sl:m wSod»,f «haja vsak petok in velja popo»tipr«jpniftiia alivftprici na flom poSiljan*; Vae loin . .¦ . . . f. 4.40 Pol loin .. . . . . ,, *2f . Cetrrt leta . ; . '. ,,.1.10 Pri oznantlih in tako tiidi pri „po. Innicah" »e plaeiijit za navadnu tmtop. no trtto: 8 kr. ce se tUka 1 kral I.......» | » o »» n »» u * ii ZavejBe irke po prottoru. V Gorici l2. aprila 1889. tlX Posai«^jf^gpHga(r dobivaio ro 8;kr, w tpbaf8^§|^p Stft^m trgn \n v Kanski uli^i^.prodajalnici Q. Likarja v Seiiienjgkih ulisah .ft.: St.' \6. Dopisi riaj sa poSiljajo urtfdm&va Via Mercato 12, naroSpina p* oprw niStTU „Soco«, Via SW&inMio it., 10.. Rokopisi 83 ne Tra&jo; 'dopiBt naj so blagovotyio fraiikujejo, — BcIaTccm in drugim ne^flfejrioznitii «o tiarfcifoiii* isiifSft, akbae oglasp pri opraritilKw}, Slovenci in driayni zbor. NajstarejSi slovenski dnevnik prinesel je v tcm oziru DRBlednji dlaoek. „Y vsaki budgetni debati zaganjajo se nasprot-triki v Taaffejevo vlado, o6itajofl, da zatira nemstro in pospesuje Slovanstvo v Avstriji. Cehi in Slovenci da sede* pri bogato obloSeni mixi, za katero so se poprej maatili Kernel, a zdaj da se jim odteguje pra-vica za pravico. Da ne govorimo o Cehih, kateri po naSera mnenji Se toliko svojih terjatev neso dosegli, kolikor je bila pripravljena dovoliti jim najbolj na-pprotna Auerspergova vlada, xni Slovenci pafi ne me-remo trditi, da amo Bog si vedi koliko dobili od soda aje vlade. Saj so mora veCina Slovencev, Stajerski, koroiki in primorski, boriti za vsako drobtinico na-rodne ravnopravnosti rarno tako hudo, co ne kujSe, nego pod takozvanimi ustavovernimi vladama In vender ta krik, kakor da bi se nam cedil med in nam pnuala tuarta z nebes pod Taaffejevo vlado! Tako je bilo v vsaki budgotni debati, a kar so letos po&mjali zag>'..oni nasi naaprotniki, to ie pre-soga meje dovoljenega parlamentaraega boja. To so izbruhi divjega narodnega fcnatizma, onega starodav-nega sovraStva, katero je skozi tiaofi let SIovane da* vilo in Urate z lastne zemlje, ali pa raznarodilo. In zdaj, ko je koneo tenia nasilstvu, ko je ustavna Avatrija tudi Slovanom zagotovila njihovo narodooat, poud se od jeze ravno tisti, ki so o svojom iSasu gla-sovali aa nstavo. Na point, uata ao ao takrat bvalili, «ta m liberalnt, da so svobodo zapisali na svoj pra-por, a zdaj, ko bi se morala dpjansko izvrSiti dolo-Lila tenudjaih zakono*, in ko Slovenci tie zabtevajo nid drtizega, nego izpcloitev zakonov, kri66, da kra-timo Nemcera njihove pravico, da jib zatsrarao, mi Slovenci, kateri sami avajamo nern^-ino so celo v Ijudake sole in o vsaki prili'ii radi poudarjanc po-trebo nero&cme icr jo hvalimo §e veL, nego je dobro in v natodoem oziru dostojno. Kaj pa je daio povod tern strastnim napadom ua Slovence ? Nasi poalanct, — vsa daet in hv&la jim ! — ao v svojih govorib, kakor so se nasi liberalci sami uverili, navajali v mirni besedi resnidna fakta in nie* drusega, ko gola fakta, tor zahtevali, da sc odpravijo neaakonitosti, proti kateriin se sam narod pritoiuje. Mar ni resnifino, kar je povedal g. poala-crc dr. Fo r j a n 6 i 6 o iaioatnih koroSkih razmerah, kar yr dokazi navel o poatopanji okrajnega gla-vntja T itojio«kega P Ali ni vse res do pi&ce, kar pravi g. dr. Oregorec o fiolskih rfezmerah na LISTEK. Jednajststoletnica stolne cerkve v Gospi Sveti meseca maja 1880. Y celovskem n.Mirutf na§li amo lep seBtavck, v katerem opiauje g. S. zgodovino cerkve v Gospi Sveti z ozirom na 11. stoletnioo, ki se bo slavila It-toanje leto. Ker je ta oerkev in njena zgodovina zoaoa in znamenita za vse Slovene, podajamo avojim 6itateljeu oni aestavek, ki se tako le glasi. „Jcdnajat sto let je ie minuio, odkur je sv. Modest s avojimi spremlje/aJci na grifiu nasproti vojvod-skega grada na Eamski gori postavil in posvetil prvo eerkvico (menda v letih 750—770). V to staro dobo pred 1100 leti pelje nas obletnica, ki jo Gosposveska cerkev obhaja letos mesoca maja. Z^odovinsko je uarorefi dokazano, da je Hietomar, vojvoda Korotan-cev, poprosil nadSkofa Virgilija Solnograj^kega, naj bi obiskal njegovo Ijudstvo in utrdil v veri. To je bila pa takrat ikoiu nemogoLe, zatojepoulal nameato BObe svojega skofa Modeata, da bi Korotauoc n6il, in s Modeatom so sli njegovi dnhovniki Vato, Re-ginbert, KoCar in Latin, pa diakon Ekihart z drugimi dubovniki; in Modest je dobil oblast, uosveiavati CPtkve in dubovniko po kanDnieBih predpieib, Pri^li Stajerskcm, o Mariborske in Ceijske gimnazije pro* fesorjih, o oemskem subareinu itd.P In pritoibe io-alancev gg. prof. Sukljflja in K 1 u n a o koroSkem ljudskem solatvu, katero ekrbi le za Nemce, ali so pretirune P Zal, da ne; Jal, da mora na Stajerskem in Koroikem vsaka obdina boriti se od najoizjega do , najvi&jega oblaatva za svojo narodno pravo. 