je le vedno težka cokla našemu vozu. Prosimo, da vsakdo sam pomisli, ali je že plačal tndi za II. poluletje in ali morda celo ne dolžnje za preteklo dobo, — ter takoj pošlje naročnino po nakaznici. Prosimo V.
Zrelostni izpiti na učiteljišču ˇ Kopru. — Prošli teden so se dovršili ust-meni zrelostni izpiti na c. kr. učiteljišču v Kopru. Dovršili so z dobrim vspehom sledeči gg. četrtoletniki, Slovenci: Bekar Vekoslav iz Sežane, Bric Josip iz Dornberga, Gre-goretič Anton iz Sežane in Zoni France iz Prva čine.
Novim mladim delavcem na našem šolskem polju želimo mnogo sreče in najlepših vspehov. — Bog Vas živi, mladi pro-buditelji naroda!
Zaključek lol. — Tuk. žensko učiteljišče je zaključilo šolsko leto včeraj. V četrtek 3. t. m. konča gimnazij svoje šolsko leto. V petek prično zrelostni izpiti.
Deželni zbor. — Seja v soboto, napovedana ob 5. uri, je pričela, po stari navadi, celo uro pozneje, šele ob 6. 10. Deželni tajnik prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri. Nagi o s zahteva od navzočega vladnega zastopnika, naj posreduje, da dobi odgovor na svojo interpelacijo glede obrtne šole v Krminut   Deželni tajnik prečita došle
peticije, 'na kar prične dnevni red. Poslanec Holzer je odsoten. Strekelj je poročevalec verifikacijskega odsoka, ki priporoča izvolitev dr. Treota deželnim poslancem. Odsek se je postavil na stališče, da ker je bil izvoljen decembra lani, letos v marcu pa celo s 43 glasovi, iz česar sledi, da je volja volilcev zadosti izražena, in ker bi nova volitev, kar je gotovo, imela isti rezultat,- in je med tem postal volilec 1. razreda v Gorici, predlaga, naj se ga potrdi. Takoj se oglasi dr. Gregorčič, ki govori, kakor zadnjič. Pravi, da njegove besede niso naperjene proti dr. Treotu, katerega spoštuje, ampak le glede na volilni red in na zakone se mora proli-viti potrditvi. Razlogi oportunitete bi kazali morda, da se zatisne jedno oko, ali oglasili so se volilci. On stoji le na stališču razuma in zakona. Nato razlaga na dolgo in šhv j, kaki gfašovr so nepostavhT. TolilnT red kaže jasno, da ni veljaven vsak glas, ki se odda.... Pride lahko kdo vmes, ki nima pravice voliti, pa voli.... — Ako se voli ustmeno, se to zgodi lahko na ta način, da komisija zavrže glas.... Mora vedeti natančno, koga je mislil. Glas je neveljaven, ako gre na osebo, ki nima volilne pravice. Deželni zbor je priznal že ob novem letu, da dr. Treo ni imel volilne previce, da so bili torej glasovi neveljavni. Zato pa se morajo smatrati glasovi, dani za dr. Treota, kakor da bi ne bili oddani. Radi tega je smatrati izvoljenim veleposestnik F a b i a n i v Kobdilju, Predlaga naj se pri volitvi v Sežani za dr. Treota oddani glasovi smatrajo neveljavnimi ter naj se potrdi Fabiani poslancem. Dr. Turna je rekel, da je šel dr. Gregorčič med juriste..,. Dr. Gr. ne upošteva motivov odseka, ne volje volilcev in ne upošteva novih event. troškov. Lani je pozabil na vse nepravilnosti, ki so se tikale k«sr. poslancev, bil je ponosen na ljudsko voljo, na katero se je skliceval, sedaj pa noče poznati ljudske volje. Morebiti bi prišel kak jurist po dolgih ovinkih do takega zaključka, kakor on, ali dvomi. Naj se ne ozira na malenkostna vprašanja, ampak na stališče verifikacijskega odseka ter naj se potrdi dr. Treota poslancem, strekelj pravi, da je res podpisalo protest 14 volilnih mož, ali 45 pa se jih je oglasila, da se volitev odobri. Krivica bi bila, ako bi se ne potrdil. Da se ne napravijo tudi novi troški, predlaga ponovno polrdilev. Zastopnik vlade grof Al te m s opozarja v laškem in slovenskem jeziku, da deželni zbor ima amo izreči, ali se voiitev potrJi ali ne. Dr. Gregorčič ugovarja, da ni tako; bili so slučaji, ko se je izvršilo tako, kakor hoče on. Deželni glavar opozarja na glasilo točke dnevnega reda ter jo da na glasovanje. Proti potrditvi glasuje 6 slovenskih klerikalcev, vsi drugi poslanci glasujejo, kakor predlaga verifika-cijski odsek. Dr. Treo je torej potrjen poslancem.
