Ob spominu na zločin Mineva pet let, odkar se je do- boriti se z vsemi močmi, da rešijo godil veliki zločin. Dvanajst tisoč Slovenijo zla, ki je grozilo. Niso slovenskih protikomunističnih bor cev so zahodni zavezniki, z lažjo in zvijačo poslali komunističnim tri¬ nogom v Sloveniji. Deset tisoč od njih je po strašnem mučenju dobi¬ lo strel v tilnik in napolnilo mno¬ žične grobove, ki bodo ostali za vse čase strašna priča dobe, v kateri je mali in nepoznani slovenski narod stal v prvi vrsti v boju za obram¬ bo pravice in krščanske kulture in civilizacije. , Pokolj slovenskih domobrancev in četnikov je bil zločin. Smrtna kazen je naj hujša sankcija v ka¬ zenskem zakonu. Imamo pa celo vrsto držav ki izven vojne dobe ne poznajo smrtne kazni niti za naj- hujše zločine. In če tam, kjer je ta kazen v navadi, kdaj diktirajo smrtno kazen, store to nepristran¬ ska sodišča, potem, ko so podrob¬ no dognala vso krivdo in upošte¬ vala vse olajševalne okoliščine. Najmanj, kar civilizirani svet do¬ voli obtožencem, je pravica obram¬ be pred sodiščem in če mu obram¬ ba ne uspe, da umrje tako, kot se za človeka spodobi: potem, ko mu je dano, da uredi, svoje dušne in časne zadeve. Vsega tega sloven¬ skim protikomunističnim borcem \ niso dali: brez sodišča in obsodbe I so bili na skrivaj poklani. Tako ubije ZLOČINEC nedolžno žrtev: •ponoči, na samoti, skrivaj, ker ga je zločina sram in strah! Kakšna ironija! Med tem, ko so zahodni zavezniki hladnokrvno iz¬ ročili v smrt desettisoč slovenskih fantov, so komodno pripravljali v Nuernbergu proces proti pravim krvnikom, ki so imeli na vesti mi¬ lijone človeških življenj. Dolge me¬ sece se je vlekel proces, v katerem so človekoljubni zahodnjaki pre¬ mišljali, ali in kdo bi smel biti kaz¬ novan s smrtjo. Le desetorici so jo prisodili, drugim so pustili življe¬ nje. Nekateri izmed njih so že od¬ sedeli zaporno kazen. Kadar govorimo o zločinu, se. nam zastavi kar samo vprašanje: kdo je zločina kriv? Prvo krivdo nosijo zahodni za¬ vezniki. BiH so večkrat in od naj- merodajnejših strani poučeni, da slovenska protikomunistična vojs¬ ka nima nič skupnega s kolabora- cijonizmom, ampak je le popolno¬ ma naraven odpor naroda proti komunističnim zverstvom, samo¬ obramba naroda proti odvratni komunistični tiraniji, ki je zlora¬ bila dobo sovražne okupacije za to, da je zanetila v Sloveniji držav¬ ljansko vojno, ki ji je dala lažno ime borbe proti okupatorju. Naiv¬ ni zahodni svet je v opojnosti zma¬ goslavja pozabil na to dejstvo. Vi¬ del je v vsem, kar se je zbiralo o- krog Moskve le hrabrega zavezni¬ ka, ki je odločilno pomagal v boju proti Nemčiji, pozabil pa je pri tem na to, da je ta zaveznik pred¬ vsem komunist, ki hoče zasužnjiti ves svet. Ravno strašni zločin nad našimi fanti je povzročil prvo iz- treznjenje pri dobrodušnih zahod¬ njakih. Danes vemo popolnoma za gotovo, da je strašna usoda naših borcev bila povod, da zavezniki ni¬ so vrnili domov tudi vseh civilnih beguncev, ki so bili na njihovem ozemlju in katerih izročitev je bila že ukazana. Tako so naši umira¬ joči bratje in očetje doprinesli po¬ slednjo žrtev: s svojo mučeniško smrtjo so rešili tisoče naših živ¬ ljenj. Drugi in GLAVNI ZLOČINEC JE PA KOMUNIZEM. Naši fant¬ je so ga poznali. Kot verni krist¬ jani so poslušali glas Cerkve, ki je komunizem obsodila, kot inte¬ ligentni ljudje so lahko pri sose¬ dih in v lastni deželi videli, kak¬ šen je komunizem v resnici, kot si¬ novi svojega naroda so se odločili be. Neutolažljiva je ta bolečina po¬ sebno na obletnice tega strašnega dogodka. Kako radi bi prižgali, svečko na grobovih naših dragih ! , .,. ,. _ , .. Tr ., ■- ,. in pomolili za pokoj njihovih duš. se borili proti Dakiju, Kidriču ali j£ a k 0 radi bi se jim zahvalili za Kardelju, ampak proti lažni in zločinski ideji za zmago pravice in svobode. Komunizem je dobro ve¬ del, da je vsak protikomunistični borec prekaljen ne le v boju z o- rožjem, ampak tudi načelno. To¬ talitaristični komunistični režim, ki ob vsaki priliki proglaša demo¬ kratska načela, ne strpi v svoji bližini človeka, ki po svoje misli in ki mu je prava demokracija ži¬ va potreba. Zato naši borci niso smeli pred sodišče, kjer bi prišla resnica na dan. Zato komunistični krvniki še danes ne upajo pove¬ dati, kaj so storili. Molk zločinca! Naša srca krvave vselej, kadar se spomnimo te strašne hekatom- veliko žrtev, s katero so rešili naša življenja. In še več: Kako radi bi na ves glas zaklicali naivnemu za¬ hodnemu svetu: Ali se zavedate, da v naši Sloveniji trohni deset tisoč trupel zato, da so se vam po¬ časi začele odpirati oči in da pri¬ čenjate spoznavati, kako svet je bil naš boj proti sovražniku, ki je danes vaš smrtni sovražnik. In trinogom, ki imajo na vesti ta mla¬ da življenja bi radi ponovili sto in stokrat: Uničili ste njihova živ¬ ljenja, ideje niste mogli. Prišel bo dan, ko se bo svobodna domovina lahko dostojno oddolžila njim r ki so za svobodo dali najdražje: svo¬ je življenje. Predsednik Urni. Peron med svojimi tovariši Generali in Admirali Generali suhozemske vojske in letalstva ter admirali in ostali viš¬ ji oficirji so povabili predsednika generala Perona v ponedeljek zve¬ čer na prijateljsko skupno večerjo v salonih vojnega ministrstva. Ta večer so hoteli prebiti skupno s svojim vrhovnim poveljnikom in mu osebno čestitati k njegovemu napredovanju za divizijskega ge¬ nerala. Ob prihodu predsednika repu¬ blike v palačo vojnega ministrstva mu je častna četa izkazala predpi¬ sane časti. V salonu vojnega ministrstva je pa med večerjo povzel besedo mi¬ nister za narodno obrambo gene¬ ral SOSA MOLINA. V njem je očrtal vso dosedanjo življensko pot predsednika republike, njegovo vo¬ jaško in politično delavnost v slu¬ žbi domovine. Poudarjal je njegov sedanji položaj kot predsednika republike in vrhovnega poveljnika vseh argentinskih oboroženih sil in zasluge, ki si jih je pridobil za narod in državo. Svoj govor je zaključil s poz¬ dravom svojemu vojaškemu tova¬ rišu in njegovi gospe soprogi, ki ga.vsestransko podpira pri njego¬ vem napornem delu. Za pozdrave in čestitke, ki mu jih je v imenu generalov in admi¬ ralov ter častniškega zbora izrekel minister za narodno obrambo ge¬ neral Sosa Molina se je zahvalil GENERAL PERON s krajšim na¬ govorom, v katerem je naglašal svoje štiridesetletno neprekinjeno službo v vojski z ostalimi tavgriši, ki so bili zbrani na tem prijatelj¬ skem sestanku. Kakor oni, je tudi on s stalnim zanimanjem sprem¬ ljal razvoj argentinskih oboroženih sil od časov, ko je bilo v vojski še več kot polovica prostovoljcev, pa vse do danes, ko lahko domovina s ponosom zre na svojo vojsko, le¬ talstvo in mornarico. Poudarjal je svoje veselje, ki ga čuti ob tej u- gotovitvi. Novo napredovanje spre¬ jema z zavestjo še večje odgovor¬ nosti v službi domovini. Belgija in kralj Leopold III . (IZVIRNO POROČILO SVOBODNI SLOVENIJI) Vsa povojna leta močno vznemirja deželo ter preprečuje normalni politični razvoj ustavnega življenja čudno in na¬ peto “kraljevo vprašanje’’. Ker so si, stranke edine, da ga je treba rešiti, če¬ prav so “predvidevane” in zahtevane rešitve precej različne ena od druge, se napetost stopnjuje in stališča se zaost¬ rujejo. Za približno razumevanje se¬ danjega notranjepolitičnega položaja Belgije, obremenjenega s tem težkim problemom, je treba orisati zgodovinski razvoj povodov in dogodkov, ki