2al, da -ucno miuisterstvo gleda ta boj in ga ne konda z odlokom ali ukazom, utomeljenim v zakonu. In temu miniatei-stvu oditajo, da protezuje Slovenoe P Lepa protekcija, katera nam krdi io itak skromno etevilo naSih srednjih Sol in katera Se borih paralelk ne do-voli na gimnazijah, kjer je veLina u^enoev slovenska tako, da jc veL nego 700.000 Slovencev brez srednje Sole v svojem jeziku. Vse to povedali so sloventki poslanci ter mimo in stvarno poudarjali krivice, ki se god6 slovenskemu narodu slej ko prej. A na temeJjito in gtvarne svoje razprave, ki nikogar niso osobno inogle zaliti, kaj so morali poslufiati ? Da so buajka5i, ki mir kale v presre6ni koroski deSeli, kateri auntaio koroske Slovenoe ua Nemce, a naj se prikazejc na Korosko, tako grozil se je jeden izmej teh ncmskih koroskih poslanoov, Ijudstvo jib bode 8 pestmi zapodilo iz delete. Kedaj je na misel prialo kranjskemu slovenskemu poslancu, da bi a surovo silo pretil Plenerju ali Dumreichorju ali kateremu koli, ki je govoril o kranj skill razmerah P Lo korogki poslanci jmajo svojo dezolico za kotliSuk, V kateri bi uikdo drugi ue smel pogledati. In naposled, ko ne morejo ovre6i reaniLne tr-ditve, 8|)-av!jajo se ti moiakarji na izvanparlainentni poklic poslanoa. Dr. Ferjao6i3n oSitajo, da je dr-zavno-piavdui uradnik, §ukljeju, da je profesor, dr. Gregorcu, da je duhoven, in iitali smo celo, da je neki poslanec g. M. Voinjaku oponasal, da je ravaa-telj posnjilnidni. Nemara je moz mislil, da naae po-sojiluieo placujejo svoje ravnalelje, kakor hranilnice svoje uradnike. S posebno strastjo obirajo poslance, ki so ufadniSkega stanu in ne trobijo v rog nemSkih liberalcev iu zatiralcev Slovaitstva, Po njihovem mnenji bi moral vsak uradnik pripadati ceotraliaticni in nem^ki stianki. Saj so place povisali uradnikcm samo zaradi tega, da bi jib za zmirom navezali na se. in dokler so bili malone vsi v dr^avni zbor iz-voljeni uradniki njihovi pristagi, neso se prav tM spodiikaii, ako jih je bilo se toliko v zborilj. Ko je Stajorski cesarski namestnik KUbeok pri prvih direktaih volitvah 1.1873. z jednim glasom ve-iine premagal konservativnega kandidati v Graski so tedaj v Korotan in posvetili cerkev sv. Marije v S&Iut in skof Modest je tnm ostal do konoa svojih dni. (Anonymaf) de oonversiono Quimntanorum). Da cerkev „svete Marije", ktero je Modest posvetil in pri ktcrej je imel do amni svoj Ikofovski soiled, ni diuga, ko 8edanja GosposveSka corker, o tern nihee ne dvomi. Verjetno je, da je sfcala prva lesena cerkvioa na tistem mtstu, kjer jo zdaj altar britke martro z Modeatovim grobom; kajti ta del cerkve so vcrniki, tako Nemci, kakor Slovenci, o.i roda do roda, ekozi vsa stoletja do danatinjega dne najbolj Castili. Gosposyeaka cerkev je toko gled6 cerkvene, kakor gled6 posvetne zgodov'ne posebno imenitna med cerkvo!(>i v de^eli. Kolika obilost cerkvenega iivljenja r AVJjala se je v prejinjih stoletjih v tpj corki I BedtJ pssmeni odlomki, ki so as se ohrapili, pripovedujejci; da so bile v Gospi Sveti Stiii velike in blagouoano delujo^Se bratov§6iiio, ki so svoje veje raztezale dalec" okrog po dezoli, in sicer: bratovSCina prosvete Trojlcc, tudi nbrati>v§cin;i tevnili ljudi" ime novana, ker je imela nievno hisn", kjer so se pre-Bkrbovali reve2i, ustanuvljena I. 1518; potem bratov-§6ina vefine molitve, ustaoovljona lets 1600, bratov-§8ina sv. rozuega venca iu sv. skapulirja, ustauovljena po doraiciknncih iz Brez 1. 1627. Te bratovsome so imele svoje posebne abode ali praznike, pb Ifterib 99 Mftiijino podobp VQl'lYi fl»J okolici, pozdravljali so ga, dasi je bil polftjeoi uradnik, kot zastopnika pravega ljudskega mnenja. Ni-koli nesmo Citali. da oi Derbi6u ali Kroraerju ali Kalteneggerju ali Vestenecku bili kedaj oditali njihor uradniaki stan. Dr. Ferjaacic, tako je {bleknil Be* IjaAki Gbon, pa se je zgreilil proti svojim'uradniskim dolSnostim, odkrivSi nezasliiaoe krivice, pod katerimi stoka Slovenec na KoroSkem, v Iatri, v Tratu in tudi Se na Stajerskem. In taki ljudje bi upajo trditi, da so zastopniki svobode in napredka! LetoSnja budgetna debata v driavoem zboru je bila za Slovence velezanimiva in castna. Zaporedoraa so ae govornikt bavili z nami Slovenci in minister Gautscb skoro ni govoril o drugera, nego o naSem alovenskem Solstvu. Ceprav iz njegovih nst nesmo sliSali besed, katerih smo pri5akovali, vender sm6 Mi, da stori korak naprej in da priybSSi Stajerskim Slovencem nekoliko slovenskega pouka ni Mariborski gimnaziji. Dalje nam kaie debata, da smo Slovonci.po-stali faktor v drfavi, katerega ni vc5 moLi prezreti. K tej veljavi v javnosti pripomogli so zastopniki naSi v driavnem zboru; uasa slovenska dolega-o i j a, katera, 6e tudi ni tako mnogobrojna, kakor ielka ali poljska, po svoji delavnosti in zgovornoati nadomeSSuje, kar jej manjka na §teviSu. IzvzemSi dva ali tri, katero bo treba pri prihodnjih volitvah nadomestiti ,z bolj delavnimi in bolj eppsobnimi mo2»ni, so vsi drugi svesti Bi teSavne svoje naloge, a itnaja tudi krepko voljo, pogum in kadar treba brezobzirno besedo v boji za avojega naroda pravice in blagor." P. n. gospodom volilcem de^elnih poslancev na Gonskem. Pod tern naslovom razposlal je odbor „S 1 o-venskega j e z au v Brdih 2upanstvom na GoriSkem okroinico v sadevi naSih boluisinc ter prosi alavno-ista, naj bi jo med volilci (leJSc.lnih poslancev kro^iti dala. Okroznica slove: nNa predlog dezelaega odbora od 14. decembra 1886 &. 5011; je visoki de2elni zbor v seji 11. ja-nuaija 1887 sklenil zidanje de^elne blaznice iu define bolaiaaice in dostavil tudi zidanjede-ieiuehiralnice. Ker pa obstojita v naSi deiilici ze dva' javna zavoda za bolnike, borao imeii, ako se uresnici sklep velicaatnem vozu na ra«ae kraje, uavadno v Gelovec ali St. Vid, da jo je Ijudstvo castilo. . Voz pa so spremljevale device in clani teh bratovS6in. Marijina podoba namre6 takrat Se ni bila v velikem altarju, ampak pod popre,<5ujm zjdom pred ^agradovim obo-kom, v pesebni baldahinu podobni kapelici, obdani z leseno ograjo, kakor v Marija Celji. , Uudne redi so se godile v tej oerkvi in okoli nje, ko je bila s trdaim zidom obdana, in so jopriSli oblegat grozni Torki, kaaonik Radbaapt pa je in zvonika dajal ukaze, kako naj ae braoi oerkev in' krSSansEo Ijudstvo, ki je pribe^ajo za njetto oaidjo I Kfr je kuga — imenovana *j>roa smrt" —• mo> rila Ijudstvo po itoroSkem (1. 