Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Irhajii vsak petek ob 14. — Naročnina ziutSn mesečno po pošti 5 din, v Cclju z dosturo na dum po raznn.šalcih 5.50 din, za inozomstvo 10 din — Uredništvo: Celjc, Strossmaycrjeva iilica Stev. 1, pritličje, rtesno; uprnva: lcvo — Telefon fitev. 65 — Jtačun pri poStnom čckov- nom zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXII. Cefie, petek 31. maia 1940 Štev. 23. Bogdan PuŠenjak: Nemciia In švedsko železo Takoj po izbruhu sedanje vojne smo imeli priliko zasledovati v svetovnem časopisju tendenciozne vesti o neizbež- nosti razSiritve vojne na evropski se- ver, ker je baje neovirani izvoz Sved- ske rude v NemČijo odločilnega pomena za končni izid vojne. Vsa poročila so soglažala, da predstavlja kontrola šved- skega izvoza železne rude zelo resen problem. Nepričakovani nemški vpad na Dansko in NorveSko je izzval tern večje presenečenje v svetovni javnosti, ki je mnogo prej pričakovala nemško okupacijo bogatih švedskih železnih rudnikov. Zato ne bo odveč, ako ta problem, ki je tudi s poliiičnega gle- dišča zelo resen, osvetümo h metalur- gične in statistične pJati in dobimo tako tudi globlji vpogled v preskrbo Nemčije z železom. Versaiska mirovna pogodba je ustva- rila raciikalno izpremembo glede po- sesti evropske železne rude. Pred sve* tovno vojno je mogla Nemčija kriti vse svoje potrebe glede Železne rude iz lastnih izvorov, dočim mora današnja Nemčija večino železne rude uvažati. Po uradni nemški statistiki je Nemčija ]. 1938- uvozila okoli 22 milijonov ton železne rude, domača produkcija pa je znašala samo okoli 11 milijonov ton. Ta razlika med domačo proizvodnjo in uvozom pa je §e mnogo večja, če upoštevamo, da vsebuje nemška že- lezna ruda samo okoli 25% železa, uvožena ruda pa povprečno 55%» kar dokazuje, da krije domača proizvodnja samo eno petino vseh potreb. Poleg tega igra važno vlogo dejstvo, da je najcenejše železo v Evropi rursko 2e- lezo, ki se lije iz švedske železne rude, ki daje poleg fcsforja 65—70% železa, najdražje pa nemSko, ki se pridobiva v novih ogromnih nemških železnarnah iz nemške rude, ki pa vsebuje samo 20—25% železa. To dejstvo pa je važno samo v normalnih Časih, dočim ]e v sedanjih vojnih časih položaj po~ polnoma drugačen. Sedaj so stopilivsi gospodarski vidiki v ozadje in cena ne igra nobene vloge, marveč samo koliČina. Gornja izvajanja lahko prjvedejo ne~ poučeno javnost do zaključka, ki v splošnem tudi prevladuje, da bi morala nernžka žeJezna in vojna industrija v primeru prekinitve uvoza Švedske že- Iezne rude propasti. V tern pogledu so •prav zanimiva izvajanja švedskega strokovnjaka Gerarda de Geera v mecl- narodni reviji »Le Noid«. V tern član- ku trdi de Geer, da temu nikakor ni tako, kajti danes ni več Železna ruda edina surovina za proizvodnjo železa, temveč igra pri tej proizvodnji mnogo večio vlogo staro železo. Železo ni pe- trolej ali premog, ki po uporabi izgine, in ga njegova dnevna uporaba ne kon zumira, ampak se v daljših ali krajSih razdobjih ponovno vrača v železarne. Statistike dokazujejo, da železniške traČnice po 20—30 letih uporabe izgu- bijo samo 5—6% svoje originalne te- že, dočirn železniške lokomotive sploh ne izgubijo na svoji teži. To ie tudi povzročuo radikalno izpremembo v preskrbovanju vse svetovne železne industrije s surovin&.mi, kar dokazujejo statistike o Švedski in nemški proiz- vodnji železe in jekla iz železne rude oziroma starega železa. Leta 1900. je Svedska proizvodila 527.000 ton železa iz železne rude in 488.000 ton jekla iz starega želesa, Nemčija pa 7,550.000 ton železa iz železne rude in 6,177 000 ton jekla iz starega železa. V 1. 1938. je Svedska proizvodila 663.000 ton že- leza iz železne rude in 992 000 ton jekla iz starega železa, Nemčiia Da 18,497.000 tonzele.aiz'zeleTne rude in 23,300.000 ton jekla iz starega že- leza. Te Stevilke kažejo, da je železna ruda zlasti v Nemčiji izgubila svoj prejšnji pomen kot prvenstvena suro- vina za proizvodnjo ieleza. Povečano zbiranje starega železa je namreč zla- sti v zadnjih letih povzročilo, da je Veliki dogodki na zapadu Kapitulacija belgijskega kralja Leopolds in njegove vojfke Umik zavezniških čet profs Kanalu — Priprave za zavezni- ško ofenzivo — Zaveznlki so zavzeli Narvik — Stališie Sov- lettke Ru$lje in Združenih držav — Naši odnoša/I s Jov/eff fro Rusijo — Voine priprave Italije Belgijsfei kralj Leopold, ki jo bil na iroiiti v Flandriji, je dal v torek zjutraj belgijskim četam povelje, da položijo o- ro/jc, In se je s svojo vojsko prcdal Nemcem. Kralju Lcopoldu so Ncrnci do- volili, da se pre«eli v ene?ja izmoj svojih dvorccv v Belßiji. Kralj Leopold je iz- vršil svoj sklep v nasprotju z belgijsko ^ lan okoli ca AH 2»j tisdi drugod ne moglolbiti drugaie? Celje, 31. maja Z zadoščenjem opazujemo, da deluje sokolska organizacija v naro,dno o- brambnem pogledu roko v roki in v so- glasju s telovadno organlzacijo sloven- skih fantov in deklet ter da zaznamu- jeta obe organizaciji na tem področju koristne