9. in 12. točka se deneta z dnevnega reda. Sprejmejo se točke 2., 3., 4., 5., 6., 8., 10., 11.. 13„ 14. in 15. Točka 7. (cesta Šempas-Prvačino) se priporoči vladi v podporo. Pri točki 6. (Sempaska cesla) se oglasi dr. Turna, kakor zadnjič, Berbuč in Grča, ki se poteguje za načrt, kakor predložen. Dr. Turno imenuje .poslanec trgov* in .gospod nasprotnik",  kar posebno povdarja.
Prihodnja seja bo v petek.
Gorečnost dr. Gregorčiča. — Tako goreč pa že dolgo časa ni bil don Antonio, kakor v soboto v deželnem zboru, ko je hotel prisiliti poslance, da naj nikar ne potrdijo dr. Treola poslancem. Mož se je res potrudil. Vse, kar se le more roditi v pr-vaškt klerikalni glavi v takem pogledu, je spravil na dan. Preiskava! je celo, fcsko izgovarjajo, ako je volitev ustmena. ime kandidati, naglašal, da voliicc mora vedeti, koga misli itd. Glede na dr. Treota je izvajal celo, da vsi zanj oddani glasovi niso veljavni, to je tako, kakor da niso bili oddani, vsled česar je smatrati izvoljenim poslancem v Sežani kobdiljski Fabiani, ne pa dr. Treo, Ko je prihajal don Antonio do takega zaključka, je vladala v zbornici neka veselost, katero je moral občutiti tudi don Antonio. Učil pa je tudi vladnega zastopnika, da nič ne ve, ampak on, don Antonio ima prav! No, dssi se je don Antonio tako trudil ter pehal, da je bil ves potan in se mu je že jezik zaletaval, je bil vendar trud zaman, ker dr. Treo je bit končno potrjen. Nič ni pomagalo .stališče razuma in zakona", don Antonio je ostal sam s svojimi trabanti....
Da je zašel na tako stališče .razuma in zakona", to mislimo, da ni povsem njegova »zasluga*. Mi smo tega mnenja, da dr.
Gregorčič, dasi je v marsičem v zadnjih letih .napredoval", vendar še ni tako neumen, da bi sam od sebe prihajal do takih zaključkov, kakor gorenji glede Fabianija. Ne, ampak to je nabral na zelniku dr. Žlindre. Žlindra rodi take prismojenosti. V petek je bil tukaj in sprehajala sta se po mestnem vrtu, kjer ju je obiskal sv. Duh ter jima navdihnil tak zaključek, da dr. Treota^ sploh niso volili na Krasu, amj Ak Fabianija. Čudno, da ni izvajal celo, da je izvoljen dekan Sila, ker je bil voljen »enoglasno* !
Po tem .juridičnem* nastopu je zaslužil don Antonio, da se mu pridene k .doctor theologiae* tudi Se naslov'.dottor jur-is", in sicer s »stališča razuma in zakona", na katerem je tako izborno nakopal. (*r<»? 6roe*ss pojde. — Po poročilih, ki prihajaj« zadnje dni v javnost, je skoro gotovo, da^ odsfopnfža^ki namestnik grof tj ce^s v kratkem. Dogodki v februvariju in še druge reči so omajali popolnoma njegovo stališče, tako da je odstop le še vprašanje časa. Tako poročajo iz Trsta.
Na njegovo mesto utegne priti dvorni svetnik Simonelli, ki je avanzirai z«dnje dni od sokcijskega na minislerijalnega svetnika. Simonelli zna baje dobro hrvatski.
Kinematograf g. JerkiČn. —- Fotograf A. Jcrkič daje ta teden v svojem ateljeju kinematogrnfičn« predstave. V to podjetje je založil g. Jerkič prav lepe svate. Zato bi bilo le zdeti, da bi bile te predstave bolje obiskovane nego doslej. Program je jako obsežen, zanimiv, resen in šaljiv. Med točkami kaže pokrafinske slike iz naše dežele, ki so se vse zares krasno posrečile. Vmes svira al« poje fonograf. — Kdor želi kratkočasile urice, naj se gotovo udeleži teh predstav. Vstopnina I. razred le 25 kr., — II. razred p.i 15 kr.
Porotne obravnavo. — Včeraj se je imela vršiti tiskovna pravda proti tukajšnjemu dnevniku ,Gazzettino popolare". Tožil je don Mighet iz Furlanije radi razžaljenja časti. Do obravnave pa ni prklo, ker sla so stranki poravnali po izjavi, katero je priobčila današnja Stevilkit .Gazzeltino*.