1716), roimli so pre-. 8traSeni verniki vsch stanov v veiikih trumah k n0OBpi Sveti" v Salu, naj bi ona pri Bogu izprosila, da od-mbkneto straSnoSibo. Iz.MotniSke, Krske, Goti^ifike, Dravske, Zilske, Belanske, Rc^ne in Podjunake doline priromali so katohcani, potem mestjani iz Celovca s takratnim dezolnim /astopom in vaom koroSkim plem.-stvom, ki je bilo takrat Se carkvenega in globoko verskega milljenja. Lota 1716. so prihajaje procesije prosit, leta 1717. pa se zahvaljevat. Na. Marijin altar so romarji pokladali svoje darpve. Pa kakor mnogo drugih zakladov, je Sel tudi ta denar leta 1810. oa Dunaj, kjer se je prelil in ^ njira ae je, JFrjwCQZoni pla6ala vojna odSkodnioa. Cerkev iifla 5e zdaj tako* svmg wkltimw, p* iMkh^hv fli w& t »je> dezetnega zbora, deielno hiralnico iu fee 4 droge mode, namret: I 1.) deielno norniSnico, - 2.) dezeluo boIniSnico, ;J^ javno^lniSnico .milosronih sester" in 4.) ^a5nt>xbolDi§Qico ,imiosrcnih bratov". Za Bamih^l'2 tiaoc* prebivalcev naSe deiele pa popolnoma zadoatuje jeden awed za navadne holnike in jeden zavod pa za blazoe, fa to tern bolj, ker je naSa dezela uboga in Be mora varovati nepotrebnih stroikov. ... Dva taka zavoda pa, namred dezeloa blazoica I in dozelna bolniSnica, bota atala dezeto vsaj 800 ttso& goldinarjev. I Tnkaj je najprvo vpraSati, ali dezela resniSno potrebuje taka 2 zavoda, in na to vprafianje moramo odgOTOnti da; ona ju resnicno potrebuje, in ker ni do zdaj t dezeli nobene noruisnice, moramo tndi priznati, da je zidanje deielne norniSnice v reanici potrebno. Kar se pa tifie bolniSnice, iti v dezeli 2e dve, in sicer javna bolniSnica .mitoarcnih sester" v ulici Dreossi bhzu .Base hiSe" v Goiloi m pa javna bol-niSnici .mirosrcnih bratov" v ulici Alvarez, po sta-rem „ua Stndcncu" tudi t Gorici. Eer bi za sama javna bolniSnica „milosrcnih bratov" popolnoma zadostovala sa prehranjenje na-vadnih bolnikov, ako bi se preuatrojila po nafirtu de^elnega poslanca dr. Rojica, I in ker se t&ko Jahko prcustroji in ker se * a k o I tudi preustrcjiti mora — kakor je vse razvidno prav iz onega naSrta —, ni nikakor potrebno zidanje deielne bolniSnice, ker bi stala deielo vsaj 400 tisoc I goldinarjev. J Tukaj je pa Se omeniti, da bi se naSa dezela I z zidanjem iastne deielne bolniSnice odrekla dohod- I kom, katere dobiva javna bolniilnica ,miIosrcnih | bratov" za vzdrzevanje in pribranjevaoje naSih bol- j nikov, dokler zahajejo v njo; to pa se bo godilo sa-mo do casa, dokler nima dezela Iastne bolaiSuice. Dohodki, katere viiva javn* bolniSnica „miIosr-nih bratov" za prehranjevanje naSih bolnikov, obsto- j jijo: (aaveja one dohodke ter nadaljuje): I Torej mimo 400 tiso5 gold., katere bo naia de- I zela zazidala za lastno deielno bolmSuico, se ona tudi I odpove u2itku vseh leh dohodkov, kateri dohajajo in i bodo dohajali javni bolniSnici nmilosrcnih bratov," j tudi ako ne bo prehranjevala nobenega naSih bolnikov. To pa se zgodi takoj, hitro ko bo imela de-iela lastno boIniSnico, v fcatero bo ailila lastne bol-nike, v tem ko bo javna bolniSnica „milosrLnib bratov" vrhu vsega se naj*eci konknrent naSi ddfelni I boIniSnici s tem, da jej bo mogoce Se v veLi meri j sprejematl tujee v III. razred in pa bolnike I. in drazrga razreda. Dalje se zagotovt na tak nacln tndi vefci obstanek bolniSnice nmi!o8rLnih bratov" na onem meato* kjer je zdaj, ki ni primerno za bolniS-nieo in fikodoje v vsakem obzirn enemu deln meata, med tem ko bi se dalo, ko bi imela dezela dostojoo nadzorstvo» pri zidanju dezelne norniSniee od ondi odstraoiii, ia bi se stavba prcdala ali pa porabila za dezelno hiralnico ali v kako drngo svrho. Eer tako postopanje te deiovanje od stranizato poklicanih zastopnikov naklada dezeli nepofcrebne ve* likanske strogke, in meri jedino le na to, da oproati indirektno oskrbniStvo nmilosrcnih bratov" od avojib dolznosti nasproti namenu dolodil naSih pra- I deloT, in dosledco tudi nasproti naSi ie itak z davki j preobloieni dezeli, ki je vrhu vsega priborila temu ! zavodu tndi znacaj javnoati leta 1876, je tukaj j vpraSati.* 1.) Ali bi ne zadostovala javna bolniSnica „usmi-Ijenih bratov" naSi de2elici, ako bi bila ona tako preustrojena, kakor je to opisal dezelni poslanec dr. Kako 2ivo je bilo nekdaj terkvono iivljanje t Goapi Sveti, spoznamo^ ako pomislimo, da je pri-Slo vsako Ieto nad 100 proceiij iz EoroSke, Kranjeke is Stejerake, in da je do 30.000 vernikov v cerkvi opravilo avojo molitav. Od nekdanjib 100 proceaij ie jih je chraDilo do danaSnjega dne veudar Se 34, ki vwko leto redno dohajajo. Prihajajo pa procesije iz llohlJ6, iz Malega St, Pavla, iz St. Petra pri Velt-koven, is Moitiea, iz Zihpolj, iz Kotmare veai, iz ftmarjete pri Veiikovcn, iz Sko0eloke, iz ^elezne Kaple, iz Glodnice. iz Pisvega, iz Qrebinja, iz La-badake doline, iz gmibela na Sara, iz k. Lipia, iz Pnlsta, is Poniker, iz CanjS, iz Karnske gore, iz Trdr.je veai, iz St. Jnrja pri Celovcu, iz St. BoStjana 9?i Lauiisdorfu, iz Tiej, iz SoStioja in okolice