DKŽAV V NAŠI DEŽAVI. K volitvam predsedstva v senatu in v narodni skupščini. V zadnji številki smo navedli imena JRZ kandidatov za predsedstvo v obeh zbornicah. Navedeni kandidati so bili vsi izvoljeni in razpolaga sedaj vlada z večino tudi v senatu. Za senatno predsedstvo sta bili postavljeni dve listi in sicer ena z nosileem dr. Želimirjem Mažuraničem kot lista delovnega kluba, in lista JNS z nosilcem dr. Ljubomirjem Tomašičem. Glasovalo je vsega 87 senatorjev ter je dobil Mažuranič 48 jlasov, dr. Tomašič pa 39. Za podpredjednika senata je glasovalo enako število senatorjev in so dobili: Milan Simonovič 46 glasov, dr. Ploj 44 in dr. Karamehmedovič 43 glasov. Tako je bil izvoljen za prvega .oodpredsednika član delovnega kluba Simonovič, za drugega pa član JNS dr. Ploj. Za tajnike so pa bili izvoljeni: dr. Kotur, dr. Crkvenac in dr. Gustav Gregorin. — Za volitve skupščinsk'ega predsedništva se opozicija ni mogla sporazumeti za skupno listo in radi tega je bilo predsedstvo izvoljeno iz članov kluba JRZ. Za predsednika Čiriča je glasovalo 196 poslancev, dočim je dobil kandidat JNS Ilija Mihajlovič le 56 glasov. Prav tako so bili za predsednike z velikansko večino izvoljeni Fran Markič, Voja Cvrkič in Radosav Vučetič, kandidat JNS Ivan Mohorič pa 60 glasov. V enakem razmerju glasov so bili izvoljeni vsi skupščinski tajniki, po številu pet, in tudi Slovenec dr. Andrej Veble. Iz kluba JNS senatorjev je doslej izstopilo sedem osebnosti in med temi tudi najstarejši senator g. Ivan Hribar iz Ljubljane. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odpotoval 27. t. m. v Ankaro, da uradno obišče Turčijo. Ministrski predsednik bo prisostoval "Q. t. r.i. &večanostim, ki bodo V turški .prestolici Ankari ob priliki turškega narodncga praznika. Romunski ministrski predsednik g. dr. Tatarescu se je mudil 21. t. m. v Belgradu, kjer je bil gost našega predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča. Redno zasedanje senata in skupšeine je bilo otvorjeno 24. X. Ob tej priliki so bili izvoljeni običajni odbori, v katerih ima vlada povsod veeino. V DRUGIH DKŽAVAH. Preprečen atentat na albanskega kralja. Visoke osebnosti albanske uprave so zasnovale načrt za taaailno odstranitev albanskega kralja. Vladarja so hoteli ubiti s strojnico in sicer s posebnega motornega čolna, ki bi se imel pripeljati mirao v trenutku, ko bi šel kralj Zogu iz ivoje palače v Draču se kopat v kraljevBko kopališče. Na pripravljeni atentat je opozorila policijo neka deklina. še pravočasno je bilo aretirano vse osobje, ki je prežalo na kralja z motornega čolna s strojnico in z avtomatskimi pištolami. V atentat so zapletene zelo visoke osebnosti iz raznih plemiških družin v Draču, Tirani in po deželi. Delna kriza vlade na Bolgarshem. Dne 22. t. m. sta podala pismeno ostavko proinetni minister Kožuharov in prosvetni minister Dimitrij Masajlov. Odstop sta utemeljila s tem, ker Kjoseivanova vlada še ni izdelala volilnega zakona, kakor je bila obljubila. Odstopivša ministra sta člana nacijonalne stranke profesorja ter bivšega ministrskega predsednika Alekfeandra Cankova. Rešitev vladne krize na Bolgarskem. — Bolgarski kralj je imenoval na predlog ministrskega predsednika za novega prometnega ministra generala Jovova, za prosvetnega pa dr. Isiikolaja. V preosnovani bolgarski vladi so razen kmetijskega ministra same nepolitične osebnosti. Italijanski zunanji minister grof Ciano V Berlinu. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je raudil zadnji teden v Berlinu, kjer je imel važne razgovore z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom. Bil je tudi gost ministrskega predsednika generala Goringa. Obiskal je kot strokovnjak ministrstvo za letalstvo in zrakoplovno akademijo. Dne 23. t. m. se je odpeljal s posebnim vlakom v Berhtesgaden na Bavarsko, kjer se je razgovarjal s kanclerjem Hitlerjem. Obisku grofa Ciano pripisujejo v političnem svetu veliko važnost. Ob tej priliki sta se Italija ter Nemčija zavezali, da boste odvrnili Francijo od zveze z Rusijo. Ne.ničija bo priznala ltalijanski imperij. Obe državi sta se postavili na staliače, da bosta v kratkem priznali naeijonalno špansko vlado, ki ima svoj sedež v mestu Burgos. Povišanje netnškega ministrskega predeednika na vidiku. Nemški ministrski predsednik general Goring je postal pooblaščeni voditelj narodno-socijalistične štiriletke. Goring bi naj postal nem.