Stev. 33. (C. C. con la Posta). V Trstu, petek 5. oktobra 1923. Leto Izhaja vsak petek opoldne. Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111 Izdaja konsorcij Malega, lista /V v MALI LJ5 ,M Hale novice Očetfe jokajo. Ce vidiš otjroka jokati, se ne zmeniš, ker je to njegovo vsakdanje opravilo, •-•.e vidiš .žensko jokati, te ne gane, ker je ženska zelo čustvena. Alco pa mož joge, *nora biti že kaj posebnega. Celo na STobu boš težko našel moža, ki bi se solzil. V teh dneh pa smo videli naše može jokati. Plakali so, ko so Culi ukaz, da mora njih šestletni otrok v laško Solo. In plakali sO bridko, zakaj v tistem hipu so začutili vse strašno gorje, ki je zadelo naš nesrečni rod. Ves kulturni svet je sicer pričakoval, da zgubimo srednje šole, da pa nam bodo ugrabili celo ljudsko Solo, tega ni nihče veroval. In to se je zgodilo. In očetje plakajo. Teman oblak je legel na naše Primorje ln s trepetom se poprašujemo : «Ali je sPloh mogoče, da nas še kaj hujšega doleti?« Proti preklinjevanju in klofanju. Sporočili smo že, da so ustanovili ▼ Puli odbor, ki naj vodi borbo proti Preklinjevanju in proti klofanju. Odbor je imel nedavno sejo, v kateri so sklenili, da se po vseh istrskih gostilnah, kavarnah in vobče javnih lokalih izvesijo tablice s pozivom na b°j zoper obe razvadi. Deželni zbor istrski je sklican za 6. oktobra v Pulo. Pore je torej definitivno pokopan. Te dni so zaželi v Poreču pakirati, da pre Peljejo ves arhiv in vso opravo v Puli, kjer so že določili deželno Palačo. Vlada je zatrla mesto mnistra za vojne po kojnine. Mari se ho zato invalidom ih vdovam bolje godilo? Veronauk in šola. Še ni gotovo, kdo bo v šoli poučeval veronauk: dulhlovnik ali učitelj. 2di se, da namerava pri nas vlada Pustiti vse pri starem. Ne smemo pa Prezreti, kar je zapisal glavni ravnanj ljudskih šol Lombardo Radiče v knjigi «Lezioni di Didattica.» Glavni Ravnatelj pa je pravzaprav ljudsko šolski minister. Piše: «V ljudski šoli Počemo ne katoliškega duhovnika, ne rabinca, ne protestantskega pastorja. Šola je enotna j n v enotni šoli naj bo pouk enoten. Učitelj naj xato deli nauke svete vere.» — Ubogi Nadice! Kako naj uči vero na pr. Učitelj, ki vere ne mara? V glavi te-Sa učenjaka je košček babilonije! Lakot v Monakovem. Tisoč let ni bilo v Munchenu take 1-eve kakor dandanes. Mladina je Podivjana. Čuje se samo o tatvinah, Papadih, goljufijah. Brezvestni ode-rUhi pa se mastijo ob revščini ljudstva. Na eni strani silno bogastvo in Razmetavanje, na drugi pa brezmejna Revščina. Prosti stanovi kar umirajo: zdravniki, pisatelji, učenjaki nimajo sredstev, da l)i se hranili v ljudski kuhinji. Kaj bo pozimi? Shod arditov v Vidmu. . Velikansko štfevilo vojnih arditov ‘z vso Italije se je zbralo zadnji dan SoPtembra v Vidmu, kjer so imeli zborovanje. Glavni tajnik je imel Sovor, v katerem je rekel ob velikem navdušenju: «Vaša ura še ni prišla; Pa pride, ker Reka mora biti laška!» Tednik za novice in pouk. Rop naših pravic Proti mednarodnim pogodbam, proti' slovesnim obljubam laških državnikov, proti besedi samega kralja, proti naravni pravici, ki je tudi božja, je vlada letos odpravila vse prve slovenske ljud-skošolske razrede. S tem je storila naf-večjo grehoto in s tem je zadala našemu rodu največji udarec. Tudi v času, ko smo priklenjeni in ko nas dušijo, dvigamo najbolj ogorčen protest proti temu ropu. Prepričani smo, da tudi z odpravo naše šole nas ne bodo zatrli. Naši očetje in naše matere bodo ob domačem ognjišču za to skrbeli. Nove knjige. V Ljubljani je spisala Marica Romanova «Narodne pravljice in legende.« Cena 18 din. Prav dobra hrana za mladino, ki bo ž veseljem brala devetnajst pripovedk. Fran Erjavec pa je spisal «Kitajske pripovedke«, ki stanejo 26 din. Primerno čtivo za stare in mlade. Obe knjigi je izdala, tiskala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Odločitev glede Reke še ni padla. Pričakuje se kaj novega od dne do dne. Ves svet zre na dve osebi, na Mussolinja in Pašiča. Zanimiva je Paši čeva izjava: «Ne vem, če se bomo zložili z Italijo. Ako se ne poravnamo, stopimo pred razsodišče, ker mi nočemo vojne. Pač pa smo dolžni, da sprejmemo sklepe «Društva narodov.« če pa tudi to ne bi zadostovalo, naj le pride vojna; to pa — proglasite vi.» Tako je dejal uredniku dnevnika «Corrie re del la Sera.