so spro¬ žili sedanja razpravljanja. Nasprotniki Leopolda III sicer pri¬ družujejo očitkom, zadevajočim medvoj¬ no kraljevo ponašanje, razne njegove poteze iz predvojnega življenja, vendar je treba upoštevati le dejstva, ki res¬ nično tvorijo bistvo “kraljevega vpra¬ šanja”. Vse ostalo je le taktično ma¬ nevriranje, ki se ga poslužujejo stranke za uveljavitev svojih zahtev. Ko so leta 1940 Nemci vdrli v Belgijo, je ogromna množica Belgijcev zapustila svoje domove in bežala proti Franciji in proti zapadu dežele v upanju, da se bo formirala fronta, ki jih bo ščitila pred nemškim navalom. V spominu so imeli nemško invazijo leta 1914, ko so Nem¬ ci napravili po raznih krajih Belgije prave pokolje. Sedaj je bila nemška vojska povrhu še nacistična in vsi so mislili, da bo ravnanje še hujše. Zato je število beguncev naraslo na par milijonov, saj je skoraj polovica Belgij¬ cev bežala. Beg je bil poln obupa in tragike. Reke beguncev so nevarno za¬ prle glavne prometne žile, da se po ce¬ stah vojške edinice niti niso mogle pre¬ mikati. Zato so kmalu zaprli francosko mejo na nekaterih sektorjih, da ne bi te mase vdrle na bojišče in napravile še večje panike in nepotrebne žrtve. Be¬ gunci v tolikšni masi so povzročili tudi siab vtis na vojaštvo, ki je zgubljalo moralo. Poleg tega je prihod belgijskih beguncev v severno Francijo sprožil beg francoskega prebivalstva proti jugu. Tej veliki paniki, boleznim, pomanjka¬ nju... se je pridružilo še najhujše: bombardiranje. Prav zaradi bega, se je zgodilo, da so množice beguncev prišle v bojno področje in doživele precejšnje izgube zaradi vojnih operacij. Položaj je bil zelo težak in ljudstvo je bilo zbe¬ gano, razkropljeno, mnogo ranjenih, mnogo pogrešanih, starši so izgubili ot¬ roke, veliko starih in bolnih je pomrlo zaradi .naporov.. . Ko je bilo že razsu- sulo fronte v Belgiji in ko so bile če¬ te na francoskem sektorju stalno v umi¬ ku, je kralj Leopold napravil premirje z Nemci. Ljudstvo je bilo vsaj malo po¬ mirjeno in je popolnoma odobravalo kraljevo dejanje. Vlada in večina poslancev je bežala in se umikala v Francijo, potem pa od¬ šla v Anglijo. Pozivali so kralja, naj se jim pridruži. Le-ta pa je odklonil, re¬ koč: Delil bom usodo s svojimi vojaki. Ostanem v Belgiji in z Belgijci pa naj pride kar hoče. Tu se začne jedro vsega spora. Kralj mora ostati vedno v sporazumu z minis¬ tri. To je ustavna praksa. Ministri, ozi¬ roma vlada ostane na oblasti dokler ima zaupanje parlamenta. Belgija je pač ustavna parlamentarna demokratična monarhija. Kralj ne sme iti proti vladi, EL DIA DE NUESTRO DUELO Los refugiados eslovenos anticomunistas, entre ellos los miles de es- Jovenos, amigos de la libertad, que hallaron su nuevo hogar y trabajo en la tierra libre argentina, recuerdan estos dias con dolor como uno de los mas horrendos dias de su historia. En los anos 1941 a 1945, durante la ocupacion enemiga de Eslove- nia desencadeno el comunismo, bajo el disfraz de la lucha libertadora, la guerra civil con intencion de apoderarse el partido comunista, que era una minoria insignificante, del poder en el pais para incorporar lue- go ese pais en la esfera del comunismo dirigido desde Moscu. La revo- lucion comunista dirigian los individuos amaestrados en Rusia y por su mayoria ya aguerridos en la brigada internacional en Espana. El sentido sano del pueblo esloveno, colocado en un punto altisimo cultural y religioso, puso entonces claramente de manifiesto su despre- cio contra la brutal mentalidad asiatica que empezo a filtrarse al pais. Por cristianos, por gente culta y democratas entusiastas, se agruparon los jovenes eslovenos en formaciones militares con el exclusivo objeto de defender la tierra eslovena contra el nuevo enemigo, cuya amenaza- dora peligrosidad comprendieron a fondo. Luego del triunfo de los aliados se retiraron las formaciones milita¬ res eslovenas anticomunistas al territorio ocupado por los aliados, al triunfo de los cuales aportaron notablemente durante la guerra. Pero salieron fatalmente engcmados. Bajo pretextos mentirosos, por confiados en la prometida hospitalidad, fueron entregados a los sicarios comunis- tas en la patria, que terminaron con asesinar brutalmente a diez mil de los mejores hijos eslovenos — sin previo juicio, sin procesa y clandesti- namente. Tan es asi que los deudos ni siquiera conocen el sitio de las tumbas. Los eslovenos, amantes de la libertad, honramos piadosamente la memoria de esas victimas martires, caidos en defensa de la libertad y democracia verdadera. Confiamos que la sangre inocente de ellos no tardara en devolver la libertad a nuestra patria esclavizada. Estamos convencidos de que ese sacrificio del pequeno pueblo esloveno hubiese contribuido notablemente para que el mundo haya comprendido que es el comunismo asesino internacional. ker gre sicer proti parlamentarni ve- j čini. V skrajnem slučaju, če je kralj popolnoma prepričan v pravilnost svojih misli in v upanju,, da je ljudstvo z njim, se lahko posluži zadnjega orožja: razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Seveda je zelo dvomljiv uspeh takega dejanja. Ponovne volitve kaj lah¬ ko pokažejo isti izid kot predhodnje, ki so dale prvotno sestavo parlamentarne večine. Sicer pa ne sme kralj ničesar storiti, niti ne izjaviti, kar bi ne bilo v skladu s tendencami in programom vla¬ de. Leta 1940. je bil kralj v opoziciji z vlado in indirektna kakor tudi direktno, s parlamentarno večino. Seveda v teh iz¬ rednih razmerah vlada ni mogla odstopiti niti parlament začeti izrednega zaseda¬ nja. Med vojno so ministri, kadar so jav¬ no govorili, vedno ščitili kralja in ga ni¬ so napadali. Vendar je gotovo, da so že tedaj pripravili potrebne taktične ukre¬ pe za podaljšanje regentstva in za izgla¬ sovanje zakona iz leta 1915, s katerim so določili, oz. ugotovili, da je kralj v “nemoči, da bi vladal, t. j. izvrševal svoje kraljevske prerogative”. Bil je tedaj še v Avstriji, kamor so ga Nemci odvedli pred vdirajočimi zavezniškimi armada¬ mi. Tedaj je bil v ujetništvu in ni mo¬ gel prevzeti oblasti. Očitajo mu poleg tega nesporazume- vanja z ministri tudi sodelovanje z Nem¬ ci. Pravijo, da je bil prepričan v nemš¬ ko zmago (vsaj 1940. leta) in hotel do¬ seči od Nemcev čim več ugodnosti za Belgijo. Dalje se spotikujejo, da se je baje pod¬ pisoval ‘‘Leopold Saxe-Cobourg”, da se je med nemško okupacijo drugič poročil in sicer s Flamko gdč. Baels, hčerko kola- ho-racionista, etc.—razne manjše in ne¬ pomembne malenkosti. Po velikih parlamentarnih debatah, so končno le sklenili, da bodo napravili ljud¬ sko glasovanje (consultation populaire) in določili, da je treba vsaj 55% glasov za kraljev vrnitev. 