Mestne volitve. — Včeraj je volil prti razred, ,Purtili popolari" niso nastopili s svojima kandidatoma. Bili pa sla dve listi. Prva : dr. Marani, Mar*ini Fr.; druga: dr. Faidutti in dr. Marani. izvoljena sta: dr. Marani z glasovi 231, dr. Faidutti, semeniški profesor, pa z glasovi 131. — Dr. Mirani j« sprejet izvolitev kljubu prejšnji izjavi, da je ne sprejme.
Ljubljanski škof In cesar, „lletz-kaplfine", JU pa ostanemo kakor smo b*ll". — ,Slov. Narod' je prinesel v petek članek »Ad audiendum verbum", v katerem misli, da je bil poklican ljubljanski škof na Dunaj radi dogodkov v kranjskem deželnem zboru.  Skončuje pa ta  članek  tako-!e  sen-
zacijonelno.....ne verjamemo, da bi   imel
ljubljanski škof voljo, pripraviti svojo stranko do rezone.in prouzročiti,...da pripusti mirno in stvarno delo v deželnem zboru. Kako naj tudi verjamemo, ko se gospod knezoškof niti želji samega cesarja neče pokoriti, kakor se je Jwno pokazalo v na*L»dnjem slučaju:
Tekom lanskega leta je bil ljubljanski gospod knezoškof v avdijenci pri cesarju. NJ. Veličanstvo presvetli cesar je izrekel gospoda knezoškof« svojo ne-roljo zaradi politične agitacijo kranjskih duhovnikov in Škofu očital, da so ti duhovniki „1letzkapiltae".
A gospod ljubljanski knezoškof? Kdor »»¦isti, da je g. knezoškof upošteval na tak ničin mu izraženo cesarsko voljo, ta se krvavo moli. Gospod knezoškof ne samo da ni ničesar storil, da se duhovniška agitacija utesni vsaj v meje zakonitosti in do- j stojnosti, ampak je celo svojo duhovščino poživljal, naj vstraja na potu, na katerega je zašla, kakor, vstraja tudi on.
Zgodilo se je lo ne dolgo po omenjeni avdijenci. Gospod knezoškof jo povodom «irme nekje na Dolenjskem pri pojedini posedal zbranim duhovnikom nekaj o tisti avdijenci, potem pa dvignil svojo čašo in pogomno zaklicai: „Ml pa ostanemo, kakor smo b'11".
Komenlarja temu dogodku pač ni treba. Ta dogodek kaže sam na sebi, da je gosp. knezoškof, če treba, pripravljen tudi na revolucijo proti cesarju. V oči-gled temu je pač naivno, ako kdo misli, da bi škof hotel pomirjevalno vplivati na klerikalno stranko. Moč ima, o tem  še  sence
dvoma ni, a da nima volje,  v to bi zastavili svojo glavo.
Sicer pa ne rečemo drugega* kakor da naj g. knezoškof nikar ne pozabi, da vsaka revolucija rodi protirevolucijo in da že star pregovor uči, kdor seje veter, zanj e vihar.*
Tako poroča »Slov. Narod«. To pač da dosti misliti. Zato prosimo p. n. 'čitatdje, da razmišljajo'' °'?eHr~ter~ upoštevajo zlasti, da je obsodilo tudi Njegovo Veličanstvo tisto gonjo, katero vprizarjajo po Slovenskem po-litikujoči duhovniki — „Hetzkaplane«.
.Slovenec" glede na to poročilo jako previdno— laže. Poročilo "o »hetzkaplanih« se tiče avdijence lani, ali pobožnjak .Slovenec" pa piše tako, da mora Čitatelj razumeti, kakor da škof sedaj ni bil v avdijenci. (.Slov. Narod" le sodi po občni govorici, da je bil poklican ad^audiendum verbuml) in da ga sedaj cesar ni prijemal radi politike. To je koncem konca mogoče, akoprav .Slov." v takih rečeh ne gre nobene vere, toda vest o avdijenci in .hetzkaplanih« se tiče lanskega leta. Sedaj pa jo prišla na dan in sedaj vemo tudi, kako sodi cesar o naši , politikujoči duhovščini.