« Amerikanski Slovenci v Ohiu v Clevelandu so priredili veliko narodno manifestacijo, katere se je udeležili 15 tisoč rojakov. Goriške zahteve. Iz precej zanesljivega vira smo dozna-li, da zahtevajo Goričani od Tržačanov popolno sprejetje in udejstvovanje narodnega programa iz leta 1921.. za vse organizacije; nadalje takojšnjo us+.ano-vitev Narodnega sveta, ki naj fungira kot razsodišče v sporu med sposlancem drjem Wilfanom in Goriško deželo zlasti pa naj se preišče, kako je Trst odnosno g. predsednik sam porabil denar, ki ga je ljudstvo zbralo od Bovca doli do Pule. Prisrčno želimo, da bi se našla pot do sporazuma. Italijanski in nemški frfšizem. Nemčija si je zaželela diktaturo. Dr. Streseman je dejal, da je njegov kabinet zadnji, ki stoji na stališču ustave. Časnik «Rote Fahne« pa pridiga dan na dan: «Samo diktatura nas more še rešiti.« Diktaturo hočejo komunisti, diktaturo pa hočejo tudi nacionalisti. Nacionalisti vpijejo : «Kar je dosegel Mussolini, bomo tudi mi.« Pa ni res. Mussolini je strl socialistično stranko, ki je bila na videz velika, toda bila je v resnici na pesku zidana in trhla. Mussolini je ustvaril eno državo. V Nemčiji pa so stranke tako krepke, da se ne dajo vničiti. Naj prišle na vrh nacionalistični ali rdeči diktator, nikdar ne bo strl nasprotne stranke. Zato se ne dajo primerjati nemške razmere z laškimi. Tri razpoke v fašistovski stranki pri nas so : spor med bivšimi nacionalisti in fašisti, borba med politično stranko in strokovnimi organizacijami, spor met}, domačini in priseljenci. Kdor pa misli, da je vsled tega že treba peti fašizmu osmrtnico, se moti. Ubogo «Društvo narodov !» Kaj vse so* pričakovali od tega društva! Da bo uvedlo mir med narodi in da bo za vekomaj odpravilo vojne! Pa glejte, kaj se godi! V zadnji seji «Društva narodov« so razpravljali o predlogu, ki se je glasil: «Države, ki so članice društva, se morajo medsebojno podpirati v slučaju, ko bi kakšna izven društva stoječa država napadla.« 13 glasov se je izreklo za predlog, 29 pa proti. Pa še lepša*! Stavili so resolucijo, naj se odpravi vojska s strupenimi plini. 10 glasov za, 13 j>roti tej resoluciji! Slovenska šola v Trstu se odpre kakor lani. Starši so torej brez skrbi. Oblastvo pa je zahtevalo, da bo prvi razred še samolaški. Naj kasneje leta 1926. bo konec slovenskega pouka. Vojaški nabori letnika 1904. se začnejo 15. oktobra. Do trimesečne službe imajo pravico fantje, ki se nahajajo vsaj pod enim izmed teh devet pogojev. 1. edini sin vsaj 65 letnega očeta, ki je za delo nesposoben ali je upokojen zastran vojaške službe. 2. prvorojenec očeta z istimi pogoji in ki nima drugega sina iznad 16. let. 3. prvorojenec matere — vdove, ki nima drugega sina iznad 16. let. 4. prvorojenec — sirota po očetu in materi, ki nima brata iznad 16. let. 5. edini brat sester — sirot (brez očeta in matere), ki sta samski ali vdovi brez sinov čez 16. leto. 6. prvorojenec matere — vdove ali pa edini še živeči otrok iz družine, katere oče je umrl vsled ran ali bolezni, ki jo je dobil vsled vojne službe. 7. zadnji rojenec — sirota po očetu in materi, ako je brat nesposoben za delo in če se drugi bratje smatrajo, da ne živijo v družini. 8. edini vnuk starega očeta, ki je stopil v 70. leto in ki nima sinov iznad 16. letom. 9. edini vnuk stare matere — vdove, ki nima sina iznad 16. letom. Prošnje rešuje naborni svet (Con-siglio di leva). Proti odločbam je dovoljen rekurz na vojnega ministra. Centrala komunistične stranke je izdala manifest, v katerem pravi med drugim tole: «Naj bodo katerekoli narodnosti, naj govore katerikoli jezik, imajo reški prebivalci pravico biti svobodni, pravtako kakor imajo pravico do nacionalne svobode Italijani, ki prebivajo v Dalmaciji, Slovenci in Hrvatje na Primorskem in Nemci na Tirolskem.« Odkrita in moška beseda v teh žalostnih časih! Vlada razpusti 25 nemških planinskih društev na Tirolskem. Koče, ki jih je U, pripadejo laškemu planinskemu društvu. Ali se skrajša tična doba v ljudskih šolali? Ne, ampak ostane pri starem. Tako sporoča naučno ministrstvo. mmme m milliCP. Ka) se novega spet kuje? IllinCUi Narod plakati se čuje ! Ilj/rn, Šole ljudstvu so zaprli, JAMZUi Da bi jezik prej zatrli. Boljševiki in Nemčija. Ruski komisar Buharin je imel v Tiflisa govor, v katerem je govoril o položaju v Nemčiji. Po Buharinovi sodbi je Nemčija zrela za revolucijo. Dejal je : «Mi komunisti smo prepričani, da smo na predvečeru svetovnih dogodkov, ki bodo svet pretresli. Nemška komunistična stranka bo že v par tednih zavzela vlado. Zato morajo boljševiki krepko podpirati nemške komuniste. Ako se prevrat v Nemčiji posreči, je prav lahko mogoča svetovna revolucija in potem ustanovimo svetovno sovjetsko vlado. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da bi propad nemškega komunizma znal imeti zelo težke posledice za sovjetsko Rusijo.