Najnovejša volilna doba nam je prinesla I celo vrsto govorov, kjer so govorniki izjavi ja-[ li svoje misli o novem položaju, v katerem se danes nahajamo. Med najsijajnejše in najbolj i posrečene splošno-politične govore pa spada brez dvoma govor, ki ga je govoril g. minister Pucelj v ljubljanskem radiu. Minister Pucelj je izvajal: »Spoštovani poslušalci radia! Ko je slovenski pisatelj Franc Finžgar letos predaval sirom naše lepe domovine, je . tudi rekel — in to so zapisali časopisi — da [ je državljanska zavest v širokih plasteh na-[ šega naroda jako slabo razvita. Tudi jaz sem tega mišljenja, in mnogi dogodki nam v tem | dajejo prav. Zakaj pa je tako? Zakaj je pri nas Slovencih državljanska zavest tudi še danes, v naši svobodni in narodni državi, slabo razvita? Ozrimo se nekoliko v preteklost! Živeli smo v tuji državi, mislili v tujem duhu in naučili smo se, da nam je država bila samo breme, nekaj, kar nam je bilo neprijetno. Občutili j smo jo kot jarem, ker nam je bila samo ma- I Čeha, ne pa mati, ki bi skrbela za nas. Skušali so nam polagoma vzeti našo grudo, naše j pravice, da bi nas odtujili svojemu rodu. Za-[ to nas je naša inteligenca pred vojno vzga- | Za svoj dom i jala v duhu, ki naj bi prerodil ves naš rod, da bi, ko bi prišel trenutek, pripravljeni in z vsem oboroženi, stopili v novo dobo, v svojo lastno državo. Taka vzgoja se ne more čez noč preobrniti, t in zato je med nami še mnogo ljudi, ki našo I državo, našo lastno državnost premalo cenijo. [ Temu vprašanju moramo posvetiti vso pozornost. Treba je porabiti vsako priliko in pojasniti našim dobrim ljudem vso važnost in veliki pomen ter velike dobrote lastne države. Ko se človek rodi, pripada najprej ožji eno-i ti, rodbini. Kot tak pripada potem tudi narodu in državi, in zato je čisto jasno, da je država tudi za poedinca največja dobrina. Le v lastni državi se more narod, pa tudi poedinec svobodno razviti, more svobodno napredovati, svobodno se udejstvovati. Samo ■ v lastni državi ima nard prihodnost, samo v Ivan Pucelj minister brez portfelja kandidat za srez Kočevje narod suženj in hlapec, obsojen na smrt, ali takojšnjo ali počasno, je vseeno. Vsaka tuja država dela kot gospodar z malimi šibkimi narodi, in če jim že da kaj dobrega iz milosti, jih končno vendarle podjarmi, uniči, odnosno podvrže sami sebi. Mi vsi to vemo, saj nas zgodovina uči. Še enkrat poudarjam: lastna država, lastna državnost je za narod'kakor za poedinca na tem svetu največja dobrina. j Za svojo državo j Kakor dom, treba ljubiti državo. Toda v teh težkih dneh se nam prepričuje, da imamo polno ljudi, ki vsega tega ne vidijo. Pa pravijo: »Saj ljubim to državo, saj služimo vojake, saj plačujemo davke itd.« Je že res, da vse to store. Toda, prijatelji moji, če slišimo iz tistih ust omalovažujoče besede, časih celo naravnost hudobne stvari, se spomnimo otroka, ki bi rekel o svojem očetu: »Ljubim očeta, spoštujem ga!