Učitelji lit delavci. - Pi§ej0 nam : Država je določila v načrtu zakona o davčnih olajšavah za delavska stanovanja v § %, da se smatrajo delavcem vso one oseJ>e, katerih letni dohodki ne presegajo 1200 K, če so samsko, 1800 K pri družinah, obstoječih iz dveh do štirih o«eb, in 2400 K pri družinah s petimi ali več osebami. Tako jasne in pravične pojme im&ta vlada in državni zbor o delavstvu! Pri učiteljslvu pa pusti v srednjeveški temi oni nesrečni § 55., proti kateremu se učiteljstvo bori že ceia desetletja, in katerega vsaka dežela ali bolje vsak deželni zbor tolmači po svoje.
Na Goriškem n. pr. je moral životariti učitelj do 1900, (tuli z najštevilnejšo družino do svojega približno :J5. leta s 400 gld., do 50. in več s 500 gld. in potem dalje, ako ga ni šolski prah prej zadušil in neumorno delo prej položilo v mater-zemljo, pa a 600 gld. reci i 100 K, kar znaša ravno toliko, po pravičnih vladinili pojmih nič več nič manj nego loliko kolikor mora zaslužiti vssaku oseba v svoji samski dobi, da sejo še-le sme prištevati k delavskemu — in ne k inteligentnemu stanu. O ti uboga učiteljski para! Osiveli moraš v svoji mučni službi, žrtvovati moraš vse svoje telesne ter duševne moči in zdravje blaginji človeštva in še le potem se smeš prištevali k delavstvu, a lo še le k onemu delavstvu, katero je najslabše plačano za svoje več telesno kot duševno delo! Je H to mogoče v razsvetljenem dvajsetem stoletju v moderni (*ic I ?t Avstriji! Petletnine so itak premalenkostne, da bi se upoštevale.
Hvala Bogu in naklonjenosti deželnih poslancev, da so se korenito zboljšalc te razmere 1. 1900. vsaj tu v naši goriški deželici! Chi non riderebhe! Naši deželni očeti so z zakonom 1900. doloždi vsakemu razredu po 200 K in učiteljski dohodki so se podvojili v kronski (mi-sto goHtnarski) veljavi do celih 1000 K v tretjem, 1200 K v drugem in 1400 K v tretjem razred«. V drugi razred pride na Goriškem približno vsak učitelj po petnajstem letu, v prvi pa po tridesetem letu svojega službovanja, in s temi kronicatni ni j učiteljstvo preživlja stanu primerno sebe in svoje obitelji. Gospodje poslanci! Iloko ni srce! Primerjajte te Jtevilke z gorenjimi delavskimi in dvignite učiteljski stan vsaj med delavski, ako vam je res pri srcu šolstvo in omika našega naroda ! Trpeče učiteljstvo vam bo hvaležno klicalo: .Hosana!"
Ljudski učitelj. Odpustki na zemljarinl in hlšarint, potem znlžba glavne svote obči prido-barinl in davčnemu merilu za podjetbe, zavezane Javnemu dejanju računov za leto 190S. ~ Na temelju člena IV. vstevši XI. zakona od §5. oktobra 1896. drž. zak. št. 120. se določijo zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbe za leto 1902. sledeče: 1) Odpustek na žemljarini s 15$ in na hišni najemarini in hišni razredaritilv izvzemši 5 odstotni davek od donosa davka prostdi poslopij, z 12V, % državnega davka; 2) Znižba glavne svete pridobarini od 25%, izvršena že v preteklih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi; 3) Davčno merilo za podjetbe, imenovane v § 100. odstavek 1, in 5. navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dejanju računov, se zniža od 1005%, ki je bila določena mera za leto 1902., na 10%. Občni zbor »Lege" r Trsta je bil v nedeljo. Lagali so  na zboru,  da hočejo  z
.Lego« le varovati svoje, ne pa segati; po tujem. Dohodkov je bilo v primorski sekciji K 76.568-29, troškov pa 78099. L. 1900. je bilo dohodkov 93.000. Račun kaže deficit! Šolo v Neblem postavijo jeseni. Nevarnost za prizadeti del Brd! Stariši, pozor!
.. Več gospodieen za pisarno, zmožnih Knjigovodstva, korespondence v raznih jezikih, se je oglasilo na razpis .Goriške tiskarne« A. Gabršček, Tiskarna je sprejela. pa,č le i jedno samo. - Ker je še par jako" dobrih" ponudb, opozarjamo rojake v Gorici, da imajo s tem lepo priliko, na najkrajši način pridobiti si spretno žensko moč za trgovino ah pisarno.
NaroSbe m Temaževo žlindro. —
Do dne 14. t. m. je čas za naročbe Tomaževe žlindre pri c. kr. kmetijskem društvu, m sicer 100 kvintalov po 700 K, jeden kvintal po K 780. Na račun treba plačati za kvintal K %                                   v   '
Razgled po svetu.