« Angleška sovražnost. Londonski dnevnik «Tiimes» piše glede Reke zelo sovražno. Med drugim pravi: «Reko vladajo fašisti v zvezi z laško posadko; Zainella ima za sabo dve tretjini reškeiga prebivalstva, ki pa ga dušijo; število tistih, ki žele aneksijo od strani Italije, je zelo pičlo; večina hoče prosto državo in trgovanje z Jugoslavijo; imenovanje generala je nezakonito. Zato reško. vprašanje ne more biti več vprašanje dveh prizadetih držav, ampak vseih velikih držav. Senator Scialoja, ki je v Ženevi v Švici, je to pisanje zavrnil in je dejal: «Generalovo imenovanje ima podlago v rapalski pogodbi, ki pravi, da Italija nadzoruje Reko, ako se izkaže, da se Reka sama ne zna vladati. To pravico je Jugoslavija molče priznala in reško prebivalstvo »je zoper vsako vtikanje Jugoslavije v reške reči.« Kakor «Times«, tako sovražno pišejo tudi drugi angleški listi. Naši voditelji pred preizkušnjo Za naš narod pomeni vladni sklep, da se povsod vpeljejo Jaške ljudske šole, veliko zrelostno preizkušnjo. Pravzaprav ne za narod, ampak za voditelje. Narod naj se zedini in naj odpravi vse, kar nas razdvaja. Vsak spor v teh časih je izdajstvo v teh urah bridkih prevar. V tej temni uri, ko ni nikjer prijatelja, ki bi naše ljudstvo tolažil, ne sme prepir med pol. društvi narodu vzeti zadnje zaslombe, ki je vera v pravično stvar. Če kdaj, potrebuje naše ljudstvo danes sloge, zakaj edinole resnične ljubezen do naroda nas more š( rešiti. Tri vprašanja! Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu? dni ztior Jliliip društva Edinost za Slovence v lial“. GORICA, 1. oktobra 1923. i Ta velevažni občni zbor se je vršil dne 27. septembra v Gorici. Žal mi je, da «Mali list« nima dovolj prostora, da bi mogel natanko popisati ves občni zbor, zakaj drugi listi o njem lažejo. «Edinost» je prinesla poročilo, ki je povečini izmišljeno, «Straža» pa tako prikrajšano — enostransko, da človek ne dobi prave, celotne slike. Stara in nova struja. Občni zbor sc jo vršil v znamenju .prepira. To je resnica. Stara in nova struja (bivša napredna in slov. ljudska stranka) sta zlezli leta 1919. vkupe. Takrat so v tržaškem «Narodnem domu« pristaši napredne stranke sprejeli program, ki ga je predložila ljudska stranka. Program je temeljil na načelih krščanstvi, narodnosti, socijalnosti iin demokracije. Pozneje so se naprednjaki «kesali», da so sprejeli tisti program in so začeli snovati organizacije, ki so to ali ono točko tistega programa zavrgle. Na pr. Gospod dr. Wilfan je osnoval «Prosveto», iz katere je v pravilih izločil 1. točko skupnega programa. Nato so ljudovci postali hudi in so začeli napadati, češ, da se nasprotniki ne drže dogovorjenega programa. Tajnikovo poročilo. Novostrujar dr. Bitežnik je podal zelo nstro poročilo, v katerem je med drugim napadal g. drja Wilfana, ki je bil na občnem zboru. Očital mu je : 1. da je edini izmed vseh slovenskih poslancev, ki se ne drži društvene discipline; 2. da je rabil denar, ki ga je bil ves narod od Triglava do Kvarpera zbral, v samo tržaške svrhe in da je popolnoma pozabil, da je bil izvoljen na Goriškem. Blagajnikovo poročilo gospoda Kozmana ni bilo popolno, ker je prejel od tajnika podatke šele tik pred občnim zborom. Obramba drja Wilfana. Dr. Wilfan je kratko in jedrnato govoril. On pravi, da Goriško društvo ni tisto društvo, kateremu bi se on moral brezpogojno pokoriti in da bo vsled tega ho njega sklepe samo primerno upošteval. Glede Narodnega sveta pa trdi, da člani N. sveta ne smejo biti odposlanci treh društev. Bogoslovni profesor dr. Pavlica pravi, da je traba v teh žalostnih časih enotnega nastopa, ne pa prepirov. Kar sc tiče očitkov novostrujar j e v, da je dr. \Yilfan porabljal v negoriske namene denar, naj se izvoli odsek, ki naj zadevo preišče. Poslanec Šček pravi, da v ta odsek ne smejo biti izvoljeni samo advokatje, ampak zastopniki vseh slojev, od kmeta do trgovca, od delavca do učitelja. * Prijazni pogovori. § 3. pravil društva «Edinosti» pravi, da «naj se udje shajajo v društvenej sobi k prijaznim pogovorom«. Pa so bili zares prijazni: dr. Bitežnik je vpil kot 'gromovnik kmetskih zvez, dr. Wilfan je udaril s pestjo ob tmizo, da se je imenitno stresla, Lušteli Kozman pa je ro- potal in kričal kakor lani v drami v veliki dvorani «Trgovskega doma«. Kmet-kolon in gospod. Neki kmet iz Števerjana je stopil k nekemu tržaškemu gospodu iti'mu jo pred vsemi rekel : «Gospod doktor, mi smo kmetje, koloni in imamo grofe nad sabo in večkrat trpimo ko živina. Dostikrat se med sabo skregamo in tudi Z grofom, pa tako surovi kakor vi gospodje mi nismo.