List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
9. številka.
Joliet. Illinois, lO. fehniaria leto 1905
I^etiiili XI V
REV. IGN. L. BURGAR ZASPAL V GOSPODU.
Po dolgi, mučni bolezni, vendar nenadno izdihnil svojo blago dušo-
v
Njegova dela ostanejo trajna.
Iz Puebla, Colo., je došla žalostna vest, da je č. g. Ignacij L. Burgar mirno zaspal v Gospodu v nedeljo, dne 5. t. m., v najlepsidobi svojega življenja. Pokopan je bilxv torek iz slovenske cerkve Matere Božje v Pueblu, ob mnogobrojni udeležbi slovenskih društev in sploh tamos-njih rojakov.
Rajnki g. Ignacij je bil doma iz Velike Mlake, ribniške fare, na Dolenjskem, in je dosegel starost kacih
30 let. Starši so mu bili ubožni, vendar so poslali nadarjenega sina v Ljubljano študirat, za kar je kazal največje veselje. A študiranje brez gmotne podpore je huda reč, to je zgodaj poskusil blagi pokojnik. Pred trinajstimi leti je došel v Ameriko, najprej v St. John’s Col-lege, Minn., in potem v St. Paul Seminary. V drugem letu bogoslovja, koncem prvega šolskega polletja, se mu je udrla iznenada kri. Po zdravniškem nasvetu ie moral iz Minnesote v toplejši kraj, in šel je v Colorado, kjer ga je denverski škof Matz posvetil drugo leto v duhovnika. Prvi čas nato je bil na trudapolnem mestu v denverski stolnici za duhovnega pomočnika, kjer je imel tudi oskrbo tamošnjih bolj maloštevilnih Slovencev. Tu se mu je bolezen poslabšala, in rajnik si je iskal zdravja v raznih južnejših krajih. In res mu je začasno odleglo. Jeseni na t netjem zborovanju “Zveze slovenskih duhovni-nikov v Ameriki”, katere zvest član je bil, je svoje duhovne tovariše za-gotavljal, da se počuti že skoro zdravega. Toda, sušica se ga je lotila prehudo, in po osmih letih ga je premagala. Zadnje tedne je bil v zdravilišču “Montcalm Sanitarium” v Manitou, Colo.
Rajnki g. Ignacij je bil dobra duša. Vkljub vsemu trpljenju je bil vedno ljubezniv in požrtvovalen. Izvenredno se je tudi odlikoval po svoji delavnosti. Že izza mlada se mu je priljubilo pero in I' pisateljeval je do zadnjega zdih-ljeja. Ko je “Am. Sl.” izhajal še v Toweru, Minn., pod uredništvom t preč. g. J. F. Buh, sedanjega , monsignora, je pokojnik splošno sodeloval pri rečenem listu. Lepo->' slovna vsebina prvega koledarja ■ Sakserjevega je izišla skoro vsa izpod njegovega peresa. Podpisaval se je s psevdonimom (izmišljenim imenom) “Strojarjev Race.” Tiska 1 svojemu najlepšemu delu pa ni do-i' živel, to je molitvenik “Moli in delaj”, čegar slovensko angleški * rokopis se hrani v tiskarni “A. S.” ii Pripravljal je tudi angleško-slo-1 venski slovar, ki bi bil res mojstr-r sko delo svdje vrste. Škoda tako nadarjenega pisatelja, kot nam jih , nekaj tako živo treba v Ameriki.
V New Yorku zapušča blagi raj-/ nik bratranca, g. Antona Burgar,
sicer pa najlepši spomin med svojimi duhovnimi brati ter posvetnimi prijatelji in znanci.
Svetila mn večna luč, in pokoj njegovi duši 1
Železniška nesreča.
Des Moines, Iowa, 9. febr. — Osem vagonov osebnega vlaka Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice, drdrajočih zapadno, je padlo čez most blizu postaje Melbourne, davi navsezgodaj. Pet oseb je u-smrčenih, mnogo ranjenih.
--------------- V
Otroka zgorela.
Ely, Minn., 6. febr. — Mathew Paviesick (Pavešič?) je izgubil dva otroka, ki sta mu zgorela v domovanju, katero je uničil ogenj. Mati je bila nevarno ožgana, medtem ko je poskušala rešiti deco.
Machen v kaznilnico.
Mound&villle, W. Va., 8. febr. August W. Machen, bivši superintendent pismooddajnega departmen-ta, Diller B. Groff in Samuel A.
Groff, ki so bili radi poštnega sleparstva obsojeni v kaznilnico po 2 leti, so dospeli semkaj. Jutri se jim odkaže delo.
Osemurni delavnik.
Denver. Colo., 8. febr. —■ Republikanski člani zbornice poslancev so se zedinili glede osemurne postave, ki jo odobravajo korporacije in bo gotovo sprejeta. V nasprotju s predlogo, ki so jo vročile unije, bo imela postava, zagovarjana po koi-poracijah, veljavo samo za take delavce, ki opravljajo delo neposredno kot premogarji ali pri raz-streljavanju.
Košut in cesar.
Berolin, 7. febr. — Z veliko pozornostjo se Bedaj tu zasledujejo dogodki na Ogrskem. Vse je radovedno, kako se bo vlada izmotala iz zadrege po fcvojem hudem porazu, če je to sploh še mogoče. Očividno poskuša cesar Franc Jožef pridobiti opozicijo s popustljivostjo. Največji nasprotnik cesarjev, Franc Košut, bo bržkone dbodoči prvi minister, dasi je grofu Juliju Andrassy zaupana sestava novega ministerstva. Dunajski listi poročajo, da je grof Andrassy sam predlagal cesarju, sprejeti Franca Košuta, doslej nespravljivega vodjo opozicije in nasprotnika dinastije (vladarske rodovine), in se posvetovati ž njim. Da li pride Košut pred cesarja, še ni gotcvo, a vsekakor je dejstvo, da je dobil povabilo, veliko zmagodo-bitje zanj in njegove pristaše.
Morje zlat rudnik.
London, 5. febr. — Mnogi Londončani so naložili svoj denar v pod jetje, ki jim bo za 850 dajalo po 8500 v zlatu, katero se bo dobivalo iz morja po načinu, kot ga je izumil H. I. Sneli, ki je bil doslej tako nesrečen iznajditelj, da so mu neka-terniki oponašali prismojenost.
Štrajk v Belgiji.
Charlesroi, 7. febr. — Izmed 39,-44 2 premogarjev, ki delajo v rudnikih tukajšnjega distrikta, štrajka sedaj 22,975.
Mons, 7. febr. —V distriktu Borinage štrajka 19,000 premogarjev.
Nova organizacija.
New York, 5. febr. — Pod imenom “The Associated Building Trades” se je tu ustanovila stalna organizacija, ki šteje 33 unij s 75,-000 člani, samimi zidarji. V tej novi organizaciji je vsaka unija zastopana s 5 odborniki, ki si zopet volijo odbor pod imenom “The Board of Representatives”, čegar člani so takozvani “Walking Delegates”, ki se shajajo vsako sredo. Nova organizacija zagovarja razsodišča za vsa razporna vprašanja.
VAŽNIH NOVIC NI NIČ Z BOJIŠČA.
Male praske so pač na dnevnem redu, a večjo bitko ovira mraz.
Kozaki hudo zajemajo Japonee.
Petrograd, 2. febr. — Vojno mi nisterstvo ni prejelo nič važnih novic iz Mandžurije. Ruski topovi še bombardirajo utrjeno mesto San-depas.
Petrograd, 3.febr.—Car je prejel od generala Kuropatkina sledečo brzojavko:	“Japonci so napadli v
noči 31. jan. Džantančenan. Kraj leži na levem bregu reke Hun. Posrečilo se jim je, vzeti mesto, a pozneje so bili spet pregnani in so utrpeli velikih izgub. Ruske izgube znašajo do sto mož. Dne 1. febr. so Japonci spet jeli hudo streljati s topovi na Džantančenan in opoldne naskakati mesto. Rusi so se izprva umaknili, a pozneje so zopet vzeli kraj.” General dostavlja: “Vkljub izvenrednemu mrazu so ozebline redke vsled dobrih previdnostnih naprav. Do dne 1. febr. je dospelo v Mukden 1,133 japonskih vojnih ujetnikov.
Jibutul, franc. Somalija, 4. febr. Admiral Botrovskij je odplul od tu z drugo divizijo ruskega Baltiškega brodov ja,obstoječo iz štirih križark in treh torpedovk, da se pri Madagaskar združi z brodovjem admirala Roždjestvenskega. Osemnajst nemških premogovih parnikov sledi ruskim vojnim ladijam.
Hude praske.
Petrograd, 4. febr. — General Kuropatkin je sporočil carju z dne
3.	febr.: “Mesto Džantančenan so naše čete vzele v srditem boju. Ogledovalne pohode smo podjeli proti Fanšanu in Pudzovi. Naši strelci so parkrat vse puške sprožili proti Fanšanu, nato naskočili mesto in napadli Japonce z bajonetom. Sovražnik je pa dobil pomoč in prisilil naše čete, da so se umaknile. Strelci so s seboj vzeli svoje mrtvece in ranjence. Nasproti našega desnega krila so pustili Japonci nad sto mrtvecev za sabo. Pokopali smo 87 teh trupel.
Razstrelili železnico.
Petrograd, 4. fehr. — General Kuropatkin poroča:	“Neka naša
patrulja je med časom od dne 31. an. do dne 2. febr. razstrelila z dinamitom osem milj dolg kos železnice pod Liaojangom.”
Steselj ogorčen.
Colombo, Ceylon, 5. febr. — Portarturski lev, general Steselj, je dospel semkaj in se izrazil zelo ogorčeno o trditvi angleških časopisov. da je imel še 25,000 mož za boj sposobnih čet in streliva in živeža na razpolago, ko je predal Japoncem trdnjavo. General je imenoval ta poročila zlobne laži. In polkovnik Reis, ki je bil v njegovem spremstvu, je dostavil:	“Trdnjava se ni
mogla ni hipec dalje držati. Bil bi umor. Od poldrugega milijona rubljev, ki so bili v vojni blagajni začetkom oblege, je ostalo samo še 15 rubljev. Vsak dan je umrlo povprečno 400 mož za ranami in skorbutom.” (Glej članek: Skorbut.)
Japonsko poročilo.
Tokio, 5. febr. — V petkovi noči in v soboto je bilo več ljutih bojev ob rekah Sakho in Hun. Rusi so bombardirali kos japonske črte v petkovi noči, in mali ruski oddelki so napadali Vajtao in gore Titi kakor i sosedna selišča. Iz japonskega glavnega tabora v Mandžuriji so dospela poročila, da so bili vsi napadi odbiti.
Rusko poročilo.
Petrograd, 5. febr. — General Kuropatkin pravi v svojem poročilu na carja Nikolaja:	“Dne 4. febr.
j se ni poročalo o nobenem boju. Sedaj se omejuje delavnost na ope- j racije naših dobrovoljcev, ki nadle- j gnjejo sovražnika. N a obeh straneh ! se strelja s topovi, in Rusi k.-ikor i Japonci hitro utrjujejo svoje lege.” General Kuropatkin je poročal v petek, da so bili odbiti veliki japonski predstražni oddelki na- levem krilu proti Saosiru in Sansanu z lahkimi izgubami; Japonci so pustili 50 mrtvecev na bojišču.
Gripeutoerg za ulč
Mukden, 6. febr. — General Gripenberg, dosedanji poveljnik druge ruske armade, je odpotoval v Petrograd, ker se je Kuropatkin razjezil nanj, da je po neumnem povzročil zadnje brezuspešno prodiranje vsled trmoglavosti. Japonci pričakujejo očividno napada na svoje središče, zato utrjujejo na vse kriplje svoje lege. Po bojih ob reki Hun so spoznali, da Rusu ni mar za zimo. Japonci se zaman trudijo, da bi Rus prodiral nalašč tam, kjer so mu nastavljene lima niče.
Kuropatkin ostane.
Petrograd, 6.febr. — Pozadejih poročilih generala Kuropatkina, ki javljajo, da je bil ranjen tudi gen. Dombrovski, so operacije v Saudia pu in boji ob reki Sakho ustavljeni. Rusi so zadnji japonski napad tako odbili, da je bilo joj- Mraz je š; hud, 24 stopinj pod ničlo. Govorica, da Kuropatkin odloži poveljstvo, je izvita iz angleške trte.
Matsmnara mrtev.
London, 6. febr. — General Mat-sumara je na bojišču umrl vsled vnetja možgan. To je bil mož, ki je poveljeval naskoke na 203 metrski grič. Vsled svoje hrabrosti je bil odlikovan in povišan.
Rus se ne uda.
London, 7. febr. — Poslovodja ruskega poslaništva je obvestil “Associated Press”, da so ponovne govorice o mirovnem pogajanju brez vsake dejanske podlage. Rusija ne odneha. Pod sedanjimi razmerami se ni možno ozirati na mirovne predloge.
Kozaki so ptiči.
Petrograd, 7. febr. — General Kuropatkin poroča, da je oddelek kozakov pod vodstvom kneza Maga-lova v noči 5. febr. prodrl v vas, zasedeno po Japoncih, usmrtil posadko petdesetih mož in se potem umaknil,ne da bi izgubil ni jednega moža.
“Udar ruske levice”.
Petrograd, 7J febr., zvečer. — Operacije v Mandžuriji počivajo. Kuropatkin poroča, da je še vedno strašen mraz. Dopisnik od “Associated Press” v Tsinkačenu opisuje predrzen pohod malega ruskega oddelka čez reko Tajtse,ki je pretrgal zveze med Liaojangom in Feng-vangčengom ter povzročil med Japonci strah in trepet. Kuropatkin imenuje ta dogodek oskromno in kratko “udar ruske levice”.
Grof Tolstoj ml. junak.
Petrograd, 8. febr. — Grof Andrej Tolstoj se je vrnil iz Mandžurije, kjer je bilpobočnik (adjutant) generala Soboleva in se je tako hrabro obnašal, da je bil odlikovan s križcem sv. Jurija. Bil je ranjen na glavi, a po okrevanju hoče spet na bojišče. Obiskal je v Jasni Poljani svojega očeta, grofa Leona Tolstega, svetovnoslavnega ruskega pisatelja in misleoa.
Štrajk na Nemškem.
Berolin, 7. febr. — Premogarski štrajk v Šleziji se bliža svojemu koncu, kar se tiče državnih rudnikov. Nasprotno pa se utegne hudo razširiti štrajk med delavci v zaseb nih rudnikih po Gorenji Šleziji, da se dosežejo višje plače. Uspeh gibanja seveda bistveno zavisi od tega, kako se razvije štrajk v ruhrskem premogovem okolišu, kjer je položaj še kaj malo izpremenjen, ker rudniški posestniki trdovratno od vračajo vsakatero privolitev.
ŠE MOČNI ODMEVI ŠTRAJKA NA RUSKEM.
Trepov preti, da bo šole zaprl, če dijaki ne nehajo ,	št raj k a ti.
Več mest v obsednem stanju.
Petrograd, 3. febr. — Po natančnih poročilih je ob zatiranju demonstracij dne 22. jan. izmed tisočerih vojakov streljalo samo 480, a še ti so streljali le bolj na videz in sprožili skupno samo 1,002 strela.
Rim, 4: febr. — Sočet ie demonstracije za žrtve ruskega štrajka in zlasti za osvoboditev pisatelja Maksima Gorkija se nadaljujejo po vsej Italiji.
Petrograd, 5. febr. — Štrajki na Poljskem so se razširili v pokrajine Varšava, Petrikov, Kališ, Radom, Lublin in Suwalki. V mestih Kališ, liadom in Sindlev je razglašeno ob-sedno stanje.
Umorjen prokurator.
Stockholm, 6. febr.— Iz Helfing-forsa v Finlandiji jo poroča: Senatov prokurator (upravitelj) Soini-uen je bil umorjen v svojem stanovanju. Neki mož v uniformi častnika je vstopil v hišo, potegnil revolver in večkrat ustrelil na Soininena, ki je na mtstu obleža mrtev. Morilec, ki so ga prijeli,se imenuje Alexander Gadd. iSoininen je bil rodom Finec, a radi njegove nagnenosti do Rusov skrajno nepriljubljen.