uspehe. Potrebe in. zahteve, ki jih prinaša sedanja usodepolna doba na- šemu narodu in državi, so dovedle do te- ga složnega in neobhodno potrebnega sodelovanja. Obe organizaciji sta ta složni nastop dokumentirali tudi na zunaj v torek ob priliki slave 39. pešpolka v Celju, ko so uniformirani moäki in ženski člani obeh teh naših nacionalnih organizacij nasto- pili enotno. Spričo takega dejstva se nehote po- javlja vprašanje, ali ni sedaj nastopila KINO METROPOL CELJE Od 1. do 4. junija Marija Ilona Nepopisno lep film v režiji Geze v. Bolvary-ja. »Moj najlepši film in najmilejša vloga«, je izjavila o tem filmu Paula Wessefy. Willy Birgel Paul Hörbiger nujna potreba, da pride tudi v drugih organizacijah in korporacijah do enot- nega sodelovanja vsega našega naci- onalnega življa na podlagi popolne pari- tete, in ali ni že skrajni čas, da preneha sedanje sramotno stanje, ki dopušča kontrolo javnih korporacij tuje misle- čim, odklanja pa sodeloyanje ostalih nacionalnih elementov. Gospodje, ki no- site odgovornost, ali ni že čas, da raz- mišljate o tem? c Celjski mestni svet bo imel drevi ob pol 7. redno sejo. c Cankarjeva drama »Jakob Kula za zdrav humor. Ta slovenska narodna opera je v odlični izvedbi dosegla velik uspeh. Pred začet- kom predatave je orkester zaigral dr- žavno himno. Gledališče je bilo nabito polno. Predstave so se udeležilil tudi zastopniiki vojašikih in civilnih oblastev in uradov. Ljaibljansld gostje so bill de- ležni navdušenih aplavzov. Celje je sfpet doživclo lep gledališki večer. c Razprava proti Etnanuelu Zelinki, prokuristu kenücne tovarne v Hrastni- ku, ki je 15. aprila popoldne pred svojo pisarno ustrelil ibrezposelnega delavca Viljema Gačnika, se bo pričela v toreik i 4. junija ob 8. zjaitraj na okroznem so- I dišču v Celju. Zaslišanih bo okrog 20 prič. Ekskurziša absof- venfov trgoyskih sol iz Cel/a v Prekmurie Kulturno udejstvovanje organizacije absolventov drž. trgovskih šol v Celju je zlasti v zadnjih letih razgibano in uspešno, kar dokazujejo številni jezi- kovni in drugi tečaji, ki jih društvo prireja za svoje članstvo in tudi za dru- ge interesente, predvsem iz gospodar- skega življenja. Tej vzgoji je društvo priključilo spored ekskurzij, s katerimi hoče uvesti članstvo v praktično smer izobraževanja, ga seznaniti z raznimi podjetji, načinom njihovega dela, mu omogočiti spoznavanje ljudi in krajev. 2e dolgo zasnovana ekskurzija v Prekmurje je bila v nedeljo 5. maja. V zgodnji jutranji zori sta ubirala pot dva polna avtobusa ekskurzistov preko Grobelnega m Majšperga v Ptuj, kjer je bil kratek odmor. Četudi so bile ne- besne zapornice odprte, da je dež stal- no rosil šipe in mehčal sicer lepo cesto, je vladalo v obeh avtobusih veselo raz- položenje, za kar sta skrbela dva har- monikarja, pa tudi ostali so vsak po svoje ali skupno v glasbeni poeziji in prozi pripomogli, da je bila sicer dolga pot vse do povratka v Celje kratka in prijetna. Kmalu so zapustili Ptuj, nato Ormož in Ljutomer ter prišli na prvi cilj — v Mursko Soboto, prijazno prek- murskc metropolo. Pred tovarno znanega veleindustrijca g. Benka so sprejeli ekskurzijee nje- gov sin, ki je kot absolvent celjske trgovske sole reden in podporni clan organizacije, g. Čeh, predsednik Zdru- ženja trgovcev v Murski Soboti, in tajnik gosp. Veble. Prisrčnemu po- zdravu je sledil ogled tovarne. Ljubez- nivi g. Benko ml. je razkazal najprej klavnico, ki temelji, kakor tudi ostali oddelki, na načelu vzgledne čistoče, mo- derne in ekonomične ui'ejenosti, dalje hladilnico, oddelek s stroji za predela- vo mesa v vse vrste klobas in salam, oddelek za topljenje masti, strojarno in skladišče mesnih izdelkov. Podjetje izdeluje tudi razne vrste pa- stet in konzerv, znane pa so tudi ne sa- mo pri nas, temveč tudi v inozemstvu, gnjati v kovinastih dozah. Ker ob ne- deljah obrati počivajo, je opravljal funkcijo strojnika sam g. Benko ml., da je tudi tehnično prikazal delo v to- varni. Vse mnogovrstne izdelke svoje- ga obrata, ki igra zelo vidno vlogo v tej panogi industrije v Jugoslaviji, pro- daja tvrdka v lastnih podružnicah v Gornji Radgoni, Mariboru in Celju ter v prodajalni v Murski Soboti in daje kruha in zaslužka mnogim uslužben- cem, živinorejcem pa z velikimi nakupi živme omogoča boljše življenje na do- inači grudi in jih tudi ščiti pred zlora- bami raznih tujih prekupčevalcev. Za prevažanje svojih izdelkov ima podjetje lastne specialne avtomobile. Sv. Florijanu pa je v pomoč tovarniška gasilska četa, ki ima motorno brizgal- no, garažo, avtomobil in gasilsko orodje. Ekskurzisti so z zanimanjem ogledo- vali vse zanimivosti obsežnega obrata in pozorno spremljali g. Benka ml. pri razkazovanju in razlagi oddelikov, za kar mu bodo vedno in ob vsaki priliki hvaležni. Po ogledu tovarne je g. Ben- ko ml. presenetil ekskurziste z obilno pogostitvijo. Izredna podjetnost in iniciativnost. g. Benka sta visoko dvignila njegovo podjetje in s tem njegovo ime v našem gospodarskem ustvarjanju in ga pri- kazala kot odličnega gospodarstveni- ka