12. marca 1950 se je vršilo in rezultat je bil: 57% veljav¬ no oddanih glasov za kralja. Ako upoš¬ tevamo, da je junija meseca (26. juni¬ ja) 1949. ob splošnih državnozborskih volitvah katoliška stranka (Parti Social Cliretien) dobila 43% glasov in da je del-sicer relativno majhen-pristašev PSC glasoval proti vrnitvi kralja Leo¬ polda III, vidimo, da je tudi del liberal¬ cev in socialistov glasoval za kraljevo vrnitev. Vendar kljub temu rezultatu katoliška stranka ni mogla sestaviti vla¬ de z liberalci. Sami imajo večino le v senatu, medtem ko jim manjkata v po¬ slanski zbornici 2 mesti za večino. Poleg tega je kralj izjavil, da se ne želi vrni¬ ti na poziv ene same stranke. Kljub kraljevi poslanici, ki jo je naslovil na narod po glasovanju, da je pripravljen za dosego narodnega pomirljenja začas¬ no pi'epustiti namestništvo sinu, liberal¬ na in socialistična stranka — da ne omenjam komunistične — nista pristali na tako rešitev. Zahtevata, da se kralj oddalji od dežele. To gotovo zato, da bi ne mogel vplivati na svojega sina, ki nima več kot 19 let. Po dolgih pregovo¬ rih in posvetovanjih, ni bilo druge re¬ šitve ministrske krize kot razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Do¬ ločili so jih, na podlagi ustavne določ¬ be na 4. junij, t. j. 40. dan po razpustu parlamenta. Začela se je volilna propaganda. Ka¬ toliška socialna stranka jo je začela z geslom: Absolutna večina za PSC je edini prok za kraljevo vrnitev. Socialistična in liberalna stranka sta napravili “kartel” v dveh zelo katoliš¬ kih pokrajinah, v flamskem Limburgu in valonskem Luksenburgu, da bi si ta¬ ko zagotovili vsaj po eno mesto v teh pokrajinah. Liberalna stranka stoji pred najtež¬ jim problemom, če je ogromna večina valonskih liberalnih pristašev proti kralju Leopoldu, je bilo po drugi strani ' v flamsko govorečem delu dežele več li¬ beralnih poslancev izvoljenih na pod¬ lagi programa, ki zahteva vrnitev kra¬ lja Leopolda. Zato so bili nekateri libe¬ ralni poslanci (n. pr. minister za zdra¬ vje in za družino v sedanji vladi Van Glabbeke, pravosodni minister Lilar, ravnatelj glavnega liberalnega časopisa na flamskem jeziku Het Lattste Nieuws, Hoste...) proti razpustu parlamenta, ki ga je povzročila v glavnem liberalna stranka. Ta stranka je prav lansko le¬ to dosegla čudovit uspeh na volitvah; sedaj nima več možnosti, da obdrži la¬ ni doseženi položaj. V flamskem delu Belgije bodo nastopili “liberalni disi¬ denti”, ki so za kralja Leopolda. Socialistična stranka je prav fana¬ tično proti kraljevemu povratku. Njeno stališče je pač razumljivo iz ciljev stranke in iz taktiziranja, s katerim ho¬ če doseči postopno svoje načrte. Vloga bivšega ministrskega predsednika Spaak -a v socialistični stranki, je precejš¬ nja. Je zelo gibčen v političnih potezah in v spreminjanju taktike. Ker je socia¬ list je proti kralju Leopoldu. Volitve, ki se bližajo, bodo morda pripomogle, rešiti problem. Ako pa bo rezultat neodločen, potem se bo nape¬ tost dežele neprijetno podaljšala in iz¬ hod iz zagate bo še bolj težaven. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin K počastitvi junakov! Vsak narod časti tiste izbrance, ki so svoje sile darovali za narodove svetle vzore ali celo kot žrtve na oltarju domovine končali. Mogočne Hrame — sveta počivališča jim po¬ stavlja, v bron jim kleše spomenike in v kamen reže njihova imena, da jih oteva minljivemu času, zname¬ nja in cerkve jim posveča, krajem, cestam in ulicam nadeva po njih imena — vse v čast in zasluženo slavo počivajočim in v spomin in o- pozorilo rodovom, ki bodo prišli. . . Prav je tako in pravično! Naš narod je od tistih žalostnih aprilskih dni leta 1941. naprej dal toliko zaslužnih in vrednih izmed sebe, da mu zlepa para na zemelj¬ ski obli ne bi našli. Slovenska zem¬ lja je po njih blagoslovljena. Muče- niška kri ji je svetost nadela, po to¬ likih grobovih pravičnih je postala vsa ena sama velika romarska ba¬ zilika, v kateri stoje posamezni olta¬ rji: teharski, roški, travnogorski, je- lendolski, grčarski, krimski, ljufoni- ški, hrastniški, trboveljski, tezenski —oh, saj jih je nepregledna vrsta in okrog vsakega se zbirajo romarji in prosijo svoje zavetnike, rodne brate in sestre, ki so pri Bogu našli dopa- denje ih večno plačilo, za varstvo. ! Mi, ki se zdaj samo z mislimi združujemo s temi tisoči, spečimi 1am onstran širokih oceanov, čaka¬ mo dne, ko bo Bog domovini spre¬ menil obraz in bo svojim največjim sinovom vtisnila pečat mučeništva na čela. Čakamo ure, kdaj jih bomo zbrali od vseh vetrov naše sloven¬ ske domovine, o — in se iz severa in iz juga zemeljske oble, kjer so ne¬ prostovoljno onemeli v tek večnosti, in jih slavnostno ponesli v častitljiv 1 Hram njihovega večnega počivali¬ šča, kakor seme v žitnico, kjer po¬ čaka in vzkali in tisočero obrodi. Čakamo, da jih poplačamo s častjo, ki so jo zaslužili in ki jim jo dolgu¬ jemo in jih ovenčamo s slavo, ki so je vredni po svojih idealih, za ka¬ tere so položili srca v trohnenje in v izvir naše moči in obstoja. Z gotovostjo upamo, da zasije za¬ rja, ki bo svetu vrnila svobodo in pravico; ki bo vodila množice v tu¬ jino pahnjenih v topla zavetja rod¬ nih krovov; združevala razkroplje¬ ne v prenovljen družinski krog- Bo¬ gu odtujene in izgubljene vračala na pravo pot; krivično pomorjene in po smrti skrite dvigala svetle in po¬ veličane, kakor plamenice za nove ! dni! Petič se bomo že združili v nede¬ ljo, da počastimo daleč od sloven¬ ske zemlje najzvestejše naše sinove. Spremljali bomo od pesnika - umet¬ nika sluteni — nekoč uresničeni — veličastni njihov pohod v Hram za¬ služnih, ki bo naše največje narod¬ no svetišče, postavljeno na kosteh — simbolu junaških let naše zgodo¬ vine, pa dvignjeno v svetlo svobo¬ do — znaku nove dobe! Člani društva Slovencev! Oddolži¬ te se spominu slovenskih mučencev in junakov in pridite vsi na spomin¬ sko proslavo ob peti obletnici nji¬ hove mučeniške smrti, ki jo v ne¬ deljo 4. junija 1950 ob 5 uri popold¬ ne v dvorani san Jose, Azcuenaga 158 prireja Društvo Slovencev. . . . SLOVENCI PO SVETU AVSTRIJA Spittal, maja meseca. Slovenski živelj se razhaja V USA je v zadnjem času odšlo ne¬ kaj transportov. Z njimi so odpotovali tja naslednji Slovenci: Dne 30. marca: Lov¬ ro. Irena in Vladislav Pogačnik: dne 12. aprila: Justina, Metod in Angela Purkart, Alojzija Remškar, Janez, Ma¬ rjeta, Janez in Anton Rems; dne 19. aprila: Janez Gerjol, Jože Jakoš, Stan¬ ko Knavs, Anton Kutnar in Filip Sta¬ novnik: dne 26 aprila: Anton, Marija, Marija, ml. Bartolj, Jerica, Ana, Marija, Julijana in Elfrida Logonder. V Kana¬ do pa so 18. aprila odšli: Franc in Matil¬ da Slatnar in Valentin; Lavriša. USA Cleveland, 20. maja. V Clevelandu sta se danes poročila g. Jože Vrtačnik in gdč. Danica Milavec. Poročil ju je škof g. dr. Rožman. Česti¬ tamo! IZURJENA STROJEPISKA dobi de¬ lo dvakrat tedensko po štiri ure. Nastop takoj. Podrobne informacije v pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50. IZ TEDNA V TEDEN Češka je zahtevala zmanjšanje amer. dipl. osebja v Pragi na 12 oseb; kot re¬ presalijo na to so Amerikanci ukinili češki gen. konzulat v New Yorku. Clementis, bivši zun. min. Češke, je v istih dneh, ko ga je njegov naslednik Široky označil kot “prodanca zahodu” izjavil, da b p svoje reakcionarne napake popravil in se spet izkazal vrednega ko¬ munista”. AMERIŠKE MEDVOJNE NAPAKE Vojaški urednik “New York Ti- \ mesa”-a Hanson W. Baldwin je pred kratkim objavil zanimiv čla¬ nek o ameriških napakah v prete¬ kli svetovni vojni, ki so pripeljale do današnjega kritičnega položaja v svetu. Po njegovem mnenju so glavne napake ameriške msdvojne politike naslednje: 1. Da je bila ameriška vlada prepričana, da je sovjetski politbiro opustil svojo politiko svetovne kom. revolucije; 2. da se je s Stalinom mogoče res¬ no pogajati (Rooseveltovo prepri¬ čanje) ; 3. da bi SSSR lahko ne¬ pričakovano sklenila ločen mir z Nemčijo in 4. da je bila sovjetska vojna napoved Japonski nujna za zmago in za rešitev ameriških živ¬ ljenj. V članku priznava, da