Plemenitaši za pravice.
Petrograd, 6. febr. — Zbor ple menitašev v Petrogradu je sprejel poslanico na carja Nikolaja, v kateri med drugim pravi, da usadniki in državniki ne morejo rešiti vseh vprašan j, zato prosi car ja, naj dovoli da se smejo zastopniki vsega ljudstva udeleževati posvetovanj in za-konodajstva vladnih naredb, ker le potem bo možno premagati notranje sovražnike, ki sedaj Rusijo silijo, naj eklene sramoten mir.
Trepov minister?
Petrograd, 7. febr. — Čuje se govoriti, da bogeneralguvernerTre pov bržkone vkratkem imenovan ministrom notranjih zadev, ali pa dobi posebno ustanovljeno službo policijskega mojstra.
Maksim Gorkij.
Petrograd, 7. febr. — Soproga Maksima Gorkega je dobila dovoljenje, obiskati ga v trdnjavi sv. Petra in Pavla. Gorkij je malo
bolehen vsled jetuištva. Sicer pa kaj lepo ravnajo ž njim, in neki visok častnik je bil posebej imenovan v to, da mu skrbi za vse udobnosti.
Svarilo dijakom.
, Petrograd, 8. febr. _ General-guverner Trepov je naročil kurator-ju (skrbniku) za vzgojstvo, naročiti Vsem profesorjem na vseučiliščih in učiteljem v petrograjskih šolah, da sporoče svojim dijakom ozir. učencem, da mora nehati akademična anarhija. Dijaki morajo do dne 28. lebr. zopet v šole, če ne se izključijo. Ko bi pa večina dijakov in> profesorji štrajkali, se šole zapro in pouk v Petrogradu neba.
10 rudarjev usmrčenih.
Calumet, Mich., 8. febr, —10,000' funtov dinamita je danes eksplodiralo v rudniku O-eeolaConsolidated, vsled česar je bilo 10 rudarjev usmrčenih in vse polno hudo ranjenih. Doslej so najdena tri trupla in znana tri imena usmrčencev: KaskalaM., Kulpa Peter in Pollitt Wm. ml. Nezgoda se je pripetila v 3. šafta oddelka North Kearsarge. V nevarnosti je bilo do 100 delavcev. Vzrok nesreče ni znan. Pretres se je čutil tri milje daleč. Vsled plina in dima reševanje oteževano.’ Rudnik je tako zelo poškodovan, da ho minil mesec, predno se z delom spet začne.
Oklahoma la New Mexico.
Washington, 7. febr. —Po enem najsrditejših bojev in hrupnih razgovorov v senatovi zbornici izzai mnogo let. sta Oklahoma in New Mexico všteti v vrsto držav, in Arizona pa ostane na svojo željo teritorij, ker se ni hotela spojiti z New Mexico. Z novo državo Oklahoma se je spojil Indian Territory.
Gompersova obleka,
Bloomington, 111., 7. febr. —Na-konvenciji krojaške zveze (International Journeymen Taylors’ Union)' je moral danes Samuel Gompers, predsednik od “American Federation of Labor”, na zahtevo necega> delegata stopiti na oder, da dokaže, ali je na njegovi obleki prišita unij-ska znamka (union label"). Ko se je slekel in je to dokazal, so mu delegate gromko ploskali, sicer bi mu bili pokazali vrata.
$17.75 za tiket iz Jolieta v Pueblo,
Colorado Springs ali Denver po-Santa Fe 21. feb. in 21. marca. Več' se yarn pove na Santa Fe depot. 6t4
General Trepov, novi vojaški guverner Petrograda.
Joliet, 111., 8. febr. — Hrvatsko pjevačko druž(vo “Zora” iz Ckicage priredi sijajen koncert in ples v so boto 11. t. m. v Golobičevi dvorani. Svirala bo naša izborna godba “Stone City Band”. Tudi tombola ee nam obeta. A predvsem drugim bo gotovo prijala hrvatska pesem, peta tako, kakor jo poje “Zora”, ki nam je tudi pred letom istotam nudila izvenreden užitek. Zato je upati, da se v soboto zbere lep broj poslušalcev hrvatskih in slovenskih, saj se bo pela med drugim tudi slav-noznaua “Slovenac i Hrvat — sta uviek brat i brat.” Vstopnina znaša samo 2 5 c.
—	V salunu g. Antona Golobiča, 805 N. Chicago st., je v četrtek ponoči nastal zelo resen ogenj. Zve-plenko ali goreč kos smodke je bržkone kdo vrgel v žagovino, posuto pred baro radi čikanja, in ta se je potem vžgala, ko je bil salun že za prt. Tlelo je in tlelo žaganje, dokler se ni vnela tudi bara, ki je posredi tako pregorela, da so velika zrcala nasproti popokala. Dim je bil tak da je nekoga v prvem nadstropju vzbudil, ki je naglo telefoniral po ognjegasce in spravil pokoncu vse domačine. Ko so dospeli ognje-gasci, so hitro ukrotili že nevarno švigajoče plamene. Bara je zgorela v premerju kacih 4 — o čevljev in poleg velikih stenskih zrcal je bilo uničenih več steklenic ter druzega blaga. Škodo so cenili nad $500, a je bila krita z zavarovalnino.
—	Meseca januarja je okrajni klerk izdal šestdeset ženitbenih dovolitev.
—	V noči od sobote na nedeljo je, prav natanko po vremenskem prerokovanju, začelo tako grdo snežiti in snežilo je še drugi dan med tako sapo, da je sneg vobče zapadel kot še ne letos, a ponekod je veter nagrmadil kar neprehodnih zame tov. Danes zopet hudo mete.
—	Huda prede Ličanu Joe Petkoviču, ki se je vrnil koncem zadnjega tedna v Joliet, odkoder je izginil dne 10.dec. z llijo Zagorcem, kateri zadnji je bil za $1000 ociga-nil Leo Fleischerja, zastopnika An-heuser Bush Brewing kompaDije v našem mestu Petkovič ima baje navado nositi v žepu samokres in strašiti ž njim svoje znance. V nedeljo ga je neki upnik dal prijet, seveda s pooblastilom (warrantom), in res so našli pri njem samokres, radi česar je bil tožen, da nosi skrivaj pri sebi orožje. Sodnik Barker ga je kaznil z globo $50 in Btroškov. Pozneje je Petkovič moral pred mirovnega sodnika Came-rona, kjer je bil pod slično obtožbo obsojen na $25 in stroške. Nijedne globe pa Petkovič ni mogel plačati, radi česar ju bo moral doslužiti v ječi. Komaj pa ga je g. Cameron odslovil, je že bila vložena tožba radi tatvine proti njemu, in bo vkratkem zaslišan tozadevno. To-žitelj v zadnjem slučaju je John Alexander, ] oslovodja njke zaloge pohištva na Jefferson cesti. Petkovič je baje nakupil nekaj blaga tamkaj, a ni hotel potem plačati.
—	G. Anton Schager je v pone deljek nastopil službo kot glavni računovodjapri tvrdki Dinet, Nach-bour & Co.
—	G. in ga. Blaž Culik sta v ponedeljek slavila svojo drveno poroko in sicer čisto po ameriški navadi tako, da sta bila iznenadjena (surprised) po ljubih voščilkah, ki so jima prinesle vsepolno samo dr-venih darov v stanovanje na Herkimer cesti, kjer sta jih slavljenca pogostila z imenitno večerjo. Pet let zakonskega jarma ni mnogo, a je nekaj.
—	Naš priljubljeni župan Crolius ‘žaluje. V petek zjutraj so mu pokopali najljubšo hčerko, 13 let staro Edno, ki je morala v cvetu mladih let izdihniti nedolžno dušo. Umrla je za vročinsko boleznijo, s katero se je borila skoro štiri tedne hrabro, a zaman. Vse mesto je izražalo svoje sočutje užaloščenim staršem.
—	Daši je sedanje vodstvo joliet ske družbe za plin (Joliet Gas Light
dnem 1. aprila otvorjena nova bolnišnica pod h. š. 624 na Cass cesti. Člani združbe so unijski delavci in samo tem je namenjena uporaba bolnišnice. Dr. Slominski je zdravstveni superintendent.
Co.) potrošilo že na stotisoče dolarjev, odkar je prevzelo oskrbo plinarne, vendar še dela nove načrte. Zgraditi namerava mnogo večjo plinarno in razširiti svoj delokrog, za kar bo treba zopet trošiti na stotisoče dolarjev. Da imajo lastniki trdno vero v razvitek našega mesta in v razvitek plinove uporabe, kaže dejstvo, da so v prošlih devetih -letih dodatno položili do šestdeset milj glavnih cevij in več nego 4,500 zveznih po hišah. Nova plinarna, ki je bila dograjena lani, izborno deluje, a po novih načrtih jo bo treba razširiti. Potem namerava kompanija razpečavati plin po $1 za 1000 kubičnih čevljev na čisto v Jolietu. Sploh bo družba tako uredila plinarno,da bo imelo občinstvo čim največ koristi.
—	Kdo bo naš prihodnji župan? To vprašanje že na dolgo in široko razpravljajo listi, a gotovega se menda še res nič ne ve.
—	Razstavo mačk bo priredil “The Joliet Cat Club” dne 9., 10. in 11. t. m. v Masonic Temple.
—	Vitezi Kolumbovi (Knights of Columbus), med katerimi je tudi več naših rojakov, so imeli v torek zvečer svoj šesti letni ples v Mar-quett halli.
—Kal^or poroča“The Iron Age”, so dobile jeklarne na zapadu mnogo naročil, zlasti za šine. Jeklarna v South Chicagi n. pr. ima vknjiženih naročb za, 400,000 ton.
—	Železnica Santa Fe namerava prednjačiti glede povzdiga tirov. Že je naročila 105,0O0 novih spon ali okovov (ties), ki se imajo dogo-toviti v najkrajšem času. Razun tega je dala več jeklarnam ogromnih naročil za 85 funtnih jeklenih T šin, ki jih bo rabila v Jolietu in za novo črto poleg sedanjega tira iz našega mesta do Chicage. “Dvojni tir med Chicago in Jolietom,” je rekel te dni neki uradnik, “je neiz ogibno potreben,ker je zelo narastel tovorni promet iz Jolieta. In tudi radi varnosti. Promet na tej črci je narastel mnogo hitreje,nego se je pričakovalo,” je nadaljeval, “in če se bo sedanji obrtni ali industrijalni narastek v kupčiji nadaljeval več let, ne bodo zadostni niti štirje tiri, kot so načrtani za železnici Alton in Santa Fe po povzdigu istih. Naročilo za 14,900,000 funtov jeklenih šin jeeno največjih, kar jih je Santa Fe že izza mnogo let dala v tem delu države. A pomislimo tudi, koliko bo treba obračajev, kavljev, žebljev in drugih potrebščin iz jekla in železa — in potem lahko rečemo, da ne bodo tako hitro “zaštapale” naše tovarne.
—	Iz Yorkvilla v Morris, skozi mesteca Millington, Newark in Lisbon, se zgradi do jeseni električna železnica.
—	“The Illinois State Farmers’ Institute” je največja združba far-marska v naši državi. Dne 21., 22. in 23. t. m. bo imela 10. letno zborovanje v našem mestu. Delegatov bo najmanj 300, ki pa pridejo s svojimi družinami in prijatelji. Joliet se pripravlja, da zborovalce dostoj no sprejme.
—	“The Joliet Engineering and Construction Co.” je bila inkorpo rirana v Springfieldu, 111., dne 3. t.
m.	Glavnica znaša $10,000.
—	Louis Zupančič, ki se je ponesrečil ob sanjkanju pred več tedni in leži v bolnišnici sv. Jožofa, se čudovito zdravi. Da«i ni možno povedati, bo li okrevanje popolno, se vendar zdravniki kar čudi jo, da se mu prebita lobanja doslej tako lepo celi. — Frank Metež, ki si je istokrat razbil desno bedro, bo popolnoma zdrav zapustil bolnišnico čez nekaj tednov.
—	W. Sullivan, uposlenec v jeklarni Illinois Steel-komj anije, je bil hudo opečen na nogi po raztopljeni rudi med delom ob plavžu v nedeljo zarana.
—	Združba “The Double Cross Union Labor Emergency Hospital Association” je razglasila, da bo z
South Chicago, III., 4. febr. --G. urednik “A. S.”:	Preteklo je
že precej časa, da Yam nisem nobenega dopisa poslal za čitalce cenjenega nam lista. Naznanjam, daje naša kolonija že precej narasla in se zmerom množi. K temu pa pomaga veliko število vsakovrstnih tovarn, kjer si naši rojaki služijo vsakdanji kruh. Imamo tudi kacih 50 gostilničarjev slovenskih in hrvaških, kateri strežejo svojim rojakom z najboljšimi pijačami, da laglje pozabijo na svoj trud. Tudi imamo nekaj domačih grocerijstov in mesarjev, kateri skrbijo, da imajo naši rojaki dovolj jesti. Drugih trgovcev nimamo nič, izvzemši nas par agentov za prodajo “šifkart” in pošiljanj« denarja v vse kraje sveta.
Mislim, da bom vkratkem mogel naznaniti o nekem novem podjetju katero bo inkorporirano v Springfieldu, 111., s kapitalom 25 tisoč dolarjev ($25,000) pod imenbm ‘^Med-narodna bankovna in zemljiška trgo vina”. Zraven se bodo tudi izvrševala vsa notarska dela kakor tudi zavarovanja proti ognju; nadalje se bodo prodajali železnični in paro-brodski listi, prodajal in kupoval se bo vsakovrstni denar, in pošiljal ee bo denar na vse dele sveta.
Pozabiti pa ne smem, da nekoliko naznanim o našej cerkveni občini sv. Jurija. Znano je večjidel čital-cem tega lista, da imamo precej lepo cerkev, katera nas je stala z zemljiščem vred kacih 30 tisoč dolarjev. Zdaj so pa naši cerkveni odborniki po dovoljenju premil, nadškofa Quigley pooblastili našega župnika Rev. John Kranjeca, da je kupil še eno loto nasproti naše eerkve, na katerej se ima zgraditi hiša za župnikovo stanovanje. Ta hiša ima biti zidana v tri nadstropja, bo 60 čevljev dolga in mislim, da bo stala kacih 5 tisoč dolarjev. Obenem bomo tudi zgradili iz lesa šolo z dvema sobama za našo mladino', a tretja soba bo razdeljena v manjše sobe za stanovanje šolskim sestram. To poslopje bo tik cerkve na Avenue L tako, da bo šola dobivala gorkoto od cerkve, kjer bodo napeljane parne cevi.
Dne 21. t. m. se začne naš cerkveni “fair” in konča dne 28. t. m. s kontestom med rojakom Jožefom Ansik, mesarjem, in Vladislavom Walkoviak, pogrebnikom. Dozdaj imata oba že lepo svoto nabranega denarja za svojo zmago. Najbolj nam pa manjka mladih d3klet, katere bi se potrudile s srečenosnimi knjižicami (chance books) za različne igrave. Zavoljotega »e pa moramo obrniti na žene, da se one bolj po trudijo za to delo. Dolžnost nas veže vse župljane moškega in žen
Ali kašljate?
Vsak kašelj in prehlad je nevaren! Pljučnica, vratiča, gripa, hrupa, jetika, vse se pričenja s prehladom!
Vživajte '
Severov balzam za pljuča ob času!
Ozdravi kašel, zabrani pljučnico in odstrani dušljivi ali oslovski kašelj. Cena 25 in 50c.