« Dr. Slavik Še je prisrčno zahvalil Goričanom, ki s-> isprejeli toliko revnih tržaških otrok čez (počitnice. Volitve in konec. I Štirim starostrujarjem, drju Gabršče-ku, drju Fornazariču, drju Troštu ter konečno akademikoma Pavlinu in Rutarju jo. vso skupaj presedalo in so {ogorčeno odšli. Tako sc* ostali v dvorani samo novostrujarji in pa tisti sta-rostrajarji, ki se no postavljajo v ospredje. Ker je predsednik Križman iodklonil zopetno izvolitev, so novostrujarji sestavili in predložili listo, v kateri imajo večino novostrujarji, manjšino pa starostrujarji. (V tem oziru je poročilo «Edinosti» povsem zmotno). Ker ni bila predlagana nobena druga lista, je zmagala seveda edina. Odbor šteje 25 članov. Kaj pravijo ljudje? Eni so hudi na novostrujarje, češ, da niso postavili v listo pol teh in pol onih, zlasti pa, da niso vključili v listo odličnih starostrujarjev dr. Gabrsčeka, drja Fornazariča. Novostrujarji pravijo : «Zakaj so odšli, bi bili notri ostali ! Pa naj pridno delajo in pri prihodnjem občnem zboru naj se postavijo, pa dobe polovico«. Drugi so hudi na poglavarje starostrujarjev, ker so zapustili zborovalnico in so pustili v njej samo svoje ((rekrute«. Tretji pa menijo : «Prav je, da se je tako zgodilo. Saj dosedaj tako ni bilo še ene mirne odborove seje. Zdaj bodo vsaj mirno sejali. Med tem pa počakajmo eno leto. če bodo dobro za narod delali, jih bomo pohvalili, če pa se ne obnesejo, jih pa drugič vržemo«. Spošno odobravanje v deželi so povzročile tri resolucije, ki so jih sklenili novostrujarji 1. Po zgledu drugih manjšinskih narodov naj se čimprej izdela podroben načrt za narodno obrambo na Primorskem. 2. Naprošajo se vsi časniki, da se izogibajo strankarskih in osebnih sporov. 3. Čimprej je treba stopiti v stik s tržaškim in istrskim društvom, da se izvršijo priprave za ustanovitev Narodnega sveta. K — . Za naš jezik in naše otroke. Prvi dve resoluciji občnega zbora pol. društva «Edinost« v Gorici se glasita: Za pravice slovenskega jezika! 1.) «0bč.ni zbor Političnega društva «Edinosti» v Gorici ugotavlja z glo bokim obžalovanjem, da se na slovenskem ozemlju vrši sistematična in široko zasnovana borba proti je ziku našega ljudstva, katera postaja Cezdaljo bolj odločna, ostra in splošna, Izirebili so naša starodavna krajevna imena, ki so zrasla'iz ljudstva in njegove zgodovine, odstranili so vse slovenske napise iz javnih uradov, odpravili vse uradne slovenske prevode državnih* in deželnih zakonov, ki odgovarjajo praktičnim potrebam slovenskega ljudstva in interesom javne uprave, zatrli slovensko dopisovanje z vsemi deželnimi in, državnimi uradi, prepovedali vsem oblastvom, da občujejo s prebivalstvom v njegovi domači govorici in končno vrgli celo iz sodišč jezik slovenskega ljudstva. Občni zbor izjavlja, da smatra borbo proti slovenskemu jeziku za oči to in odkrito borbo proti slovenskemu narodu in odobrava zato z vsem srcem in vso dušo odločen nastop naših parlamentarnih) zastopnikov, našega tiska in naših organizacij, pozivajo* jih naj vztrajajo pogumno v obrambi naših jezikovnih pravic pri občinskih, deželnih in državnih uradih na slovenski zemlji, posebno pa pri sod- nijah, ker je to najelementarnejša zahteva sodobne civilizacije. Za naše otroke ! 2.) Občni zbor stol ji na stališču, da imajo otroci slovenskega ljudstva od Boga in narave.dano pravico do takega šolstva, ki edino nudi zdravo vzgojo in pravo izobrazbo, to se pravi do šolstva, ki priznava materin jezik za podlago vsega pouka. To načelo je postalo last kulturnega človeštva, je temelj vsega duševnega napredka italijanskega naroda in ravnotako temelj vse kulture slovenskega ljudstva. Šolska reforma, ki jo namerava izvesti v teh dnebi minister in evropski učenjak Giovanni Gentilc, pomeni pa smrtni udarec temu načelu, ker uvaja italijanski jezik tudi v ljudsko šolo Slovencev kot učni jezik. Ta reforma nam hoče vzeti pravice, ki nam jih je dal Bog in katerih nam ne more ugrabiti nobena država, nobena vlada in nobena posvetna ali cerkvena oblast. Ako bi privolili v to reformo, bi privolili v vničenje naše lastne slovenske kulture, do 'iVsar nimamo nikakc pravice! Nasprotno! Naložena nam je naravnost sveta dolžnost, da se borimo za duševno življenje slovenskih otrok ravnotako in še več kakor za njihovo telesno življenje. Zato dviga občni zbor v imenu sto-tisočev slovenskih starišev in njihove deco odločen in oster ugovor proti nameravani reformi ter zahteva, da PODLISTEK___________________________ Ni mu teknilo. Še uro lioda in že je bil v trgu, ki je imel hiralnico in ubožnico, v kateri so našli svoje zavetišče vsi zapuščeni, stari in betežni ljudje. Pred vhodom sta sedeli dve starki in sta pleli. — Dober večer, ženice ! Kje bo sedaj Barbara Mejnik? - — V celici je, na številki 10. — Tresoč se po vsem telesu je Franco stopal po stopnicah. Na vranu z imenovano številko je potrkal. Vrata so se odprla in prikazala se je sključena starka. — Ali ste vi Barbara Mejnik? — —■ Jaz sem, kaj pa bi radi? — France ji je podal roko : «Bog vas živi, ljuba žena. Vi se mi čudite, jaz ne. Vi me no poznate, jaz pa vas. Peljite me v kamrico. Imam vam veliko povedati.