« pa bi drugod grdo govoril o njem, raznašal stvari, ki se zgode v domači hiši in obešal na veliki zvon majhne Država je kakor kmetu dom. Oče je v njem neomejeni gospodar. Kam bi prišel kmečki dom, če bi nihče očeta ;ne poslušal? Kaj bi bilo iz države, če bi jo sovražili-ali ;se cesk) borili za to, da bi bilo njeno življenje kratkega veka? Kmečki dom, kjer vladajo take razprtije, neposlušnost in kjer oriM&a-vsak »a svojo roko — takšen kme&tf d$^rt«ora propasti. Mi vemo in vsak j&Hi kmečki dom, kjer vlada prepir namesto ljubezni, nesloga namesto lepega sodelovanja, 'jcjer se sinovi upirajo očetu rjn hčere ne poslušajo matere ali celo ženataeittteaga njjOŽa — tak kmečki dom je posvečen smrti i jn razpadu. \Vse, ki to opazujemo, feoli .srce, ker vemo, kakšen bo konec. In zato, če sev^godiv>ia;i»nogi in mnogi med nami ne vedo'peniti velikanskih dobrin in silnega pomena liastpe .države in lastne državnosti -isn proti njej greše, morda ne toliko iz resnega pasprotja do nj^,,»ego lahkomiselno, jo kritifirajo, — tudi tedaj, kadar se to ne dogaja ,jz ^udobnega namena, kkakor če Očeta} in -matere otroci iz nerodnosti ae ;»h9g&jo: iljuidiio tudi to škodi. Zato med raaminner bi smelo ^Mti nikogar, ki ne bi cenil velikanskih dobrot lastne državnosti. I Za svoj narod | Mi smo na tisti nesrečni cesti, kamor drže pota vseh narodov Severnega in Jadranskega morja. _ štev. 44. Priitnin« plahti« t gotovi. Ljubljana, 4. novembra 1931. i, Uhaja »Niti.c sredo. — Naročnina: ta eeln leto 30 Diu, t« pol leta 15 Din. sa inozemstvo ia rolo leto 50 Din. — lnserati po tariJn. — Pismenim vprašanjem naj se priloži tuamko ia odgovor. — N'e'raukirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraža j«. - Plaž« WU «e v Ljubljani- ;UMj&ii»tTO I« uprava je v Ljubljani t Kolodvorski nlfci it. 7. - Telelon .lafcr. 32-59. Rainn pri poš«i hranilnici Jt 14,194. ----—mfflTO^cfei^i-rTT V nedelje vsi na volišče? Ees. lastno državo. Pomen v©Iiiev. Csier obračun m nasproiniki. V nedel/c vsi na volišče i Država —kmečki dom. lastni državi ima narod zmožnost za življenje, možnost napredka in življenja. V tujih državah je samo vegetiranje, v tujih državah je samo počasno umiranje, v tujih državah je domače razprtije — -ali ;t|i verjeli, da tak otrok ljttbi očste iin Ifllftter, da iju spoštuje in ceni? Ne, tpfftVa ;}jpbezen Un vdanost je tista, ki slepo !ljuhi, spoštuje iiniwpohUije ukaze in stori vse, kar je potrebno v domači hiši. In kar velja za domačo hišo, velja za naš dom, za našo domačijo, ki nas je rodila in nas preživlja. Gledati moramo, da jo podpiramo, da ji vselej damo tisto, kar ji je najpotrebnejše in najnujnejše. Takšni moramo biti tudi nasproti državi. Naša ljubezen do nje mora biti neomajne,;ne sme biti na odpoved. Ne sme biti samo do tistega trenutka, ko nas kakšna malenkost ujezi in bi jo zato hoteli uničiti — samo jato, ker smo slabo razpoloženi. S. laeveiiiljei? — dan jaanecdhae slonel njim, in to društvo, ki je prišlo prepozno, se prepira, ker ni dobilo boljšega mesta, ker ga je zamudilo. In pravi: »Tudi mi smo gasilci! Toda ker smo dobili slabo mesto, začnemo gasiti šele jutri ob petih!