»R4$
'fr.cfof-cvfd#/
¿j TlniUto To im. Bu.mii.,17»*
/¡J*	Ulili.MIMIIH VflHi-
littlHUMMfttlillwfl.. Ulf*— ¿gil Ciuh innata-'
I h» 11 nn*rn mnujutwfr iW/»l ///V///4
. UiirtiiM Mnmn •fimuru.h
I t/inor*ri' 'H /■

j pne« COC*nTO
-WULVERRCa pcrPARMPICW low*
“Vaš balzam za pljuča je presegel vsa naša pričakovanja, kajti moja soproga je docela nehala kašljati kmalu potem ko ga je pričela rabiti. Ko bi bil dobil to zdravilo preje, bi ji ne bilo treba toliko časa trpeti. Priporočam ta lek vsakomur, ker sem prepričan, da bo vselej pomagal.”
JOS. LANGER,
Hazen, Ark.
Ali ste trudni?	Bolesti v členih.
Ako postanete prehitro utrujeni in čutite, da izgubljate moč, storiti vam je treba le eno samo stvar, in to je, da vzamete Severov balzam življenja!	Ali vas boli hrbet? So-li vaša pleča slabotna? Imate-li bolečine v členih in udih? Severovo olje sv. Gotharda
Zahvala»
Najiskrenejša zahvala vsem, ki so se na Novega leta dan v tako obilnem številu udeležili pogreba nepozab nega sinčka
Tomaža,
kijev cvetju mladosts star 9 let, zaspal v Gospodu na Silvestrov dan 1. 1904.
Najprisrčnejša zahvala tudi vsem vdeležnikom ob pokopu mojega prvega soproga
Tomaža Stergulc,
umrlega 4. julija 1897, rojenega v Soči, okraj Tolmin pri Gorici, ter nepozabne hčerke
Elizabete,
umrle 27. maja 1899, ki sta oba umrla v Jenny Lind, Ark , in bila na prošnjo pokojnega sinčka Tomaža dne 28. januarja 1905 skupaj pokopana, £ tako da sedaj trupla vseh treh skupno počivajo in čakajo klica k vstajenju. Žalujoči
ELIZABETA KOLENC,
vdova Stergulc, ter MARTIN KOLENC
in sorodniki,
Jenny Lind, Ark., 29. januarja 1905.
Ta čudoviti krepčilec za moške in ženske ojači vse življenske moči telesa. Cena 7 5 c.
Čista kri
pomeni moč in zdravje ter moško in žensko lepoto. Je li vaš obraz omadeževan po spuščajih. Tedaj vzemite
Severov kričistilec
takoj in izženite vso nečistost iz svoje krvi. Severov kričistilec vam bo spet podelil moč in zdravje. Cena $1.00.
In to je namreč njegov namen. Cena 50c.
Dobro prebavljanje.
Ne samo udobnost in radost življenja ampak tudi uspeh življenja ter življenje samo odvisi od dobrega prebavljanja.
Severova želodčna grenčica
bo ozdravila vsake vrste neprebavljivost in dispepsijo, tudi najbolj zastarelo in najbolj opasho. Ista je že staro zdravilo, a še vedno zanesljivo. Cena 50c in $1.00
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
w CT Qcwri	• 3A Aa cedar rapios
ww ■ i m OEVbl	\A wO. I0WA
skega spola, da se izkažemo koristne za to dobro delo.
Pozdrav na vse rojake!
Frank Medosh.
Calumet, Mich., 3. febr. — Na Evelethu so začeli v Troy rudniku, ki je lastnina Pickands, Mather & Co. z delom. Prvo delo bo izsesati vodo in ko bo to dovršeno, začeli bodo s kopanjem rude. Uposlenih bo do 100 mož.
—	V Virginiji, Minn. izhajajoči tednik “Virginia” piše sledeče: Father Buh, velečastiti generalni vikar duluthske škofije, mudil se je tu v sredo pri nas, prišedši iz Ely v zadevi ustanovitve nove slovenske župnije. Imenovala se bo cerkev sv. •Janeza Krstnika, bo slovenska, in monsignore Buh bo njen dušni pastir. Ako ne bi Right Reverend Monsignore Buhzamogel opravljati eno ali drugo cerkveno službeno reč, nadomestoval ga bo Rev. M. Bilban iz Eveletha, ki je preje služboval na Virginiji. — Mi rojakom v St. Louis Counlv zainoremo le častitati na tako lepih uspehih. Ime starine slovenskih duhovnikov v Ameriki, prečastnega prelata Buha nam je pa tudi porok, da začeto delo ne bo zaman, ampak bo rodilo obilen in upajmo — dober sad!
—	Neki Avstrijec, John Katnik (najbrže Kotnik) ponesrečil je v Hull rudniku v Minnesoti, ko je hotel zažgati dinamit. Zgubil je vid na obeli očesih ter je poškodovan hudo na glavi, vendar upajo zdravniki, da bo okreval. V istem rudniku je ponesrečil drugi rojak Louis Perce. Zlomil si je roko malo kasneje, ko je ponesrečil Kotnik. Gl.
Steelton, Pa., 1. febr. — Zopet se je dogodil zločin, ki je razburil hrvatsko naselbino. Dne 23. jan. so delavci v livnici, ¿vaui “steel-foundry”, pripadajoči U. S. Steel kompaniji, imeli izplačilo zvečer, nakar se je v bližnjem salunu, kamor pohajajo večinoma Hrvati, sestalo več Hrvatov in Američanov. Že v kasno dobo nočno je došlo do prepira mad dvema Američanoma in
več Hrvati. Ker je salunar videl, da utegne nastati pretep, je vse odpravil iz krčme. Gredoč po Chamber cesti, so se razprli iznovA, in zdajci je neki Hrvat potegnil samokres in ustrelil prvega Američana skozi rebra, drugega skozi trebuh. Ranjenca se zoveta N. Wise in V. Finley, oba iz Steeltona. Prepeljali so ju v bolnišnico. Tu je pa prvi, ki je bil zadet v trebuh, že umrl, drugi pa bržkone tudi ne bo okreval, ker so pljuča ranjena. Torej dve žrtvi.
Več Hrvatov je bilo dejanih v zapor, a po pričah in vsled prisege N. Wise-a pred njegovo smrtjo je dokazano, kdo je izvršil zločin. To je bil Stevan Dobrič, rodom iz Poljan, občine Topusko, k-otar Virginmost, Hrvatska. Prijet je in izročen sodišču v Harrisbugu. V zaporu so pridržani še trije Hrvatje kot sumljivi sokrivde.
Ameriško prebivalstvo, stanujoče v Steeltonu in Harrisburgu, je sedaj zelo ogorčeno na vse tukajšnje Hrvate, ki pa seveda trpe po nedolžnem radi enega rojaka, ki jim je napravil tako sramoto. Ubojica Stevo Dobrič je došel šele pred tremi meseci semkaj.	W. L.
Lorain, O., 2. febr. — Dne 28. jan. t. 1. se je ponesrečil rojak Ivan Gregorič. Povozila ga je kara poulične železnice blizu tukajšnjih, tovarn tako, da je obležal na mestu mrtev in so dele njegovega trupla pobirali z lopato. Pokojnik je bil star 42 let, a doma iz Nadleska pri Ložu na Notranjskem, kjer zapušča ženo in petero otrok. V Ameriki je bival tri leta, a pri podpornem društvu ni bil nobenem. Rojaki pristopajte k društvom!
— P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., prodaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njem kadar rabite kaj v ti stroki.	*3
Dulutli, Minn., 1. febr. — Žup-ljani nemške katoliške cerkve sv. Antona Pad. (St. Anthony de Padua German Catholic Church) so dne 29. jan. zvečer kar najslovesneje obhajali izplačanje svojega cerkvenega dolga in javno sežgali “mortgage” ali zastavni zapis proti cerkveni zgradbi. Župljani in njihovi prijatelji so se zbrali v mnogobrojnem številu, da prisostvujejo velekras nemu obiedu, ki je zaznamil izplačanje zadolžnice v znesku $35,000, katera svota se je vzela na posojilo pred petnajstimi leti.
Službo božjo je vodil č. g. Francis X. Košmerl, naš rojak, ki je župnik imenovane cerkve, in asistirali so mu mil. škof James D. McGolrick, Rt. Rev. J. F. Buh, msgr., in Rev. A. Smrekar, pomožni župnik.
Koncem izbranega vsporeda, kije obsegal petje in primerne govore, se je zadolžnica, pisana na perga-menu, slovesno sežgala. J). iV. T.
se
!
V par dneh izide Slovensko-ang-leški
rečnik. Cena 60c. Denarne pošiljatve po Money Orderju na V. J. Kubeika, P. O. Box 744, New York, N. Y. 52tl£
GE0. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Rojaki v LaSalle, lil.!
Slovensko podporno društvo sv. Jožefa štev., 76 K. S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih
JAKOBA JUVANČIČ
1212 First St.
Telefon 222 Y.
Začetek seje točno ob 2. uri pop. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se oglasi že poprej ali pa na dan seje pri Jakobu Juvančič.
Kdor šeni v društvu naj pristopi!
ODBOR

N
f»
D
—	Veteransko društvo snujejo baje v Škofji Loki.'
—	Za ribniškega župana je izvo ljen g. Jos. Kljun.
—Utonila je v Selcih nad Škofjo Loko 83 let stara Marija Tavčar.
—	Ubil se je Mat. Rus v Cesti,
občina Videm, okraj Kočevje. Padel je z lestve.	^
—	Nesreča. V kamniški c. in kr. smodnišnici je delavcu Jan. Pogačniku stroj odtrgal prst na roki.
—	Volkuljo* je ustrelil, kakor poročajo iz Logatca, gozdni nadzornik g. Dominik Martinčič v Mašunu.
—	Zapustil je Mengeš gosp G. Maj ar, župnik v pokoju ter se preselil v Št. Vid nad Ljubljano, kjer je kupil hišo.
—	Nov železen most stavijo na Jesenicah. Most bo vezal novo cesto z Jesenic nad železniško progo na Savo.
—	Deželnemu poslancu Ulmu se v bolnici usmiljenih bratov v Kan. diji zdravje boljša. Upanje je, da okreva.
—	Umrl je dne 13. jan. zjutraj po Ljubljani občeznani zdravnik g. Franc Finz. Nad 30 let je deloval pri gasilnem društvu.
—	Nevarno je obolel gosp. Ivan Ahlin, p. d. Rihtar, posestnik in gostilničar na Karlovški cesti v Ljubljani.
—	Občinska volitev pri Sv. Križu nad Litijo se je vršila dne 3. jan. Že dvanajstič je izvoljen za župana ■občespoštovani Franc Resnik.
—	Umrl je na Planini nad Jesenicami Pavel Razingar, po domače Kopišar, zlasti turistom na Golieo znani gostilničar, dne 15. jan. po kratki bolezni.
—	Prva modna trgovina za gospode v Ljubljani, ki si upa imeti samoslovenske napise, je modna trgovina g. E. Skušeka, Pred-Škofijo. Sloveneipozor!
—	Kolenc pomiloščen. Anton Kolenc, ki je bil radi roparskega umora pri Črnučah pred ljubljanskimi porotniki obsojen na vešala, je pomiloščen na 20letno ječo.
—	S kladivom mu razbil čepinjo. Dne 16. jan. sta se pri Žabkarju stepla dva pomočnika. A. Bricelj je s kladivom udaril po glavi Franca Zdešarja ter mu razbil čepinjo.
—	Raztopljeno železo v obraz. V Toenniesovi tovarni v Ljubljani je raztopljeno železo bruhnilo v obraz in v oči Antonu Juvančiču, ki je težko poškodovan.
—	Elektrika v Domžalah. Pre-rnemba posesti. G, Ivan Juvan v Domžalah je prodal svoj mlin za 27,000 kron g. K. Ladstaedterju, tovarnarju v Domžalah. Novi lastnik napravi elektrarno.
—	Za kruhom. Dne 13. jan. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 100 Hrvatov in 40 Kranjcev. Iz Amerike pa je prišlo 70 Hrvatov in 30 Kranjcev.
—Iz Šmartna pri Litiji se poroča: Štiri mrliče naenkrat imamo tedni. Umrl je klobučar Porenta, nagle smrti je umrl Janez Golobar, M. Božič in neka štiriletna deklica iz Zavrstnika.
—	Starčev samoumor. V Beli serkvi na Dolenjskem so našli mrtvega v vinski kleti 00 let starega vdovca. Mož se je menda sam umoril, ker te nobena ženska ni hotela
i njim poročiti.
—	Za kruhom. Dne 12. jan. se ne z juž. kolodvora v Ljubljani od-iieljalo v Ameriko 7 Kranjcev in 15 Hrvatov, iz Amerike je prišlo 25 Iranjcev; na Jesenice se je peljalo j 5 Dalmatincev, na Hrušico pa 10 1 Irvatov.
—Velik vihar je razsajal v dnevih 'O novem letu po ribniški dolini, laz streho na cerkvi v Dolenji vasi ri Ribnici je vrgel nad 600 kosov peke. Je moralo pač dobro ren-iti!
F
—	Promet na dolenjskih železnicah. V preteklem letu je bil osebni promet na teh železnicah manj ugoden od onega v prejšnjem letu, tovorni pa na isti višini. Dežela kranjska dobi zopet del garancijskega fonda povrnjen.
—	Tovarna za ilirske testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič, katero je v Ilirski Bistrici uničil lansko leto požar, začne lejos zopet delovati. Nova zgradba bo veliko večja kot popreje, tudi stroji bodo docela prenovljeni.
—	Statistika nesreč je v preteklem letu v blejskem kotu sledeča: V gorjanski fari se je eden v sdegu zadušil, enega je dinamit raztrgal na drobne kosce in ena ženska je umrla vsled opeklin. Na Boh. Beli so enega zaklali, enega je ubil hlod in enega je ubila skala.
—	Zmrznil je v noči od 10. na 11. jdn. pod Kamnitnikom 38letni delavec Matej Sedej, doma v Ho-bovšu pri Stari Oselici. Šele pred dvema dnevoma je prišel sem na delo, ko je ravnokar dostal neko kazen v zaporu. Vzrok hitre smrti: nesrečno žganje.
—	Na južnem kolodvoru v Ljubljani je bil dne 16. jan. aretovan A. Sedmak, delavec iz postojnskega okraja, ker je izvabljal ljudi v Ameriko. Aretovan je bil tudi hlapec Josip Dornik iz krškega okraja, ker jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti.
—	Nove slovenske muzikalije. “Glasbena Matica” v Ljubljani je za društveno leto 1903-4 izdala nove muzikalije in sicer: “Šest pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja, katere je zložil Anton Lajovic, in 85 slovenskih narodnih pesmij, katere je nabral, zapisal in harmoni-ziral Mar. Bajuk.”
—	Nečuvena predrznost. Janez Širpk, p. d. Jarcev, posestnika sin iz Srednje vasi pri Vrhniki, je naj-surovejsi kar jih poana vas. 25letni mladenič je neko nedeljo v farni cerkvi v Polh. gradcu med božjo službo si napravil cigareto ter jo pušil v cerkvi. To je navzoče tako razkačilo, da so ga zgrabili in vrgli iz cerkve.
—	Aretirali so Matevža Goloba iz Stražiša, kateri je delal na Hru šici pri karavanškem predoru. Ogo ljufal je krčmarico Leopoldino To melj na jestvinah in pijači za večj znesek. Izposodil si je pri nji tudi denarja ter hotel pobegniti. Tomej je prišla še ob pravem času na to ter je ovadila Goloba.
—	Krupp na Gorenjskem? Poroča se, da se svetovnoznanitovarnar Krupp ml. v Essenu na Nemškem zanima za velike vodne sile na Gorenjskem. Domačini se bodo začeli šele takrat resno zanimati za gospodarske zaklade na Gorenjskem, ko bo prepozno in ko bodo tujci imeli najlepše točke v rokah.
—	Vesela vest za planince. Na Krasu so našli novo jamo, ki je se večja od one pri Divači. Tržaško planinsko društvo 9torilo je potrebno, da pride oskrbovanje te jame v slovanske, češke roke. Nevarnost je bila, da ,bi prišla v laške roke, kar pa so naši preprečili. Škoci-jansko jamo oskrbuje sedaj tržaško planinsko društvo.