V Tinjali na Koroškem je umrl prost Lovro Serajnik v 94 letu svoje starosti. Pokojnika hvalijo kot dobrega rodoljuba, ki je živel v ljubezni in zvestobi do svojega naroda. Blag mu bodi spomin!"
Porodilo zavoda sv. Nikolaja v Trstu za leto 1902. — Občni zbor zavoda sv. Nikolaja se je vršil v .Tržaškem podpornem in bralnem društvu« ob veliki udeležbi. Zborovanje je otvorila gospa podpredsednica Mala Gromova s primernim pozdravom. Tajnica gospa Epple je . konstalovala, da zavod napreduje od leta do leta. Prevažati dogodek v njega življenju je nakup lastnega doma, na čemer se je zahvaliti »Tržaški posojilnici in hranilnici". V novem domu se bo moglo ukrenili marsikaj koristnega. Vodstvo je tudi letos slavnim županstvom poslalo prošnjo za pomoč. Nekatere bolj zavedne občine so se že odzvale j nadejamo so, da se odzovejo še druge. Vseh dohodkov za 1901. je imel zavod K 3244*44; slroškov pa K 1734-30. Preostanek koncem leta 1901. K 709-70. Izkaz društvenega premoženja koncem let« 1901: gotovina v blagajni K 709-70, uloženo v .Tržaško posojilnico in hranilnico" 1000 K, stanovanj«! plačano do 23. februvarja 1902 K 130 80, društveni inventar K 490, skupno K 233050. Od ustanovitve zavoda, t. j. oktobra 1898. pa do konca lela 1901. je bilo vsprejetih v zave 1783 deklcl. In sicer lota 1898. od oktobru pa do zvršetka decembra 76, leta 1899. 401, leta 1900 607 in lela 1901. 699 Kranjic je bilo vsprejetih lanskega leta 259, Primork 210, Štajark 128, Korošic 62, drugih Slovenk t. j. C- hinj, Polakinj, Slovakinj in Hrvatic 62. Te številke so v jasen dokaz, da zavod napreduje, da se dekleta sama zavedajo do-brotnosli istega. Nadaljni dokaz je okolnost, da se gospodinje brez razlike narodnosti rade zatekajo v zavod, kadar potrebujejo služkinje. To je tem pomembneje, ker je tu več posredovalnic, za katere neprestano deluje hrupna reklama. Reči smemo torej, da je zavod na dobrem glasu. Za tem je sledita volitev novega odbora. Izvoljene so bile: Siavik Antonija, Ivanka Epple, Loj Barbara Pirjevec Nežika, Pegan Metka, &rga Marija, Kerže Ivanka, Vinšek Marija, Pož Miei, Guiič Lizika, Godina Milka, Vidmar, Ivančič Ivanka, Modic Ljudmila, Zorzut Rezika, Grom Maša, Prelc Marija, Zadnik Karolina, - - Urd.h Zorica, Gorjup Amalija, Žitnik Marija, Vidmar Amalija, Skrinj ar Marija. — Zavod priporočamo v podporo.
Naši zapiski. — Socijalni demokratje začnejo izdaj« ti novo revijo pod takim za-glavjem. Prvi zvezek izide okoli 15. t. m. Vsebina bo taka-Ie: Na prvem mestu političen članek. Potem gospodarski članki, pregled v javnem življenju, o strokovnem, j gospodarskem in socijalnem gibanju, o novih i knjigah in drugo.                                            '
O nemški bodočnosti. — Mnogo pri- ; ljubljeni in mnogo  čitani   profesor  na  vseučilišču   v   GčUlingcnu,   dr.   Lagarde  piše: I Avstrijo   treba   smatrali   kakor  kolonijalno ' deželo Nemčije.  Vsa  nenemška plemena, in Madjari. so tu še pasebnp všteti, so le breme ' za Evropo; čimprej poginejo,  tem  bolje za < nas iu zanje.   Oni   so  podobni   kupčijskim poslom, ki delujejo z nezadostnim kapitalom. Kakor ne more bili Reuss-Schleiz-Greiz-Lo- ' bensteinske politike, istotako nemožno je kra- , Ijestvo Lodemerija, ali vojvodstvo Oswieczym ' ali dežela Vaciava (Wenzelsland). Nemčiji ! treba  zagotoviti   Istro   kakor  iz- J hodno  točko  nemške  trgovine ob. Adriji in v Afriko, Jablankv (soteskaod reke  Olsa v Sileziji  do  Vage na Ogerskem) sme posluš ti odslej le nemško govorico in od tu naj gre val proti jugu, dokler ničesar ne oslane od teh bornih narodnosti cesarske ; države.   Ni  se  torej  smeti igrati z Madjari Cehi,  Malorusi in Slovaki,  ampak  pokazati