se je USA dala varati sovjetski propa¬ gandi o iskrenem zavezništvu, da pa Churchillov vojaški in politični štab ni bil prepričan o sovjetski iskrenosti, Kot težko politično na¬ pako omenja ameriško zahtevo po brezpogojni nemški predaji, za kar sovjeti niso bili. Churchill je bil tudi glavni nasprotnik ameriške invazije v Francijo ter je na vseh konferencah s Stalinom in Roose¬ veltom zahteval invazijo na Bal¬ kan. Roosevelt je pristal na sovjet¬ sko zahtevo po invaziji v Francijo. Celo po padcu Rima l. 19UU, se je Churchill še trudil za izvedbo in¬ vazije “na prostoru Trst — Reka, za prodor skozi ljubljansko kotli¬ no na štajersko in v madžarsko ravnino, kjer bi presekali Nemcem umik z Balkana, istočasno pa od¬ trgali sovjetom vse podonavsko po¬ dročje in s tem zavarovali srednjo Evropo.” Članek zaključuje s tr¬ ditvijo, da je “USA hotela dobiti vojno, ni pa mislila na mir po voj- Široky je bil izvoljen za predsednika slovaške KP, za gen. tajnika pa Basto- vansky. ★ Češka rdeča vlada je imenovala svo¬ jega gen. vikarja na izpraznjeno mesto v Budjejovicah v osebi duhovnika Buhte. A Italija je po povratku Sforze iz kon¬ ference v Londonu objavila uradno spo¬ ročilo, po katerem je pripravljena takoj stopiti v direktne razgovore s FLRJ za¬ radi tržaškega problema. Mednarodna sindikalna zveza je ob¬ sodila razmere v jug. zoni Trsta, češ da je tamkaj teptanje osnovnih človečanskih pravic na dnevnem redu. ★ Madžarska je v svojem odstranjeva¬ nju Angležev-diplomatov šla tako da¬ leč, da je Vansittart, nekdanja ‘siva eminenca’ angl. zun. politike, zahteval prekinitev stikov. Kardinalu Mindszenthyju se je zdrav¬ stveno stanje izboljšalo in je spet na Madžarskem v zaporih — kakor javlja¬ jo iz Dunaja. ★ Bolgarska vlada je bila ‘reorganizi- j rana’ ter je odfrčal zun. min. Vladimir j Poptomov hkrati z .obramb, min. gen. Georgijem Damianovom. * Pogajanja za avstrijsko mirovno po¬ godbo ne pridejo naprej, kar so sovjeti postavili zahtevo, da hočejo pred nada¬ ljevanjem razgovorov rešiti tudi tržaški problem, češ da je tudi ta odvisen od mirovne pogodbe. Ker zah. zavezniki pravijo, da med Trstom in avstr. mir. pogodbo ni nikake zveze, tudi razgovo¬ rov ne bo, vsaj ne do pričetka jeseni, kakor je to predlagal angl. delegat. Sovj. gen. Želtov, rdeči vis. komisar za Avstrijo, je odklonil sprejetje in pred¬ stavitev novega brazilskega poslanika pri avstrijski vladi, češ da ZSSR nima uradno stikov z Brazilijo. Kako bodo predstavitev novega poslanika pri zav. svetu za Avstrijo obšli, pa še ne vedo. ★ Mc CIoy, amer. kom. za Nemčijo je v Hannovru izjavil, da amer. čete v Nem¬ čiji niso več samo zasedbene čete, pač pa že bolj obrambne. V Frankfurtu pa je isti Mc Cloy izjavil, da si ne more predstavljati, da bi Nemci ostali nev¬ tralni. ko gre vendar za odločilne svetov¬ ne probleme, kajti ‘ni nevtralnosti med svobodo in suženjstvom’. Vodstvo soc. stranke Nemčije je z ve- OB KONCERTU V tukajšnjem koncertnem življenju bo vokalno solistični koncert ge Franje Golobove, ki se napoveduje za 5. junij t. 1. ob pol desetih zvečer v Odeonu, nedvomno umetniški dogodek prve vr¬ ste. Nastop odlične pevke nam obeta raz¬ kriti nove lepote njene umetnosti, ki smo jo že imeli priliko ceniti in vred¬ notiti pred časom bodisi na opernem, bodisi na koncertnem odru. Tehnična po¬ polnost, izredno glasovno bogastvo in razsežna čustvena skala, ki se poslužu¬ je glasu in tehnike kot pokornih sred¬ stev pri oblikovanju glasbene umetnine, ji dopušča izbiro največjih umetnin svetovne glasbene literature za alt ter tudi jamči za umetniško dovršenost, ki odlikuje vse koncertne in operne nasto¬ pe gospe Golobove. Spored, določen za ta koncert, vsebu¬ je na eni strani lirsko pesem, na drugi strani pa operno arijo, značilna dvoj¬ nost, ki stavlja izvajalcu podobne prob¬ leme v glasbi, kakor igralcu v recitaci¬ ji pesmi ali v izvedbi dramskega nasto¬ pa; od posrečene rešitve teh vprašanj bistveno zavisi pravi lepotni učinek da¬ nih umetnin. V spored nas uvede močno občuteni lirski spev “No, non si speri,” prese¬ netljivo izrazna umetnina italijanske predklasike (16. stol.), v kateri zavze¬ ma Carissimi odlično mesto. Kljub ča¬ sovni odmaknjenosti nam dandanes zve¬ ni nenavadno sodobno. Ob priliki neke univerzitetne sloves¬ nosti v Leipzigu 1. 1726 (ko je dr Gott- lieb Kortte postal profesor) je zložil J. S. Bach nekak igrokaz (“drama per mušica) z naslovom “Vereinigte Zwiet- racht der merhselnden Saiten”. Ta “drama” vsebuje eno redkih originalnih Bachovih arij za alt. Oblikovno je tipič¬ na “da capo” arija z recitativom, za alt s spremljavo godalnega orkestra. Reci- tativ se nanaša na slovenost dogodka, arija pa vsebuje nauk, glede na misli, povedane v recitativu. CE GOLOBOVE Mozartova “Kantata” je nastala med Mozartovimi poslednjimi stvaritvami, v smrtnem letu 1791. Neutajljiva je vse¬ binska in slogovna sorodnost s “čarob¬ no piščaljo”. Ta kantata je rapsodič- no prosta oblika, vrsta arioznih spevov in reeitativov* ki skušajo čim prepriče- valneje pojasnjevati smisel besedila. Operni del sporeda uvede arija“Orfe- ja” iz istoimenske Gluckove .opere Glucka navadno štejejo v vrsto Monte¬ verdi — Gluck — Wagner, ki so se vsi bavili s problematiko glasbene drame. “Orfej” je sicer izvirna vloga za tenor operna praksa pa je uvedla namesto te¬ norja alt; in tako je postal “Orfej” ena ' velikih vlog za alt. Azucena v Verdijevem “Trubadurju” je gotovo ena najmočnejših operno- dramatskih. postav ge Golobove, kar smo jih videli v ljubljanskih uprizorit¬ vah. Arija, scena in pripoved Azucene je tudi eno najučinkovitejših in najdra- matičnejših mest te opere. Povsem svojski svet se nam razodeva v glasbi Musorgskega, bodisi, da gre za Martino prerokbo iz opere “Hovanšči- na”, ali pa “Gopak”, eno njegovih naj- znamenitejših pesmi. Musorgski. in Bo- rodin pripadata namreč znameniti petori- ci, ki je skušala uveljaviti vrednote do¬ mače folklore v umetni glasbi. Ta tež¬ nja je dovolj jasna tudi v Borodinovem “Domišljavcu”. Podobno vlogo ima v španski glasb: De Falla, ki je izoblikoval svojo “Joto” na podlagi ljudske “jote”. Jota izhaja iz Aragona in Novarre ter je po zna¬ čaju graciozna, vesela in zelo ritmično karakteristična. Vrsta lirskih pesmi (Buchardo- Can- cion del carretero, Schubert — Der Tod und das Maedchen. Anonymus — La Passion, Le dernier eri do Jesus, Šker- janc-Vizija in Respighi-Nebbie) pa po svoji pestri tematiki nudi pevki priliko izrabiti vso svojo razsežno čustveno skale. Oblikovno so te pesmi proste ter v večji ali manjši odvisnosti od besedila. —a —e. čino glasov sprejelo sklep, da bo v vseh instancah glasovala stranka proti vsto¬ pu Nemčije v Evropski svet. Zvezni se¬ nat zah. Nemčije pa je z 27 proti 16 glasovom sprejel sklep, da vstopi v Ev¬ ropski svet; ta sklep pa mora iti še v odobritev parlamenta. Zah. poveljniki Nemčije so poslali is¬ točasno protestne note sovjetom zaradi vzpostavitve nemške vojske pod krinko Volkspolizei. * Francoska soc. stranka je na svojem zasedanju sklenila, da bo pogojno pod¬ pirala sedanjo Bidaultovo vlado, ker se ji to zdi bolj pametno, kakor pa prepu¬ stiti krmilo države enim kot drugim eks¬ tremistom. Schuman je poslanski zbornici poro¬ čal, da se bodo pogajanja o njegovem predlogu v kratkem razširila na več no¬ vih držav in da bodo zavzela konkretnej¬ šo obliko; svojo pripravljenost sodelo¬ vanja so že sporočili Belgiljci, Holandci, pa tudi Italija pod gotovimi okolnost- mi. Zelo zaskrbljeni so zaradi tega po¬ vezovanja zahoda Poljaki, prav tako pa tudi nekaterim ameriškim krogom ni prav, da s tem povezovanjem nastaja ‘tretja sila’, in to v Evropi, središču vsega svetovnega dogajanja. V Angliji so odpravili racioniranje r.afte, ki je bilo v veljavi od leta 1940. Holandska kraljica Julijana in njen princ soprog Bernhard sta prispela na uradni obisk' v Pariz. ★ Trygve Lie je na svojem povratku iz Moskve predal vsem zun. ministrom, katere je obiskal, posebno spomenico, predlagajoč 20 letni mirovni program za utrditev Združenih narodov. * Zah. zavezniki so sprejeli sklep, po katerem bodo i Izraelu i Arabcem po¬ šiljali orožje v obrambo demokracije, bodo pa tudi skrbno nadzirali, da to o- režje ne bo' uporabljeno v medsebojne napade. Izraelska vlada je objavila, da je pri¬ pravljena sprejeti popolno kontrolo UNO v svetih krajih Palestine, da pa načrta o internacionalizaciji Jeruzale¬ ma ne sprejme. V Teheranu je bil umorjen antikomu- nistični poslanec in/ urednik lista ‘Tehe¬ ran Mossawar’ Degan. Na Filipinih se je pričela konferen¬ ca Pakistana, Ceylona, Siama, Avstra¬ lije in Burme o ureditvi južnoazijskega prostora v obrambi demokracije. USA bodo Vietnamu takoj pričele pomagati z orožjem in drugim mate¬ rialom, da se dežela gospodarsko lah¬ ko izboljša. Kitajski nacionalisti zapuščajo pola¬ goma otočje za otočjem in se zbirajo na Formozi. Sovjetska delegacija v Tokiu je pod vodstvom generala Derevčenka zapu¬ stila nepričakovano Tokio ter na svoja službena mesta poslala 35 novih ljudi, med katerimi pa ni nikakega oficirja višjega ranga. Avstralske čete so odšle iz Japonske in ostanejo kot zasedbene samo še USA čete. AMERIŠKA TAJNA POLICIJA (FBI) že dalj časa zaslišuje zaprtega | britanskega atomskega, vohuna Žida Fuchsa ter je na podlagi njegovih pri¬ znanj v Filadelfiji zaprla amer. atom- | skega strokovnjaka Golda (žid). Po zadnjih zaslišanjih bo v kratkem are¬ tiranih še 12 atomskih strokovnjakov v Angliji, Kanadi in USA, ki so tvorili sovjetsko vohunsko mrežo. * AMER. LETALSKI STROKOVNJAKI cenijo, da ZSSR in njeni sateliti letno lahko producirajo 20 krat več vojaških letal, kakor USA. Letno naj bi ZSSR zgradila ok. 40.000 letal, medtem ko jih USA 2.000. * V HONG KONGU, britanski koloni¬ ji v jugovzhodni Aziji, se po poročilih ameriškega tiska razvija “največja čr¬ na borza z orožjen, kar jih je svet do sedaj videl”. Rdeči kitajski agenti ku¬ pujejo v Hong Kongu britansko in celo ameriško orožje, ki ga je USA posla¬ la v Britanijo za obrambo zahodne Ev¬ rope, z zlatom, ki ga Maocetungu poši¬ lja Kremelj. Neki listi se sprašuje, koli¬ ko bo neki stala na črni borzi v Hong Kongu atomska bomba, ko se jo bo ka¬ kemu britanskemu trgovcu posrečilo spraviti v Hong Kong. ★ V AMER. ATOMSKEM SREDIŠČU v Oak Ridge je pretekli teden pričelo stavko 4.000 delavcev ter se je delo po¬ polnoma ustavilo. Sindikatu se ni posre¬ čilo stavko preprečiti ter bo povzročena ogromna škoda na dveh plinarnah, ki sta v delu za pospešitev vplinjanja u- rana. ARGENTINA Predsednik republike general Peron in njegova gospa soproga sta pred¬ sedniku peruanske republike gen. Odria izrazila sožalje ob zadnji po¬ tresni katastrofi v mesto Cuzco. Ar- gent. soc. ustanova Maria Eva Pe¬ ron je pa za žrtve te potresne nesreče pripravila veliko količino sanitetnega materijala, živil, perila, raznega bla¬ ga in posteljnine ter je vse to odpo¬ slala v Peru s posebnim ekspres, vla¬ kom. “Eva Peron”, nova najmodernejša ladja argent. trgovske mornarice, je na svoji prvi vožnji iz Anglije v do¬ movino prispela prejšnjo soboto v Bs. As. Opoldne je bilo na ladji slav¬ nostno kosilo, na katerega sta prišla tudi predsednik republike general Peron in njegova gospa soproga. Med odličnimi povabljenimi osebnostmi je bil tudi angl. velep. John Balfour Po ogledu ladje je v ladijski obednici prvi spregovoril promet, min. Castro in omenjal vse napore generala Pe¬ rona za ustvaritev moderne argent. mornarice. Za njim je govorila Eva Peron o delu predsednikove vlade za novo Argentino, končno pa je povzel besedo sam predsednik. V prvi vrsti se je zahvalil angl. ladjedelnici, ki je za argent. mornarico zgradila to naj¬ modernejšo ladjo, nato pa prikazal vse težave, pred katerim se je zna¬ šel, ko je nastopil s svojo vlado. Pro¬ metne zveze v državi so bile zasta¬ rele, pristanišče zanemarjeno, dviga¬ la pokvarjena, za dovoz in odvoz pri¬ delkov ni bilo kamionov. Kljub voj¬ nemu času je vlada premagala vse te težave. Nabavila je na tisoče in ti¬ soče kamionov, zboljšala stanje v pristanišču in se končno lotila tudi zgraditve lastne moderne trgovske mornarice. Vsi ti veliki napori so se¬ daj kronani z uspehom in že danes po vseh morjih plujejo argentinske ladje in vozijo domače pridelke v druge dele sveta. Izvedbo vseh teh načrtov pa je omogočilo domače de¬ lavstvo, ki ga je v vsem podprlo. Maria Eva Peron se je na svojem potovanju po sev. argent. provincah v ponedeljek ustavila v Rosario, kjer so ji priredili navdušen sprejem. V Rosario je odprla več socialnih usta¬ nov. Mesečni vestnik Narodnega sveta za zun. trgovino v USA se v svoji zadnji številki bavi z nadaljnjim raz¬ vojem trgovine med USA in Argen¬ tino. Pisec članka poudarja, da bo ta trgovina postavljena na čisto prija¬ teljsko osnovo, da bo dosegla še večji obseg in bo tako obe državi gospo¬ darsko še bolj zbližala. Kot rezultat takih razgovorov argent. zakladnega min. dr. Cereija je Uvozna in izvoz¬ na banka že odobrila Argentini kre¬ dit 125.000.000 dolarjev za pokritje argent. dolga v približno enaki viši¬ ni v USA. Razen tega kredita so pa am. privatni gospodarstveniki in in- dustrijalci pripravljeni Argentini nu¬ diti še nadaljnji kredit 75.000.000 do¬ larjev za nakup raznih industrijskih strojev, predvsem poljedelskih. Pri takem stanju gospod, odnosov med obema državama bo po zatrjevanju gornjega lista prišlo še do večjih in¬ vesticij am. kapitala v Argentini. V Bs. Aires je te dni prispel prvi avstrijski veleposlanik po zopetni vzpostavitvi te države ing. Stephan Tauschitz. Karol Binder, ravnatelj am. dnev¬ nika “Minneapolis Tribune” je po končani mednarodni konferenci za •tisk v Montevideu prispel na obisk v argent. prestolnico. Binder je zna¬ ni am. časnikar in dober poznavalec mednarodnih vprašanj. Dalj časa se je mudil tudi v balk. državah. Med vojno je bil vojaški poročevalec. Med Argentino in USA je let. dru¬ žba Braniff vzpostavila novo let. zve¬ zo. S prvim letalom, ki je v torek prispelo v Bs. As. je prišel v argent. prest, na obisk župan mesta Los An¬ geles Fletcher Brown z gospo so¬ progo. Jorge Newbery je pionir argent. vojaškega letalstva. Smrtno se je po¬ nesrečil leta 1914. Prejšnji ponede¬ ljek so se ga povsod spominjali ob obletnici njegovega rojstva. Na postaji Miserere (Once) so od¬ krili kip Dominga Faustina Sarmien- to. Železnica ki vozi s te postaje, se namreč imenuje po njem. Buenos Aires bo dobil svoje kine¬ matografsko mesto. V ta namen bo¬ do v najkrajšem času prispeli sem nemški, francoski in angleški filmski arhitekti. Buenos Aires, 1. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'ilovice iz Sfevenije^ Nadalnje spremembe v slov. kom. vladi. Imenovani so bili: za min. vlade LRS gen. direktorja za rudarstvo Franc Popit, dosed, min. za rud.; za min. Vlade — gen. direktorja za elektrogos¬ podarstvo ing. Miloš Brelih^ dosed. min. za elektrogospod.; za min. vlade — pred¬ sednika komiteja za lokalno industrijo Tomo Brejc, dosed. član Centralne u- prave Zveze sindikatov Jugoslavije; za min. vlade — gen. direktorja za kovin¬ sko predelovalno in elektroindustrijo Tene Dolinšek, dosed. pomočnik min. za elektrogospodarstvo; za min. vlade — gen. direktorja za kemično industrijo ing. Pavel Zaucar, dosed. poslanik FLRJ v Haagu; za min. vlade — gen. direktorja za lesno industrijo Ignac Volč, dosed. predsednik okraj. ljud. od¬ bora na Jesenicah; za min. vlade — gen. direktorja za tekstilno in usnjarsko industrijo Rudolf .Janhuba, dosed. opol- nomočeni min vlade FLRJ; za min. za državna posestva vlade LRS Milan Škerlavaj, dosed. min. za drž. nabave vlade LRS; za min. za drž. nabave vla¬ de LRS Leopold Krese, dosedaj pod¬ predsednik ljud. odbora za ljb. oblast. Na Jesenicah je imel nedavno sejo “delavski svet jeseniške železarne”. Na seji so ugotovili, da je v skladiščih to¬ varne precej izdelanega kovinskega bla¬ ga, ljudje pa ne morejo priti do njega. Tako delavec v železarni sami ne more dobiti vzmeti za žimnice, železne plošče za štedilnike, žebljev za kokošnjake, pocinkano pločevino za škafe in otroš¬ ke banje ter nešteto drugih drobnih stvari za vsakdanje potrebe. Ne, dela¬ vec se mora podati v Ljubljano in ta¬ vati po njej in prositi za te predmete ter jih tudi drago plačevati. Pri vsem tem jt' pa še veliko vprašanje, če jih sploh dobi. Včasih v “reakcionarnih” časih, in po vsem svobodnem svetu je še tako,, so delavci lahko dobivali vse predmete, ki jih je obrat izdeloval po režijskih, t. j. tovarniških cenah, seda¬ nja “ljudska” oblast mu je pa odvzela še to ugodnost. “Zakaj ljubljanska “Prehrana” še ni razdelila moke. Pod tem naslovom bere¬ mo v ljb. vladnem kom. listu naslednje ugotovitve. “Ljubljanske gospodinje z malimi iz¬ jemami še vedno niso dobile moke na živilske nakaznice za marec. Vrsta po¬ slovalnic nima niti koruzne moke, če¬ prav je te moke dovolj na razpolago in se hitro kvari, delitev pa se zaklju¬ či že 22 t. m. Mnoge poslovalnice ta mesec niso še nič delile. Ker gospodi¬ nje nimajo moke, je velik naval v pekar¬ nah. V poslovalnicah “Prehrane” se iz¬ govarjajo, da ni moke, res pa je, da je skladišče “Prehrane” na Masaryko- Vi cesti polno moke, zlasti enotne in koruzne. Kakor se zdi, so vse te zakasnitve pri delitvah posledica skrajno birokratske¬ ga poslovanja: počasni obračuni, pre- kasno sestavljanje potreb po rajonih in razdelilnikov pri mestnem ljudskem od¬ boru, kar zavlačuje delitev. Drug na drugega se izgovarjajo. Vselej tudi ča¬ kajo, da je na razpolago celotna količi¬ na in šele takrat začno deliti. Blago pa prihaja sproti v skladišče in bi se lahko sproti razvažalo v poslovalnice, če bi( bili pravočasno na razpolago raz¬ delilniki. V splošnem se opaža tudi brez¬ brižnost do kritike iz vrst potrošnikov. Tisti, ki o teh stvapeh odločajo, bi mo¬ rali vedeti, da ni vseeno, če. dobi gospo¬ dinja moko teden dni prej ali pozneje. Sedanje birokratsko poslovanje bo tre¬ ba nemudoma odpraviti in napraviti ko¬ nec sedanjemu počasnemu načinu poslo¬ vanja, ki vzbuja upravičeno nejevoljo pri potrošnikih”. Prej smo se včasih pritoževali čez bi¬ rokratsko upravo, ko smo imeli vsega v izobilju. Sedaj pa vidimo, da tedanji birokratizem v primeri s sedanjim ko¬ munističnim lahko služi kot vzor vsa¬ ke uprave. S sedanjim kom. birokra¬ tizmom je pa še vedno tesno povezana nesposobnost. In to bi bilo dobro,' če bi omenjeni list enkrat povedal. “Ste član, tovariš?” Tudi ta “zgodbi¬ ca” ni. izmišljena. Brali smo jo nedavno v “Slov. Poročevalcu’’ in je zanimiva za¬ radi tega, ker iz nje vidimo, kako “se gredo tovariši med seboj”. Glasi pa ta¬ ko—le: “Tega je že precej dolgo. Nekako tri mesece. Nisem “gosposki” človek, ven¬ dar sem si zaželel, kakor pravimo, bolj¬ šo, obleko. “Zakaj ne bi imel boljše ob¬ leke vsaj ob nedeljah, če mi že delo med tednom tega ne dopušča,” sem si re¬ kel. Ker mi je manjkalo za nakup takšne obleke 40 točk, mi jih je posodila mo¬ ja dobra sestra in šel sem v Ljubljano (stanujem namreč v bližnji okolici)* Grem po Kongresnem trgu in oči mi zagledajo v neki izložbi kar lep kam- garn. Pogumno pritisnem na kljuko, a že me ustavi glas prodajalca: “Ste član, tovariš??’ — “Ne,” mi je ušloi da sam nisem vedel, kdaj. Romal sem dalje: po Starem trgu, po Karlovški ce¬ sti in po vseh mogočih trgovinah, kjer prodajajo na točke. Nič nisem opravil; skoraj povsod isto vprašanje ali isti od¬ govor: “Ste član, tovariš” ali “Nima¬ mo,” ali “Pridite po prvem”. — Rav¬ nal sem se po tem zadnjem nasvetu. Šel sem po prvem, pa — ni bilo nič. Tako sem se po treh mesecih sprijaz¬ nil s tem, da moja želja ni izpolnjiva; vsaj nekaj časa še ne. To tromesečno romanje pa mi je da lo misliti o članstvu. V svojem poročilu o delovanju društ¬ venega odbora je društveni predsednik omenjal delo, ki je bilo združeno s priho¬ dom slov. naseljencev v Mendozo. Vsi ■ uživajo zaradi svoje delavnosti dober ug¬ led in je po njih stalno povpraševanje. Veliko truda je bilo položenega tudi v povezavo slov. nas, skupine, ki se je v Mendozi lepo uveljavila tudi s svojim pevskim zborom. Ta poje redno pri slov. mašah, nedavno je pa pel tudi v farni cerkvi latinsko mašo. Društvene prireditve v minuli poslov, dobi pa so bile: Slavnostna akademija ob obisku škofa dr. Rožmana, božičnica z recitacijo božičnih tekstov in obdarova¬ njem otrok, 12. februarja romanje v Lu- jan, v marcu spominska prireditev ob de¬ setletnici tragične smrti Jožeta Kaste¬ lica, s skioptičnim predavanjem dr. Je¬ lenca (skioptični aparat je brezplačno dala na razpolago univerza), na veliki petek branje pasijona, prepleteno s slov. post. žalostinkami, na veliko soboto veli¬ konočna procesija. Društvene člane je odbor seznanjal z vsemi vprašanji in de¬ lom s svojimi “društvenimi poročili” (3 številke). Tajniško poročilo je podal vodja pi¬ sarne prof. B. Bajuk, blagajniško pa Franc Štern. Poročilo o pevskem zboru je podal pevovodja prof. B. Bajuk. Zbor šteje 16 članov. Tedensko ima dvakrat vaje, začel je tudi s pevs¬ ke teorijo. Poučuje jo ravn. M. Bajuk. Novi odbor je bil izvoljen takole: predsednik — ravn. M. Bajuk, podpred¬ sednik — Pavel Božnar; tajnik — Ja¬ nez Majeršič; blagajnik — Franc Štern; Slovenci, Slovenke! Izpolnite svo¬ jo dolžnost do mrtvih slovenskih mučencev in junakov. Počastite nji¬ hov spomin ob peti obletnici njiho¬ ve smrti! Udeležite se spominske proslave v nedeljo 4. junija t. 1. v dvorani San Jose, Azcuenaga 158. odbornika —. Stane Grebenc in Miha Grošelj. Vodja pisarne ostane prof. B. Bajuk. Nadzorni odbor: Jože Bajda, Er¬ nest Hirschegger in Viktor Zarnik. Predsednik društva ravn. M. Bajuk se je nato zahvalil za vse delo, odhaja¬ jočemu dušnemu pastirju g. Casermanu, ki ga je vršil v Mendozi. G. Caserman se je nato od vseh poslovil z nagovorom. Z občnega zbora so bili poslani pis¬ meni pozdravi: guvernerju -province Brisoliju, mestnemu županu, šefu poli¬ cije, mendoškemu škofu, Društvu Slo¬ vencev v Buenos Airesu ter škofu dr. Rožmanu in predsedniku dr. Kreku. Uredništvo “Svobodne Slovenije” iz¬ javlja, da g. Dr. Vinko Brumen ni pisec ocene o uprizoritvi spevoigre “Pri be¬ lem konjičku”. »OBEH TEK NEDELJA: Kosilo: juha z zdrobovi¬ mi cmoki, karfijolin