na Stajerakem, iz St. Lamprehta in Murave, iz GraSke okolice, iz Stainza, iz Obdacha, iz Eibiswalda na Stajerakem in iz Celovca. — Znaoo je, da je bilo pod cesarjem .Jozefou II. romanje ojatro prepovedano, in dubovniki niso ameli spremljevati procesij ; potem takem se ni 6udifci, da so acasoma procesije boli redke^ostale. Ce ae nazaj ozremo v ataro zgodovino, ko so ie koroikl vojvode doli pri Sain (jezero) poaedali na kamnitoi vojvodski atol, aprejemali poilanoe Eoro-tooskih atanov, kiaoizrekali vojvodom tvojo udanost, At. Eojic v svoji broSurl od 21. novembra 1888, kar bi se gotovo doseglo, ker so zvezane in odvisne ko> risti in dohodki onega zavoda od dezeh, in ker je alavno oskrbniSto iz laBtnega prepriSanja aamo ponu* jalo deSelnema odboru nastavljenje bolniSnifinega zdravnika, in to ie celo za casa, ko zavod ni bil niti javen, kakor je razvidno iz dokumenta navedenega v gort omeoje it broSuri? 2.) Zakaj oiao slovena^i de2elni poalanci podpisali interpelacijp dr. Rcjica. ki zahteva, da bi ae vjavnem zavodu „usmiljenih bratov" v Gorici uvedlo. karzah-I teviijo poatave, zdravuidka veda in 2aljena 6ast de2ele, in km' bi ne koristilq Je Clovekoljubju, ampak najveL dc^eli, kateri bi se utcgnilo a tem prtbraaiti vec sto- I I tisocakov? j 3.) Kako inisli dtLela nadzorovati v onem zavodu I I d?narne in diuge dobodke in dobrote, katere uiiva I I zavod od njo in iz javnega zaloga za uboge, ki je y J [ de2elnem oskrbovauju, in to tem vec, ker se njuni | interesi kriiajo, kar je tudi razvidno iz one broSure ? j 4.) Ker je dalje iz one broSure tudi razvidno, da j je uravoanje bolaiioice niismiljenih bratov" v Gorici potrebno in nujno, naj de2ela poseb-I n o boIniSnico zida ali nc, kako mi si ijo slavna zupanstva postopati, da bi se deLela neobkla-I dala z bremeui, katerih bi ne bib> potreba, in da bi I se torej stvari urcdile, kakor bi bilo vupesno Clove-I koljubju in deceit? 5.) Ali bt ne kazalo po {asnikih razpravljati to pre- I va^no tofiko za naso deielo, poaebno pa da bi slavna I I Zupanstva sklicala skupen shod, na katerem bi izjavila j po poaebnih sklepih bodofiemu de^elnemu zboru zvoje 2elje, kak6 naj bi skuSal popraviti dosedanje napake, gledena deielne bolniSnice, norniSnico in biialoico?" Dopisi. Iz GorlCB, 10. opilla. — Toliko krat se oli-Sijo pritoZbe, da ao tatovi prisli v eno ali drugo hiao in da so pokradli. To se eudao zdi vsakemu, ki Ie kolickaj pozna nekdaoje postave kljuLavni5urske prott aedasjim. Tedaj so bili prisezeni kljuCavniCareki moj-stri, kteri so mogli odpiralne kavljaste kljade ali tako reCene vetribe (Dietriche) driati, in leti so bili pre* fiteti in zape2ateni na okroLoi sodniji, da se niso mogli no pridjati ne odvzeti. Ojstro bi bil kaznovaa tisti mbjsfcer, kteri bi se bil predrzuil kjuco kteremu drugemn dati ali posoditi; in telt mojstri so moraii biti po§teoi, in sicer vsako predmestje je imolo eoega, kakor n. pr. Placuta Cociacciga, Koren Breaca - o, Stari tig Jam^eka, Rabatovsce, Mesoice in drugi kraji inesta so imeli Clement}-. Alt dan dants sme vsakdo, ki se je le kljueavnicarskega dela malo uCil, ali ki je celc ze za tatvino bil v zaporu, imeti te kljuce, in pri vedih tatvinah a? zgodi, da tatovi zgo-raj imenovane klju6e pozabijo, in jib potem komisija najde, kar se je Se meni kot prieezeni piifii pri o-krozni sodniji zgodilo. — Toraj svetoval bi, naj se atare Sege spet vpeljejo, in naj se taki kljuCi izro-Lijo takim modern, kteri imr jo vso zaupanje visje oblaati. JAKOB OBLAK, kljuiavniiar. Iz kobaridskega Kota, 10. apriia. - (izr. dop. Pozar — in biagor zavarovanja.) LetoSnje leto storili so nasi Kotarji lep korak naprej k splosuemu in gotovejSemu blagostanju, ii sicer a tem, da je lotos nekaj sto gospodarjev zavarovalo svoje imetje proti ognju. Zavarovali so se vsi pri naii slovanski .Slaviji." Dobro je tak6 ; v zgbd naj nam bodo tujci, po na^elu: Svoji k svojim 1 Ako vsak Slovan stori v otrjevali ali na novo postavijali plemiJSe na grajS5ine, ako lep sprevod je moral potem biti, ko je Sel voj-yoda, obdan od svojih vitezev v svetli jekleoi opravi in od njihovih vojS^akov, od vojvodskega stola do cerkve v Gospi Sveti k alove.-mi itluzbi Bozji, da se zahvali za oblaat, ki se mu j: izroCila in se izrodi Bozjemu varstvu in Marijioi priproSnji. Zato se lahko rede, da je ni cerkve v dezeli, ki bi imela toliko zgodovinakega pomena, kakor ctrkev sv. Modesta,— eerkev „sv. Marije v Satu", Zato pa boLemo upati, da se bo zdramita in vnela cela dezela, da vredno obhodi in praznuje tako redko obletnico, namtec jednajststoletnico Gospo-avp$ke cerkve, da se bojo za to slovesnost zanimale tudi soaedne dezele, in da se taico cerkveno zivljenje zopet oziri in utrdi. V to pomoei Bog I Slednjid naj bo Se omenjeno, da se v spomin na to sve&raost poatavi nova altarna miza, stojeca na mrameljnatih atebrih, potem nov tabernakelj v gotiSkem slogu, lepo izdolan in z bogatim okvirom; tretje okno poleg ceearskega okna pa se okrasi a slikanimi Sipami. Kdaj ae altar z novo mizo slovesno poaveti, kako in kako dolgo so jo praznovala oblet-nica, vse to o pravem easu nazuani velefaatiti kne* zoikofijflki urad." tem pogledu svojo dolznoat, da zavaruje svoje imetje le pri slovanski zavarovalnici, tak6 bodemo prosti tnjih, po vefiini sovraznih nam kapitaiov ter bodemo mo6nt v svoji sLvanski hiSi. — So le zavarcva-na poslopja so zares