jim treba, kdo je, kakor bolj! človek opravičen za vladanje. Le Nemčija more, ne da bi nadlegovala svoje pripadnike, izsiliti mir  Evrope, taka Nemčija, ki bo segala od
tJ? PaA?tja Donave' od M««ela do Trsta od Metza pa do Buge, ker le taka Nemčija se more hraniti, le taka Nemčija more s svojo vojsko pobiti z Francijo združeno Rusijo! Mi nimamo nič opraviti s Cehi n sllčmmi ljudmi; oni so naši sovražniki in temu primerno je postopati ž njimi. Mi ne moremo Avstrije vzdrževati drugače, nego dr jo brezobzirno germaniziramo«.        *
Novejše vesti. - Kronanje angleškega kralja se bo vršno koncem septembra, ako dotle popolnoma okreva. -Tržaški namestnik grof Goess pojde baje koncem avgusta na dopust za 8 tednov, potem pa odstopi defin?-tivno. — Do razgovora o nagodbi med obema mimsterskima predsednikoma nikakor ne more priti. Szell je bil na Dunaju, v avdijenci pri cesarju, ah s Korberjem se ni sešel. - Za odobravanje: obstrukcije dr. ŽlEdre v kranjskem dež. zboru priobčuje .Slovenec" polno izjav, izišhh seveda iz duhovniških rok, v javnosti pa lažejo, da so izraz ljudstva.
Slovenskim abiturijentorn.
Približal se je čas, ko se ima odločiti marsikateri abiturijent za oni važni korak v življenji, ki mu ima biti prvi in roerodajen na poli do njegovega poklica. Med mnogimi pomisleki, ki motijo sosebno slovenskega dijaka ob odloeevanju njegovega bodočega poklica, stojita v posebno ostrem nasprotju na eni strani ponos ter iskrena ljubezin do svojega naroda, kojemu pomagati in Žrtvovati vse, je bistven sklep čistega slovenskega značaja, a na drugi strani osebno gmotno slaboslanje.
Olajšati slovenskemu dijaku to težko odločitev ter pomagati mu na poti do njegovih ciljev, je bila že dolgo resna skrb naie domovine, ki je čutila živo potrebo po narodnem razumniltvu ter krepkem vodstvu.
Dolgo vrsto let obstojajo v dragih vse-učiliških mestih dijaška društva z lepim namenom, pomagali potrebnemu slovenskemu dijaku, ter svetovati mu na poti Črez vsakdanja življenska vprašanja, biti mu veren prijatelj in svetovalec v stremljenju za stavljenimi si motri, Potrebo po takem druitvu čuteč, smo ustanovili tudi v Prsgi društvo z enakim namenom, reševati označeno nalogo vsem Slovencem, ki prihajajo učit in pripravit se za svoj bodoči stan med vzgledne nam brate Cehe. Ob pomoči raznih podpornih društev, posebno .Podpornega drufitva za slovenske visokošolce v Pragi" ter mnogih rugih naklonjenih nam čeških dru**' Kakor udi ob splošni nam naklon'- j&a« češkega razuniništva, je dana vsakemu slovenskemu dijaku, tudi najrevnejšemu prilika, izobraziti se brez vsakih velikih življenskih skrbij po lepih vzorih širšega slovanslva. Cesar se učimo drugod v sovraštvu od strani neprijaznih nam tujcev, imamo tu v svežem, čistem slovanskem duhu tako lepo izraženo, da nas s silo uči in bodri vsak čut ukaželine narave. Praga je pač tip prodirajoče slovanske kulture, koja je podčrtala v njej vsako zgodovinsko črtico s krvjo in napredkom; naj le omenjamo vzgledno nar. gospodarsko stanje, trgovino in cvetočo obrt, a na drugi strani umetnosti, glasbo, slikarstvo itd.
Vsled tega vabimo najtopleje svoje bodoče tovariše v Prago, ter prosimo, da se obračajo glede informacij do podpisanega odbora društva .Ilirija", koji si je postavil nalogo, stati tudi v počitnicah cenj. tovarišem abiturijentorn na strani v vsem z odkritosrčnimi nasveti ter p.eskrbeti ob morebitnem prihodu vse potrebno po želji posameznikov. Za čas počitnic od 1. julija do i. okt, prosimo, da bi naslavljali pisma na sledeče člane:
Evgen Sajovic, pravnik, Kranj,Kranjsko; Julijan Pavliček, pravnik, Bovec, Primorje; Miloš Meža, pravnik, Velenje, Spodnje Štajersko.