« Vsi bi se smejali,! ker bi bilo dokaz, da je to samo teoretična po- -moč, ki je v dejanju noče pokazati. Pomen volitev. Danes teden so volitve. Te volitve ne bodo takšne, kakor so bile nekoč, ko so posamezne stranke postavile svoje kandidate, razglasile svoj program in gesla, in se potem borile Anton Cerar posestnik kandidat za srez Kamnik ni, povsod se čutijo posledice. In če se ne iztreznemo in ne rečemo: Ivan Ažman posestnik in župan kandidat za srez Radovljica Na kritični točki. Evgen Lovšin posestnik kandidat za srez Metlika in Črnomelj med seboj, dostikrat z najgršimi sredstvi. To ne bo strankarska borba, danes je vprašanje širše. Mi vsi vemo, da je bil kralj 6.. januarja prisiljen uvesti diktaturo. Med Slrovenci ni nikogar, ki tega ne bi bil odobraval. Saj so to pozdravili vsi, ki so bili na vidnih upravnih mestih. Korošec je šel kot minister v to vlado, drugi so šli v najvišji zakonodajni svet, tretji na druga važna mesta, četrti za komi- ] sarje v oblastne skupščine. Povsod so sode- j 1 oval i. Tudi mi, ki nismo imeli prilike sodelovati, i kakor na primer jaz in prijatelj dr. Kramer, ; se nismo protivili, ker smo imeli zaupanje v v našega vrhovnega krmarja in smo od nje-govega dela pričakovali samo dobro. Prija- Albin Koman posestnik kandidat za ljubljansko okolico Kakor gasilci, ki pridejo prepozno. Prijatelji! Če kdo reče: saj ljubim državo, saj jo spoštujem, saj čutim patriotski, a v dejanju tega ne pokaže, je nemogoče taki obljubi verjeti. Kdpr z delom ne pokaže te pripadnosti državi, je ne pomaga graditi. Takemu človeku je podoben tisti, ki pravi, da je za domovino, pa misli z neudeležbo pri volitvah pomagati državi. Podoben je gasilskemu društvu, ki je prišlo prepozno gasit požar. Tri, štiri druga društva so prišla pred V težkih časih živimo. Plameni švigajo okoli nas. Poglejte v druge države! Povsod vlada težko stanje, povsod so ljudje nezadovolj- Janko Barle župnik kandidat za srez Kranj vsaj za trenutek odložimo, kar nas doli, pozabimo težave, primimo tam, kjer je najvažnejše — če tega ne storimo, potem bomo danes ali jutri plen teh plamenov, ki nas obdajajo. Alojzij Drnielj posestnik in župan kandidat za srez Krško Mi smo zemljepisno na tisti kritični zemlji, po kateri vsi iztezajo roke. Obdani smo od sosedov, ki komaj čakajo in se vesele naših prepirov in računajo, kdaj bodo porušili to našo največjo dobrino. Mi vemo, kaj hočejo z nami, kakšne načrte imajo z našo lepo slovensko zemljo. In če vse to pomislimo, nas prevzame živo prepričanje: če nimamo te in take države, v kateri živimo od leta 1918, postanemo plen močnejših sosedov, izgubljeni bomo, sužnji postanemo, in nikoli več ne bomo tega imeli. Pravijo, če država razpade, pa bo druga. Da, druga, toda naša nikoli več! Lahko razpade — če bi hoteli to poskusiti, toda prijatelji moji, tak poskus je zato nemogoč, ker bi za zmerom izgubiii, kar imamo, in se nam ne bi vrnilo nikoli več! Ali ne vidimo svojih bratov tam preko? Ali ne vidimo njihovega trpljenja? Prijatelji, zberimo vse svoje moči, odvrzi-mo, kar nas razdvaja, pozabimo prepire in sovraštvo! Odvržimo, kar nas loči, iščimo, kar nas spaja, združimo se v lepi slogi, zgrabimo za dela pljunimo v roke, zavihajmo rokave "in gradimo! Potem bo naša prihodnjost lepa, mirna, blagoslovljena. Sehi š'isodtufešf ee ne veliš 1 Kari Gajšek kandidat za srez Konjice Mi smo se prepričali, da se drugače ni dalo Tapraviti. Ostal je edino poskus Nj. Vel. kralja, da mu sledimo in delamo kakor je pro-klamiral 6. januarja. Ni bila mogoča druga politika, kajti politiki se niso mogli sporazumeti. Bili smo priče hudim dogodkom in