« — Ko sta sedela v prirosti celici, v kateri je bilo videti posteljo, mizo, dve stolici in razpelo, si je. France odpel suknjo, vzel listnico in je odštel pred Barbaro okrog pettisoč kron. Barbara je bila vsa začudena. — Najprej vam moram vrniti, kar sem vam dolžan. — — Kako, od kdaj, kdo sto, saj se niti ne spominjam, da bi bil kdo meni kaj dolžan. — — Se več sem vam dolžan. Le pomislite na dobo pred 15 leti, ko ste šli na pot, da lii obiskali svojega sina, ko ste pozabili pred kapelico svojo culo z denarjem. Pred vami jo nepošteni najditelj ..... France ni mogel dalje. Zgrudil se je na kolena, v naročje stare Barbare in se milo razjokal. To so bile solze pokore, solze, čiščenja, solze miru in sprave, pa tudi solze veselja in nebeško radosti. Taka solza je najbolj dragocena dedšči-na, kar nam jih je mati zapustila. Stara Barbara se tudi ni mogla premagati. Tudi v njenem očesu je zablestela solza. — Jezus, Marija ! — tako je vzkliknila in nič več. — Jaz sem tisti človek, vreden pogube, ki sem našel denar in ga obdfžal. se pravice slovenskega ljudstva po lastnem šolstvu uvažujejo iin spoštu-1 jejo tudi po sedanji vladi. Nemec je položil orožje. Leta 1918. je Nemec izgubil prvo voj-) sko, te dni izgubil , drugo. Pred devetimi leti je nemška vlada vzklikala : «Nemec sc ne boji nikogar na svetu«. Danes je ponižno dejala : «Nč moremo naprej. Ml Se udarno.« Proglas nemške vlade ha ljudstvo pravi v glavnem : «1. januarja so Francozi protipostavno zasedli Porurje. Nad 180 tisoč mož, žen in otrok so zapodili iz domovine. Za milijone Nemcev no eksistira več pojem osebne svobode. Nad 100 domoljubnih Nemcev je žrtvovalo svoje življenje. Tej zvestobi do domovine pošilja vlada pozdrav. Produkcija Porurja je na tleh. Danes gre za golo eksistenco milijonov Nemcev. V teh razmerah ne moremo nadaljevati boja. Povemo pa vnaprej, da ne sklenemo nikakega miru, ki bi odtrgal tudi najmanjši delec zemljo od naše domovine. Tudi v teh časih najhujše preizkušnje pozivamo narod, da vztraja v zvestobi do nemške domovine.« Francoska zmaga jo večja ko leta 1918. Tedaj jo Francoz zmagal s pomočjo vsega sveta. Sedaj je Francoz zmaga.l sam. Pa ne samo! Zrna-, gal je v nasprotju z dragimi državami. Takrat je Francoz skupno z drugimi diktiral mirovne pogoje, topot pa Francoz sam narekuje mir. Posledica francoske zmage je pijanost Francozov. Dasi bo imela ta zmaga dolgotrajne uspehe, vendar ni nikogar nad nami, ki bi ne uvidel, da vodi sedanje francosko zmagoslavje v pogin. Kam gre svet brez morale? Kam? V propast! Kaj bi bilo, :ak]o bi' vsak človek smel delati, kar se mu ljubi, ako b> človek ne imel zakona? Ali ste pozabili na lepe čase, ko je orožnik imel postavo in vsi smo vedeli: to je dovoljeno, tisto je prepovedano ? Ako se ti je krivica zgodila, si znal za pot do pravice. Danes so to samo spomini. Vsak orožnik, vsak uradnik dela svoje postave in tolmači zakone po svoji volji. Kako je med državami, to doživljamo vsak dan. Najvišji evropski državniki imajo čisto enostavno razbojniško vest. Pravičnost in družinska skupnost vseh narodov, to so tem visokorodnim razbojnikom docela neznani pojmi. Državniki se no vprašujejo več, ali je to dovoljeno po morali ali ne, marveč ravnajo kakor roparji. Ako nekaj državi «nese», in ima upanje, da bo državi uspelo, pa se vrže na rop. Napade tujo državo, ji krade, ropa. Druge države pa gledajo. Včasi pomagajo. Pa komu? Včasi napadenemu, včasi pa tudi roparju. Kakor se jim zdi, da jim bo koristilo. Ne za pravico, ampak zgolj za profit. In ta grdobija igre dalje, Kito bo bodočnost Evrope zelo žalostna. Res jo, da nisem vedel, kakšne bridke posledice bo občutila oseba, ki je culo zgubila. Res je tudi, da sem bil reven in lačen; tudi je res, da som si mislil, da oseba, ki je toliko zgubila, ima še kaj več. Tako me je skušnjava premamila. Znajte pa, mati Barbara, da mi denar ni prinesel sreče; prekletstvo se ga je držalo in mira nisem imel noben trenutek. Kako velik greh da sem štorih sem pa izvedel šele zadnje dni iz nekega starega časopisa. Oh, uboga mati, k' vam ni bilo dano, da bi videla svojega umirajočega