Razun navedenih članov dajo radevolje tudi ostali člani društva »Ilirija" cenj. tov. zaželjena pojasnila,
Z bratskim pozdravom za odbor: Julija.   Pavliček, I. r.       Evgen Sajovic, 1. r. tč. tajnik.                   tč. predsednik.
Kinematografične
predstave
z jako zanimivim in obširnim programom, se vršijo cel tekoči teden v, fotografskem atelijoju A. Jerklča, Gosposka ulica štev. 7. Začetek točno ob S. ari
zvečer.    ____________           '__________
Gospodična
19 let stara, iz narodne rodbine, živeče v tujini, prijetno zunanjosti, čvrsta, zdrava, 20.000 K dote, želi se seznaniti z mladim Slovencem v primerni poziciji v namen, da bi, ako se srci najdeti, združita za celo življenje. — Ponudbe na upravništvo pod šifro: Sreča. — Diskrecija zagotovljena.
Naznanilo.
Z oziram na to, da se je preselila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr, davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„ffi zlatem fcrižn" (pri M)
t Kapucinski iilici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.
l^arol praščil^
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoma vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporofia se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
pisalni stroj  „IDEAL"
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke* Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Clavno zastopstvo za Avstro - Dgersko:
&
Dunaj 111.3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
Nova
v Gorici,
[ ulfea S*. Antona štev. 1. j
_             Podpisani se toplo pripo- I
®—        roča svojim rojakom v mestu i in na deželi za izdelovanje f -      . vseh kleparskih izdelkov, . J kakor: cevij za vodo, žlebe za I I stavbe,   kuhinjske priprave   itd. I " Prevzema   tudi   vsako   po- j pravo   po   zmernih   cenah. ' Zagotavlja točno postrežbo udani
Karol Čufer,
klepar.
Rimske toplice.
Tržič (Monffalcone>.
Stalna toplina 38°—40*. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in žensko bolezni.
kljucaraičarski mojster # v Celju •
Poljske ulice št. 14
priporoča— najfinejše,  najboljšo In najvarnejše
patentirane strelne • • priprave proti toči.
Možnarji niso iz litega železa, ampak so pri večjih strelnih pripravah iz kovanega železa, pri manjših pa jekleni.
Vf" Ceniki z opisom uporabe na za-htevanjo brezplačno.
Čistilna voda  J* j* jL
0- 0 „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Matfonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenko soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.
Hiša na
prodaj
iz prosto   n>ke   primi-nia   za   v»iiko   ohrl na src-.Ii v,.s.i. Obvezam  ?o tali,   prepustiti po-
pr.Innina s\o]o obrt. Tomo Štrukelj, trgovec  w Cerknem.
Dobre ure in po ceni!
s  3-leinim  pt-nienini  j-mistvom ^¦"""N           razpošilja na zasebnike
W%/        pr»4 tovurmi ur r M -stn (Bril)
—1J*-        Hanns Konrad,
S& Izni v ter ilaii!« *o»i »ČtSko). Dobra ura hej.i iz niklja fl 37.'»; srebrna ura H -m. fl T.Su; .-srebrna verižica B. 1 20 hudilmk iz niklja fl. t-9r>.
Tvnlka je odlikovana s <• kr. orlom; ima zlate ... srebrne svetinje iz razstav ter ti^o."n priznalnih |);3"tn.      Ilnntrovan cenik zustonjt
J\(aznanilo.
Na mestni nižji  realki v  Idriji bodo sprejemni izpiti 7.n vstop v I. razred šolskega leta 1902/3
dne 15. julija,
in se prično ob 9. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj so oglase v spremstvu svojih starišov ali njih namestnikov
dne 13. julija
med 8. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prineso" krstni Ust in obiskovalno izpričevalo. Pristojbine ni plačati nobeno, kakor je tudi pouk brezplačen.
Vnanji učenci se lahko oglase k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini.
Ravnateljstvo mestne ni^je realke.
V Idriji, dne 27. junija 1902.
Čedna hiša na prodaj
tik postaje Vipavske železnice pod Sv. Križem, pripravna za
restavracijo ali trgovino.
Kupna   cena  približno  4000  kron.  — Natančneje se izve pri gosp.
Antonu Bonne-tu
v AjrJovičin..
i„eh W*|. v Gorici us!aiwyl'«r.a tvrdka
E. Riessaer, y Mimsti ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč.duhovšCjni in sjav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Anton Pečenko		
Vrlna ulita 8	GORICA priporoma	Via (iiardiuo 8
pristna bela	iš^^mr	briških, dal-
in črn« vina	'^spl	matinskih in
iz vipavskih,	^B?	istarskih
furlanskih,	W	vinogradov.