težkemu zločinu. Zato tako ni šlo več dalje. Če bi kraljeva zamisel propadla, ne verjamem, da bi tisti politiki mogli kaj zdravega ustvariti. Ne verjamem. Zato, prijatelj, je mogoč samo eden izhod, samo ta rešitev. Če smo še tako nezadovoljni z dnevnimi neprilikami, če nam gredo kakšne stvari na živce, če nam kaj ni prijetno, potrpimo in glejmo, da damo 8. novembra zaupanje kralju, zaupanje državi in narodu. Če tb zamudimo, bomo dajali odgovor samemu sebi. Kajti mnogo izprememb ne mo-jremo pričakovati ne v tem ne v onem pri- Matija Goričar posestnik in župan kandidat za srez Konjice Dako Makar posestnik kandidat za okraj Metlika in Črnomelj sestvo. Gledamo mladega gospodarja. Če ima revež dolgove in druge težave, opazujemo in gledamo, in če pokaže veliko zrelost, pridnost in marljivost, vztrajnost, varčnost in ljubezen do tega, kar gradi, potem kimamo in pravimo ■ » Ta se bo držal!« Če mu manjka denarja mu ga posodijo denarni zavodi in poedinei, ker uživa ugled in spoštovanje. Če pa nasprotno vidimo mladega moža, ki je sprejel težko dediščino po očetu, pa ima skrbi za brate in s tem je ugotovljeno, da se nihče ni protivil, da smo to vsi odobravali in uspeJiov in dobrih plodov. Naš kralj ni diktator ne absolutist in zato vse na sodelovanje za tisto državno poki jo je inavguriral 6. januarja. Niso to volitve, kakršne so bile prej, v ča-medsebojnih prepirov in sovraštva, ko je . za majhne vsakodnevne obljube. To so vo-tve, na katerih bo narod izjavil, ali je za to ali jo hoče ali ne. Marsikdo je nezadovoljen — toda, prijatelji: ali ne doživlja tudi kmet slabe letine? Ali ne sadimo in dostikrat ne požanjemo? Pa kmet zato vendarle ne zapusti svojega grun- sestre in zastran dolgov in je poslopje v slabem stanju, pa ne vidimo, da bi skrbel za dom in sedi morda pri kvartah, pijančuje po gostilnah, se prepira, morda tudi pretepa ali celo koga ubije — kaj Dričakujemo od njega? Z glavami zmigavate, možje, in govorite: »Ne bo se držal, zapravil se bo!« Če-bo v zadregi, mu ne bo ne poedinec, ne denarni zavod ničesar dal, ker nima kredita. Anton Zdolšek posestnik kandidat za srez Šmarje pri Jelšah ta. Prihodnje leto spet orje, spet seje, spet sadi. Tako bomo tudi mi, ki ljubimo svojo državo in svoj rod, ki hočemo, da bo njegovo potomstvo živelo svobodno in srečno v lastni državi, šli 8. novembra na volišče in vsi glasovali. Glejte, mlad narod, mlada država je kakor mlad gospodar na kmetih, ki prevzame po- Dr. Ljud. Pivko kandidat za srez Maribor levi breg Sodili bodo po številkah. Isto je z narodom, zlasti z majhnim narodom. Isto je z majhno državo. Gledajo na nas, 8. bodo sodili po številkah, ali je tudi politično tako vzgojen in dozorel, da bo mogel sodelovati pri državnih poslih. Če bo majhno število v Sloveniji, česar ne pričakujem, kaj bo to pomenilo? Izpremembo politike od 6. januarja? Ta politika se ne more izpremeniti. Pomenilo bo to samo nevednost ali pa zape-ljanost. Zato v teh dneh mnogo premišljujte o naši državi in naši državnosti. In če boste to imeli pred očmi, trdno verujem, da bo osmega odločitev takšna, kakoršno zahteva naš slovenski interes, kakor jo zahteva naša zemlja, ki je postavljena daleč na sever in severozapad države, na tisto važno