otroka ! To mo je nad v s* težilo. Tedaj sem sklenil, da popravim, kar se da popraviti. Mati Barbara, ah ini boste odpustili? Imejte usmiljenj« s skesanim grešnikom ! MALI OGLASI Ali naj v grob zleze mo? Organizacija in moč. Moe, ugled in vpliv vsakega stanu in vsakega poklica sta odvisna od njegove organizacije. Cim boljšo organizacijo ima kak stan, tem bolje je poskrbljeno za njegovo izobrazbo in strokovni napredek, za njegove gmotne koristi in za zaščito njegovih interesov. Kmetski stan pri nas nima strokovne organizacije kakor jo imajo vsi drugi stanovi in poklici, strokovno organi-zacije, ki bi zastopala njegove koristi Kapram drugim stanovom pa tudi na-Pram državnim in samoupravnim o-blastem. Ima pa kmetski stan pri nas nekaj velikega, s čemer je daleč pred drugimi stanovi: To jo njegova gospodarska organizacija: kmetsko zadružništvo zlasti kreditno ali denarno zadružništvo. Rešitev iz oderuških rok. Hranilnice in posojilnice so bile pred v°jno opora, kmetskega stanu. One so Pomagale, da se je slovenski kmet izobrazil in je v gospodarstvu napredoval. One so rešile slovenskega kmeta iz rok oderuhov in prekupčevalcev z zemljišči. One so zbirale kmetski in delavski de-na-r, kapital malega človeka, in ga zopei dajale malini ljudem za njihovo gospodarstvo ali pa za občekoristne ljudske Oprave. Po vojski. r*o vojni so postale razmere za naše Posojilnice težke, deloma naravnost obupne. Najhujši udarec jo bilo silno Padanje denarja, ki je ubilo vsak zmisel ln vsako veselje za varčevanje. Dalje so Sc 'Judje med vojno precej navadili na zapravljanje, na lahkomišljeno gospodarstvo po geslu : «Danes še uživajmo, Saj ne vemo, kaj bo jutri !». Tuje banke. Po vojski je nastalo veliko število no-vih bank ali pa so jih preselili iz mest starih laških dežel v naše kraje. V Trstu it' skoro ni ulice brez banke. Vse te banke pa so v manjših mestih, v industrijskih krajih in v obmejnih krajih Ustanovile svoje podružnice, poslovalnice in menjalnice. Napravili so pravcato mrežo, da v njo lovijo ljudski de-]}ar, mrežo gosto in nevarno. In ko so banke šle na lov na ljudski denar, so uprozorile pravo gonjo zlasti z obljubo visokih obresti. Dobro so se zavedale, da izvršijo dvojno delo s tem *°vom. Prvič oslabijo edino ljudsko organizacijo, kmetske posojilnice po de-ki so s svojo nizko obrestno mero kitile male ljudi pred izkoriščanjem Prekupčevalcev in oderuhov. Drugič zraste s tem kapitalom njihov profit, Zraste njihova moč in upliv. In posledice? Neprijetne so žo danes in ako pojde tako naprej, postanejo lahko strašne, ^loge v posojilnicah padajo, se krčijo kakor sneg na solncu. Posojilnice ne Korejo več dovoljevati posojil potreb-Uim in sposobnim kmetom in obrtni-^°rn, ki se zato zatekajo k bankam ali zasebnim špekulantom radi posojil. Nazaj v kremplje oderuhov ! In kar je tu usodno za kmeta, je tole. Obrtnik, trgovec, industrijalec, ki Plačuje visoke obresti, jih prevali na odjemalce. Cie ga vsled visokih obresti izdelki oziroma blago več' stanejo, jih bo dražje računal. Kmet pa kljub temu, da plačuje višje obresti, ne more povijati cen svojih pridelkov. Za žito velja ,svetovna cena, ki se tvori na svetovnem trKu, na velikih borzah. Zalo kmetjisko Gospodarstvo pri nas visokih obresti ne Prenese. Kakor hitro bo moral naš kmet Plačevati za posojila visoko bančne presti, bo nazadoval in propadel. Vedno globlje bo lezel v dolgove, vedno bolj bo v krempljih oderuha, tako da bo nazadnje moral na kant. In zopet bomo imeli tisto žalostno sliko, kakor smo jo imeli pred 30 leti. «Pel bo boben in klical birič !» Razkosovalci kmetskih zemljišč pa bodo služili lepe denarje. In drugi kmetje bodo nepremišljeno kupovali, se . za kupnino zadolžili in ker se ne bo rentiralo, bodo sami morali isto pot kot njihov prednik: tudi na boben. To so žalostne, a resnične izkušnje. Tako je bilo z nemškim kmetom, preden so se začele ustanavljati kmetske zadruge. Tako je bilo pri nas pred nekako tremi desetletji. Prijatelji kmetje in zadrugarji ! Ali naj pripustimo, da propadeno ? Ne pustimo, da bi naše kmetsko zadružništvo propadlo ! Zavedajmo sc, da so le skupno, le združeni v zadrugah moremo uspešno braniti. Našim zadrugam pa moramo dati možnost, da živijo, moramo jim dati ves kmetski denar. Kaj zato, če dobimo en ali dva procenta višje obresti v bankah, če pa moramo imeti strašno zavest, da izdajamo kmetske koristi, da pomagamo izkoriščevalcem kmeta ! Če bo pa ves kmetski denar v naših posojilnicah, potom bodo te dovolj močne trdnjave, da nas zavarujejo, pa magari če kapitalizem strelja z največjimi topovi, magari če zviša