—	Vseučiliško vprašanje. Tudi češki “Narodni Listy” pišejo, da so Slovenci needini v vprašanju slovenskega vseučilišča, češ, da so Primorci za Trst. Prepričani smo, da bi tudi tržaški Slovenci z največjim veseljem pozdravili ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Slovenski narod zahteva vseučilišče v Ljubljani. To je istina, s katero morajo računati tudi ižvenslovenski listi in politiki- ’
—	Ženo in hčer je hotel ubiti. 3. Bergant, kajžar v Preski, se ga je nekega dne navlekel z namenom, da bode ubil svojo ženo in hčer. Prišel je zvečer pijan domov ter začel rogoviliti po hiši. Ko ga je žena oštela, vzame Bergant kuhinjski nož v loko ter hoče zaklati svojo ženo. V tistem hipu je že skočila
njegova hči ter zagrabila za roko svojega očeta, kateremu je iztrgala nož. Razsajal je potem še dolgo časa ter pretepaval. Ko je bilo mogoče ženi pobegniti iz hiše, je letela reva o polnoči bosonoga v Medvode po orožnike, kateri šo Berganta takoj aretirali in odpeljali v zapor.
—	Ragli krivca nevarno ranjen. V Stari Oselici je srečal Luka Faraone na cesti voznika Vencelja Čadeža, ki je imel na klobuku krivce. Faraone je pograbil po krivcih rekoč Čadežu: “Kaj se boš ti s tem postavljal”. Čadež je zagrabil za nož in zabodel svojega nasprotnika enkrat v prša, enkrat pa v roko ter ga nevarno poškodoval.
—	Ujeli so ga. V gostilno naprednega Ivana Grbca na Igu je 9. jan. prišel neki posestnik iz Kre-menca. Začeli so igrati in oskubli so ga vseh kronic, katere je bil skupil v Ljubljani za voliče. V zahvalo so ga še z nožem osuvali, vrgli pred hišo in tam pustili na mrazu. O tem dogodku bi morda vedela več pQve-dati ižanska svetovalca Gerbec in Kraljič.
—	Zavarovalno društvo sta ogoljufala. Aretirali so v Medvodah Bevca Luko in Janeza Kreka radi požiga. Krek je nagovoril Bevca, naj mu zažge hišo, ker je bil zavarovan za večjo svoto. Pred dvemi leti se je to tudi dogodilo in Krekova hiša je zgorela. Krek je potegnil večjo svoto denarja, ker pa ni hotel Bevcu izplačati, kar mu je obljubil, ga je Bevc naznanil orožnikom in šele sedaj po dveh letih sta morala prijatelja romati v ječo.
—	Naslfedki pijanosti. J. Bajželj iz Kamnegorice je bil za delavca pri karavanškem predoru. Neki dan se ga je tako napil, da je v neki gostilni na Hrušici razbil vse, kar mu je prišlo pod roke. Šel je iz gostilne ter metal kamenje v okna, da so popokale vse šipe in so bili gostje v sobi v velikem strahu. Ker ga domačini le niso mogli ukrotiti, so poslali po orožnike, kateri so hoteli Bajžlja zvezati. Toda tudi tem se je zoperstavil ter jih sprejel s kamenjem. Orožnik ga je sunil v stegno z bajonetom. Ko je čutil bolečine, ga je bilo mogoče odpeljati.
—	Slomškov rojstni dom ni prodan. S Ponikve ob južni železnici se poroča, da je g. Anton Slomšek, posestnik na Slomu sedaj definitivno odstopil od prodaje svojega posestva solnograškemu Nemcu. Dne 9. jan. bi se bila morala pri notarju v Šmarju pri Jelšah skleniti pismena kupna pogodba, ali Anton Slomšek ni šel sklepati pogodbe in je raje pustil zapasti 1000 kron, ki jih je bil že poslal Nemcu za odstop in je povrnil 100 kron are. Storil je to na prigovarjanje svojih sestra, katerim gre za to vsa čast in hvala.
—Umrl je dne 13. jan. po kratki bolezni dež. blagajnik, posestnik in ključar, trnovske župne cerkve v Ljubljani g. Fran Trtnik, 61 let star. Pokojnik je bil Ljubljančanom znana oseba; pravi Trnovčan, kakor se jih ne rodi več. Na videz nekoliko trd, a blagega in usmiljenega srca. Skozi 22 let je bil mestni ubogi oče; pr>i Vincencijevi družbi je bil od njenega početka do svoje smrti delavni član. Bil je član ravnateljstva mestne hranilnice že od njene ustanovitve. Skozi več let je bil tudi predsednik glavnega odbora za osuševanje in obdelovanje 1 j ubij. barja.
—	V Vojniku so pokopali 83 let staro posestnico gospo M. Premšak.
—	Uradni list v nemškem in slovenskem jeziku je začelo izdajati mariborsko okrajno glavarstvo.
—	Maribor, 14. jan. Ravnatelj posojilnice, znani rodoljub dr. Jer. Glančnik je včeraj po dolgotrajni bolezni umrl.
—Radi uboja je bil pred graškimi porotniki obsojen 30letni hlapec J. Vodušek iz ptujskega okraja na tri in polletno ječo.
—	Linhart gre? Štajerski dež. šolski nadzprnik Viljem Linhart je pred tremi meseci vložil prošnjo za umirovljenje.
—	“Delavski dom” nameravajo zgraditi celjski slovenski delavci,

*
>
(àk. (?)
USTANOVLJENO LETA 1893.
VVkNK SAKsgr,
GLAVNA PISARNA:	* £
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
ÍP
ß
TELEFON 3798 CORTLANDT.
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.

ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB.
Pošilja denarje v staro
---------- domovino najceneje in najhitreje.
ParoSirodne listke Prodaja
------------ po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
_je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109!

¥
+
&
*
¥
4-
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
I
ker jim je nemški gospodar odpovedal stanovanje.
—	Nečloveška mati. Pred porotniki v Ljubnem se je vršila porotna obravnava proti dekli Mariji Pavlinjak z Ogrskega, ki je dva svoja otroka utopila v vodi. Obsojena je bila na vešala.
—Smrtna kosa. Umrla je, kakor se poroča iz Šmarja pri Jelšah, Marija Hrovat, veleposestnikova žena v Orebkem, zapustivši 11 nepreskrbljenih otrok, od teh 10 dečkov. Bila je obče čislana gospodinja in vrlo narodna in vzorna mati. Lahka ji zemljica!
—	Makole. Taksne zime, ka kršna je letos pri nas, stari ljudje ne pomnijo. Že od novega leta sem brije z malimi prenehljaji ojster “zimšček” in griže kot stekli pes v nos in ušesa tako silno, da so že mnoga ušesa ozebla. Vsled te strahovite zime trpijo škodo. Ljudje le malo gredo izza pečkov. Šolski otroci pa še celo ne.

—	Trst je imel 31. dec. 1904 pre bivalcev 178,127.
—	Domačine odrivajo, tujce va rujejo. Iz Podbrda pišejo: Delo pri predoru gre h koncu, vendar pa bode še trajalo zunaj predora tje do poletja. Umestno bi bilo, da sedaj odslove v prvi vrsti tujce in obdrže v delu do zadnjega domačine. A zdi se, da je podjetništvo popolnoma* pozabilo na pogodbo Z vlado, po kateri imajo prednost domači delavci. Začeli so pošiljati z dela kar po vrsti domačine, dočim ostanejo Italijani in raznovrstni tujci.
Jouet, ill.
Najnovejši_
Slorasko-amleški in ailuško-sliraski ročni slovar
ter
Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku
je dobiti: prvo za 30c, drugo za 40c poštnine prosto pri
Frank Sakser,
109 Greenwich St., New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
KOROŠKO.
— Cesar je potrdil od koroškega deželnega zbora potrjeni zakon, s katerim se dovoli Celovcu najeti posojila en milijbn kron.
Pivovarna: South Bluff Street.
PAL ALE IN LONDON PORTER
***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
HRVATSKÖ.
i
L
—Tovarno za led bodo ustanovili v Zagrebu.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. •
F. KORBEL & BROS.
pr odrt val c c -vina od trte in žgania
Sonoma Oo. OsbIi±omieL.
Vhodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON:	tlO CANAL.
AMERIKANSKI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891,
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. .Tednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti pred plači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 UrediliStva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co.
Joliet. 111.
Advertising rates sent on application.
cerkven: koledar.
12 feb. nedelja 6. po razgl. Gosp. 13.	“	pondeijek Benin: Katarina.
• torek Valentin, muč.
14
15.
18.
17.
18.
sreda	Favstin; Jovita.
četrtek	Julijana, dev.
petek	Donat in tovariši,
sobota	Simeon, škof
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere. XXXII.
Slabi papeži.
Ko je Kristus ustanovil papeštvo, ni obljubil, da bodo samo pravi svetniki oskrbovali najvišje dostojanstvo na svetu. ' Pustil je možnost, da tudi poglavar njegove «erkve lahko greši in onečasti vzvišeni urad. A kakor ne more osebna malovrednost kacega sodnika upli-vati na dostojnost sodišča, tako ne more nevreden papež ponižati vzvišenosti papeštva. “Čast Petrova ni nikdar otemnjena, tudi po kakem nevrednem nasledniku ne” (Sv. Leon). Nezmotljivo zatrditev na šega Gospoda imamo, da bo Njegova eerkev ostala varna proti zmoti in propadu, ker Sam biva v nji osebno.	če je vladajoči papež
grešnik, ostane papeštvo isto: božja ustanovitev. Na srečo so bili skoro vsi Petrovi'nasledniki brezmadežni «načaji.	Petinsedemdeset izmed
dvestoindevetinpetdeset papežev, ki so vladali cerkev izza Petrovih dnij, je bilo razglašenih za svetnike. Vob-če «o bili smatrani za može junaške svetosti, predno so bili posvečeni. Koliko je bilo “slabih” papežev? Eden najljutejšili novodobnih sovražnikov papeštva, Davisson, je našel 21 slabih papežev med 259. Recimo, da bi imel prav, kaj bi to d,a,kazalo?. Ali — poslušajte ljudje— «e mere solnce zatemniti po nekoliko črnili madežih na njem? Ali naj aijajtiost papeštva zatemnijo pregrešiti nekaterih njegovih zastopnikov? Odlični protestantski zgodovinarji go .zadnja leta oprostili grdih obtožen foe papeže, ki so se smatrali za slabe- Vrsta slabih papežev se je sedaj skrajšala na tri ali štiri. Papež Aleksander VI. je “najzname-nitejši primer, kako uplivajo nevednost, predsodek in obrekovanje.” Celk> Aleksandra sta milostnosodila Roscoe in Huebner, ki trdita, da se jnu je vsako možno hudodelstvo IprSjpi-sovalo po pisateljih s predsodki. Neke listine so se pedavnO objavil« v dokaz njegove brezbožnosti. Ali so t« listine pristne? A vzemi mo najhujše in recimo, da je Aleksander grdo zlorabil svojo moč, ni vendar nikdar pozabil na svoje bistvene dolžnosti kot poglavar cer-kveni in ni nikdar sramotil cerkvene vere ali nravnosti.
Kje je dinastija ali vladarska rodovina,ki je imela toliko izbornih vladarjev kakor stolica rimska? Kje je vrsta vladarjev, v kateri najdeš manj urada nevrednih mož nego v papeštvu? A kako je to, da so krožile po svetu tako sramotne pri-povedke o “slabih” papežih? Predvsem vedi, da malopridneži obrekujejo, dočim so krepostni ljudje navadno obrekovani. Ne slabi,nego
dobri so žrtve obrekovanja. Ustanovitelj papeštva je rekel: “Blagor vam, če vas bodo zasramovali in preganjali in če bodo zoper vas po krivici govorili vse, kar je zlo, za-straumene” (Sv. Mat. V. 11).
Vse lažnjive pripovestio “slabih’ papežih so izmislili slabi katoličani ali pa odpadniki; dva jako motna in nezanesljiva vira.
'Glavna izmislitelja “slabih” papežev v srednjem veku sta bila dva dvorna škofa,Liut.prand iz Cremone in Ratlierius iz Verone, ki sta bila v plači nemških cesarjev in na njihovi strani zoper rimske papeže.
Daši so bili zastopniki cerkve vedno napadani z lažmi in obreko-vanjem, vendar se je šele v šestnajstem stoletju začelo papeštvo sramotiti sistematično, in to je storil Martin Luther, duhovnik odpadnik. Nekatere njegove sramotitve se kar ne dado prevesti. “To so največje umazanosti, kar se jih je še kdaj na svetu tiskalo” (Hefele). Martin Luther je bil videti tozadevno blazen. Pripeveduje nam,da ni mogel moliti, ne da bi preklinjal papeža. Preobračal je celo sv. pismo v grožnje in kletvine zoper papeže. Priporočal je, naj se papež obesi in sežge, imenoval ga je resničnega antikrista, brezbožnega hinavca “Kdorkoli bo sledil papežu, njega izročim jaz, Martin Luther, božji sodbi.” In vendar je pisal ob za-četku svojega pastirovanja papežu Leonu. X.: “Presveti oče, vržem se pred Tvoje noge z vsem, kar imam in sem. Daj življenje ali ]e vzemi; pokliči ali odkliči; odobri, grajaj; Tvoj glas je Kristusa,ki predseduje in govori v Tebi.” In februarja meseca 1519 je pisal:	“Noben
vzrok ni tako velik ali ne bi mogel postati tako velik, da bi se človek moral ločiti od rimske cerkve; ne, kajti noben greh, ki ga je možno imenovati ali misliti, naj ne bi delil ljubezni ali duhovne jednote.” Kako se ujemajo te besede z njegovimi dejanji in poznejšimi izreki? Nič bolje ne, nego nedoslednosti vsega njegovega uka in vsega njegovega življenja. Eno značilno svojstvo je stalno raslo v njem: njegovo sovraštvo do papeža. Ob slovesu iz Sohmalkalda je rekel narodu:	“Da vas Bog napolni s so-
vraštvom do papeža!” Proti koncu svojega življenja ni več mogel omeniti imena papeževega, ne da bi mu dostavil ime hudičevo. Zadnja knjiga, ki jo je napisal, je imela naslov: “Papeštvo ustanovitev hudičeva”. Dan pred svojo smrtjo, 17. februarja 1546, je vzel kos krede in napisal na zid: “Svoje žive dni, o papež, sem bil Tvoja kuga; umirajoč bom Tvoja smrt.” To so bile zadnje besede, katere je napisala roka moža, ki je bil bržkone najhujši in najgrši sovražnik pape šiva. Vkljub navalu lažij in obrekovanj, ki ga je napeljal Luther in teče že stoletja, se smatrajo rimski papeži, v prošlosti in sedanjosti, za čuvaje božje resnice, za zaščitnike prave prosvete,za pokioviteije ume-teljnosti in vede,za dike človeškega plemena.
Avstrija za izseljence.
Zimski dvorec v Petrogradu, prizorišče zadnjih nasilnih ljudskih demonstracij.
Zimski dvorec v Petrogradu je bil zadnjič prizorišče najkrvavejših dogodkov, kar jih je Rusija doživela zadnje desetletje. Ko bi bila nastala zadnje dni revolucija na Ruskem, bi bila izbruhnila ob Zimskem dvorcu. V ozadju, ob reki Nevi, ko se je na tej blagoslavljala voda na dan sv. Treh kraljev, t. j. 19. jan. po našem, bi bila po neznancu sprožena granata skoro usmrtila carja in vso njegovo rodovino, da se ni zgodil čudež. V ospredju palače pa so bile dne 22. febr. ogromne demonstracije delavcev, ki so hoteli, da pride car mednje in osebno sprejme njihovo pritožbo zoper delodajalce. A car se ni prikazal. Vsled tega je na tisoče ljudstva hrupno demonstriralo, a vojaška sila je spet napravila red. Seveda je pri tem tekla kri, kar je vsakdo -	obžaloval.