cesto, o kateri sem Vam v začetku govoril. Potem vam odločitev ne bo težka. Ivan Kirbiš posestnik kandidat za srez Maribor desni breg KMITBKI LIST navedene prirodne vzajemnosti predvsem poklican, da bi se aktivno udejstvoval v našem narodnem, kulturnem, gospodarskem in političnem življenju', je bil vendarle omalovaževan, ker so teoretiki naše javno mnenje prepričali, češ da je pri Slovencih podan čisto kmečki, čisto obrtniški in čisto delavski sloj. Zato so našega malega kmeta, bajtarja povsod prezirali, ga nikjer upoštevali in je slednji še danes neaktiven, četudi je od vseh 150.009 slovenskih kmečkih gospodarstev okoli Dr. Vinko Rapotec kandidat za srez Maribor poleg tega biti še obrtnik ali delavec. Kot tak je zainteresiran tako na pospeševanju kmetijstva in na dobrih delavnih pogojih za mezdni zaslužek, kakor tudi na razvoju obrti in industrije, ki ustvarja priliko za tak zaslužek. Le na tej prirodni vzajemnosti, na tem živem solidarizmu našega kmeta-delavca in kmeta-obrtnika je mogoče graditi uspešno gospodarsko politiko občine, banovine in države. Kdor bi to hotel graditi na razrednem nasprotju med kmetom in delavcem, obrtnikom in industrij cem, ta ne bi mogel res pospeševati narodnega blagostanja, četudi pa je kmet-obrtnik in kmet-delavec kot nositelj Če bo kdo rekel, da ne gre za državo, nego za strankarsko in osebno politiko, ne verjemite!'Morda ravno zato nekateri ne morejo pozabiti prejšnjih časov, ker zdaj ni več ne strankarske ne' osebne politike. Vsak poedinec naj sodeluje kot svoboden človek! Čfe kdo še vedno visi na prejšnjih strankah in organizacijah, naj to pozabi in se od tega odtrga. Vsaj enkrat dajmo državi, kar je državnega, in kralju, kar je kraljevega.! Prijatelji! Kadar se bomo uredili, kadar nam bo dobro, ko bomo, kakor se reče, kru- Euhaf kandidiram? Anton Hajdinjak posestnik kandidat- za; srez Dol-. Lendava ha pijani, brez preklanja, brez prepiranja, pa bomo takrat spet ustanovili stranke, če nam bo tega res preveč. Poudarjam: največja vrednota na tem svetu za poedinca in za narod je lastna država, lastna državnost. Če zapravimo to vrednoto, druge ne dobimo ne mi, ne naši potomci. Priporočam vam1 to v premišljevanje in vas najlepše pozdravljam.« Pomembna izjava sreskega kandidata za litijski okraj geometra in urednika našega lista Milana Mravljeta. Uredništvu »Jugoslovana« je naš urednik na vprašanje: Zakaj kandidirate? podal naslednjo izjavo, ki jo v celoti prinašamo: »Odkar se tudi aktivno udeležujem javnega življen-ja, sem vedno globlje prepričan, da so- socialne in gospodarske razmere temelj vsake države in vsake narodne ureditve. Nočem zanikati pomena in tvornosti zgolj političnih idej, moram pa to svoje prepričanje o pomenu socialnih in gospodarskih prilik pri reševanju vseh vprašanj poudariti na čelu 110.000 malokmetskih in seveda obenem obrtnih in delavskih. Tako socialno in gospodarsko stanje ugotavljam predvsem tudi v litijskem srezu, kjer kandidiram. V tem srezu je prebivalstvo po večini kmečko-delavsko in kmečko-obrtno. Tudi v tem srezu pa je ravno ta plast za delo v javnem življenju neorganizirana, vsled česar ne more prebivalstvo prav napredovati niti kulturno niti gospodarsko. Zato bo moja največja briga veljala