ški kancler in bi obdržal Hitler samo položaj predsednika republike. Gospodarska po©blastila, ki jih ima Goring že v rokah, BO ga potisnila tako visoko, da je kot Ijubljenec naroda danes že najmočnejša Dsebnosč Nemči.ie. Goring ima v svoiih rokah že večjo moč, kakor jo je imel kdajkoli kak nemški kancler. Kongres fraacoske radikalne stranke, ki podpira Blumovo vlado ljudske fronte, se je vršil ob navzočnosti 1500 delegatov v Biarritzu. Predsednik stranke Daladier je priporočal nadaljne sodelovanje v ljudski fronti. Kljub pomirjevalnim poskusom predsednika je bil potek kongresa ze'^ buren, Kemiri so pričeli takoj pri otvoritvi zborcvanja. Levo krilo stran ke je pozdravilo predsednika s komunističnim pozdravom s stisnjeno pestjo. Desnica se je dvignila in pozdravila s fašističnim pozdravom in s klici: »Naj živi oberst dela RoCque!« (voditelj francoskih fašistov). Potek državljanske vojne na Španskem. Zmagovite uporniške čete so navalile na Madrid od štirih strani in so bile 23. X. v rokah napadalcev tako važne postojanke v okolici prestolice, da je vsaka nadaljna obramba od strani rdeče milice brezplodna. Da je položaj v Madridu skrajno ogrožen, dokazuje dejstvo, da je že pred dnevi pobegnil predsednik repuolike Azana v Barcelono z izgovorom, da sklepa pogodbe z zastopniki Katalonije glede nadaljevanja odpora vlade. V vladnih krogih pa se opaža tudi vedno večja zmeda in vse je pripravljeno za beg vlade v Barcelono. Važni vladni dokumenti iz državnih arhivov, denar in načrti generalnega štaba so odpremljeni proti morju. Ministrstva selijo svoje pisarne. ZVeza z morjem še ni prekinjena, kajti vso progo čuvajo močni oddelki katalonsklh čet, ki jim doelej bele čete niso bile kos. Tako bo vlada vedno lahko po potrebi nastopila svojo žalostno pot proti morju in pustila na cedilu branilce v Madridu. Razširjena je že bila vest, da je prišlo med ministrskim predsednikom Largonl Caballero in vojnira ministrom Prietom do krvavega obračuna. Caballero je za obrambo Madrida do zadnjega moža ter hoče zmagovalcem prepustiti le kup razvalin. Vojni minister Prieto je kot zmeren socijalist na stališču, da je vsak nadaljni odpor blaznost. Radi omenjenih čisto različnih mnenj bi naj bil predsednik vlade potegnil samokres in ustrelil vojnega ministra. Poročila iz Pariza trdijo, da Prieto ni bil ustreljen na seji minietrskega sveta in živi. V Madrid je pri- spelo mnogo vojnega materijala iz sovjetske Rusije. Ruske ladje so izkrcale v Barceloni novo orožje, topove in tanke. Radi preveč očitega podpiranja rdečihod strani ruskih boljševikov je dala nacijonalna vlada iz svojega sedeža v Burgosu vsem svojim pomorskim edinicam po radiju povelje, da naj vsako rusko trgovskc ladjo na odprtem morju zaustavijo. Če najdejo tovor orožja in streliva za Madrid, jo naj takoj potopijo. — Dne 23. X je bila proglašena ustanovitev sovjetsk« republike Katalonija po vzorcu sovjetskih ruskih republik. Vse tovarne, trgovine in podjetja so proglašena za državno last. Katalonija je postala sovjetska republika, ker je Rusija izstopila iz odbora za nevmešavanje v španske zadeve in bc pričela sedaj akcijo za obrambo Španije napram nacijonalistom. — V Crnem morju je čakalo 23. X. 26 ruskih parnikov ki so natovorjeni z raznim vojnim materijalom in predvsem s 110 letali za rdečc milico. Sovjetska Rusija je odpovedala svoje elanstvo pri londonskem odboru za nevmešavanje v špansko državljansko vojno in je prestopila javno na stran rdeče vlade. Načrti ruske petletke brezbožnikov. — Ruski brezbožniki so napravili načrt za pet let in v tem načrtu je na programu: porušenjo vseh cerkva in molilnic na ruskem ozemlju, katerim je bilo doslej še prizanešeno. Pred boljševiško revolucijo je bilo v Rusiji 120.000 pravoslavnih cerkev in kapelic. Dosedaj je porušena dobra polovica vseh svetisč, zopet druga so spremenili v zborovalne prostore za brezbožne krožke, v gledališča, konsumne prodajalne, v skladišča in kopališča. Leta 1937 pa bodo porušili ae tiste cerkve, ki so jim dosedaj radi izrednih umetniških ali zgodovinskih vrednostih prizanašali. To več kot divjaško napoved je raogoče tolmačiti iz tega, da je v zadnjem času opaziti po celi sovjetski državi rastočo potrebo zatiranih narodov po verskem udejstvovanju. Zlasti na kmetih sc dogaja, kakor poročajo komunistični liati, da kmetje vkljub preganjanjem in vkljub visokim denarnim kaznim vedno znova snujejo tajne verske krožke in praznujejo verske praznike.