žele in njenega jezika. Kraj, ki se v tem oziru prav posebno upošteva, je New York. Tam obstaja že nekaj časa pomožna družba za Avstrijce, takozvaua “Austrian Society of New York”. Ta družba, deloma obstoječa iz ameriških državljanov in polna izbornih namenov, mi bo pomagala v prvi vrsti, oživotvoriti to, kar hočem storiti za priseljence avstrijske narodnosti (!). Prizadeval si bom, pridobiti ji prostora in priložnosti za mnogo obsežnejše in jačje delovanje nego doslej. Skrbela bo za to, da ljudje po izkrcanju ne pridejo'v roke dobičkolovcem ali celo lopovom, kot jih ježalibože mnogo, ▼časih tudi med njih rojaki. Pri-skrbovala bo tistim, ki so potrebni, prenočišče in hrano za nizke eene in v to svrho vzdrževala poseben avstrijski dom. Konečno bo, in to je najvažnejše, avstrijskim priseljencem tako hitro kot možno posredovala delo in zaslužek, in sicer ne samo začasno delo, marveč stalno in primerno njihovim nagnenostim in sposobnostim. Da more posebno ta zadnji nalog izpolniti, mora imeti mrežo dobrih zvez z notranjostjo deželno. Takih napeljati ni lahko, in poskusiti hočem, da ji v tem po-morem.” —
Tako brzojavka washingtonska. Res lep načrt ima g. Kaltenbrunn, j ozir. avstrijska vlada v prid izseljencem iz črno-žolte države, in samo želimo, da se lepi načrt izvrši tako, da bo res prav in kaj uspehov.
Japonija pridela riža na leto povprečno 11,000,000,000
funtov.
nije in Irlandije, v kateri zahteva nič manj nego 14,718 doktorjev uvedbo pouka o zdravoznanstvu za vse javne šole in predvsem pojasnila o svojstvib in učinkih alkohola.
V pristaniščih Združ držav se je 1. 1904. izključilo 7994 inozemcev: 4798 kot ubožcev (pau pers), 1660 radi raznovrstnih bolez nij, 5 kot bivših kaznjencev in 1501 kot pogodbeni delavec.
vojašnicah, sirotišnicah, na ladjah itd., kjer primanjkuje sveže rastlinske hrane.
Zgodovina skorbuta je velezani-miva. Naj sledi nekaj najbolj zanimivih zgodovinskih podatkov:
Po odkritji Amerike se je mnogo vozilo po morji. In mnogo ponesrečenih morskih ekspedicij je brez-dvojbe pripisovati skorbutu. Leta 1740—44 je lord Anson Da svojem potovanju okoli sveta izgubil vsled skorbuta od 500 mož 380. Ravno tako se je godilo Ellisovem moštvu 1. 1746—47 pri vožnji na severn tečaj.
A tudi na celini niso prizanašale epidemije skorbuta. Popisanih je 143 epidemij v dobi od 16.—19. stoletja. Zanimiva je epidemija pri obleganju Pariza 1. 1870—1871, ko so pošla živila in je bila sila najhujša.
Največ epidemij odpade na Rusko: 35. Nemčija je imela 19 epidemij, Francoska 15, Švedska in Norveška 14, Severna Amerika 14 i. t. d. Razširjena je pa bolezen
še sedaj na Ruskem v mnogih kra- _T .	. .	, ,	,
...	Najvecjega volka, kar
se jih je še ustrelilo v severni Minnesoti, je zadel neki Alfred H. Barr iz Dulutha, Minn. “Reštija” je tehtala 155 funtov in pripadala tropu peterih korenjakov, ki jih je lovec . j zasledil; a ko je njih največji vodja
Izmed hotelov v Švici	80 8e ostali potuhnili v stran
jih 14 leži 6400 in več čevljev nad
Pitanihgosij v skupni teži 80,000 funtov se je razposlalo jesensko dobo 1. 1904. iz okraja Watertown, Wis. Neki farmar je skupil za svoje gosi $388: najtežja na trg prinesena gos je tehtala 31 funtov.
Nekje v I o w i so mestu svetovalci tako viteški, da so resno sklenili, naj bodo vse vdove proste vseh davkov. Seveda nimajo v to nikake pravice, in gotovo se najde kak meščan, ki bo predpasnukarje ugnal v kozji rog in sklep prekucnil.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0KÖSTNIC0, PODAGRO iti
in razne renniatične neprilike.
SAI10: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
-L
Kadar rabite očala
ali kadar vam peša pogled idile k:::::::
ROBT P.
205 N. Chicago St.
KIEP
JOLIET
ki vam bo brezplačno pregledal oči in nasvetoval kar bo potrebno.
Očala po nizki ceni. Izvršujejo se tudi vse poprave točno in zanesljivo. Velika zaloga nr in zlatnine.
morsko gladino.
med grmovje.
Brzojavka iz Wasliingtona, D. C., z dne 3. t. m. je sporočila sledeče:
V New Yorku namerava avstrijska vlada zgraditi dom za izseljence iz Avstrije, v katerem najdejo ti po izkrcanju stanovanje in hrano ter obenem izkaz o delu. Dom bo oskrbovala avstrijska združba v New Y orku (Oester reichisehe Gesellsehalt von New York). Neki uradnik mi-nistersiva notranjih zadev na Dunaju, sekcijski svetovalec Franz Kaltenbrunn; je izza nekaj dnij tu, da se posvetuje s priselitvenimi oblastmi. Sekcijski svetovalec Kal tenbrunu, ki je predstojnik oddelka za izseljevanje v avstrijskem mini-sterstvu, je izjavil o namenu svojega misijona to-le;
“Avstrijska vlada me je poslala v Združ. države, da tu izpolnim miši jon človekoljubja v prid avstrijskim priseljencem. Moj nalog je, skrbeti za to, da Avstrijci, ki pridejo čez morje iskat dela in zaslužka v tej deželi, najdejo vsak čas poraagljivo roko, ki jim pokaže pot, po kateri jim je hoditi, kadar jim priseiitvena oblast dovoli vstop v deželo; roko, ki jim pomaga čez težave, katere se pojavljajo zanje, ki ne poznajo de-
Skorbut.
Skorbut je krvna bolezen. Ima dva glavna znaka:	1. otok dlesen,
2. krvavitev v razne organe in votline.
Dlesna otečejo in postanejo rahla, ker se napoje iz krvnih žilic izsto-pivše krvi kot goba vode. Otekla dlesna so temno-modre barve in povzročajo hude bolečine,da bolnik le s težavo vživa hrano. Bolečine so oelo neznosue, ako počno dlesna gnjiti; gDjijoča dlesna napravijo duh iz ust skrajno neprijeten. Zobje so ohlapni in nesposobni za drobljenje hrane.
Skorbutični bolnik krvavi iz krvnih žilic polagoma, a neprenehoma. Kri se nabira v koži, sluznicah, očesnih mrenicab, sklepih itd. S krvavenjem se druži hiranje. Skorbutični hira in zgublja telesne in duševne moči. Utrudljivost je tolika, da jene prežene noben spanec. Posledica je nezmožnost za vsak posel.
Bolezen je dolgotrajna, a ne vedno smrtonosna. Smrt povzroči izkrvavitev, pa tudi ali splošna oslabelost, če se ni prej pridružila pljučnica ali disenterija ter naredila konec dolgotrajnim in neznosnim mukam. — Zdravljenje skorbuta je dolgotrajno.
Vzrok skorbuta je pomanjkanje rastlinske hrane; sveža rastlinska hrana dovaja v telo kalijeve soli, katere v posušenem mestu in v sličnih jedilih primanjkuje. Dolži se pa tudi slabo stanovanje in pomanjkljivo oblačilo.
Skorbut je skoro izključno epidemičen v oblegovanih trdnjavah, v
N ova za znanost je črna lilija, ki se je odkrila v okraju Nu-eva Caceres na Filipinih.
Lokomotivi ali paro-vozi najnovejše sestave imajo nič manj kot 5416 posamnih kosov.
Morje pokriva tri četrtine zemeljskega površja, in prostornina (volumen) njegovega skupnega vodovja presega 3,000,000 nemških kubičnih milj.
Francoski senat je ne-davno sprejel postavni načrt, po katerem ima biti naslednji ponedeljek postavni praznik, če padeta prvi božični praznik in Novo leto na nedeljo.
Žaloigra ruskega častnika. V mestu Kovel v ruski pokrajini Volhinija je neki dragonski častnik ustrelil svojo 17 letno nevesto in potem sebe. Starši nevestini niso hoteli dovoliti sklenitve zakona, ker je imel častnik oditi na bojišče.
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
Število ljudij, ki imajo kako vero, cenijo na 14,300,000,000 ki se dele takole: Kristijanov 477, 080,158; konfucijanov 265,000,000; hindusov 190,000,000; moharnedan-eev 176,834,372; buddhistov 147, 000, 000; šintovcev 97,000,000; raznih poganov 118,129,479; judov 7,
056,000.
Zlata v vrednosti $259,-000 se je ). 1904. pridelalo v rudnikih okraja Whatcom, Wash. To je bil največji znesek, ki se je pridelal v tem okraju katerokoli leto doslej.
Zoper kajo cigaret v mladostni starosti je sprejelo postavo zakonodajstvo južne Avstralije. Po tej postavi je puhanje “mrtvaških žrebljev” mladim ljudem pod 16. leti prepovedano.
Naj večjo družino ima sedaj kralj siamski. Ta vladar ima dve uradni ženi, a poleg tega še 80 višjega in nižjega stanu, in število njegovih otrok je znašalo še pred malo leti 72.
Angleškemu naučnemu ministerstvu se je pred kratkim vročila vlogo zdravnikov Velike Brita-
Katoličanov je v Nemčiji po zadnjem štetju 20,189,266. Od teh pride na Prusijo 1 2,147,999, na Bavarsko 4,449,663, Alzacijo-Lotaringijo 1,279,630, Badensko 1,123,067, Virtemberško 650,311, Heško 341,604, Saško 197,000. Skupno prebivalstvo Nemčije znaša približno 60,000,000 glav.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker,
1199 St. Clair Street,
CLEVELAND
OHIO.
♦0+00+0+4
— Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mer8inger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra.	*2
Samo $17.75 v Colorado.
To je cena vožnje ¿1. februarja in 21. marca po Santa Fe. Naš novi vlak zapusti Joliet ob 9:35 zjutraj in dospe hitro v Colorado. Več se vam pove na Santa Fe depot. 0t4
— Amerikanski Slovenec je prv.i slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00 na leto.
0(H0440400404
* Anton Terdič
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. W. Phone 835.
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKOGOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
▲ L X Uti
O nizi 0040*
40400404404004041
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, Ul.
—+oo+----
^jostilničar....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 133.

Nadzor- J niki:	1
Finančni \ odbor: )
Pravni odbor:
Prizivni
odbcr:
■t
S i
0>0^0>C40>004040^04040^040
? Društvene vesti, f

tnkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 9208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
davni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, III.
II. Tajnik: Josip .Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Micb.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805-N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, lil.
George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
Martin Kkemesec, 503 VV. 18th Place, Chicago, lil.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago Sl., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., So. Chicago, III.
Prošnja:
Novo žensko društvo Matere Božje, So. Chicago, III., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti. — Imena:	Katarina Tancoš, roj 1886, Jožefa
Jakša, roj 1885, Franca Jakša, roj 1883, Marija Zupanc, roj 1882, Terezija Encimer, roj 1881, Marija Ivančič, roj 1878, Alojzija Spo-lar, roj 1877, Marija Rendoš, roj 1874, Mihaela Češlevič, roj 1865, Marija Skala, roj 1863.	Dr. s. 10 članic.
Pristopili:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7656 Ferkulj Andr., roj 1887, 7657 Meglen Franc, roj 1886, 7658 Simonich Jakob, roj 1882, 7659 Pleše Matija, roj 1876, spr. 6. jan. 1905.	Dr. s. 343 članov.
E društvu sv, Jožefa 12, Forest City, Pa., 7660 Fine Franc, roj 1879, spr. 3. febr. 1905.	Dr. s. 209 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 7661 Težak Janez, roj 1887, .7662 Cesar Matija, roj 1886, 7663 Kadunc Franc, roj 1885, 2367 Pezdirc Anton, roj 1874, 7664 Markelc Jan., roj 1869, spr. 6. febr. 1905.	Dr. s. 193 članov.
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 7665 Čičak Janez, roj 1887, 7666 Ovniček Franc, roj 1882, 7667 Kobe Jožef, roj 1876, 7668 Jenič Martin, roj 1874, spr. 1. febr. 1905.	Dr. s. 284 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 7669 Černuge! Mat., roj 1886, spr. 1. febr. 1905.	Dr. š. 63 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7671 Rom Mihael, roj 1879, 7672 Strukel Ignac, roj 1877, 7673 Genčar Anton, roj 1876, 7674 Zupanc Valentin, roj 1875, 7675 Shmit Janez, roj 1873, 7676 Rojc Franc, roj 1873, 7677 Nahtigal Franc, roj 1871, 7678 Gerčar Karl, roj 1869, spr. 1. febr. 1905.	Dr. š. 72*članov.
K društvu Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo., 7670 Kunstel Rupert, roj 1874, spr. 7. febr. 1905.	Dr. š. 47 članov.
.K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 767 9 Sever Anton, roj 1883, spr. 7. febr. 1905.	Dr. š. 119 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 7680 Franka Martin, roj 1880, 7681 Gazvoda Jakob, roj 1865, spr. 7. febr. 1905.
Dr. s. 72 članov.
Suspendovan ud zopet sprejet od predsednika K. S. K. Jednote:
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City,. Kans., 5012 Sterk Peter
Dr. š. 67 članov.
Joliet, 111., 7. febr. — Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote je imelo svoje letno zborovanje dne 5. t. m. in obenem tudi volitev odbornikov za leto 1905. Izvoljeni odborniki so sledeči:
Anton Zelnikar, predsednik,^ Štefan Vertin, podpredsednik, Martin Težak, I. tajnik,
Nik Rogina, zapisnikar,
Frank Rogel, zastopnik,
Mihael Kočevar, blagajnik,
Jožef Kuhel, Alojz Gole in Mart. Žmajč, zastavonoše,
Nik Žugel, Nik Pezderc in Filip Hiblar, nadzorniki,
Marko Gersič, ravnatelj.
Obenem tudi naznanjam vsem udom tega društva celoletni račun. Dohodkov je bilo 13600.91; stroškov smo imeli $3499.77; in v blagajni ostane od dne 1. t. m. $1335.35. Zatorej opozarjam vse ude tega društva, da bi plačevali svoje prispevke, kolikor na vsakega pripade, zaporedoma vsaki mesec, ker vsaki ud tega društva vidi, da je društvo na dobri podlagi. Upamo tudi, da bomo dobili še to leto več novih kandidatov.
Sedaj pa navedem vzgled vsem tistim, ki še niso pri nobenem podpornem društvu K. S. K. Jednote, v svaritev, da naj ne odlašajo in se ne izgovarjajo, da bodo kasneje pristopili k enemu ali drugemu društvu, ker noben ne ve, kje ga nesreča čaka. Tukaj v Jolietu je bil rojak pred par tedni,'ki ga je njegov tovariš in. ud K. S. K. Jednote nagovarjal, da naj pristopi k enemu ali drugemu društvu, spadajočemu h K. S. K. Jednoti. A odrezal se je, da je pri “Sehringovem društvu”, da mu ni treba nobenega društva, dokler dobi piti Sehringovega piva. A kaj se je z nesrečnežem zgodilo? Bil je malo natrkan, ko se je vračal domov, in živel je na drugem nadstropju. Ko je stopil na zadnjo stopnico, se mu je spodrsnilo in zdajci je ležal napol mrtev pod stopnicami.
Zatorej rojaki, nikdo naj ne misli prezaupno, dokler si zdrav in imaš vsega dosti, da ni nesreče zate, kajti nesreča te zadene, ko se je najmanj nadjaš. Pristopajte k temu ali drugemu društvu, dokler ste zdravi, ker imate lepo priliko vsak čas.
Prosim ude tega društva, da mi naznanijo pravi svoj naslov v kratkem. Denar za asesmente pošiljajte na moj naslov 1201 Hickory st.
Z bratskim pozdravom
Martin Težak, tajnik.