organizaciji kmetsko-delavskega in kmetsko-obrtniškega sloja. Do aktivacije tega sloja mora priti ne samo v litijskem okraju, ampak povsod. Taka aktiva-cija ni potrebna zaradi kmetov samih, ki se morajo organizirati, da si pribore ugodnejše gospodarsko stališče v državi, ampak je potrebna tudi radi splošnega gospodarskega blagostanja, posebno za Slovenijo. fvan Majcen posestnik kandidat za srez Krško geometer kandidat za srez Litija France Piki posestnik kandidat za srez Celje posestnik in župan kandidat za srez Novo mesto mojega odgovora na vaše prijazno vprašanje: 2'.akaj kandidiram? Izkušnja me uči, da večina naših gospodarskih edinic ni čisto kmečka, ali čisto obrtniška ali čisto delavska, temveč je večina naših gospodarskih edinic kmetsko-obrtniška in l.metsko-delavska. Naš slovenski podeželski človek po večini ne more uspevati samo z obdelovanjem male kmetije, temveč mora Anton Kline S. neveznjber — konec prepicov? ...»< V Sloveniji se je težišče gospodarske važnosti brez dvoma premaknilo s kmetske proizvodnje na obrt in industrijo, ker mora Slovenija v agrarni Jugoslaviji postati obrtno-industrijski del države, če noče obubožati s svojo kmetijsko proizvodnjo, ki ne more z ozirom na naše geografske posebnosti nikoli biti v velikem obsegu konkurenčna z agrarno proizvodnjo na jugu. Tudi je naš mali kmet-delavec in obrtnik glavni odjemalec pridelkov in izdelkov in je s tem blagostanje tega sloja podlaga za blagostanje drugih slojev. Važno pa ni vprašanje le z gospodarskega, ampak tudi s političnega vidika. Ne moremo govoriti o popolni demokraciji toliko časa, dokler ne bo najštevilnejša in gospodarsko vsaj za Slovenijo najvažnejša plast naroda organizirana, če pomislimo, da sta ravno kmet-delavec in kmet-obrtnik nositelja pri-rodne vzajemnosti, ki mora biti podlaga pravi narodni gospodarski politiki, bo moral vsakdo uvideti nujnost, da se da tej plasti možnost, da se v javnem življenju uveljavi. Le tako se more razviti novo, zdravo in močno politično in gospodarsko življenje in bo šele na tej močni kmetsko-delavski podlagi lahko uspeval vsak drug stan in poklic. V ozki zvezi s tem velikim vprašanjem je vprašanje izvedbe agrarne reforme. Z razdelitvijo veleposestev, z notranjo kolonizacijo in z vsemi sličnimi ukrepi, je treba preprečiti proletarizacijo slovenskega malega človeka in mu ohraniti blagodejno zvezo z zemljo. Ni potrebno poudarjati važnost lastnega, četudi še tako majhnega doma, v rasnem in kulturnem pogledu, temveč tudi v gospodarskem pogledu, kajti tak dom vendarle v sličnih krizah kakor je danes, nudi malemu človeku eksistenčni minimum. Agrarna reforma in izvedba že donešenega zakona o likvidaciji, to bo moja glavna poslanska skrb. Ker bo imel bodoči parlament v tem pogledu velik vpliv, hočem tam z vso energijo zastopati vse interese agrarnih interesentov države, posebno pa Slovenije, še prav posebno pa agrarne interesente litijskega sreza. V organizaciji agrarnih interesentov bom pomagal združiti vse plasti našega naroda, ki do danes še niso organizirane, t. j. našega malega kmeta-delavca in kmeta-obrtnika. Ker daje mala kmetija le najnujnejše pogoje za eksistenco, je nujno, da damo malemu kmetu še obrtnega in mezdnega zaslužka. Zato