naSa, to prepri6anje pri-Slope konefao tudi v naS Kot; in dobro je tak6. Prvi se jo preprint o tej reanici neki kmet v selu Stanovisce, v katerega hiSi je gorelo 30. inarca. Za-varoval ae je Se le letoa v januvarju, zavaroval-nine pa Se ni p la Sal (ker je krita z menjico), vendar dobl vso Skodo povrnjeno. Da ni pohitel letoa zavarovati svoje hiSe, pa bi ne bil dobil nicesa. Zavarovnla je prav za prav iena, ko gospodarja ni bilo doma; ko je pa ta priSel, hudoval se ja ter ho* tel zavarovanje preklicati. Zdaj pa ve sam najbolje, kak6 paraetno je zena storila. — Nih6e naj torej ne odluia, kdor Se ni zavarovan, da mu ne bode zal, ko bo Le prepozno. Danes imamo lepo biao, jutri je ie kup pepela! Kdo ve\ kdaj ga nesreia «^aka P Nihde naj se ne zanaSa, z mejo v Bruselj. V Parizu sestavil se je senat kot sodnija proti Boulangeru, ki je baje hotel pokopati ljudovlado, ter si je dolodil opravilni red v tej zadevi. DesniSarji so v zbornici razsajali, ko se je brala obtozba proti Boulangeru- PrejSnji vi§ji diiavni pravdnik je odstopil, ker ni hotel sprcjeti obtozbe, podane mu od ministerstva. Udje patrijotifinc lige so bili spoznani nekrivi zarote proti Jjudovladi ter obsojeni na 100 frankov le zato, ker so bill udje druzbe, ki ni bila od vlade dovoljena. Damage in razne vesti V Trstu imajo visoke goste; bivSi bolgarski knez Aleksander, ki so imenuje grof Hartenuu, odkar se je poro&l, biva sfc svojo soprogo v gostilni „de la Villa". — Danes pa ste priili v Miramar Se viSji osebi, namrec kraljica belgijska He n r i j e ta in princes! nja Klementina, mati in sestra naSe nadvojvodinje S t e f a n i j e, ki ste jo pri&li obiskat. KatoiiSki shod, ki po snide na Dunaji 29. t. m. in bo trpel do 2. inaja, Stel bo mnogo deleZnikov. Uie sdaj so naznanja, da stevilo za gospodo, ki se vdelezt banketa, je polno, a Se vedao se oglaSajo mo-fcje Is vseh kraj^v, ki nnmeravajo obiskati prvoatolno mesto ob tej priliki. Med drugimi dostojanstveniki oglasili so se do zdaj Skofi iz Brna, Kraljevega gradca, Litomeric, St. Hipolita in Krka (VegUa); nekatcii drugi odpoSljejo k zboru avoje zastopnike. Volilno gibanje za bodoce volitve v dezelni zbor zaie\o so je tudi na GoriSkom, kakor na Kranjskem In drugorf. pri nas se je prvi oglaail v tej zadevi aSlovcnski jea* v Brdih, ki je razposlal 2upanstvom tiskano polo % uaslovom: WP. n. gospodom voliicem deieloih poslancev na GoriSkem" s proSnjo, naj bi jo iupaustva med volilci de^elnih poslancev kro^iti dala. Okro2nica razpravlja naSe bolni§ni<:e ter stavlja iupanstvom in voliicem v tem oziru tiekateia vpraSa-nja, kakor je razvidno iz naSe danaSnjo itevilke. Nova tiskarna v Gorici dovoiila so je, kakor *e nam poroCa, hisnemu pOEiestniku in zaatbnemu zemljemereu Antonu m. gr. Obizzi-jj, kateri ima vie nekaj let tiskarno na SuSaku blizu Heke. Zuano je, da je g. Obizzi ule pred vec* leti opetovano pro-eil za dovoljenje, ki mu je zdaj doilo, a vedno brez povoljnega vapelia. Josip Fitz, ki je vsposobljen po dekretu c. k. okroine sodnije «• Gorioi in imonovan vsled sklepa slavne kupSijske in obrtpijske zborntce ter potrjen in pooblaSCen po visokom c. k. namestniStvu v Trstu, da posloje koi posredovalec v opravilik z bla-gom, poeojili, menjavami in pospstvi — sestavil je nacVt o prortoriScih, na katerih bi se najprimerneje sezidala de^elna uoriSnica, katero je skleoil deLelni zbor goriski, ter je sklenil z lastniki dotiCnih zeirljiS6 pogodbo, da mu prepnstijo avoja posestva proti do-locenemu placilu, ako se izreLe prihodnji dezelni zbor za katero njegovih ponudeb. Ta izvedenec se je odlofiil na podlagi izjav one zdravniSke komisije, ki je stvar pretresovak, za ono stran, ki se razteza | od Gorice proti Sempotru in proti Mima. V tej planjavi naset je dve mesti. ki bi bili najprikladnejSi za novo BtaviSCe: prvo pod Gorico blizu Pavlina in Cerneta med potima, ki vedete v Gorenjo Vertojbo in v Mircn, t kraji, ki se imenuje Mala pot, in drugo pod Sempeterako obSino v kraji, ki se imenuje Pod vasjo. Vsako teh prostoriSC meri do 60 njiv zemlje, je Stirivogl'ato in se da po volji zmanjSati. G. Fitz je izdal posebno kojisSico v slovenskem in italijanskem jeziku, v kateri svoj predlog razklada in pojasnuje, ter je dodal eno veliko in vec* maUh kart, na katerih je narisaoa okoliea pod Gorico in razlifini nac>ti. | Menimo, da g. Fitz se svojo ponudbo mnogo pripo- j more, da ne re§i to nujno vpraSanje hitro in v j sploSno zadovoljnost. »Corrierea poro6a v avoji Stevilki z dne 6. | t. m., da prejSnji Setrtek je imelo naSe meatno sta-raSinstvo sejo, v kateri so se razpravljate in sklepale razne re^i. Med drugin?i poroial je g. Jakop Cristo-foletti o psoSnji fiesterib goriSkih realcev, ki so pro-sili, da bi se jim odpustil oni del Solrine, ki pripada mestu, ter o proSnji uekega gimnazijoa za podporo, 0 teh proSnjah preSIo je naSe mestno starefiinstvo | na dnevni red, to je isavrgio jih je. Na to pofoL* dr. Seitz o proSnji jpodpornega drustva med Istrani, Trzacani, Goricsoi in Tridentinci v Milanu in sta- j j raSinstvo dovoli druStvu 50 italijanskih lir. Ta sklep I mestnega stareSinstva je vzbudil v moBtu nekoliko hrupa in zdi se nam, da ne po krivici, kajti Se se odbije proSnja domacim otrokom, zakaj ee usli§i zu- J I nanjim, o katerih se pripoveduje, da so deloma po-begnili iz domoviae iz politi§kih uzrokov, in da | imnjo celo v odbora takega