Veliki knez Vladimir.
Veliki knez Vladimir, carjev stric, je sicer velik starokopitnež, a tak ne, kot ga slikajo angleški in ameriški listi, ki govoričijo, da je to največj sovražnik ruskega delavstva in vsacega napredka, pravi tiran, ki misli, da ima “navadno ljudstvo” že itak preveč pravic. Veliki knez Vladimir je bil, ki je zadnji teden rekel nekemu zastopniku od “Associated Press”, da ne more pojmiti, zakaj se posebno v Ameriki dejstva tako pačijo. Rusija je bila vedno prijateljska Ameriki, zlasti, če je ta potrebovala prijateljev. Nadalje je rekel Vladimir, da Rusi že sami najbolje vedo, katero pot ubirati do pravega, zdravega napredka, ki se nikdar ne doseže z revolucijami.
Nič jim ni povšeči, njih lastno življenje se jim zdi breme; nič častihlepja nimajo,*nič volje, nič moči» Ce zjutraj vstanejo,so bolj utrujeni, nego so bili, predno So šli spati Svet sovražijo in nje soVraži svet. Zakaj si ne poiščejo pomoči? Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bi' jih vkratkem ozdravilo do polne moči telesne in dušne. Njih bolezen je ali nečista ali slabotna kri. Telo ne dobiva dovolj hrane. Prvi znak je ta čmerikavost, utrujenost, glavobol, izguba slasti, obupanost. Trinerjevo grepko vino kmalu ozdravi popolnoma in trajno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Zahvala.
Za bolnega brata in uda K. S. K. Jednote, Antona Gorca iz South. Chicage, ki leži v bolnišnici v^hi-cagi; je še nadalje poslalo društvo Marije Pomočnice št. 17, Jenny Lind, Ark., znesek $5.25, za kar mu bodi tem potom izrečena zahvala. South Chicago, 111., 7. febr. 1905.
Charles Medosh.
044004040V
1 MALI
J., 3. febr. 1905.
Suspendovani:
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 6439 Jurošovic Janez, 25. jan. 1905.	Dr. š. 71 članov.
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4050 Česnik Pavel, 2029 Kočevar Jane^, 6. febr. 1905.	Dr. š. 137 članov.
Izločena:
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mick., 1644 Majerle Jure, 2. februarja 1905.	Dr. 283 elanov.
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, III., 5630 Jakoš Peter, 27. jan. 1905.	Dr. g. 139 61anov>’
Pristopile soproge:
Novo žensko društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, III., sprejeto v K. S. K. Jednoto. Imena: 2359 Vuksanovič Ana, roj 1881, 2360 Je-skovec Neža, roj 1881, 2361 Žepkar Ana, roj- 1881, 2362 Mladič Frančiška, roj 1881, 2363 Vidmar Johana, roj 1851, 2364 Perko Johana, roj 1881, 2365 Černič Rozalija, roj 1880, 2366 Kočevar Terezija, roj 1876, 2367 Valach Rozalija, roj 1871, 2368 Godič Marija, roj 1871, 2369 Kremesec Marija, roj 1871, 2370 Redell Ana, roj 1870, 2371 Jorga Marija, roj 1870, 2372 Novak Ana, roj 1869,’ 2373 Sonta Katarina, roj 1866, spr. 16. jan. 1905. Dr. š. 15 članic’.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111.,, 2356 Ancel Neža, roj 1882, 2357 Horvat Neža, roj 1878, spr. 6. febr. 1905. Dr. š. 101 članico.
K društvu 8V. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 2358 Težak Ana roj 1884, spr.. 3. febr. 1905.	Dr. g. 5 članio>
Izločena soproga:
iQd društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1167 Majerle Marija, 2. febr' 1905'	Dr. š. 95 članic.
MIHAEL VVARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 k Scott St., Joliet. Illinois»
Sveta načela.
Ne puščajte otrok na noben kraj, kjer bi naleteli tudi na najbolj oddaljeno nevarnost, da, bi izgubili svojo vero. Njih vera je važnejša za živenje, nego živenje samo. Ako jih prostovoljno izpostavljate nevarnosti, da jo izgube, boste krivi smrtnega greha. Nasledek takega dejanja poznate.
*
Bog tako ceni čas, da ga nam daje samo dan za dnevom, uro za uro, trenotek za trenotkom. Nikdar nam ne da trenotka tako, da bi nam zadnjega prejšnjega ne vzel. Nikoli nimamo dveh ur, ali dveh trenotkov obenem.
Imeti preveč dela je za večino ljudi varnejše, nego imeti ga premalo.
*
Tisti, ki največ govore, navadno delajo najmanj. Tisti, ki zmerom poprasujejo, zakaj to ali ono ni narejeno, so zadnji, ki store, kar je potrebno. Naše ljudstvo moremo deliti v dve vrsti: v take, ki imajo prazne pogovore, in v take,ki resno delajo. Drugi delajo molče in delo je dovršeno. Frvi največkrat grajajo način, po katerem se vrši delo, in tudi delo samo, ko je že storje--no. S tožbami sodelujejo,sicer se pa malo vdeležujejo dela.
*
Pravijo, da je angleškega kralja Henrika III. vprašal sveti Lndovik, francoski kralj, zakaj hodi tako po-gostoma do svete maše in tako red-kokedaj do pridig. Odgovoril je: “Ker rajši naravnost govorim s svojim prijateljem, nego poslušam
govoriti o njem”. Zavest ^ričujoč-nosti Jezusa Krista, Boga in človeka, v najsvetejšem zakramentu ima tako moč, da vleče vse oči in vsa srca tja k sebi, kjer je osebno navzoči.
*
Sveti Avguštin pravi, da je sveto pismo “Kraljevo pismo”, poslano do nas. Toda, kadar je kralj sam pri nas, takrat odložimo njegovo pismo in govorimo z njim, kakor prijatelji bero pismo odsotnega prijatelja, a občujejo naravnost z njim kadar ga imajo pri sebi.
Pogreznjeni milijoni.
Od 27. januarja do kapitulacije Port Arturja so bile potopljene, oziroma razrušene, kakor poroča “Rusk. Slovo” sledeče ladje: Pol-tava 8,074,409 rubljev; Sebastopol 8,074,409; Peresvjet 10,441,755; Pobjeda 10,100,000; Retvizan 10,-695,518; Petropavlovsk 8,074,409; Bajan6,900,689; Pallada 5,726,313; No vik 3,049,312; Boj arin 3,394,024; Vsadnik406,000; Gajdamak406,000; Džigit 1,335,703; Rasbojnik 1,335,-703; Sabjaka 436,000; Bobr650,777; Giljak 840,432; Jenisej 2,000,000; Otvažnij 863,851; Gremjašči 1,250,-000; Angora 2,566,846; Kazan 1,-150,000; skupaj torej 87,771,550 rubljev. K temu je treba prišteti še vso opravo ladij, ki znaša 5,762,-936 rubljev, kar da skupaj z zgo rajšnjo svoto 93,534,486 rubljev. Slednjič je treba vračuniti še torpe-dovke Burakov, Strašnij, Razto-ropnij, Resitelnij, Steregrušči, celo vrsto raznih potopljenih parnikov in čolnov ob vhodu, kar znaša vse skupaj 18,000,000 rubljev. Ako seštejemo torej svoto vseh potopljen h lad,ij, dobimo svoto 111,000,000 rubljev.
s 7 šilingi na uro. Skoraj 2000 funtov šterlingov se je izdalo le za t« delavce.
Koliko stane v Londonu sneg?
Izračunali so, da je zadnji sneg, ki je padel v Londonu, veljal mesto 24.000 funtov šterlingov,torej blizu pol milijona kron. Sicer se v Londonu redkokdaj zgodi, da bi imeli ondi sneg, vendar so pa na tak slučaj vedno pripravljeni. Vsi cestni pometač imajo natančne instrukcije, da se takoj zbero pri svoji glavni pisarni, ko pade prva snežinka. Potem odpošljejo naj prvo vozove, ki vozijo drobno sol, katero razsipajo po ulicah. Po preteku ene ure prične sol delovati in sneg se prične tajati. Sedaj pajpristopijo možje z brizgalkami ter poplaknejo z vodo sneg in vse smeti, kar odteče potem v kanale. V četrtek, dne 24. nov. je dobilo na ta način zaslužka nič manj ko 7500 brezposelnih delavoev. Plačani so bili deloma s 6, deloma
Zavidan človek
je pač Rajmund Zrunek, stari komorni sluga avstrijskega cesarja. Zelo zavidan od vseh, ki si žele mnogo zaslužnih križcev. Iu teh je mnogo — ah — mnogo. Zakladi g. Zruneka so nepregledni. Samo ena številka dobro znane dunajske uradne “Wiener Zeitung” priraša sledečo vrsto redov, ki jih je dobil Zrunek v zadnjem času:	Carski in
kraljevi ruski red sv. Stanislava tretje vrste, viteški križec kraljeve-vega reda italijanske krone,cesarski perzijski solhčni in levov red pete vrste, viteški križec druge vrste kralevega saškega Albertovega reda, viteški križec kraljevega reda ru-muuske krone, častni znak kraljevega švedskega Vazovega reda, kraljevo rumunsko zlato zaslužno sve tinjo s krono. Koliko je na svetu mož, ki bi šli služit za komorne sluge le, da dobe te svetinje!
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvršienje, (e oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. (je obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvršienje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasorri naprej.
IŠČEM SVOJEGA BRATA JO-sipa Zupančič, doma iz Mirne Peči na. Dolenjskem. Meseca marca leta 1903 je odšel v San Francisco, Cal. Kdor kaj ve o njem naj to blagovoli men sporočiti:	Alojzij Zupančič, 1701
Abriendo ave., Pueblo, Colo. 8t4
Bolečina je nemudoma odlegla.
Mrs. Fejcek iz Breckvilla, O., je izrazila svojo misel kratko in jasno, ko je napisala tole: ‘.‘Severovi oblati za glavobol in Tievralgijo so jako dobri. Kadarkoli sem jih zaužila, je bolečina vselej odlegla. Popolnoma zadovoljna sem in jih bom imela vedno pri roki,” Glavobol povzročajo razni viri in v vsakem slučaju bi se vzrok moral odstraniti, če ga je možno zaslediti, a ena stvar je, po katdri bolnik hrepeni predvsem, namreč: takojšna olajšba. Severovi oblati zoper glavobol in nevralgijo nudijo olajšajo za glavobol kakor i za nevralgijo. Vsakdo bi jih moral imeti pri roki. Cena 25c, po pošti 27c.
Životopis Maksima Gorkija:
Založnik Gorkijevih del poprosi slavnega pisatelja, naj mu napiše svoj životopis. Za malo časa ga Sprejme. Tako-le slove:	“1878
črevljarski vajenec, 18711 risarski učenec, 1882 pomivač posode, 1883 pek, 1884* hišnik, 1885 pek, 1886 korist potujočih igravcev, 1887 poulični prekupec, 1888 kandidat za samoumor, 1889 pisar pri advokatu, 1891 pešpotnik po Rusiji, 1893 železniški delavec, 1895 je izišla prva moja novela. Pisatelj Maksim Gorkij”.
Čmerlke.
So ljudje, ki bi radi vesoljni s'vet počrnili, ki hi, ko bi mogli, usmrtili vsako jasno misel, ki bi prepovedali vsako zabavo in igro, — ljudje go drnjavi, nepotrpežljivi, okrutni.
IŠČEJO SE SLOVENCI, DA BI
nas zastopali v raznih mestih po Združ. Državah in prodajali naše zlate, srebrne in nikljaste ure. V kratkem bomo tudi rabili več mož, govorečih razne slovanske jezike, da bodo spremljevali naše ameriške prodajalce, nosili njih kovčeg z uzorci, jim pomagali pri prodaji ter služili kot njihovi tolmači. Mi plačamo po $20.00 na teden redne plače, ali pa popust našim rednim agentom, ter $15.00 na teden redne plače našim pomočnikom in tolmačem. Želimo,da nam pišejo le pošteni in trezni možje. Zapišite svoje ime in naslov razločno. Vse ponudbe se imajo pošiljati le na Great Eastern Watch Co., Box 561, Dept. 11, New York City. 9t3
KJE JE JOHN BUTAJLA, DO-
ma iz Vrha, fara Stopiče pri Novem mestu. 7’red 4 leti je bil v Calumet, Mich. V Ameriki je 9 let. Zanj bi rad zvedel njegov brat: Anton Butajia, Herminie, Westmoreland Co., Pa. 9t%
IŠČE SE ORGANIST, KI JE
izurjen v svojem poklicu. Biti mora dober pevec ter znati podučevati in voditi pevski zbor. Dobro mesto za pravega-moža. Pogoje in tozadevna spričevala je poslati na: Štefan Pkvlišič, predsednik cerkvenega odbora, Box 4, Ely, St. Louis Co., Minn.	9t3
IŠČEJO SE
DEKLETA 8tara
18 let
ali več v priučenje izdelovanja korsetov. One, ki znajo š vati z domačimi stroji ali stroji na silo iamjo prednost. Doora plača in stalno delo. Kottudbe naj se pošljejo pismeno ali pa se je zglasiti osebno pri CHICAGO CORSET CO., State and Claim Streets, Aui^»ra, Illinois.	6t4
Rojaki po So. Chicagi in okolici so uljudno povabljeni na
Društveno
Veselico,
ki jo priredi prvo žensko društvo MAJKE SEDAM ŽALOSTI,
, ods. br. 280 N. H. Z.
dne 4. marca 1905 1
v Lake Side dvorani, Ewing ave. & 96.cesta, S. Chicago.
Pričetek ob 7. uri zvečer. Vsi brati in sestre iz So. Chicage, Chicage, Whiting in bližnjih kraje'v naj ne pozabijo priti na to zhbavo. Za najboljšo postrežbo-jamči	ODBOR.
(Dalje.)
“Pravzaprav bi sedaj pac moral | iti v Boonviile, radi poizvedavanj” je rekel po premolku, ves obupan, j “Iu v banko, prijatelj, v banko!” je opomnil Demorest s poudarkom. “Poslušaj moj svet in ne bodi nikamor drugam. Ne zini proti nikomur niti besedice o s\oji sreči. Upri se tudi skušnjavi, papirje sedaj takoj prodati; kdo ve,kako cena delnicam se poskoči.”
“Mislil sem, da pojdeta obadva rada z mano”, je Barker jecljal.
“Delatimorava za najn vsakdanji kruh in ne moreva' zopet prazniko-vati; tudi bova danes delala sanij.'1 Deinorestov glas je malce trepetal. “Ne spodobi se, da bi se Tebi in Tvoji sreči obešala na pete, kajti vsi ljudje vedo, da sva revna in prej ali poznej bo vsakdo dozvedel, da si bil uže bogat, predno si pri-el k parna.”
“Neumnost !”. Barker je bil ogorčen.
“Le čisto resnico, fantič moj.” “Prav po’pravici je tako!” je do stavil Stacy.
Barker je vzel svoj klobuk in trdo stopal proti vratom. Tam je obstal neodločno, in tudi njegova sodelein ka se nista ganila z mesta, dokler ni Demorest konečno pret -gal mučnega molka:
“Ne trati svojega časa tu pri naju!” Prijel ga je za ramo in potisnil pol nežno, pol nasilno do vrat. “Bodi mož in ne obotavljaj se ni trenutek, dokler nimaš v roki svojega premoženja. Potem je pa drži trdno, kakor s kleščami, to Ti svetujem!” Poskusil se je smejati, a se mu ni hotelo prav posrečiti. "‘Naju najdeš tu na mestu, če se vrneš,” s tem jp zaključil svoj govor.
Barker se je čutil hudo žaljenega, a je premagal to nejevoljo, zavih-nil klobuk in hitel proč.
Molče sta gledala tovariša za njim, dokler ni njegova postava izginila v hosti. Oudaj je rekel Demorest:
“To ga kaj prav označa.”
“Kakor je in živi!” je potrdil Stacy.
“Samo pomisli,da je papirje imel vsa leta zaprte in da se niti spomn 1 ni nanje.”