v ospredju nacionalnega in gospo- darskega življenja ne samo Prekmurja, temvec tudi vse Jugoslavije. Ker je bil čas bivanja v Murski So- boti le kratko odmerjen, so morali eks- kurzisti po razmeroma kratkem času nadaljevati ogledovanje Sobote. Pred- sednik Združenja trgovcev v Murski Soboti g. Cell je vodil ekskurzijo v sim- bol prekmurskega gospodarskega na- predka, v lani otvorjeni Trgovski dom, kjer je tudi zasebna dvorazredna trgov- ska sola. Razkazal jim je šolske pro- store in razložil pomen te sole za prek- mursko gospodarsko življenje. Ogle- dali so si še stari Szaparyjev grad in mesto samo, nakar jim je bilo priprav- Ijeno skupno kosilo v hotelu »Slonu«. Naj vsej tej poti sta spremljala eks- kurzijo tudi g. Benko mlajši in t&j- nik Združenja trgovcev predsednik gospod Veble. V hotelu »Slon« je po- zdravil ekskurziste v imenu Združe- nja trgovcev predsednik gospod Ceh. Izrazil je veselje, da more v svoji sredi pozdraviti absolvente trgovske sole iz Celja in želel, da bi odnesli iz Murske Sobote in Prekmurja kar najlepše vtise in bili vsekdar tolniači njegovih potreb in napredka. Pojasnil je vzroke, ki so vodili gospodarstvenike Prekmurja k ustanovitvi dvorazredne trgovske sole, in poudaril, da prihajajo ravno iz teh zayodov najboljše moči za razne službe v našem gospodarstvu. Za njim je iz- pregovoril še g. Benko ml. Kot absol- venta celjske trgovske sole in člana or- ganizacije absolventov drž. trgovskih šol v Celju ga je veselilo, da so njegovi tovariši obiskali Mursko Soboto in Štev. 23. »NOVA DOBA« 31. V. 1940 Stran 3. Važno je, da zobe femeljito očistimo ne samo zjutra), ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont L ob n a pasta c Povišanjc mezd v cinkarni. Delav- stvo celjske cinkarne zahteva povišanje mezd zaradi draginje za 35 odstotkov. Vodstvo podjetja je pretekli mesec po- višalo mezde za 15 odstotikov. V pone- deljefc so bila v cinkarni pogajanja za nadaljnje povišanje mezd. Vodstvo pod- jetja je pristalo še na povišanje mezd za 10 odstotkov na temeljne mezde, de- lavstvo pa zahteva povišanje še za na- daljnjih 10 odstotkov, Pogajanja sc bo- do nadaljevala 17. junija. c Strokovna nadaljevalna šola v Celju je zaključila šolsko leto 1939-40 v ne- deljo 26. t. m. Ob tej priliki so bile iz- ročene 5 najmarljivejšim učencem ko- vinarske stroke nagrade združenja ko- vinarjev po 100 din in 6 učencera in učenkam nagrade združenja krojačev in krojačic po 50 din. Pri razdelitvi nagrad sta bila navzoča tudi zastopnika obeh združenj, gg. Bratomil Rebek in Anton Uršič. Sola je imela 13 rednih razredov ih strokovne oddelke za krojače in kro- jačice, fmerje, mizarje in čevljarje. V prihodnjem šolskem letu nameravajo iLStanoviti še strokovna oddelka za me- sarje in peke. Završni izpiti so bili od 6. do 11. t. m. in jim je predsedoval za- stopnik kr. banske uprave inž. F. Hacin. Vsi kandidati, izvzemši dveh, ki sta bila odklonjena za tri mesece, so položili iz- pit s prav dabrim uspehom. Vseh kan- didatov in kandidatinj je bilo 88. Ob koncu šolskega leta je bilo na zavodu 297 učencev in učenk. Dva učetaca nista dovršila razreda, 20 učencev pa ima po- pravni izpit iz enega all dveh pred- metov. Poučevalo je 35 učnih moči, med temi 4 mojstri in I mojstrica. Da je mogla sola uspešno izvrševati svojo na- logo.'je zaslnga činiteljev, ki so jo gmo- tno podpirali, predvsem mestne občine, banske upräve, zbornice za TOI in moj- strov, ki so s tern, da so redno pošiljali svoje vajence k pouku, dokazali razu- mevanje za dobrobit obrtniškega nara- ščaja. c Uradni *dan Zbornice za TOI za Ce- lie in okolico bo v torek 4. junija od 8. do 12. dopoldnc v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Raztta- govi lilici. c Snrememba posesti. V torek je bila sodna dražba hiže ge. Alojzije Beneš-Za- vodnikove v Prešernovi ulici, kjer je znana gostilna »Pri angelu«. Dražbe se Prekmurje ter pokazali zanimanje tudi ra ta del naše lepe slovenske zemlje. Obema se je zahvalil za nadvse pri- jazni sprejem in pozdrave predsednik Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju g. Vučer, ki je zlasti naglasil, da bodo ostale ure prijetnega bivanja v Prekmurju vsem ekskurzistom trajno v spominu. Ponovno se je zahvalil g. Benku ml. za požrtovalnost, ljubezni- vost in gostoljubnost, katere je bila ekskurzija deležna ves čas bivanja v Murski Soboti in Prekmurju. V prvih popoldanskih urah so eks- kurzisti nadaljevali vožnjo po Murskem Polju mimo Slatine Radencev v Gomjo ^adgono. Ogledali 30 si obmejno me- sto in bližnjo okolico ter po krajšem odmoru nadaljevali vožnjo preko idilič- nih Slovonskih goric v Maribor in od tod v Celje. . Mars&°mu doslej še neznana pokra- jina in tuje ljudstvo sta postala vsem domaoa. Vsak udefcž(enec ekskurzijb se je prepncal, da ima tudi Prekmurje mnogo pokrajinskih in narodnih zname- nitosti, in sklenil, da bo ob prvi priliki ponovno obiskal ta lepi del svoje do- movine. Z izvedbo te ekskurzije, ki je povsem dosegla svoj namen, je Društvo absol- ventov drž. trgovskih