puding, ocvrti svinjski zrezki, mešana solata, rozino¬ va potica, sadje, črna kava; večerja: mrzli zrezki, potica, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: goveja juha z rezanci, govedina, krompirjev pure, čebulina omaka, jabolčni kompot; veče¬ rja: naravni zrezki, pesa v solati, vin¬ ski šata s piškoti. TOREK: Kosilo: juha z ribano kašo, sirovi cmoki, goveji zrezki v majonezi, makaroni, črna kava; večerja: zelenjav¬ na tortilla, solata, bela, kava. SREDA: Kosilo: vampi s krompirjem, beli žganci, jabolčni zvitek, kompot; večerja: kompirjevi svaljki, zeljnata so¬ lata, čaj. ČETRTEK: Kosilo: možganova juha, pečenice, kislo zelje, krompir v kosih, sadje, črna kava; večerja: kruhovi cmo¬ ki s slanino, endivija, kompot. PETEK: Kosilo: zelenjavna juha, ocvrte ribe, solata, zdrobov narastek, kompot; večerja: mlečni močnik, čaj. SOBOTA: Kosilo; juha z vlitimi re¬ zanci, govedina, dušeno rdeče zelje, pe¬ čen krompir, hruškin kompot: večerja: dunajski zrezki, krompirjev^ solata, čaj s piškoti. OBVESTILA Vsi maturanti in srednješolci, ki so oddali spričevala za legalizacijo, naj pridejo gotovo v nedeljo 4. junija na sestanek, ki bo po maši v dvorani sale¬ zijanske gimnazije na Belgranu. Zade¬ va je nujna! SLOVENSKO - KASTELJANSKI SLOVAR Samo 200 izvodov ga imamo še po 15 pesov. Zato pohitite, da ga boste še dobili po tej ceni. Slovensko - kasteljanski slovar je najlepše darilo, pa tudi stvar¬ na pomoč, da bo čim prej lahko izšel Kasteljansko - slovenski slovar. Kupite ga lahko v pisarni Društva Slovencev na Victor Martinez 50 ali pa v Lanusu, Juramento 1780. HUGO WAST 21. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Padilla ga je začudeno poslušal, bo¬ ječ se, da se je staremu zmešalo; zato je rekel: “Če naj bo Antikristovo vladarstvo muslimansko, kako naj torej mislimo, da se bo rodil v Rimu, središču katoliš¬ kega sveta?” “Ne bo se rodil, kajti — že. se je ro¬ dil,” je odgovoril oče Placid “v Babilo¬ nu, v mestu s tem imenom, ki ga sveti Peter pripisuje Rimu. Pota, po katerih bo prišel do svoje oblasti, so pa nam popolnoma neznana.” Res, kaj sploh vemo o Antikristu?” “Vemo po preroku Danielu, da bodo njegova znamenja...” “Se pravi: da so, kajti kot pravite vi, ■prečastiti, smo že v njegovi dobi,” je smeje se pripomnil Padilla. “Resnično,” je dejal oče, ne da bi se zmedel, “njegovi začetki so bili skrom¬ ni. Toda zmaga ga spremlja; polastil se bo Carigrada in povzpel se bo do imperatorja Polmeseca. Zbral bo na po¬ ljih Azije miljon jahačev — -lahko tu¬ di avijatičarjev — in jih bo poslal nad Rim, svoje rojstno mesto, najslavnejše in najveličastnejše mesto sveta. Gne¬ tel bo vladarje kakor lončar gnete svo¬ jo glino. In da bi bil čaščen od moških* kakor od žensk, se bo posluževal vseh Vrst zvijačnosti. “Bo lep?” “Lep, tako lep kakor nadangel. Imel bo vse zapeljivosti, kakor jih premore hudobija. Poznal bo vse znanosti, ki se uče javno, in vse skrite tajnosti, kate¬ re ga je naučil sam hudič. Obdarjen bo z izredno govornostjo, kateri se ni mo¬ goče upirati. Bo, kakor pravi Daniel, 'nesramen in spreten v dvoumnostih’, kar se pravi, da bo sofist, nesramnež in zapeljivec.” “Bo delal čudeže?” “Da, krive čudeže. Moderne iznajdbe mu bodo služile, da bo lahko govoril viden istočasno na vseh straneh sveta. Radijski aparati bodo prenašali vse vti¬ se, ne samo slišne in vidne (kakor v le¬ tu 1940), temveč tudi vtise vonja, doti¬ ka, okusa, in bodo povzročali, da bo go¬ vornik videl in slišal množice, ki jim bo govoril, in ki ga bodo videle in sli- "ale. Tako bo Antikrist užival neko na¬ videzno vsepričujočnost , in njegove po¬ dobe bodo lahko odgovorile tistim, ki jih bodo vprašale. In izpolnilo se bo, kar piše Razodetje: ‘In bilo mu je dano, da se združi duh s podobo zveri na na¬ čin, da bo govorila.” “Nikdar ne bodo premagane njegove vojske?” “Da, njegova eskvadra bo premaga¬ na v Sredozemlju po drugi eskvadri, morebiti angleški, ali rimski.” “Odkod. Prečastiti, jemljete te svoje trditve?’’ “Iz naslednjega mesta preroka Dani¬ jela, ki po mojem mnenju, — opisuje osvajanja Antikristova.” Odprl je oče Placid svojo priročno Biblijo in bral: Prišel bo v določenem času od Juga; toda ta zadnja bitka ne bo takšna, ka¬ kor je bila prva. Ladje Cethima bodo šle proti njemu in on bo izgubil svojo vrednost. In sporazumel se bo znova z onimi, ki so zapustili zavezništvo. Tako pravi Crampona, ki mu gre vsa vera. “Ladje Cetima?” “Kitim je hebrejska beseda”, je raz¬ lagal oče Placid. “in vulgata jo preva¬ ja z Rimljani. Pravzaprav je Kittim ali Cethim otok Ciper. Po njem se imenuje jo tako po metafori vsi otoki na zaho¬ du, gledano s Palestinske strani.” “Še kaj?’’ “Antikrist, besen zaradi svojega po¬ raza, se bo poravnal z onimi, ki žive v Cetihimu, potem ko so zapustili svojo domovino. Antikrist se jih bo poslužil zase in porazi! bo vse narode in uničil svoje nasprotnike z ognjem in mečem. Odstranil bo bogoslužje in branje sve¬ tih maš ter odredil božje češčenje svo¬ je podobe... čakajte, da preberem dobe- j sedno prevod očeta Scia: ‘Uničil bo več¬ no žrtvovanje in dvignil gnusobo za raz¬ dejanje... In ne bo imel spoštovanja pred Bogom svojih očetov in bo pohlepnež žensk, in ne bo varoval nobenega boga, kajti uprl se bo proti vsem stvarem. Toda častil bo boga Maozima (boga voj¬ ne)... in delil bo zemljo brezplačno.” “Čudna prerokba. Ne katere zglede pa smo že sami videli: vsaka protikrščan- ska revolucija je znanila razdelitev zemlje bogatcev med ljudstvo.” “Po moji sodbi je padec angleškega imperija znamenje, da se je zdrobil šesti pečat Apokalipse in da je svet prispel do svojih zadnjih let.” “Na kaj opirate to svojo trditev?” “Bral sem v Razodetju; pri razbitju šestega pečata... se bodo otoki premak¬ nili s svojih položajev!” “Kako se bo imenoval Antikrist?” “Nihče ne ve. Toda jaz se nagibam k misli, da bo nosil ime Mohamed, če¬ prav bo kralj Izraela. Njegovo kralje¬ vanje bo kratko: tri leta in pol. Kajti sredi veličastnosti, ki je še ni doživel no¬ ben človek, ‘ga bo nenadno zmedel hrup od Vzhoda in Severa in se bo dvi¬ gnil z mnogimi množicami, da uniči in pebije mnoge...” “In kako si razlagate te besede?” “Da se bosta dvignila dva njegovih velikih zaveznikov: na Severu — Sata- nija, in na Vzhodu — Mongolija. Vdor Mongolov, kakor začasa Džingiskana i se bo izvršil. Izkoristili bodo nezadovolj¬ stvo muslimanov, kajti Antikrist bo v duši ostal Žid. Antikrist bo poletel iz Rima v Palestino, prestavil bo svoje kraljevanje v Jeruzalem in dvignil svoj šotor na sveti gori; tu pa ga bo prese¬ netil upor njegove lastne vojske. Nihče mu ne bo nudil pomoči. Toda njegov po¬ raz ne bo zmaga ljudi. ‘Gospod Jezus’ pravi sveti Pavel, ‘ga bo ubil s sapo svo¬ jih ust in ga uničil z veličastvom svo¬ jega prihoda!” “Strašno videnje in čudovito! In mi ga bomo doživeli?” “Skrivnost božja! Počrnelo bo sonce in padla bo luna. Razklale se bodo gore in padle v prepade, in premaknili se bedo otoki in spremenil položaj morij...” “Kako se bo izvršilo to razpadanje gora in otokov in zatemnenje sonca in pad meseca brez svetovne katastrofe vesoljstva ?” “Mnenja sem,” je rekel oče Placid, “da ni treba misliti, da se bo vesoljno vesoljstvo razdejalo. Spremembe se lah¬ ko izvrše,, kakor so se že izvršile, ko je na primer Zemlja spremenila zaradi materialnih pobud os svojega vrtenja, nagnivši se za 23 in pol stopinj. Dvig¬ nila se je gladina morja in nastalo so su¬ he zemlje, kjer jih prej ni bilo. če se bo Zemlja spet postavila pokoncu, bodo morja in reke dobile nove položaje in zdela se bo spremenjena prav do neba. In veste, katero znamenje izmed vseh v I Razodetju, me najbolj plaši?” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin CERKVENI OGLASNIK Sv. maša za slovenske žrtve komuni¬ stične revolucije iz druge svetovne voj¬ ne bo na Belgrano v nedeljo 4. jun. ob 10.15. Procesija sv. Rešnjega Telesa za Slo¬ vence bo v nedeljo 11. junija na Bel¬ grano. Ob 10 bo sv. maša brez pridige, nato procesija s 4 blagoslovi po dvori¬ šču salezijanske gimnazije. Red proce¬ sije: Križ, otroci, moški, otroci s cvet¬ jem, pevci duhovščina z Najsvetejšim, odbor Društva Slovencev, Slovensko ka¬ toliško akademsko starešinstvo, ženske. " C A S A OLAZABAL 2336 (pol kvadre od B 0 Y U ,r ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Pravkar smo prejeli moderne švicarske ure znamke RECORD - WATCH, Geneve, ki so avtomatične in antimagnetične. Dalje imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER; priporočamo, da se oskrbite z budilkami znamke JAZ in SUIZA, dokler traja zaloga. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5, TRGOVINA Z DEVOCIONALIJAMI IN PAPIRJEM "SANTA J U LIA ” Vas vabi, da si ogledate novo' ustanovljeno slovensko podjetje na VICTOR MARTINEZ 39 — višina Rivadavie 5700 Tam dobite lepo izbiro: kipov, križev, podob, rožnih vencev, verižic, obeskov, svetinjic, podobic, razglednic in drugo. Nudi Vam vse vrste potrebščin za dom, šolo in pisarno. Izberete si lahko lepa in‘ praktična darila za poroke, krste, rojstne dneve in godove. — Za Slovence poseben popust. — Za rojake je trgovina odprta tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne. — Pridite in poglejte! Santeria y papeleria “SANTA JULIA" Victor Martines 39, Buenos Aires SLOVENC 1 , POZOR! PAKETI ZA EVROPO, POSEBNO ZA SLOVENIJO SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne. Ob sobotah od 9. — 12. ure dopoldne. 4.500 gr. riža 2.500 gr. surove kave 2.000 gr. mila za pranje. m$n. 160.— 9.000 gr. sladkorja. m$n. 80.— 9.000 gr. svinjske masti. m$n. 147._ Paketi pridejo v Slovenijo, v 16 dneh 45 KG. BELE MOKE: m$n. 147.00 Nr. 03 Nr. 04 Nr. 05 COMODORO RIVADAVIA: Obiščite našega zastopnika vsak dan od 6.30 7.30, ob sobotah po od 4.30 — 7 ure v restavraciji “ALHAMBRA”, ulica San Martin 501. POZOR! POZOR!: V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO DINARJE! V centrali, kakor tudi v naših podružnicah govorimo slovenski. POŠILJAMO TUDI ZDRAVILA TER STARO IN NOVO BLAGO. V najem lahko dobite dva dobra lokala v San Martinu. Točnejši podatki na razpolago v u- pravi lista. Iščem strokovnjaka za lesno indus¬ trijo s prakso v izdelavi zabojev in embalaže. M. Horvat, French 2456, Capital POZIV G. Marka Roša nujno naprošam, da se čim prej javi podpisanemu v zadevi svoje matere ali pismeno ali osebno ob nedeljah po slov. mašah v San Martinu ali pa na' Belgrano. JANKO ARNŠEK, krojač Calle Luis Pasteur 851 Victoria — E.C.N.G.B.M. Razglednice slovenskih krajev dobite pri ALOJZU NOVLJANU Maipu 450 Buenos Aires ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gospode IVAN MORI Č Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. — Obiščite me in se prepričajte! IVAN MORIč San Jose 1121 - Piso 1 - Dpto. A DARILA Zdravila, streptomicin, kava, čaj, sladkor, vse vrste živil. IZ BUENOS AIRESA pošiljamo zdravila, posteljnino, svilene nogavi¬ ce, svileno perilo, moške srajce itd. V vseh količinah. P AN E T H ij Cia . DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 Imprenta ''Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO Typ A — 4.300 gr masti. $ Typ B — 4.500 gr. sladkorja. $ Typ C — 4.500 gr. riža. $ Typ D — 2.250 gr. sladkorja. 2.250 gr. riža. $ Typ N — 2.500 gr surove kave. $ Typ O — 2.500 gr. pražene kave. $ Posebni paketi — kava in živila: 38.— 28.— 25,— 25.— 52,— 56.— 5 KG PAKETI Typ AB — S 36,— 1 kg surove kave 3.5 kg sladkorja Typ CD — $ 40.— 1 kg surove kave 3.4 kg masti Typ BB — $ 48.— 2 kg surove kave 2.5 kg riža Typ Bremen A — S 35.— 1 kg surove kave 3.5 kg slanine 10 KG PAKETI Typ BC 1 — S 53,— 1 kg surove kave 8 kg riža Typ CC 1 — S 71.— 2 kg. surove kave 7 kg svinjske masti Typ D 1 — $ 40.— 4.5 kg sladkorja 4.5 kg riža Typ KA 1 — S 69 — 2.5 kg surove kave 6.5 kg sladkorja Naslovljenci prejmejo vse pakete brez vsakega doplačila. — Vsi paketi so zavarovani proti izgubi. — Zahtevajte popolen cenik. tt TRANSITO 99 ENCOMIENDAS I NTERN A C I O N A LES CANGALLO 439, Oiicina 602 T. E. 34-9185 PAMETI ZA JlfiOSLAVIJO Ceneni in hitri paketi, prispejo v 4 tednih, bez stroškov za naslovljenca, iz Danske. 4% kg moke PL. 13: 2 kg surove kave 2% kg sladkorja 1000 gr svinjske masti 1000 gi’ surove kave S 73.50 1000 gr sladkorja 500 gr zmletegh popra 225 gr čaja PAKETI IZ ARGENTINE, BREZ STROŠKOV ZA NASLOVLJENCA, V VSE DRŽAVE S 47.— ARGENTINA II S 45. ARGENTINA I 1 I jedilnega olja 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 400 gr Corned Beef 300 gr mesnega ekstrakta 400 gr Bernina sira ARGENTINA II 4 1 jedilnega olja ARGENTINA III S 40,- 4 kg netto čebelnega medu ARGENTINA IV $ 40,- 4V2 kg Yerba mate Rabljena obleka in perilo: 5 kg brutto, stroški odpreme. . . $ 20.— Nova obleka ali lastna živila: 5 kg brutto, stroški odpreme $ 22.— LA PLATA HILFE Casilla Correo 191 TACUARI 431 T. E. 38-5220 BUENOS AIRES POZOS 129 I. NADSTROPJE EUR0PL9T9 Buenos Aires PIacet/2 2.000 gr surove kave 2.500 gr sladkorja Placet/8 Ekonomični paketi z najboljšimi kolonijalnimi proizvodi $ 72.50 58.- S 38.50 4.500 gr mila za pranje Placet/3 3.000 gr surove kave 1.500 gr sladkorja Placet/10 4.500 gr riža $ 28,— Placet/5 1.000 gr surove kave 2.000 gr sladkorja 500 gr cacao-a 500 gr čokolade 250 gr črnega čaja 250 gr popra Pošiljka priporočena iz Južne Amerike. Rok dostave: 8 tednov S 85,— Placet/6 > 3.000 gr sladkorja 3.000 gr riža 3.000 gr moke Placet/12 4.500 gr sladkorja S 58.— Placet/7 2.000 gr riža 2.000 gr sladkorja 500 gr cacao-a S 30.— Placet/l4 4.500 gr moke Razen navedenih primerov si lahko odpošiljate!]’ sam po lastni želji sestavi pakete z omenjenimi proizvodi v težini 4,5 in 9 kg. neto. Zahte¬ vajte naše popolne sezname s številnimi tipi paketov z živili, tekstilnimi predmeti, šivalnimi potrebščinami, usnjem, volno itd. Veliki ekspresni paketi z najboljšimi proizvodi. Hitre pošiljke naravnost iz Reke, Trsta in Kopra. 46 kg. neto prvovrstne moke v dvojni vreči iz jute $ 147.— Tipo Tr/33 $ 245,— 5 kg surove kave 10 kg sladkorja 3 kg riža Tipo Tr/31 3 kg surove kave 8 kg sladkorja 5 kg riža 2 kg špagetov $ 215,— Tipo CAP/15 3 kg surove kave 6 kg sladkorja Tipo CAP/11 3 kg mila za pranje 3 kg sladkorja 3 kg riža Rok dostave: 3 do 4 tedne. Nekaj primerov različnih tipov paketov, ki jih je mogoče pošiljati: Tipo CAP/16 S 170.— - 2 kg surove kave 1 kg črnega čaja 1 kg čistega caeao-a 3 kg sladkorja 2 kg riža $ 148.— S 110.- S 36 — $ 32.50 Izredna, zelo ugodna ponudba: 4 pari nogavic Nylon Dupont 51 /15 z letalsko pošto iz USA.$ 98.— Nujna zdravila: Streptomicin 10 gr: $ 170.— Penicilin 3,000.000 enot: 157.— Po potrebi tudi večje količine. IZ ARGENTINE POŠILJA NAŠA PISARNA PAKETE z vsemi za izvoz dovoljenimi predmeti. Strankam, ki si same pripravijo pakete, dajemo največjo možnost in ugodnost za njihovo odpošiljatev.