beguna. Mestnemu sta-raSinstvu bi morale biti pa6 znane take okoli§6ine, in t& so mu znane, bi moralo vedeti, da s takim razpolaganjem z naSimi novei mere ustrecl le neka-terim, a da vecma melianov mora biti nasprotna takim podporam. Nadejamo se, da naS meetni zastop sprejme naSe nazore v tej zadevi ter da. bo skuSal, da njegovi sklepi bodo vedno resnicen odmev miilje-nja in Cutjenja meS^anstva v vsakem oziru. — Y isti seji se je sklenilo, da se bo zaoaprej tirjalo pri mestni tebtnici od vaakega voza oglja 20 kr. na mesto dosedanjih 4 kr. od kvintala, da se tako za-preel. konkurenca Sturijske tehktntce pri AjdovsCini. — Mestnim inienirjem za 1 leto se je iraenoval g. Mozetic" (Mosettig) iz Rene, ki bo neodviseu od stavbnega urada, kateremu Lupan nid ne veruj*, in odvisen le od stavbnega odseka mestnega starcsin-atva, ki namerava preustrojiti imenovani urad. Mozetic bo izdeloval nadrte za najpotrebuejaa dela in vodil njih izpeljavo. nIndipendente" z dne 3. t. ra. poro6a: „Kakor smo poizvedeli, odpeljali so vCera v Gradec z vlakom, ki odide iz Trsta ob 9. uri 40 minut, nadzorni': J. Voncina in dva straznika gospoda Antona Mrakica (Mrachnich), katerega so hili zaprli na veCer 1. de-cetnbra lanskega leta v pivarni „Al!a corona" v ulici bv. Katarine, obdoHenega politicnega prestopka. Prav-A^ tukaj zaCeta, se bo nadaljevala v Gradci. Mrakid prestal je med icm do zdaj 4 inesece in 2 dni preventiv-nega zapora." — Nasi ditatelji se gotovo 5e sporainjajo „otro6arij," ki so se godile 1. in 2. deepmbra ter kasneje 24. marca t. I. Italijanski liberalni list je toiiko posten, da prizoava dejanja in da pove naslcdke takih „otro5unj.u Yladoi listi trzaski pa molcijo o takih re&>h ali pa jih IepSajo, kolikor mogofe. Tako postopanje je pa8 „otro5je" in more imeti Sc ncvr.tne posledice. Ogeilj dela letos pognstc skodc, kakor prifiajo porofiila iz raznih krajev. Preteklo snboto zveLer na-¦tal je ogenj v Stacuni a pohistvom g. V. Malisani-ja nasproti poitnemu uradu. Gasilci so o pravem Casu ogenj zaduSili, da se ni roziiiil v sosednjo drogarijo g. Mazzolli-ja. Skoda znsia blizu 3Q00 gl., ker se je moglo le malo blaga reSiti. — Y srudo zajutra nastal je ogenj na kaSti zupana solkanskega g. A. Mozetica ter mu je prizadejal skode do 1000 gold. Po Brett je nekdo uze ob 2 in ah zajutra ogfiij zapazil ter vzbudil Ijudi, da so pogasiH in zaprecili vecjo Skodo. Oba pogorelca sta bila zavarovana za poslopjo in za blago. j Iz Breginja poroSa se nam, da je na Stano- vi§5ih v poslopji Ivana Baloha aastal po neprevidnosti dne 30. mareija ob osmih zvecer p«**«ir, ki je unicll 1 veliko premi^oega bla^a ter te pri#,jiaJI tudi Lq b&> ne strehe. Nevarnost bila je velika W zarea pohvale vredni so gasilci, ki so 8 sosednje strdbe skoro z ne-varnostjo 2iyljenja pogasili po2ar..— Srefia za pose-stuika bila je, da so je dober mesec prej dal zavaro-vati pri banki „Slaviji,« kajti te banke generaloi za-stopnik gosp. Ivan Hribar priSel jetakoj, kc je izve-del za nesreiSo, sam na lice mesta in priznal je poigo-relcu, dasiravno Se ni pladal zavaroval-nine, vso odgkodnino. Prebivalstvo tukajSnje okolice prepiifialo se je o tej priliki, feako v resnicl vestno in poSteno ravuo ta jedina narodna zavarovalnica, in nameravajo vsi, ki nimajo se zovarovauih svojih po-slopij, pristopiti k njej, * Avstrijsko vojaStvo deli se po narodnoBti tako le: 227.230 Nemcev, 174.268 fiehov, 172.284 Madjarov, 75.613 Pcljakov, 78.515 Hrvatov in Brbov, 74.675 Rosov (v Galioiji), 47.2T6 Rumunov, 27.513 Slovencev, in 15.669 Italijanov. Ysa vojska Steje te-daj 430.583 Slovonov, med tem ko Nemcev in Ma-djarov skupaj je le 399.464. Tako neki eeSki list in po njem „H Diritto croato". Umrl je osmoSotee Josip Komaveo, sin ranj-kega utitelja Komavca iz St. Andre2a, po kratki bo-lezni. Malo dijakov imamo, katerim je mogofie vse iole srefino dovrSiti; a k drugim naSim sovrfl^nikom pridroiila se je zdaj Se neizprosn* smrt. Ranjki je bil jako marljiv in delaven dijak. Nekateri mo^je niso n\& veseli letoSojih raz-jtrav r drzftvnem zboru ter iScejo v obSinah leka in oblizev na rane, katere so jim nsekli slovenski po. slanci. Nekatare obfiine vpostojinskem okrajnem gla-varstvu so bile res tako milosrfine in so oddale nekaj jfaatnih diplom; a ne tako stareSinstvo v Loginji, kjer je nekdo vpriCo okrajuega glavarja brezvspe§no pred-lagal nezaupnico narodnemu poslanou, ker je pove-dal, ker je videl. Brambovski batalijoni se zdruLijo z mese-cem majem v bmmbovske polke. katerih bo 22, ki bodo iteli po 3 ali 4, batalijcne. Samo dalmatinski batalijoni, ki imajo stevilke 79-82 (Zader, Spljet, Dubrovnik, Kotor), ostanejo, kakor bo do zdaj vsak za se in bodo odvisni od vojaSkega poveljnifitva v Zadru. Brambovski polk St. 1. bo na Dunaji, St. 2 v Lineu, St. 3 v Gradci, St. 4 v Colcrcu, St. 5 v Ljubljani, vse naslednje Stevilke pa na CeSkem, Mo-ravskem in v Galiciji. Mesera maja bo imenoval pre-svetli cesar 22 poikovnikov in podpolkovnikov (o-berstor in oborstiajtnantov) poveljniki recenih polkov. To vzroci tadi pri lini poviSanje [mnogim Lastnikom. Pri letoSnjih naborih vzamejo k brambovcem v vsi drzavi 10000 moi. Vodnikov spomenik razkrije se v Ljubljani 30. junija t. 1. z veliko slavnoitjo, katere se udeleJe Slovene! in slovenska druStva vseh dezel. Doti8oiod-bor je zgodaj naznanil slavnostni dan, da se bodo mogla razoa drustva na