šol v Celju opra- vilo dvojno delo: kulturno in nacional- no ter obogatilo svoje članstvo z novi- mi vpogledi v gospodarstvo, zemljo in narod. je udeležilo več interssentov. Hišo je izdražbal tovarnar ilti, trgovec g. Franc Čuk v Celju za 808.000 din^ Gosp. Anton Robek in njegova soproga Ana sta pro- dala svojo hišo na Kralja Petra cesti, v kateri je znana restavracija »Branibor«, Kmetijski družbi in kupila za 465.000 din vilo St. George v Aškerčevi ulici, last pisatelja in generalnega konzula v. p. g. dr. Antona Novačana. c Ivan Vrankar — 4 leta robije. Ka- kor znano, je okrožno sodišče v Celju 16. aprila obsodilo 31-letnega Ivana Vrankarja, frizerskega pomočnika pri frizerskem mojstru Avgustu Tačku v Celju, zaradi zločinstva po čl. 3. zakona o zaščiti države in zaradi prpstopka po § 100. k. z. na 2 leti dn 2 meseca stro- gega zapora. Vranlkar je vložil proti kazni priziv pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, ki je pa priziv zavrnilo in zvi- šalo Vrankarju kazen na 4 leta robijo. c Uboj pri Rogatcu. V ponedeljek so se stepli fantje v Stojnem selu pri Ro- gatcu. V pretepu so 274etnemu kočar- jevemu sinu Francu Drofeniku iz Stoj- nega sela prebili lobanjo. Težko posko- dovanega Drofenika so prepeljali v celj- sko bolnico, kjer je v torek izdihnil. c Sin je težko poškodoval svojo mater. Na Telovo je posestnikov sin Ivan Pu- stoslemšek na Rečici pri Šmartnem ob Paki v vinjenosti napadel svojo mater, 65-letno posestnico Alojzijo Pustoslem- škovo in jo zabodel z nožem v trebuh. Težko poškodovano starko so prepeljali v celjsko bolnico. Odjemalce mleka z dostavljanjem na dom iščem. Tomšič, Ostrožno 43. c Koncert Celjskega pevskega dru- štva - v proslavo odličnega slovenskega skladatelja žalskega roiaka Rista Savi- na ob njegovi 80-letnici — bo v prvi po- lovici meseca junija. Na sporedu bodo zgolj slavljenčeve skladbe in sicer sa- mospevi, žens-ki, moški in mešani zbori a capella in s spremljevanjem klavirja. Za 'kojicert vlada veliko zanimanje in no dvomimo, da bo občinstvo kljub pozne- mu časii napolnilo dvorano. Koncert bi bil že v zgodnji pomladi, a so to prepre- čili resni časi, v katerih živimo, saj je moral tudi povovodja CPD na vojaške vaje, od koder se je vrnil šele meseca maja. c Avtobusni izlet k umetniškim zna- menitostim šmarskega okraja priredi Tujskopromet.no društvo v Smarju v ne- deljo 9. junija, če bo vreme ugodno in če se bo priglasilo dovolj udeležencev. Proga: Celje-St. Jimj-Planina (spotoma osled cenkve M. B. v Zagorju) - Lesično (obisk Pilštanja) - Kozje - Buče - Pod- četrtek (pešizlet v Olimje) - Mestinje - Lemberg - Sladika gora - Šmarje (obisk Sv. Roka)-Celje. Odhod izpred kolodvo- ra v Celju ob 7. zjutraj, voznma 30 din za osebo. Prijave sprejema iz prijazno- sti drogerija »Sanitas« v Celju. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in o- kolice se bo sestalo v četrtek 6. junija ob 1Ö.17 v Žalcu. Ali bomo spet samo štir je ? c Žetev sinrti. V Lastnem dornu v Ga- berju je umrla 24. t. m. 79-letna zaseb- nica Urša Ratajčeva. V nedeljo je umrl na Mariborski cesti 5 v starosti 71 let Males Rozman, vratar pri tvrdki Ra- kusch, na Dobrovi pa je umrla 67-letna zasebnica Marija Zupančeva. V ljub- Ijanski bolnici je umrl v sredo 24-letni tovarniški delavec Jo,ae Tree s Sp. Hu- dinje pri Celju. Truplo so prepeljali v Celje. Pogreb bo danes ob 18.30 iz mrt- vašnice na mestnem pokopališču. V celj- ski bolnici so umrli: 24. t. m. 40-letni Jakob Štamol, natakar brez posla in stalnega bivališča, in štiriletna dninar- jeva hčerka Stanislava Cerarjeva iz Za- maliča pri Laškem, v nedeljo 70-letna preužitlkarica Ana Cviklova z Zg. Lož- nice pri Žalcu in dveletni posestnikov sinček Jože Pinter iz Griž pri Žalcu, v četrtek pa 4 mesece stari sinček železo- livarja Jože Šprajcer iz Kresnik pri Te- harju. N. p. v m.! c Gori! V petek 24. t. m.. popoldne je med nevihto treščilo v gospodarsko po- slopje gostilničarja in posestnika Šuper- gerja v Galiciji pri Celju. Poslopje je pogorelo do tal. Pri gašenju se je 521et- ni posestnik Ivan Super iz Galicije ope- kel tako hudo po vratu, rokah in nogah, da so ga morali oddati v celjsko bqlni- co. V noči na ponedeljek sta se vnela vinska hrama posestnikov Antona Lip- njaka in Anderliča v Vonarjih pri Pri- stavi. Hrama sta pogorela do tal. Lju- . dem se je še v zadnjem hipu posrečilo rešiti živino,, sode in nekatere druge predmete iz gorečih poslopij. Ko so ga- sili aba hrama, se je vnela tudi Lipnja- kova stanovanjska hiša, lei je prav tako pogorela do tal. Očividno gre za požig. Pri reševanju sta se močno opekla od- vetnikov sin Tone Ogrizek iz Celja in Franc Kovačič iz St. Vida. c Dr, Ivic Stjepan, zdravnik, spet red- no ordiinira,. c Celjska reševalna postaja bo začela spet prevažati bolnike v nekaj dneh, ko bo pokvarjeni reševalni avtomobil po- pravlien. c Zdraviiiško dežurao službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 2. junija zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici. Sokolstvo Pokranntki