obrestno mero od 20 na 30 odstotkov. Franc Ostrouška. :oo:---------- Razkolniški list. Prejeli smo in priobčujemo : Kakor je bilo naznanjeno, ima te dni iziti mesečnik «Gospodarski vestnik«. Jaz sem bil deset let naročen na ((Primorskega gospodarja« in po vojski sem silno pogrešal gospodarski časopis. Ko je gospod inženir Ušaj objavil, da bo 1920, izdajal tak list, sem ga z veseljem pričakoval; žal, se je priglasilo premalo naročnikov in list ni mogel iziti. S tem večjim veseljem sem sprejel «Gospodarski list«, ki je lani začel izhajati v Gorici. Kdor bere ta list, moT ra priznati, da se od številke do številke boljša; danes je list izvrsten. Kakor ču-jem, bi bil še boljši, ko bi se kaj več naročnikov priglasilo. V tem času pa je padla bomba z neba; to je bila novica, da bo začel izhajati v Trstu nov gospodarski list. To početje moramo vsi posestniki in vobče vsi, ki se zanimamo z;a gospodarski tisk, odločno obsoditi. Novo gospodarsko glasilo je popolnoma nepotrebno, ker nam že obstoječi list zadostuje; dalje pa je nov list iz dveh razlogov tudi škodljiv. Prvič: nov list pomeni cepljenje že itak slabih sil. Kdo piše? Pet do deset oseb. In še te moči hočete razcepiti? Drugič: en list izhaja težko, ker je našo ozemlje tako majhno. Ako se ustanovi še en list, se to pravi zavreči letno do 15.000 lir. To pa bi bil zločin. Toliko potreb imamo, pa bi razmetavali denar! Od kmetijske družbe, torej ljudski denar ! Rotim torej gospode, ki so sklenili izdajati list, da odnehajo. Ako bi ta opomin ne imel uspeha in bi se vseeno izdajal list, potem je dolžnost vseh pravih rodoljubov, da novi list zavrnejo. M. K., posestnik. «o»----------- Po čem je lira? Dne 3. oktobra ei dal ali dobil; za 100 dinarjev — 25.40 L. za 10.000 avstr, kron — 3 0 Bt. za 100.000 mark — 7'0 st. za 100 č. kron — 66.50 L. za 100 fr. frankov 133.40 L. za 1 dolar — 22.40 L. za 1 fnnt — 100.50 L. Sežanski sej m, 22. septembra. Prignanih 288 glav govedine; žive vage .cena 4 do 4.50 lir; konj 105; cena 1 do 3 tisoč; prašičev 198; cena 80 do 100 lir. DELAVSKI VESTNIK. I 1. (Ogovor na odgovor I. Kocijančiču in svarilo vodstvu oljarne.) Ure in preše. Pri prvih poskušnjah se je naredilo v tovarni najprej 10, potem 12, 14, 16 do 24 «preš». Ko se je prišlo do 28, — to je bilo že preveč — jo rekel inženir tov. stiskalnic, da je to čez zadosti, ker on je garantiral tovarni 28 stiskov v 10 urah. Čez garancijo pa da se lahko pride do 32 «preš». Inženir torej že zna, da tovarni to zadostuje in da se delavcev ne sme izkoriščati. Kar Se dela več, je to edino vaša zasluga, g. Kocijančič' ! Pravite, da je direkcija naložila, da treba napraviti 35 «preg» v osmih urah. Bravo, g. Kocijančič ! Ako bi direkcija odredila, da se mora napraviti v 8 urah 50 «preš», bi jih morali delavci napraviti ! Ako bi vi rekli, da ne morete z delom delavcev ubijati, da delavci ne zmorejo toliko, bi direkcija pristala na vašo besedo. Naloga delovodje. Zakaj pa ste delovodja ? Ali ste same zato, da, preganjate ljudi ? Da morata napraviti ostala 2 turnusa toliko kolikor prvi, je to samo ob sebi umevno. Ponočni poviški se od vas niso zahtevali; rekel sem samo, da jih tovarna ne plačuje. — Ponovno moram potrditi, da vam delavci prizanesli onikrat, ko so zahtevali od direkcije, da vas odpusti. V poročilu nisem rekel, da ne žgejo plini repnega semena tudi vas v očeh; samo to sem pozabil omeniti, da zlezete večkrat pri ponočnem turnusu spat, dočim morajo delavci stati nepremično na svojih mestih. Vam seveda ne pripisujem krivde, da so inženirji postavili stranišče na dvrišče; s tem sem hotel reči, da bi se mogli« vi kot vodja oddelka pobrigati zato, da bi se stranišča napravila na takem mestd, da bi ne bili delavci izpostavljeni prehladu, kadar gredo na potrebo. Delavec - trpin. Da ste od delavcev prejemali denar in da so vam kopali zato, ker ste jih sprejeli na delo, se to splošno govori in je vsem znano. Lahko si mislim, kaka grenka usoda bi zadela one delavce, ki bi se Vam drznili to pritrditi. Da, zgodilo se bo tudi to, čim bodo imeli delavci napram gospodarjem in delovodjem toliko moči in veljave, da jih ne bodo smeli brcniti skozi vrata. Sodeč po vaši ponudbi morate biti tako bogat, da ne veste kam z denarjem. Smilite se nam, da trpite z nami vred. Bodite tako usmiljeni in prepustite svojo mesto kakemu brezposelnemu delavcu. Nikar se no hudujte ! Delavstvo je pripravljeno vam izreči tudi pohvalo. A to le takrat, kadar jo bodete zaslužili. Pripomba uredništva. Grdo je, da gotovi krogi stikajo za pokojnim dopisnikom. Poskrbeli pa smo, da bomo tudi nadalje informirani o stanju delavstva v oljarni. Delo in kapitalizem Na katoliškem shodu v Ljubljani jo bil izredno zanimiv delavski shod, na katerem so govorili Terseglav, dr. Basaj in poleg več drugih tudi dr. Andrej Gosar, ki ga izredno ceni in ljubi delavstvo. Njegova izvajanja bodo zanimala tudi maše delavstvo, čeravno objavimo samo par stavkov iz njegovega krepkega govora. (Nadaljevanje na 4. strani). stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi ono/ ------- °/Q popusta. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastonc Dolinar Trst - via Ugo Po-Ioni o 5. ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen vi-pavec, istrski relošk in kraškl teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Strancar. Krone ln goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst, Via Pondares 6, I. PEČENKO FERD. Trst — Scala Belve-dere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje. ZASEBNA GLASBENA ŠOLA prof. Pervanja via Dom. Rossetti 77. Poduk v klavirju in na orglah do najvišje popolnosti. Podučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija,1 akustika, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste : liturgika, zgodovina cerkvene glasbe, gregorijansko petje, vodstvo zborovega petja in cerkvena kompozicija. Vpisovanje vsak dan od 10—12 in od 2—4. Ob nedeljah od 1(—12 na Proseku v župnišču. Pričetek šole 1. oktobra. JOSIP MAHNIČ, MLINAR V BOLJUN-CU, pošta Dolina št. 174, priporoča slavnemu trgovstvu mesta Trsta ter občinstvu bližnjega Krasa svoj mlin za phanje ječmena, koruze, mletje pšenice ter pre-sejanje iste v tri vrste bele moke, koruze in presejanje iste, ajde, ovsa itd. Postrežba točna. PRODAJALKO, starejšo, dobro iz-vežbano manufakturistinjo, ki je že več let servirala v večjih trgovinah, zmožno slovenskega in italijanskega Jezika, z dobrimi referencami, za takojšnji ali poznejši nastop sprejme V. Šket, ma-nufakturna trgovina II. Bistrica. RAZNO BLAGO samo na debelo za preprodajalce v Trstu, via S. Nicold 19. Harmonij ali pianino iščem; ravno-tako stan, izrabljen šivalni stroj. Naslov: L. Armeni, Studeno pri Postojni. RESTAVRACIJA ZORKO na Opčinah se proda. Enonadstropna hiša z 9 velikimi prostori • velika podzemska klet in velik vodnjak, zidana drvarnica ali hlev. Velika soba in kegljišče, 40 m dolgo, pokrito z etemitnimi ploščami, velik vrt, ki se lahko proda tudi za zidanje vile. Nahaja se na najlepšem kraju Opčin. Vse je obzidano in oh glavni cesti; ;0 m železne ograje, nasproti kolodvoru električne želoznice, ki vozi z Opčin v Trst. Električna napeljava za razsvetljavo. Koncesija II. razreda ter ves skupni inventar, kar se rabi pri gostilni. Cena 145.000 L. Deteljo inkarnatko, jesensko repo. ” špinačo, radii Itd. Itd. samo garantirana, izvrstna semena prodala Macchiavelli 13. Ne iščite konkurence v nizkih enak temveč v prvovrslnem blagu Kdor ne dela, naj tudi ne je. Delo je absolutna dolžnost vs>ake-$a človeku. Ta dolžnost ne pripušča prar nobeme izjeme. Edinole delo ustvarja nove vrednote. Kapitalizem kot sistem človeških dejanj izvira iz pohlepnosti in neomejene dobička-željnosti; kapitalizem nima .nobenega nravstvenega, moralnega cilja; »ato kapitalizem ni, kakor trdijo nekateri katoličani, moralno indiferenten, marveč je globoko brezmoralen pojav. Zato je naloga človeštva, da prizna socialno koristnem delu, n,aj si bo že ročno ali duševno, prvenstvo, ki mu gre v produkcijskem procesu. Samo takrat, ko se utrdi in oživi zavest, da se more tudi gospodarsko pridobitno življenje cele človeške družbe ravnati po krščanskih nrav st venili zakonih, in ne po zakonih egoizma posameznikov, bomo mogli trditi, da zares živimo tako krščansko, kakor to v besedaihi izpovedujemo. Dokler pa se to ne Zigodi, nismo pravi kristjani. Kaj nam i dežele pišejo Požar v Vremah — Birma v Zgoniku — Tipografia nazionale v Gorici — Videmska slavnost — V Rihembergu so cementirali zvezo med ljudstvom in oblastvom — + Andrej Obersnel. VREME. Tudi v Vremah so se pojavili tatovi goveje živine. Na 26. t. m. ponoči so odpeljali iz hleva gospe Terezije Dekleva v Vremskem Britofu vola in kravo. Iz neznanega razloga so tatovi obe živali pustili v Gornjih Vremah na cesti, odkoder jih je lastnica dobila drugo jutro nazaj. V lio-či od 27. do 28. t. m. so se pa oglasili pri mlinarju Antonu Cerkvenik v Gor-* j ih Vremah in mu odpeljali edino kravico, ki jo je imel. Navzlic iskanju daleč naokoli ni o kravi sledu. Zanj je ta udarec posebno hud, ker je kravica preskrbovala njegovo obilo družino z mlekom. Igrava je rjave barve z belo liao v čelu. Prizadeti prosi vse čitatelje tega lista, ki živ