Dostavlja i	a dom in mzpi	4ilj:i po železnici na
vse   kraje   avstro	- ogenske   monarhije v sodih   od Mi	
lil rov  naprej. Na	zahtevo polilja	tudi uzonfi.
C«n* zntarn«  Postrsib* poftUna		
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalie
priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno   izvrstne in  zanesljive užigaliee
Apollo-**
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
JOSIP ROVAN
prve odlikovane kranjske ekspertne pivovarne na par. T. Frfihfich-a na Vrhniki.
Zaloga v Gorici — Rabatišče štev. 20.
Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem iz mesta in dežele. V zalogi ima vedno sveže pivo kakor: ,.ekspertno marčno", ,kranjski biser" ter speeijaliteto FGranat Porler".
Cene so kljub draginji ledu zmerne; postrežba vedno točna.
V podružni zalogi na Goričiei pri „Rebku% je za tamošnje naročnike vedno sveže pivo s potrebnim ledom na razpolago.
Deželno doklado za goriško okolico plačam podvzetniku jaz, ter nimajo cen. naročniki na to stran nobene obveznosti.
Ob enem tudi naznanjam slav. občinstvu, da se je tvrdka letos na moj nasvet in zahtevo pri proizvaji piva strogo ozirala na tu kaj sne zahteve glede okusa in barve, o čemur se cen. rojaki z blagohotnimi naročili in poskušnjo lahko prepričajo.
Sprejemam tudi naroč la na naravni leti \z gozdnih jam (brczilnov> ter je istega na razpolago 80 do   20 ^ >zov po 25 metr. stotov. Cene po dogovoru.
N.iznanjaino vsem vojakom, i ustnikom. poštnim, železniikirn in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, <lu smo oprejeli
edi-o razprodajo novoiznajdene originalne grnfske M-k->/auie remont, ure zlatega-elektro-pla-rpje, .sestav glas-htittft1. Te ure imajo prutimufrnctiinc pre-eiziski urni stroj, so najnalanfnojc regulirane in preskuSene in dajamo za v>;»fco uro 3-ieLno pismnio jamstvo. fikrov, ki j> sestavljen od treh odskočni}; pokrovčkov, ji; mo-lcrnii in kra-no izdelan ter napravljen <z novo iznnjdene amerikanske goldinske kovine >r prekrit s M-karst. zlatom, tako, ii.t je podoben čilemu zlatu, ia ve;č.»ki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 20« kron. Edina ura na svetu. In? „ n<; E^ubi nikoli zlalcfa lita. Sprejeli smo v (J. »;---vih lO.tMiO dodatnih naroČi) in okoli :i()<><> polnatinti ,:--em. Cena mi za gospode ali damo le 10 kron poštnin.; in eo!-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridrjan mož-njii'ek od u^nja. Krasne in moderne 'veniiic od zlatega plajrue za jro.-pode ali dama (tudi ovratnjiee) po 'A — o'- in S' K. Ako ura ne. ujra^a, se sprejim* nazaj v>'.e<l Cesar se nima nob:-nci;.i rizika. Hazpu-šiljitnje po poštnem povzetju nI. predplaeilu.
N a r o t b e je pr>.;i\jati na Razpoiiljan]* ur „CEirONOs Baa«H< '(i*lca). Za pisma v Švico jo staviti ztv.itiko za 25 stol, na dopisni e 10 stol.
Na de?. Jtil.il. razstavi odlikovan s j-rebr. Na Ivovski razstavi * prvo ceno   -   srehr
J
T)—rr
Pozor!
Le 5 dni tukaj!
V hotelu „Uiiion"
I. nedstropje, IV. vrata
Margianna,
svetovnoznana flzfognomistinj^ in umetnica v spominu,
katera pove vsakemu celo njegovo preteklost, sedanjost nt priliodnjost. Margianno se ne more primerjati z navadnimi vedeževalkami, aH onimi, katere metajo karte ker Margianna izplača onemu, kateri jo v njeni umetnosti prekosi takoj sto goldinarjev.
Govpri se od 9 ure zjutraj do 9 zvečer.
Za mnogobrojen obisk se priporoča udana                Margianna*
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. TTINDYŠ-A,
v Pragrl na Srnlhovu
(Pralia-Sniirhov) Vinoliradska uliee tialo 816. se priporoma
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovf?'5ih pripoznanih in praktičnih sestavih.
V t dokaz je na razpolago mnogo piiporoCu-jočih sprical domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedtio leto. Cene zeld zmerne, plačuje su pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jNavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                                    - 3
Poprave IzvrSuJo po najnižjih cenah.