zlet y Celiu preložen Pokrajinski zlet Saveza Sokola kra- Ijevine Jugoslavije, ki bi moral biti 29. in 30. junija v Celju, je preložen na ne- določen čas. Sokolsko društvo Celje-ma- tica bo proslavilo svojo petdesetletnico na ta način, da bo priredillo 29. junija zvečer slavnostno akademijo, drugi dan dopoldne pa bo slavnostna seja. Župa bo ob tej priliki priredila v nedeljo 30. ju- nija dopoldne splošne župne tekme, po- poldne pa župne bojne tekme. Sokolsko društvo Celie - matlca Pfoslava dništvene petdesetlctnice. Ker je pokrajinski zlet preložen in bo društvo imelo le notranjo proslavo, bo izostala tudi društvena razstava. Do neke mere so bile priprave za društvcno razstavo že v teku. Zlasti brat Matija Bencan je zbral in uredil mnogo raz- stavnega gradiva, tako da bi že samo njegova zbirka zadostovala za majhno razstavo. Spisi, listine, diplome, brošure, fotografijc, tiskovine, razglednice, znaki itd. bodo navzlic temu urejeni, da jih bo mogoöe vsak čas razstaviti, če bi bilo i potrebno. Bratje visokošolci, ki se bodo vrnili v prvi polovici junija v Celje, so obJjubili, da bodo smotrno uredili in zbrali vse gradivo, da ga bo mogoče prenesti vsaj ?ia veliko sokolsko raz- stavo v Beogradu, ki bo prihodnje leto ob priliki vsesokolskega zleta. Polkovna slava. Naše društvo se je udeležilo slave 39. pp. tv torek 28. t. m. po deiputaciji članov in članic v kroju. V deputaciji smo opazili tudi naraščaj- nika v novem delovnem kroju, predpi- sanem za člane in naraščajnike. Le ma- lokdo je vedel, kam bi prišteval novi, v Celju še neznani kroj, Ki sliči voja- ški uniformi. Novi kroj, ki bo postopo- ma uveden, je prav ličen in prikladen za vse prilike, tudi za turistiko. Seveda bodo tudi stari kroji ostali poleg novih še dolgo v veljaivi. Naraščajski vaditeljski zbor. Naši na- raiščajiniki so se na praznik 23. t. m. popoldne pod vödstvom kapetana brata Tkalčcca jia vojaškem strelišču iv Pe- čovniku vadi.li v streljanju. Brat kape- tan je naraščajnike že poprej v poseb- nih urah seznanil z ustrojem pušk in kako je treba z njimi ravnati. Naraščaj- niki so po večini dobri strelci, mnogi obetajo, da bodo z vztrajnim. vežbanjem postali še strelski prvaki. Dež je kmalu prekinil vaje v veliko nevoljo naših mla- dih strelcev. ZA B1RMO si ogl(5jte bogato zalogo molitvenikov in rožnih vencev pri tvrdki KARL GORICAR vdv., Celje, Kralja Petra cesta štcv. 7—9. fporf Velik atletski miting v Celiu Agilna atletska sekcija SK Celja je priredila v nedeljo na Glaziji velik at- letski miting za seniorje in juniorje. Startalo je nad 60 atletov. Posebno šte- vilni so bili člani Ijubljanske Ilirije in SK Cölja, poleg njih pa so nastopili tudi člani Zelezničarja in Maratona iz Mari- bora ter Primorja in Planine iz Ljublja- ne. Doseženi so bili dobri in tudi prav ! dobri rezultati. Organizacija je bila gle- ¦ de na veliko stevilo tokmovalcev prav ## Bilo leuda f\L'Kc svuda! dobra. Zanimivim borbam je prisostvo- valo lepo število gledalcev, Rezultati so naslednji: Tek na 100 m: Juniorji (11 tekmoval- cev): I. predtek: 1. Kolenc (I) 12.2; 2. Leban (Ž) 13; 3. Urbančič (PI) 13.4. n. predtek: 1. Hrovatin (Z) 12.1; 2. Bačnik (2) 12.8; 3. Vilhem(I) 13. Finale: Ju- niorji: 1. Kolenc (I) 12.4; 2. Hanaa (C) 12,6; 3. Hrovatin (2) 12.7. Seniorji: 1. Čičar (I) 11.8; 2. Vilar (I) 12.2; 3. Ko- ra (M) 12.5. Tek na 1.500 m: Seniorji: 1. J. Glonar (I) 424.2; 2. Zerga (C) 4.38.2; 3. Karlin (Ž) 5.02. Juniorji: 1. Megušar (I) 4.32.8; 2. Kos (C) 4.40; 3. Habjanic (M) 4.46.2. Tek na 800 m: 1. in 2. Glonar (I) in Mirko (2) 2.08.9; 3. Podlipec (I) 2.15. Met krogle: Seniorji (6 tekmovalcev): 1. Jegilič (PI) 12.46; 2. Lužnik (M) 12.3.0; 3. Gregorovič (2) 11.82. Juniorji (14 tekmovalcev): 1. Vehar (I) 13.52; 2. Brane (I) 13.26; 3. Stojan (2) 13.23; 4. Kopač (C) 13.21. Met kladiva (5 tekmovalcev): 1. inž. Stepišnik (I) 51.71, nov jugoslovenski rekord!; 2. Gujznik (2) 41.15; 3. Jeglič (PI) 38.44; 4. Kodre (C) 33.70. Tek na 5.000 m (5 tekmovalcev): 1. Franc Rcberšek (C) 17.17.6; 2. Klemp- fer (M) 17.21.6; 3. Perc (Pr) 17.50. Skok v višino: Seniorji (7 tekmoval- cev): 1. Gregorovič (2) 170; 2. dr. Čas- n.V (PI) 170; 3. Lužnik (M) 170. Juni- orji (8 tekmovalcev): 1. Brane (I) 175; 2. Dušan (I) 165; 3. Mencinger (I) 160. Tek *ia 1000 m: Juniorji B (6 tekmo- valcev): 1. 2ele (PI) 2.59.4; 2. Bogdan (C) 3.13.8; 3. Fili (C) 3.17.9. Skok v daljino: Juniorji (12 tekmo- valcev): 1. Leban (2) 6.08; 2. Bačnik (Ž) 6.03; 3. Franček (2) 5.97. Šfafeta 4X100 m: 1. Ilirija I (Cičar, Kolenc, Vilar, Sodnik) 47.1; 2. 2elezni- čar 49.23; 3. Celje 50.2; 4,. Ilirija II 51.4. Met kopja (9 tekmovalcev): 1. Mav- sar (PI) 53.70; 2. Gregorovič (2) 44.45; 3. Sodnik (I) 43.80. Met diska: Seniorji: 1. Lužnik (M) 37.67; 2. Jeglič (PI) 30.79; 3. Mavsar (PI) 33.70. Juniorji: 1. Urbančič (PI) 37.29; 2. Stojan (2) 35.12; 3. Vehar (I) 34.75. * Grafika:Jugoslavia. V nedeljo 2. junija ob 16.30 se bo ipričela na celjski Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Grafiko iz Ljubljane in SK Jugoslavijo. * V tekmovanju za državno nogomet- no prvcnstvo so bili v nedeljo zabcleženi 'naslednii rezultati: v Zagrebu Gradjan- ski:Hajduk 4:2 (2:2), v Beogradu Jugo- slavija:BSK 1:0 (1:0) in v Sarajevo! Slavija.