“In pomisli,da je hotel vso svoto vtakpiti tu v naš stari ničvredni rudnik!”
“Tako mi Boga, storil bi bil to in ne izgubil niti besedice o tem. Da, to ga kaj prav označa.” “0,|ta ljubi stari mladenič!”
“Ta dobra duša!”
“Pa morda bi bil vendar «moral eden izmed naju iti ž njim, ne li? Bržkone bo svoj denar vrgel v naročje prvemu srečelovcu,ki ga sreča ta ki iztegne roko po njem,” je opomnil Stacy sumljivo.
“Toliko več vzroka za naju, da ga pustiva samega in se izogneva tudi dozdevku, kakor bi ga hotela zadržavati.” Demorest je govoril prav odločno. “Saj itak ne bo ne dostajalo malopridnežev in tepcev, ki se bodo trudili prigovarjati mu, da sva hotela njegovo dobrosrčnost izkoristiti sebi v prid. Mnogo ljubše bi mi'bilo, da izgubi svoj denar in se vrne k nama s praznima rokama a neizpremenjen, nego gledati, kako se snov, iz katere ga, je Bog ustvaril, prčobraža, jla postane tak. kot so drugi ljudje.”
Resni glas,s katerim je Demorest govoril, se je tako m a o prilegal njegovi navadni lahkomiselnosti,da ni Stacy vedel, kaj bi odvogoril. “Bojim se, da ga bova prav pogrešala v vsakdanjem življenju,”, je rekel po kratkem premolku.
Demorest je molčal in razmišljen odčesnil z bližnjega grma šibico^ s katere je po vrsti potrgal vse liste, dokler ni bila vsa gola. Potem je ž
* Ker je bil v zadnji številki odstavek povesti po zmoti napačno dejan v tiskovni okvir in je bilo potemtakem čtivo zmešano,, ponatis/c ji mo ves odstavek v tej številki, kjer se prelepa povest i nadaljnje.
njo švignil po zraku in se švrknil po golenici.
“Majdi” — stopil je popolnoma iz koče — “hajdi, pojdiva delat.”
II.
Medtem je bil Barker na poti v Boomville. Bil je potrt, dokler je mogel videti kočo. Ako mu ne bi bilo gledalo iz očij njegovih sode-ležnikov očividno srčno veselje nasproti, bi bil mislil, da morata biti ljubosumna na njegovo srečo. A zakaj vendar sta se upirala, deliti jo ž njim? Zakaj sta si mislila že vna-pcej.da je njih tovarištvo končano? Zakaj ju je ta denar— ki še mislil ni nikdar nanj in ki se je zanj tako malo brigal —naenkrat izpremenil? Saj njega samega vendar ni; še je ostal povsem stari. Kolikokrat'" so v šali govorili o bodoči najdbi zla tega zaklada in si slikali,kaj skupno počno ž njim! In sedaj, ko je sreča padla enemu izmed njih v naročje, je imela samo ta učinek, da jih je otujila drug drugemu.
lega ni mogel razumeti in hudo/ ga je peklo. A čudno, obenem se je zavedel gotove moči,maščevati se in ju tudi žaliti in raniti. Sedaj je bil bogat in jima je hotel pokazati, da ju lahko pogreša in da mu ni treba na nikogar več misliti nego nase in na —- Kitty.
Vkljub vsej odkritosrčnosti in nesebičnosti mladega moža in vkljub njegovi poštenosti proti tovarišema ne moremo namreč zamolčati, da je, bržko se je zavedel dejstva, da je bogat mož,mislil najprej na neko gospodično. To je bila Kitty Carter, hčer hotelirja v Boomvillu, ki mu je pripadal kos zemlje, po kate-rem*so hrepeneli naši trije sodelež-niki. Da mu je obraz brhke devojke plaval baš sedaj pred očmi, ni bilo znamenje nezvestobe proti prijateljema, ki bi jima bil pomagal. A v svoji hipni razdiaženosti ni mislil brez nejevolje na to, kolikokrat sta ga zbadala radi preljube Kitty, in to je povzročilo, da jima ni vsega zaupal. Vsekakor si je štel v dolžnost, da nemudoma poseti Kitty.
To ni bilo težavno, kajti preproste razmere v Boomvillu in gospodarstvu njenega očeta so opravičevale, da je gospica Kitty tupatam stregla gostom. Vse mesto je spadalo k njenim sedanjim ali njenim bivšim čestilcem. Ko'gar je Kitty zavrnila, si je v nemi brezupnosti belil glavo o njeni ljubezni, kajti bila je izmed tistih nenavadnih zalih deklet, ki se jih včasi vidi v obmejnih krajih jugozapadnih držav. Njena prikazen je bila tako odlična in izvenredna, njene črte v obličju so bile tako mične, in njena vitka postava seje gibala v jedilnici hotelovi tako mirno in milo med njenim debelim, navadnim očetom in njeno ocvelo, nelepo materjo, da si je človek mislil, to je tujka plemenitega rodu. Na naše tri sode-ležuike, ki so se odlikovali po lepšem vedenju in višji izobrazbi, je Kitty ,že vnaprej obračala svojo pozornost, in iz nekega tajnega vzroka, ki ni bil nikakor ne očivi den, se ji je posebno prikupil Barker.
Sedaj je pospešil korak, in ko se je dvignila pred njem v dolinski ožini zastava boomvillskega hotela, je resno preudarjal, da li bi ne bilo bolje, iti najprej v banko, dati v shrambo svoje delnice in vzeti nanje malo_predplačo, da bi mogel posetitigospico Kitty z novo ovratnico injv beli srajci. A prišlo mu je na misel, da je Demorestu polin-pol obljubil, ne dotekniti se sprva delnic; in ker bi se ob svoji srčni izpovedi proti Kitty itak ne oziral na Demorestovo svaritev, da ohrani stvar tajno, si ni hotel svoje vesti še bolj obtežiti.
Ob njegovem dohodu v hotel ga je pa iznenada obšla čudna tesnoba. Bil je baš tisti neprijetni čas po zajutreku,predno se začno priprave za obed. Saj se veudar ni mogel v pustem prostoru s prevrnjenimi stoli in golimi mizami sestati s svojo izvoljenko Kitty; tudi je gotovo imela baš opraviti v gospodinjstvu.
Toda gospica je zagledala Bar
kerja čez cesto gredočega in se je prikazala s hlinjeno mirnostjo v je-dilnjci, da tamkaj nekaj uredi za obed. Ko je videl, da je tako nepričakovano vstopila kraljica njegovega sica v svojem mičnem, svežem, z rožicami vezenem oblačilu jz katuna, je izgubil Srčnost. Neki komaj storjen sklep mu je pa pregnal .plašnost, in ko mu je stopila nasproti s solnčnim nasmehom, je kar preprosto vprašal, da li more govoriti z nfenim očetom.
Kitty se je ugriznila v sladke ustnice in ga je vedla, pred njim slovesno idoč, v pisarno. Odprla je duri in rekla s prikrito razposajenostjo a resno in ne da bi dvignila pobešene trepalnice in pogledala svojega očeta ali gosta:
“Gospod Barker želi govoriti s Tabo zastran opravkov.”
Nato se je oddaljila, stopicajoč preljubeznivo.
Ta mali vmesni dogodek je bil. ki je povzročil prevrat. Barker je namreč sedaj takoj spoznal, da mora Carterju odkupiti dotični kos zemlje za svoja preljuba sodeležni-ka in da je zato prisiljen, zaupati mu svojo nepričakovano srečo, v dokaz, da misli odkritosrčno in lahko plača. Zatorej se mu je zaupal brez ovinkov.
Carter je bil izkušen v opravilih. Ker je poznal Barkerjevo srčno preprostost, ni dvomil o resnici njegovega poročila, ki so je še tudi potrdile pokazane delnice. Za 200 dolarjev je bibhotel prodati tisti kos zemlje, a ta bogati kupec, ki ga je gnala bedasta čutna omama do kupčije, bi bil gotovo pripravljen plačati več.
“Da,” je odgovoril z uslužnim glasom a moškim nasmehom, “to je bila takrat moja cena, gospod Barker. Ampak veste, odtedaj so vse cene mibčno poskočile.”
Nasproti popolni preprostosti o-stane dostikrat najbolj previdna dvojezičnost na sramoti. Barker mu je verjel brezpogojno, a že mu je začelo prihajati tesno—ne morda radi visoke svote denarja, ki jo bo moral plačati, nego, ker je preudarjal možnost, da bi njegova sodelež-nika utegnila darilo popolnoma zavrniti. Zato se je okoristil s ponujenim izgovorom.
“Potemtakem se pa vendar hočem preje posvetovati s svojima sodelež-nikoma. Še prav nič namreč ne vem,da li sploh sprejmeta zemljišče od mene, in prenagliti se pa ne maram.”
Carter se je kar zbegal — tako ni bil mislil. “Vam se pa človek hitro zameri, gospod Barker,” je rekel z omamnim smehljajem. “Seveda sem v opravilih trmoglav, toda saj veste, med prijatelji ne velja taka natančnost. Ce mislite, da sem je obljubil za dvesto, ostanem mož-beseda.Ne govoriva več o tej stvari, tisti kos zemlje je Vaš. Takoj napišem kupno pogodbo.”
“Toda,” je zajecljal Barker, “saj še niti nimam ne denarja, in. .
“Denarja!” je vzkliknil Carter jezno. “Kdo vpraša po njem med prijatelji? Dajte mi menico, ki poteče v tridesetih dneh, to mi zadošča popolnoma. Stvar samo takoj uredimo; kai storiš lahko danes, ne odlašaj do jutri, pravi pregovor.”
In še predno je presenečeni in neodločni kupec mogel ugovarjati, je Carter že naredil menico, ki jo je imel Barker podpisati, in je že tudi dejal svoje ime pod kupno pogodbo.
“Ce hočete svoja sodeležnika, kakor mislim, presenetiti z malim darilom, gospod Barker,” je opomnil smehljaje, “to se Vam nudi sedaj najboljša priložnost. V petih minutah se napoti moj sel v gorov-je;‘mimo vaše koče mora, in tam lahko odda to kupao pogodbo in postavi takorekoč gospoda pred gotovo dejstvo, še predno bosta mogla kaj ugovarjati. Kaj tacega se ne sme odlagati... Sicer Vas pa tako hitro ne izpustimo; dolžni ste nam še prijateljski poset. Doslej ste vedno ostajali samo kot tujec pri nas, zato morate danes ostati pri kosilcu. Moja ženka ima opraviti v gospodinjstvu, a Kitty Vas bo medtem kratkočasila; le. recite, naj Vam kaj zaigra na svojem novem klavirju.”
Zmešan in vendar osrečen po ne-
J03EPH TEINEE’3

heoisVercb
Trgovec,
Delavec,
Gospodinia,
Otrok,
vsaki mora jesti.
- Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite
ohraniti moc in zdravje, uživajte
Trinerjev« zdravilno grenko vino
(Triuer’s American Elixir of Bitter Wine.)
Isto je pridelek narave, ker obsega čisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline importirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja hrano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno.
VSA HRANA,
ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju,
lepoti in jakosti.
Trinerjevo zdravilno
vse bolezni.želodca, vse nerednosti v črevih, vse nepravilnosti v jetrih,
grenko vino ozdravi
nervoznost! izgubo moči in
in brezspalnost.
Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Podelilo vam bo novo življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo.
Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER.
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Trinerjev brinjBVGC 0ZdraVi V8e bolezni ledvic in mehurja. Kuhan je iz importiranega
(Dalje na 7. strani.)
CXX)00000000000000000000000
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telet. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porter jevo pivo. stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem iu domačinom.
Na razpolago je vedno dober itinč.
čooooooooooooooooooooooooo
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
“The D. S,” lOc. in ‘leersckani” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
H.
Največji slovenski katalog na svetu.
. obsegajoč električne pasove, baterije, harmonike, gosli in druge godbene predmete, kukavične, svetilne in muzikalične ure, žepne ure, prstane in zlatnino, stereoskope, magične svetilke, britve, fountai» peresa, žepne nože. revolverje, pripravo za striženje las, pipe, tobak. črkopisne stroje, gumične črke in veliko drugih stvarij po sploh najnižjih cenah. Bogato ilustrovau, Bošlje na prošnjo vsakomur. Pišite takoj na naslov: C» F. Zaruba Sc Co , 309 N. 4thSt., (Dept. As.) Clarksburg, W. Va.
Sobe 301 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA TNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v
mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Mofi 1*4 Dnrmralr* prodajalec ur, verižic, uhanov, iTidllJa I U&U1 Cll prstanov in druge zlatnine.
4*1BOGATA zaloga RAZNIH KNJIG 1 Novi cenik knjig in zlatnine . pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni.........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni ............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po
želji navedejo v pismu.	_____________________
Urno kolosov je pošiljam kakoršno si	V
kdo izbere Elgin ali Waltham.	! >11111
Pošteno blago po zmerni ceni wMj-je moje geslo.	'ifa
Razglednic s slikami stavb ali narav- Nra?. - J nih prizorov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele šentlouiške razstave ena za 15 centov.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Box 226, Wake- ^ORELC, e. o. B Schuette, «,ij ... ,	’	Room <>06 Masonic Temple,
• field, Mich.	Chicago, 111.
Govori nemško in angleško.
V
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
,	Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja “ zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
NAZNANILO.
! The Sunny Brook Distillery Co. I
BO IMELA CELO DISTILERIJO	\
y popolnem poslovanja
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
blizo
agrikulturnega
poslopja

Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
DenAr na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe ' Bros.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905| N. Hickory St. Urad v Fargo Building 303< 205 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTN1K BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt.. nadstr.
JOLIET.
6. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str.* JOLIET. ILL.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
RRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
w*X°.r„BCJ'‘ Bar
and Porter.	q
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
Vprašajte svoj ega mesarja za
Afllerim inče Mm
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
Tis Joliel Jetional Bani
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KEÜLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Chicago telei. 2794 U N. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
KAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
:n
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
orthwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
navadnem povabilu, je Barker podpisal menico in vtaknil kupno pogodbo v zavoj, ki ga je naslovil na Demores ta.
Ko je Carter odposlal sla z zavojem,je vedel Barkerja v sobo,ki sojo sploh imenovali gospice Kitty sta-nico. Navadni gosti niso imeli pristopa do tega svetišča, in kakršnekoli usluge je mlada devojka opravljala v hotelu ali ob jedilni mizi — bržko je stopila čez oni prag, je bilo vse to pozabljeno, in čutila se je samo še kot “gospica Kitty”. Tam je sprejela že najodličnejše ljudi, okrajnega sodnika in soprogo železničnega nadzornika; daje Barker smel vstopiti, je bila nečuvena čast.
Plaho se je oziral po sobi, ki je najprisrčneje pripovedovala o Kit-tynem dejanju in nehanju. Ob steni je stal klavir, ki so ga v kose razloženega na hrbtu mule prinesle v gorovje. Nad njim je visela Mi-nervina glava, ki jo je Kitty kot dvanajstletna deklica narisala s svinčnikom.iTudi njena lastna slika ki jo je narisal potujoč umetnik, je bila videti, kot i mnogotera mična lepotina iz porcelana; med mnogimi cvetlicami je bil celo uvel,a še dišeč gozdni šopek, ki ga ji je Barker podaril pred štirinajstimi dnevi. Ob njegovem vstopu je gospica Kitty naglo vrgla svojo belo rutico čez šop, kar je napravilo, da je srce mlademu možu utripalo močneje. A njegova vesela razdražba je spet izginila,ko je Carter s svojim debelim glasom, ki mu je poskušal dati šaljiv zvok, začel rekoč:
“Gospoda Barkerja do kosilca lahko kratkočasiš, Kitty, in mu kaj zaigraš, da vidi, kako si napredovala v glasbi. A bodi lepo uljudna, kajti sedaj je bogat gospod, ki bo v kratkem po Frisku (San Franciscu) bahato bodil v beli srajci in s cilindrom na glavi ter Boomvillu kazal hrbet... No, oprostita me za nekaj časa; najprej moram hitro na urad, da mi vknjižijo kupno pogodbo. Take reči se morajo opraviti brez odlašanja. ”
Ko se je starec oddaljil, je bilo Barkerju neprijetno pri srcu. Ne samo, da mu je Carter odvzel veselo sporočilo in tako pretvezo za zaupen razgovor, marveč je njegovemu posetu dal tudi šopiren pomen. Kaj naj pao Kitty misli o njem! Osramočen in v zadregi je stal pred njo.