to ozirati pri dolooevanji svojih veselic in izletov. — Lljubljanski „S o k oi° je sklenil napraviti 4. avgusta t. 1: izlet v Diva^o, ogle-dati si tamoSiijo jamo in prirediti veliko narodno veselieo ˇ korist „Sokolovemu domu" v Ljubljani. „Delalsko podporno drui'tvo0 pod pokro-viteljstvom Nj. Visokoiti cesavjevioa Rudolfa v Trstu izdalo je radun in po;o2ilo za leto 1888, kateremu je dadano vabilo k rednemu obcneiuu zboru, ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 4 popoludne v dvorani druStva „Au8tria". Iz poroLila povzemamo, da je druStvo v preteklem letu dobro napredovalo, kajti druStvena glavnica se je pomnozila za 2149 gl., tako da je znaSala vsa druStvena gotovina konec leta 15.815 gl., vse premozenje pa 19.239 gl. Glede sprejemanja no-vih udov v druStvo je odbor atrogo postopal ter je sprejemal le take delavce, o kftterih se je natandno prepri<5al, da so lepega vedenja ter da bodo izpolno-vali druStvene dolSnosti. Preteklo lotc sprejelo se je I v druStvo 96 druiubnikov in 9.2 dudabmo, izbriaal pa je odbor radi novpla(anib tednia^53 druzabnikov ; in 26 dt uzabnic; uinrlo je 6 druzabnikov in 1 dru-[ Sabnioa. Pogrebnih stroSkov plaialo je druStvo 180 gl. I Koncom leta imrlo je druStvo 1 eastnega uda, 8 u-i atanovnikov, 38 podporoikov, 90a reunih mazkih in j 173 zenskih udov. Za podpore v denaru izdalo je druStvo 7635 gl., za zdrav:.la 932 »1., samo za pod-pore in zdravila skupaj 8748 gl. Lepa vsotal I „Tr2aLko zdravstveno dm§tvou bo imelo svoj osnovalni obini zbor v pooedeljek 15. t. m. ob 6Vt uri zveder v mali dvorani boranega poslopja v Trstu. Oanovalni odbor bo porooal o syojam delo-. I vanji; potem se izbere odbor, nacolnik in 9 odbor-I nikov. Komur so pri srei zdravstvene zadeve naSe dezele, more biti ud tega druatva, ki bo, kakor.se kaze, uspeSoo delovalo za sploSno blagtnjo. Ogla^e sprejema na^elnik osnovalnega odbora dr. B o h a t a, predsednik dezelnega zdravstvenega sveta in poroSe-valec pri c. k. namestniStvu v Trstu. „Duhovni pastur", katerega izdaje. s sodelo- vanjem veo duhovnov 5. g. Anton K r & i 6,, katehet j na urSulinski "Soli v Ljubljani, prinesel jo v avoji item* iteviMumotec april mrkveoa gorosn u setp in Sesto postno aeaeljo, ea veliki petek, veliko noC, Velikonofinl ponedeljek, z» god sv. Marka in za beta uedeljo. *Tein je dudal So pogled na alovatoo in po! pole apologetienih wzgovoro? o Bogu. „Duhovo! patstit" izhaja vsak meaeo in potrebne proatore z dnetn i. maja pii „Zvezdi* na Starem trgu, kjer je bilo dru-i itTO nFarailiare«. Ako bode odbor „Sokolau | tnko marljiv, kot je poalednji caa, bode 7 nBokol" jako givahno dru&tvo. Prizadeva ai, uataaoviti pevako Solo. Zanimanjo za druitvo veselo raatej Stevilo druatveoikov ae je poalednji caa pomnoiilo za eno tretjiao. Le takonaprej! Zahvala. Globoko uialjeui vsled nenadne izgube naSega preljubljenega JT O IS X L> Jl. izrazamo najtoplejao zabvalo vsem onim prijaznim osebam, katere vdelezeg 86 mrtvaskega sprevoda so nam donesle obilne tolaSbe r veliki zMoati, poaebno pa mona. Andr. Maraaic-u, g. prof. Cu?ot-u in g. prof. Santelu, kakor tudi drugim gg. ptof^sorjeni, pevcem ia Standeraki ob5ini. Laeija Komavec, mati, Henrik in Albert, brate. Razglas, Podptaano iapanatvo naznanja, da kakor ao bili v nreteklem leto 4 uovi aejmi za 2ivino in za drugo raino blago naznanjeni, nakterih je bila Sivina prosta ttioega davka, bode preata tudi za to leto 1889, in ker V>de prvi aejem u2e 16. t. m., se ob en em gg. ttini knpei in prodajalci uljudno vabijo, da bi se kakor v preteklem letu teh si'jmov ndele^ili v obiluem Stevilo. Zvpamtm v Bifemberyu, dne 1. aprila 1889. Samo sredi Rastelja 6t. 7. V GORIOI. jZaloga norimherSkega drobuega{| blaga razprodaja na debefp in na drofcnp. razne detelje, olepgevalne in zarastilne tra-ve, krmno repo in ra^na zelenadna semena. Samo sredi RaStelja st. 7. Najvedja razpoSiljalnica blaga Jf. <& S. ItESSSSMSR, Brno Perdinandove uliee sU 7, razpo§ya zaatory in it-onko uzorce ia oeniko tovami&liazaloga sakna* Grebenas^o blago za Ietno obleko fcatero ae sme prat«, najnovdj5i po5 t, oatonok 6Va M-i za celo moSko obleko, gld. 8. J>ukler no zmanikat liruyki oatanki aukua. 8.10 m. za celo moSko obleko, gld. 3. Zensko modao blago. Krizasto in progasto mod no blago» 60 cm. Siroko, a ponucne sakno in otro^je oblokc. 10 in. gld. 2.50. Jonpou- in trinitkasto blago v vseh modnih bar-vah 1 gld. 3 50, II. gld. 2.80. Priltfni naJCnp p Frist uo barvano franccsko zephir-blago, 75 cm. airoko, v ptekrasnih barvah, 10 m., zdnj je gld. 3 50. Ilrokafno in iactinard- modno blago, 6o cm airoko, v v8efa mogoCih barvan, 10 m. gld. 3 60. Doris, HajttoVfjSe kriiasto u.UUhu m»«6 volna, '0 m. poprej gld. 10, aodaj aamo gld. 6.50. idno blago, 5ista Nervy* 90 cm Sirok, v lwpih progah in v vseh mo-nih bar:ah y zalogi 10 m. le gld. 4 50 KaSmir, avojnoSiraft, crn in barvast 10 m. gld, 4. Volneni atlas, dvojnosirok, ivn in barvast, 10 m. gld. 6.5 Visnjeyo tiskani kretoni, za Id ni. gld. 2.50. Letni iersey-jopidi elcgantno ae prilegajoci gladki gld. 2.50, tamboarovani gld. " Platneno blago in tkanine, Koa 29 vatlov. Kos domadega platna, dobre buie V. gm. 4.2c, S/j gld. 5. 0. Kos King-tkanine, najte^jo in najboije vrste, 229 vatlov, trajnejSe nego pravo platno, 4/4 gld. 5.80, 5/4 yld. 7 50 Kos oksforda in zepbira, nainoveiSi uzorec II gld. 4.40, I gld. 6."" Zensko perilo. 