-Hašk 1:0 (1:0). Sarajevska Slavija je z 10 tookami na prvem mestu na tabeli pred BSK-om in zagrebškim Gradianskim. * V fuialnem tekmovanju za prvenst- vo Slovoiisko nogometne zveze so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Celju Maribor:01imp 3:0 (1:0), v Tr- bovliah Amater:Kranj 2:2 (2:0), v Ma- riboru 2elezničar:Bratstvo 6:1 (3:1) in v Ljubljani CSK:Mars 4:2 (2:1). * Slovenska teniška zveza bo imela svoj sedež v Mariboru, kjer bo v krat- kem u'stanövna skupščina. Predsednik pripravljalnega odbora je Radovan Še- pec. Iz Celja sta v odboru Alojz Voikar kot II. pod-predsedniik in dr. Stjepan Ivic kot član razsodišča. Salt Brzi turntr €ŠK. Celjski šahovski klub je odigral v sredo zvečer brzi tur- nir za prvenstvo v mesecu maju. Prven- stvo si je priboril inž. Srečko Sajovic z 11 točkami izmed 14 dosegljivih, drugo mesto pa je zasedel Franc Detiček z 8 tockami in po,l. Turnirju je priaostvova- lo mnogo prijateljev kraljevske igre. Stran 4. »NOVA DOBA« 31. V. 1940 Štev. 23. Iz naših kraiev Iv. Peter u fav. dof. sv Zlet žalskega sokolskega okrožja, napovedan za nedeljo 2. junija, je za- radi tehničnih ovir odpovedan. sv Akcija protituberkuloznega tedna v tukajšnji oibčini je rodila nad vsa pri- čakovanja lep gmoten in moralen uspeh.. Zbirka prispevkov znaša 1585.50 din in se odvede Protitwberkulozni ligi v Celju. K taiko lepemu uispehu je največ pri- pomogla tuikajšnja tekstilna tovarna Ogriseg & Themel ter v njej zaposleno uradništvo in delavstvo. Vsa cast in hvala vsem, ki so razumeli veliki po- men človekoljubne akcije! sv Proslava materinskesa due. Občin- ski odbor Rdečega kriŽa pripravlja s svojijn podmftadkom proslavo Materin- skegu dne z izvajanjem mladinske igrice »Cudodelna piščalka«. Proslava bo 9. .iuiniia ob 15 v tukajšnjem Sokolskem domu. Ker je čisti dohodek prireditve namenjen krajevnenru Rdečemu križu, vabimo prav vse, zlasti matere, da po- setijo našo prireditev in s tern podpro društveno človekoljubno delo. Ž&lec z Zvočni kino Zalec. V poletnem času od 1. junija do preklica odpadejo pred- stave ob sobotah in dnevih pred praz- niki. ob nedeljah in praznikih pa bodo predstave ob 16., 18.45 in 20.45. V nede- ljo 2. junija: »Nismo vsi angeli«. Izvrst- na kornedija. V glavni vlogi znani ko- mik Heinz Rühmanfi. I/oven/ Gradec s Bliža sc polctje in z njiin letovi- ščarska sezona. Vse se preurejujo, med drugim tudi postajališče, ki ga urejuje občina. Pred dnevi so bila dogotovljena zadnja dela in tako je pootajališče v no- vi barvi prav lepo. Zelja prebivalstva je, da bi postajališču primerno uredi'li tudi postajo, ki našemu mestu ni v cast. s Poroka. V Slovenjem Gradcu se je poročil v nedöljo znani sportnik in na- cionalni delavec g. Vinko Cajnk'o iz Slo- venjega Gradca z gdč. Tinko Krajnčevo, notarsko uradnico in bivšo načelnico So- kola iz Marenberga. Iskreno čestitamo! s Pevsko tflasbena produkcija >' Slo- venjem Gradcu. Podmladka Jadra^ske straže in Rdečega križa na meščafciski šoli v Slovenjem Gradcu sta pred za- ključkom šolskega leta priredila v So- kolskem domu pevsko glasbeno produk- eijo, da bi pokazala sadove dela med sol skim letom. Vse toeke so bile dobro izvedene, za kar gre pohvala pevcem in \ učiteljstvu, ki pa za svoje delo ni pre- jelo onega plačila, ki ga zasluži. Upa- mo, da bo ob prihodnjem koncertu naše občinstvo prihitelo v večjem številu in j se taiko oddolžilo našamii učiteljstvu, ki žrtvuje svoje proste ure za vzgojo po- verjene ji mladine, s V slovenje^naski bolnici sta umrla 271ctni posestnik Kristjan Knez od Sv. Primoža pri Vuizenici in 121etni kova*iev sin Vili Marovšek iz Podgorja pri Slo- venjem Gradcu. Laško „Radikalna frura" na sokolskem odru Odlično so se predstavili Jurklo- štrčani 18. t. m. Laščanom z Do- boviSkovo opereto >Radikalno kuro«. Uvodoma moramo povedati, da so La- I ščani po domačih diletantih že neko- | liko razvajeni in da so nekoliko skep- tično prihajali v dvorano. In vendar so bili presenečeni in se je sploSrso pri- znanje stopnjevalo od dejanja do de- janja. Že v prvem tiejanju je ga. Gob* čeva pokazala v vlogi CeciHje vse tiste vrline, ki smo jih v prejšnjih časih pri njej to!ikokr?t hvalili in občudovali, in videlo se je že pri prvih besedah, da ni izgubila prav niČ svojih ^ralskih sposobnosti tarn v zapuščeni Henini in I pozneje v Jurkloštru. Njena kreacija Cecilije je bila, kar vsestransko pri- znavajo, prvovrstna in nedosegljiva in bi njen nastop zadovoljeval tudi na velikih odrih. Vsaka njena kretnja, vsaka beseda je bila dobro premišljena i in je odgovarjala pomenu in namenu. j Nič slabši ni bil njen partner g. Marguč \ kot Osvald. Povsem naravno kretanje v menjajoči se vlogi, kakor tudi nje- govo osebno nagnjenje k takim Salji- vim nastopom je moralo vzbuditi pri- trjevanje gledalcev, ki so njega in