Toda- Kitty ni čisto nič opazila njegove zmedenosti, kajti bila je hipoma vsa prestrašena, ker je bil videti v njeni sobi tako “strašen nered”, in njeni lici sta žareli rožnato, medtem ko je razne stvari jemala v roko ;n jih spet postavljala natančno na isto mesto... Kako dobra vest! Ne, kako jo je to vese-
lilo... In slično je prihajalo vedno tako nenadno. Prav tako kakor vreme... sinoči je bilo vendar še zares hladno,in sedaj,kaka vročina! Gospodu Barkerju se je menda po poti tudi zdelo soparno in prašno. A morda sedaj več ne hodi peš, odkar je bogatinec...
“Pač ste predobrotni, ko ste takoj prišli, da sporočite mojemu očetu,” je dostavila ljubeznivo smehljajoč se.
“Pravzaprav sem to hotel povedati samo Vam, gospica Kitty,” je brbljal Barker. “Veste. . .”
A Kitty je vedela že vse. Če je hotel povedati ujej, zakaj pa je, zagledavši jo, vprašal po njenem očetu? Seveda ni bilo v tem razlike; oče bi ji bil gotovo povedal. Da je gospod Barker ostal pri kosilcu, jo je zelo veselilo; sicer bi ga bila javelne videla pred njegovim odhodom iz Boomvilla.
To je bilo več, nego je mogel Barker poslušati mirno. Z isto brezozirno odkritosrčnosto in iskrenostjo, ki jo je pokazal nasproti njenemu očetu, je zdajnji odkril vse svoje srce. Priznal je, da jo ljubi iz cele duše, odkar jo je prvikrat zagledal ob žegnanju. Ves zamaknjen v njen pogled, je sedel —tako je pravil — ne da bi kaj videl, negosamo njo, in njen tako znani glas v cerkvenem zboru mu je zvenel kakor samo angelsko petje. Zbog svoje revščine in negotove bodoč* nosti pa si ni upal se ji tolikrat bližati, kakor je želel, iz'strahu, da ji ne bi izdal svoje brezupne ljubez ni. Bržko je pa sedaj uvidel, da ji
more kaj ponuditi in da se ji ni nič več treba njegove ljubezni pred s vetom sramovati, je prišel, da ji vse razodene. Daši se ne drzne upati, naj ga vendar vsaj dobrotno posluša. ^
Pred to tako otročjo, preprosto in odkritosrčno ljubavno izjavo ni Kitty mogla uteči.Naj se je smejala, jezila, ali naj je ogledavala svoje rožnato lice v zrcalu alr gledala skoz okno — vse je bilo zaman. Zdelo se ji je, da njegova ljubav izpolnjuje ves prostor; da je kakor jetnica, in vkljub njegovi plašnosti ji je bilo, kakor bi jo objemal z obema rokama. Slednjič se je toliko umirila, da je mogla obrniti se k njemu in ga z bledim, resnim obrazom' pogledati v obličje, žareče vsled razdražbe.
“Sedite,” je rekla prijazno. Poslušno, a nemalo začudeno je storil po povelju. Kitty je odprla klavir in se usedla na klavirski sto-lec; položila je nekaj notnih zvezkov na podstavec in nekolikokrat lahno zdrsnila s prsti po tipkah. Potem sta se ji roki povesili v naročje in njuna pogleda sta se ujela.
“Sedaj me poslušajte potrpežljivo in nikarte mi segati v besedo.... Tako, ne preblizu; kar Vam povem, prav lahko razumete, kjer ste...Da, tako je prav.”
Barker je spet odmaknil stol, ki ga je hotel postaviti tik Kitty, in se je usedel.
Gospodična je obrnila oči vstran in gledala naravnost v praznoto.
Torej — samo da veste— vse verjamem, kar pravite. Morda naj Vam ne bi priznala ali vsaj smela priznati, a vendar storim. In baš zato se mi zdi Vaše počenjanje popolnoma napačno, če res gojite zame čute,o katerih govorite,bi pač morali tudi še sedaj o tem molčati iz istih vzrokov, ki so Vas k temu silili doslej. Ves čas ni nihče izvedel, da me ljubite; ljudje so Vas in Vaše sodeležnike imeli za tri ponosne izobražence, ki so, ločeni od drugih,obdelavali v gorovju uboren kos zemlje in o priliki dohajali semkaj kot gostje. Mene pa je vsakdo poznal kot hčer premožnega hotelirja, ki Vam je včasih stregla pri mizi, in druzega nič. Takrat sva si bila drug drugemu vsaj precej enaka in sva stala na isti stopnji. In zdaj, ko ste nenadno obogateli in stojite seveda višje, ste privihrali k meni in zahtevate, da naj Vamra-ditega rečem da.”
“Ampak, gospica Kitty,” je spregovoril Barker s povzdignjenim glasom, “pa vendar ne verjamete, da sem tako mislil!”
Njegovo zagotavljanje so pa preglasili sijajni zvoki, ki jih je izvabila gospica z gibčnimi prsti iz klavirja. Barker je omahnil nazaj v stol,dočim je Kitty s čudnim smehljajem nadaljevala:
“Seveda niste tako mislili, a vsi ljudje bodo tako umeli, in po vsem Boomvillu vendar ne morete hoditi in vsakemu to reč tako mično razlagati, kakor meni. Vsi poreko, da Vas vzamem radi Vašega denarja, da je moj oče spravil stvar v čisto in da ste se z mano mnogo oškodili. Niti ne vem ne, ali ne bi ljudje tako res prav sodili... Ne, prosim,sedite, če ne moram zopet zaigrati.”
Barker je poskušal, da ostane miren, a Kitty je nadaljevala:
“Pač vem, v hipu Vam je misel prijetna, da ste mi darili svoje srce, ko sem bila še brhka natakarica. In baš to bi najrajši pozabili, ko bi sto-prv bila Vaša žena. Jaz bi se po sebno rada spominjala časa, ko ste semkaj dohajali, kadarkoli so Vam dopuščala sredstva—in včasih tudi, kadar teh ni bilo — samo da me vidite; časa, ko sva našla zdaj ta zdaj oni izgovor, da sva le mogla malce počebrnjati, medtem ko sem po vrsti podajala sklede. Take reči devojke mnogo bolj obrajtajo, nego slutite moški, ampak” — Kitty se je obotavljala trenutek — “vem, Vi se tega ne bi sporni«jali radi. Torej bo mnogo bolje,” in zapletla je svoji roki z resnim smehljajem trdno za hrbtom — “če ko j sedaj začnete pozabljati. Bodite pametni in poslušajte moj svet/ V San Francisca se boste v družabnih krogih, katerim sedaj pripadate,kmalu seznanili z drugimi. Kdor je mlad in bogat kot Vi...in ima poleg tega »veste, ljubeznipolno srce” — njen
POMOČ IN ZORAVLJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.,
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Spoštovani gospod profesor I
Jaz spodaj podpisana se Vam zehvalim za Vaš trud in za Vaše učeno zdravljenje. Vsemu našemu narodu po celej Ameriki sporočam, daste Vi pravi in jediu zdravnik, kteri zamore ozdraveti vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj v mestu Pueblo, a nije-din mi ni mogel pomagati. Nekteri zdravniki so mi rekli, da mi ni nič. a kako more vendar zdrav človek iskati zdravila in trošiti denar, ce mu ni nič. Vi. pa mi niste tako rekli, ampak ste me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojej težkej bolezni in mi posiali zdravila, po •£ri^sen? takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podrugič poslanih zdravilih sem —hvala Bogu i Vam — popolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svoih listih tega izvrstnega zdravnika in nas tako o pozorila na najboljšega zdravnika.
S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna,
ANA GORŠE.
433 Rush St., Pueblo, Colo.
popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskani prijatelj.
GEORGE UHERNIK.
Brownfield, Pa.
Dragi gospod profesor !
Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in želodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las. še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem
Vam udani	VINCENC ŠUŠTAR.
P, O. Box 148, Moon Run, Pa.
Cenjeni gospod !
Vam neznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterem me vpraš ate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravi jam Vas udano in ostajam s spoštovanjem
GREGOR ŠEFRAR,
P. O. Rox 64, Cumberland, Wyo.
Častiti gospod !
v Naznanjam Vam, da so me Vaša zdravila prav dottro pozdravile.
Ze v dveh dneh sem bil veliko boljši in kosem porabil vse, sem bil
Iz vsega tegfi se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki naj zanesljivejša na
¿gsp zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS=A,
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
n^drnill Ifrtn hnlrvrn! ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in
U Z tl EU VI VSB fl DIR Z fl I radi leg3 ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi
II V I IVU UUlUf-IIIJ akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku* zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast,
šumenje in tok iz ušes, og!ušenje7vse bolezni na očeh, izpadanje ias, *uske ali prh na glavi, srbenje, Jiša.ie, mazolie, ture. hraste in rane. vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol,	•	_	'	kakor tudi vse ostale nctranie in
^upanje bolezni. 1)r. Collins, M. l.j je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko
Zaioraj, » utaiii Slovenci, mi vam priporočamo samo in edino le slavnega in izkušenega Dr. E. O. COLLINS, NI. I.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezen! navedite starost in čas. kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov:
DR. E. C. COELINS, M. I.,
140 West 34th Street.	NEW YORK, N. Y.
Kdor se želi učiti in znati ANGLEŠKO EKEZ ETIJELJA naj si preskrbi ravnokar izišli
Slovensko-angleški rečnik
Knjižica je jako lahko in razumljivo sestavljena. Poleg angleških besedij nahaja se tudi njih pravilna izgovarjava. Oblika knjižice je žepna, torej vporabna pri vsaki'priliki. Cena ji je samo 6 0c. Denar pošljite po Money Order-ju ali pa v znamkah na naslov
V. J. KUBELKA,
P. O. Box 744. New York, N. Y.
HENRY ? LATZ
MIHOČEMOTVOJ DENAR,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, oederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines nlief blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbe ¿glasi se pri nas, in ogle.1 si našo zalogo l Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS, .
Naš Office in Lumber Yard je na voglt! DESPLAINES IN CLINTON ULIC-
kontraktor in stavbenik j Frank » Petrič
507 North Hickory Street,
’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
Nerver!
KAJ JE TO ?
To je Bauer-jevj znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi možnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Jedini lastniki inrazpošiljavci.	M/j	l/cofl
A. BAUER & CO.	prOllžij PU YSvfl
142-148 E. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah.
(Nadaljevanje na 8. strani).
Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni.
Mehki premog fina vrsta ton za....
$3.25
Wilmington premog, ^ O CD najboljši, ton za.^5 J t Jv
L. M. RUBENS
Urad in železniški tiri na
606-608 Clinton Street.
Nasproti E. J. & E. Depot.
Oba telefona 502.	JOLIET, ILL.
' 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703
(Slovenska » gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-| čam vsem v obilen obisk.
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, ki ie najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
ITa prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center
Streets	*
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
(theeagle
Naša 10. letna čistilna prodaja
se prične v soboto zjutraj 11. februarja ter se bo nadaljevala skozi dva tedna. V tem času bode v korist skrbnih knpovalcev, ako pridejo k nam in se poslnžijonaših znižanih cen. Po vsi naši veliki prodajalni smo znižali cene,
tako da si sedaj lahko izberete marsikaj kar potrebujete. Zato ne pozabite priti v našo prodajalno tekom te velike prodaje in oglejte si kaj lahko kupite ^r^“oč;.ri~..$2.50 pri nas za mal denar.
I Kje je ri&jtoolj varno naložen denar? f
"	w???r	'
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
::Mestna hranilnica ljubljanska!
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste (10 vsem Slovenskem. 1
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da nlagateiji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod,
I	> ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupiiarno varen denarni zavod.
II	Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi deDar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, (ampak vam daje trdno varpost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
;;frank sakser,
109 GREENWICH ST., SEW YORK, IS SJEGOTA BANČNA PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
Fini obedni stoli, navadna cena $1.50 zdaj pa or»
le po.........Ö0L
Vsa naša ogromna zaloga Peninsular pečij za kuhanje in gretje po silno znižanih cenah.
Nove vrste britev.
Karbo magnetična britev se razločuje od drugih britev v tem, da je utrjena z elektriko.
To ji omogočuje (seveda s potrebno paznostjo), da obdrži svojo ojstrino več let brez brušenja ob usnje ali kamen.
Prav neka posebnost v ti britvi je tudi ta, da ne pušča po britju onega srbečega čuta na obrazu.
Raba karbo magnetične britve vam bo nunila pravo veselje.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA-KURJ AVO
prodaja v Jolietu ponajnižjib cenah ¡
Stefan Kukar,
(Nadaljevanje e 7. strani).
glas se je malce tresel, dočim se je obenem krog njenih usten čudno igral razposajen smehljaj — “tisti lahko e precejšno gotovostjo računa na to, da mu reče da devojka, ki mu je istovrstna in nesebično naklonjena, kakor se pravi. Meni pa bi vedno podtikali sebične nagibe.”
“Mordagovorite resnico,” je Barker preprosto odvrnil.
Kitty je dvignila trepalnice in ga naglopogledala,kako je zdaj tu stal pred njo z bledim obrazom in srepim pogledom.
“Morda govorite resnico,” je ponovil,’’“kajti baš tako govorite kot moja sodeležnika davi,katerima sem istotako odkritosrčno ponudil,deliti moje bogastvo, kakor sem Vam sedaj ponudil srce in roko. To ima pač globlji pomen. Morda leži prokletstvo na tem denarju,da mora roditi ošabnost in sebičnost. Am-pik sam nisem ničesar čutil o tem in nisem kriv tega.”
Kitty je skomizgnila z ramama in pogledala nestrpno skoz okno Ko se je zopet obrnila, ni več bilo Barkerja. Prostor, kjer je še ravno kar dajal duška svojim čutom, se ji je zazdel prazen in izumrl brez njega. Skoz okno je baš še lahko videla, kako je njegova rjavoko-drasta glava s slamnikom izginila za vogel.
Jezno se je ugriznila na ustnice. Potegnila je ruto z uvelega šopka, ki ga je doslej čuvala kot zaklad, in ga je vrgla v komin. Potem je potisnila ruto na svoje oči, se zgrudila v stol, s katerega je baš vstal Barker, in je zakrila svoj obraz v roki.
(Konec prih.)
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase nivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
— Kadar rabite šivalne stroje ne pozabite na P. Mersinger ja, 117 N.
i Ottawa St., nasproti Hobbsovegro-! cerije, ki vam jih proda po ceni in Northwestern Telefon 348 in 1479. tudi na lahka plačila.	*1
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi. ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju j vsako leto. katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja z'msko krmljenje kratkih šest (6) tednov?' O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? Odeželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov- i ijenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanji!, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično.
G. A. PARK, General lmmigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RA1LR0AD C0.
LOUISVILLE, KY.
W. C. Bishop
Frank Bishop I
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo gurnnate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cassin Joliet cest. Prejšnje mesto A. K. Bateman-a Chicago telefon 1631 Joliet, 111.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
USTANOVLJENA 1871.
OFoJOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALOOTT. blagajnik
« i
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-iing vino po 55c galon Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
Amerikanski Slovenec $1.00 na leto
ANTON NEMAN1CH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in koiijušnioa. ,
Chicago Phone 2273.	J?	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Navse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 TV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
Best for Business
Best for Residence
3šc
a day

Kozaki razganjajo drhal v Petrogradu s kmito, kot sito predstavljajo Američani.
It’s the perfect service that reaches everywhere — that's why it’s the greatest service — the best for you.
CHICAGO TELEPHONE COMPANY