6 zenskih srajc iz moSnega platna z zobci gld. 8,25 z vezenino gld. 5. 3 ponoftne korzete, !z tinega Sifona a fino vezenino 1 gld. 4, II gld. 1.89 Pravo angleeko cneviot-blago, 3..0 m. za celo moSko obleko I gld. 8.30 II' gid. 7.50, III gld. 6. Jo za orgrta&e, v najnovejdih modnih bervah, najfinejge baze, 2.10 m. za cali orgrtaS gld. 3.____________ Mosko modno blago. Moske srajce iz sifona, kretona, oksforda, najboljai izdelek I gld. 1.80 II gld. 1.2-'.______________________ Delavske srajce iz oksforda. mocne, debre baze 3 komade II gld. 1.40 I gld. '2. Gace iz modnega platna, krepkega barhfenta 1 gid. 2.50, II gld. 1.20 za komnde._____________________________ Normalne reformsk? srajce in gade za pcletje, prijetne za noao, ki pijo pot, komad po gld. 5. [prijetne za noao, ki pijo pot, komad po gld. 5.___________ 12 parov svilnatih kratldb nogovic (ki pijo pot) I gld. 1.20. _____ ; 1 potniski plaid, 3.50 m dolg. 1.60 m. fiirok pravi angleBki gld. 4.50._________________________ 6 suknenih kap za inoSke in de&ke moderne facone, gld. 1.20.___________________________________, ________ De^nik %z clo'hft gld- 1-50 iz svile gld. 3.: 0. 12 zepnih robcev za nicske gld. 1.20, obrobljeni z! barvastimi kraici, za zensko 1 gld; Zastori pregrinjala (odejala) in preproge. Jute-zastori najnovejsi poLrt; kompleten, 2-barven gld. 2.30 4-barven gld. 350. Jute-garniture, 2 posteJjni odoj&li in 1 prt, najno-veJBi tur§ki pocrt, 2-barvene gld. 3 50, 4 barvene gld. 6. Presito letno rouge odotalo, kompletno doigo i Siroko, 1 komad gld. 3. Jaquard- Manilla-posobna preproga trajne baze i prt, Garnitura iz ripaa, 2 poateljni odotali in najmodneje aeatave barve gld. 8.50 Cipkasto blago za zastore, najnovejSi poCrt. 100 cm. airoko, 1 cm. 25 kr. Solndnik iz atlasa, t!ro in 'barvast, z najnovejSo modno palico, najmodnejgi po gld. 2.50, gi. 3 komad. Razposiija se po povzetji. Ne ngajoee blago se nazaj vzame. Varatrena znamka. 2elod6ne boleini in spodnjib teleanih dolor, jeter in vrnnice, ' zlata i\\»t zaprtje, Todenica in kronicna driaka zdra-Ti ae najvspeSnejo a Ftccolij«VO „Esenco za ielodec", koja jo tndi izvratno aredstvo pxoii gli-atam. PoSilja jo izdelovatelj le-karna? „Piccoli" t Ljubljani (na Danajaki ceati) proti poitnemu popzetju. —• V tfteklenicah po 15 kr. nahaja se t Taoh lekarnah v Gorici, Tolminu, Cervignann, Gradu, OradiBci, Triici, t Trstd, na Stajeiskem, KoroSkem, Kranj-skem, Hrvaakem. r Dalmaciji, Istri it* na Tirolakara. Schwarzc Scidenstofle von HA Irv Kic A- 11-65 p. Meter — glatt und gerau-UW Ml, WI» 8tett (ca. ISO veracn. Qual.) — teraen-det roben- und atnekweiae porto- und oollfrei daa Fabrik-De-pot G, Henncberg (K. u. K. Hofliof). Zilrieh. Muater umgehend. Briefo kosten 10 kr. Fbrto. Vaakovrafno tiekoviae *a alavne alwren- ] ake obiSineke urade, kr.kor tudi raznpirriten --gj p&pir in vie dr\ige plane potrehSftine prodaja p.o zoiSaoib cenah JOSIP PAiUCH, ttrgoT«c a knjlgaml in • papirjem ter ifakar t Gorici, nn, Tfavuiku, h. it 6. -J llazpis uSiteljskik sluieb. tern ruzpisujejo aledece V tera okraji sluLbe: 1). U&telja voditelja enorazredoic ˇ Avfob, Butu- jah, Gabrijah pri Mirnu, Levpi, Lome, Povmi, Rav- nici, Vipoli.ih, Gabrijah pri AjdovScini, Ligu ia Lokovci. 2). Potovaliicga ucitelja za Srednje in Kombre§ko. 3). Sluiba uCiteljice v Mirnu. Dobodki vseh sluzVb so 3. plaCilne vrste poleg dezelnc s. postavc 4. marcijft 1879. (7 Gabrijab pri Ajdov§cini, v Ligu in Lokovci jo staubvanje v naravi). ProSpje & poatavnimi spri^vali apoaobnosti-za zvunajne prosilce a6 spridevalom 0. k. akrojnega zdrav-uika, je vloiiti do 24. maja t. 1. semle po piedpo-8?.avIjeQih oblabtuijah. Ako bi ae ne oglaailo pcosilcevz uciteljsko spo-aubuoatjo, namestijo ae tudi zacasuo. C. K. OKRAJNI & SVET v GORICI, 30. marcijft 1889. STAIA1; CENB a KDOR HO6E imm se diibio. po ceni in ob enem licno, naj ao pofrudi v veliko skladiSce IIGEGIJA STEIM-JA v Gorici, Goapotke ulice 6, kjer dobi vedno veliko zalogo gotovo 0-bleke po zadnjem kroj;, toliko za moio in mladenicc, kolikor za otroke, in vae po cenah, ki bo ne bojijo tekmovanja, n. pr. vrhnu suknja pomladna . od 7.— f. viie popclna obieka z volne „ 6.25 „ lilafie.......n 2.— „ popoina obieka za devke „ 4.50 * oblacilce za otroko • . „ 195 „ vrhna oblarila za otroko „ 2 75 „ . ulster pomladni od . . „ 13.— „ cbeatorficld ..,..„ 20. - „ zaponke (aacchetti) . . „ 4.35 „ in mnogo drugih reel n. p. obleko za sobo, dokolenke, arajce hribolaz-cem, pokrivala kolesarjom, nepremofini plc§6i, zarratnice, arajce, ovratniki, nogo-vioe in vedno osrednja zaloga zdravatvonih jop prof. dr. G. Jaeger-a po torarnnih cenah. DaJjo najbogatojaa zbirka domacih in zunatijih rob, toliko za prodaj po motru, kolikqr za delo po meri, ki ae izvrguje v avoji kro-jacnici. Kakor tudi vslika in dobro izbrana zaloga izdelkor za gospe in deklice z naalednjitni reJmi \ in conami watherprof od 2.— f. vise zaponke „ 3.65 „ praSilke „ 7.— „ vizitno „ 7.60 „ jeraoy „ 1.95 „ krila in hla5o s flanele, nepremocni do- prsrtiki nojnovejSe aeatave, in tako tudi za gcape zd.nvatvene jope, blafle, nogovice, opraniki prof. dr. G. Jagra. Ce ktttera obieka ali pdflamezon del ne gre prav, vzame se nazaj brez zgube za posiljavca tcr se zi\mool 2 drugim po izboiu. stalne mmr 8S Si* L3 59 I > 59 as ^ IsdVHtelj in pdovorjri unfaikt M. KORSiG -~ Hilarijauska Tiskarnft y Qwtei