Cecilijo na odprtem odru nagrajevali z navdušenimi aplavzi. Za njima pa ni zaostajal nekdanji naš režiser in naj- boljša odrska moč g. Radovan Gobec v vlogi dr. Rogana. Nadel si je prikup- Ijivo zunanjost, ki je našla primeren odziv ne samo pri nevesti Jelki, tem- več tudi pri občinstvu. G. Gobca smo žetolikokrat opisovali v raznih njegovih vlogah, da bi bilo odveč ponavljati se. Tudi gdč. Jelka je dobro opravila svojo vlogo. Opazili smo v začetku nekoliko treme, kl se je pa kmalu polegla; pri- kupna igralka si je pridobila med ob- činstvom mnogo simpatij. Pajdašila sta ji zelo dobro gdč. Vanda in njen ženin Božo, ki ga je podajal g. Prešeren. Pokazala sta, kako dobre moči in po- sebno tudi pevce imamo v najbližji okolici, in sta v nas vzbudila bridko zavest, da ravno v Laškem v tern po- gledu ne pridemo nikamor. Pevske točke sta izvajala zelo lepo in žela mnogo pohvale. Ne smemo prezreti drugih na- stopajočih, ki so se vsi zelo in ne za- man potrudili, da so L^Sčanom poka- zali, kako se izpolnjujejo take vloge. Posebno moramo pohvaliti kapetana, posilnega, zelo prikupno gostuničarko in živahno Etelko. Škoda, da so Etelko porinili nekoliko preveč v ozadie, ker bi bile njene sposobnosti sicer prišle še mnogo bolj do izraza. Na mestu je bilo njeno živo kretanje in naglo go- vorjenje, četudi bi poslušalci želeli, da bi bila njena vloga vidnejša. Kot baron In poznejši sodnik se nam je predsta- vil znanec, ki ga pa v LaSkem kot odrske moči nismo razkrili. V dobri soli bo tudi on napredoval do prav upo- rabnega diletanta, saj je bil njegov prvi nastop zelo posrečen LaSČani ob- čudujemo to odrsko družbo, ki so se ji, kar zlasti pohvalno poudarjamo, pri- družili tudi ljudje iz naroda, ki so ena- ko dobro izpopolnjevali vso družino. Četudi smo z vsemi zadovoljni in gre hvala vsem, pa imamo vendarle obču- tek, da sta gonilni sili te tako odlične družine g. Gobec in njegova so- proga, ki tudi v težkih razmerah, odre- zana od sveta, ne klonita in ne ope- šata. Prav veseli bomo, če bomo Jur- kloštrčane še ponovno videli na našem odru. Od domačinov bi pričakovali v takem primeru, da bi se ne razLli takoj po predstavi in ne pustili gostov tako osamljenib, kakor se je to sedaj zgo- dilo. Dvorana je bila polns, gmotni uspeh povoljen, čisti dobtČek pa je na- menien Rdečemu križu, kar je v da- naSnjih časih posebno na mestu. 1 Na naslov občinske uprave. Nskdaj smo bili vajeni, da so občin3ke uprave pravočasno poskrbele za gramoženje blatnih uli& in 'bmečkih poti. Sedaj pa vidimo na vseh straneh mlakuže in bla- to. Nekatere naše ulice: Aškerčeva, Na Tabor, Valentiničev di'evored, Trubarje- va, Masarylkovo nabrežje in dalje proti Jagočam, so nuj.no potrebne gramoza. Baš na Telovo popoldne po nalivu so bili domačini in tujci price velikih mlakuž na poti ob kopališikih uticah. Koliko je gramoza na vseh straneh, a ga pristojni činitelji ne presfcrbe, še manj pa, da bi votirali v ta naraen zadostaie zneske. O- bupne so tudi zlasti ob letošnjem dežev- ju jcnnoge kmečke poti: proti Doblatini, Reki, Ojstrem, Gabernem, Žikovci, Pod- vinu. Modriču itd. Z dobro voljo bi bilo mogoče rešiti tudi to vprašanje, ki je vsako leto večkrat na dnevnem redu, saj so dobrc komuiniikacije ogronuiega po- mena za prebivalstvo. il Kako so nastavijali sedanje občinske uslužbence? Vseh občinskih nameščen- cev imamo osem. lamed teh jih spada 6 v bivšo občino Marijagradec, 1 je iz Ljubljane, a samo 1 je res iz Laškega. Navedenih 6 je več ali manj povezanih z nekim nazorom, tako da je tudi tu prišla moč občinske komasacije do popolne ve- ljave. I O tfradnji ceste na Št. Lenart. Grad- nja ceste na St. Lenart po naČrtih seda- njega odbora je ponesrečena, ker bodo izdatki z načinom te gradnje izredno ve- liki. Mnogi kmetje bodo izgubili zaradi trase njive, travnike, vntove in\celo go- zdove. Kmeta Rudolf Hrastnik, p. d. Videnšek in Franc Ulaga, p. d. Veler se /faridko pritožujeta, da sta za malen- kostno odškodnino izgubila dobre njive, travnike in mnogo žlahtnih sadnih dreves. Na ta način je ogrožena celo ek- sistenca nekaterih kmetov. Cesta mimo Tevč in Aškerčeve žage bi bila mnogo ce- nejša, šla bi po skoraj ravnem terenu in bi imela večji promet, ker bi vezala mno go vasi. Mi ne bi teh stvari pisali, če jih ne bi kmetje sami iznašali in zahtevali boljše rešitve. Od sedanjega načina gra- dnje bodo imeli koristi le nekateri čini- telji. 1 Utopljenec. Pod Riraskimi toplicami je Savinja v torek 28. t. m. naplavila truplo 40 do 45 let starega moškega, ci- gar identiteta še ni ugotovljena. Na tru- plu ni najti kakih poškodb. Izgleda, da je ležalo v Savinji že kakih 14 dni. Ne- znancc je bil oblečen v preprosto ableko. 1 Mesarske muhe. V »Slov. Narodu« smo čitali o invaziji mesarskih muh v Ljubljana, kjer se pojavljajo celi roji v okolici pokopališča pri 3v. Križu in v bližini tovarne za klej ter Se spuščajo na zidove, drevje itd. Člankar je mne- nja, da so se pojavile muhe samo v Lju- bljacji, kar pa ne drži. Tudi v Laškem opazujemo letos cele roje tega grdega mrčesa, ki seda na stene, okna, drevesa in razne objekte ter odlaga tamkaj ne- snago. Proti večeru vidimo ob oknih na solnčni strani cele grozde in roje, zlas-ti v bližini mesarskih klavnic. Ne vemo, ali je toil g. sreski iveterinar ali g. sresfci sanitetni referent na to nadlego že opo- zorjen, vsekakor pa bo treba, da zdrav- stveno oblaatvo nekaj ukrene. Legla me- sarskih muh too treba iskati po mesar- skih greznicah, kamor odlagajo kos.ti in raz-no mrhovino, ki leži prosto na šoln- cu. Po našem skromnem mnenju bi bilo treba mesarjcm naložiti, da vsaj vsak teden imičijo legla na ta način, da poškropijo greznice z jedko tekočino, ki bo zamorila zarod. To je gotovo nujno, saj živimo v letovišču in zdraviliščui 1 Iz Rftčice pri Laškem. Našo dolino so zaplankali proti zunanjemu svetu. Pri vhodu, tarn, kjer se pri kopališču odcepi od državne ceste občinska ceata, stoji na vsaki strani ceste steber, na katercm je pritrjena velika plošča, na njej pa nasli- 'kan nekakšen avtomobil s pripisom »Sa- mo 1 km 330 m«. Enaka podoba je na- slikana na taki deski, ki visi preko ceste nad rud'nisko pisarno. Dolgo sem premi- šljeval, kaj naj to pomeni, pa sem prišel do zaključka, da najbrš ne dovolijo vo- žnje avtomobilom po Rečici. Zldaj gre se_ veda za vprašanje, ali je vožnja prepo- vedana vsera avtomobilom, ali pa samo tovornim. Kot krištofski občan nimam prav prijetaih občiiitil^ov, ko vidim. kaj si izmišljajo občinsiki možje. Kje na svetu se zgodi kaj takega, da toi otočina enostav no zaprla svoje meje avtomobilskemu prometu, ki je danes že povsod uvcden! Mislim, da bi bilo mnogo bolje, če bi občina popravila mostove, da bo- do vzdrzali avtomabile, ne pa da zaplan ka obcinc. - Hvale vredna se mi zdi re- gulacija našega potoka, ki jo izvršuje nieuda občina. Ker sem davhoplačeva- lec, pa me vendarle zanima, ali občina zahteva od mejašev, ki pridobivajo na svoji zemlji, tudi kaikšne prispevke. Ako ne, ie to v veliko škodo ostalim daviko- plačevalcem, ki nimajo posestev ob 'tem ¦potoku, ker morajo prispevati za sreč- neiše isoobčane. Kalcor že zgoraj povoda- no. naj bi občina najprej skrbela za ce- sto, zlasti naj bi preložila klanec med Trbovcem in Paradižnikom, ki je popol- (asopisni papir prodaja uprava „Nove Dobca Vajenec se sprejme za fotografsko obrt. Foto Pelikan - Celje. Oglašuite! noma nepotreben. Nato naj cesto pri' memo razširijo in popravijo mostove, k regulaciji potoka pa naj doplačajo tudi tisti, ki imajo največjo korist in nobene pritožbe ne bo. Občina ima dovolj de- narja in lahko dela, razmetavati ga pa. ne sme. — Občan. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 1. jutjija oib 20.30 in v nedeljo 2. junija ob 16.30 in 20.30 pevski velefilm »Sanje o sreči«. Predigra Foxov tednik Oglejte si! '— Izven rednih predstav bo posebna urireditev: Kino bo predvajal zvočni film »Kralj kraljev«, veliko delo siavne- ga režiserja Cecila B. de Millea, posneto po sv. pismu nove zaveze. Predstave: v nedeljo 2. junija ob 8. zjutraj in ob 14. tor ir innnorjöliolr 3fc lHni-ia, nh 9/i.?tn. Predigra. Hrastnik h Sokotiki obrambni zbor. Na bin- koštno nedeljo ob K>11. dopoldne je bil na občinskem prostoru pri Rošu sokol- ski obrambni zbor. Udeležba je bila 80- odstotna. Po pozdravu državni zastavi je društveni starosta br. Farčnik pre- čital poslanico SKJ. Sledila je razdeli- tev strelcev v vode in desetine, ki so odkorakali na strelišče, kjer je bilo streljanje z vojaško malokalibrsko pu- ško. Omeniti je treba, da je zlasti na- raščaj pokazal odlične uspehe. Po strel- ski vaji se je članstvo ponovno vrnilo na prostor pri Rošu k spuščanju zasta- ve. Kakor vselej, je zbor tudi to pot nudil impozantno sliko sokolske pri- pravljenosti, discipline in odločnosti. Enosobno stanovanje s kabinetom iščem. Alojzija Weitz, Cclje, Krekova c. 16. Pristno vino belo in rdeče, od 5 litrov naprej, se pro- daja vZagradu 41 (Stari grad)-A. Liška. __ - 2 sobi, 2 kabineta, pritikUne, vrt se odda tako) v najem. Ponudbe na: Karl Breznik, Celje, Krekova c. 58. Veliko komfortno st «no'van J e se odda. Celje, Glavni trg 12. Susie hrastove deske proda Norbert Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu. Odiicno bonaiko moko oves in koru^o nabftvite po na'jnizji ceni pri tv. Jugoproinet, Llastnik Golob Ivan, Celje, Krekova cesta 11. Enosobno stanovanje I š č e m za 1. julij. Naslov v upravi lista. KAUO - tursko fino mleto, mešano, priporočam kavarnarjem in gostilniCarjetn. K. Loibaer - Celje - Kr. Petra c. 17 >PRI ZVONCU« - -- TELEFON 120 Cenj. obfclnstvu se priporoča tvrcBi» Anton Lečnik zafoga up, zlata, »pebpninci optika itd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! Vodovode Rleparska delo Strelovodle Vam narcdi solidno in po konkurenini ccni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan r-^^ Celje, Za feresijo 4 Telefon 245 I Zafitevajle ponudbe in proralune IJ Urejuje in za konzor^i -T ve dobe« odgovarja IUulo Peciiik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Khvdiiik -- Oba v Cclju