je naš mali kmet zainteresiran na prospehu obrti in industrije, na industrializaciji Slovenije. Našim ljudem osigurati tem potom dom in zaslužek, to bo prav posebna naloga vseh naših slovenskih zastopnikov v parlamentu. V tem smislu sem že do sedaj po svojih skromnih močeh v javnem življenju deloval, tej nalogi hočem ostati zvest tudi kot poslanec, če mi bo prebivalstvo litijskega sreza izkazalo zaupanje. Globoko sem prepričan, da je za navedene cilje mogoče delovati le s sodelovanjem v državnem življenju. Kdor hoče resno doseči slične cilje, mora nujno težiti, da pridobi upliv v parlamentu. Zato kandidiram!« Ceneje nego v razprodaji kupite blago za zimske suknje, plašče in obleke pri znani tvrdki NOVAK v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 15 (nasproti Nunske cerkve). — Priporočamo ogled vsem, posebno pa čitate-ljem iz ljubljanske okolice. pere GT J2 odločitvijo V nedeljo vsi na volišča! — Pokažimo, da smo politično zreli in zavedni! Nedelja 8. novembra je tik pred nami. Ta nedelja je dan volitev in zato je za nas važna ne samo kot dan Gospodov, ampak tudi kot naš narodni dan! Volitve, pa naj se vrše po kakoršnem-koli sistemu ali načinu, so vedno važen dan v življenju skupnosti. Brez skupnosti tudi po-edinec ne more živeti, ker smo vsi navezani kolikor toliko drug na drugega, in zato tudi za poedinca ni in ne more biti vseeno, kako in kaj bo odločila skupnost! Vsak izmed nas pa je del državne skupnosti. »Državna skupnost« ni neka megla, ki plava nad nami v zraku, ampak ta skupnost — to smo mi vsi skupaj. In kakor bo vsak poedinec odločal, tako bo odločila skupnost in nič drugače! Mi vsi hočemo živeti srečno in zadovoljno — o tem ne more biti dvoma. Če pa hočemo srečo in zadovoljnost, kolikor jo je pač mogoče doseči, moramo sami sodelovati, t. j. mi moramo biti »aktivni«, mi moramo sami povedati, kaj hočemo, pa tudi vse storiti, kar moremo, v dosego svojega cilja. Kdor stoji na strani in samo gleda, kako delajo — drugi, ta ne more nikdar nič doseči! Zato pa je sveta dolžnost nas vseh, da gremo v nedeljo vsi do zadnjega moža na volišča! Kajti ravno s tem, da se gremo posluževat svoje pravice, bomo najbolje dokazali, da smo tudi mi tisti, ki imamo pravico soodločati v mejah veljavnih postav. Kdor bo pa v nedeljo 8. novembra ostal doma, ta bo ravnal tako, kakor ravna kmečki človek, ki ob času največjega in najhujšega kmečkega dela pase lenobo na kakšnem kozolcu v krmi ali pa v senci pod košatim drevesom na mehki travi. Ali ne zasluži tak človek, da ga vsi domači gledajo postrani in da ga zaničujejo? V nedeljo smo poklicani, da povemo, ali hočemo ohraniti še naprej stare naše grehe in politične napake, ali pa če hočemo novo življenje brez strankarske zagrizenosti in brez nepotrebnega prerekanja. Poklicani smo, da povemo, če hočemo še star gospodarski nered, ali pa če hočemo pametno, resno in modro gospodarstvo. Ali — ali I samo to je vprašanje! Tretje poti ni! Mi smo prepričani, da bosta uvidevnost in lastna korist narekovala našim gospodarjem, da bodo rekli odločno: Stara strankarska šara mora proč — naj živi pametno delo za resen gospodarski napredek! lh?cf i stvankaLvijam ~ za gespedarstve Zavedati pa se motamo tudi tega, da bo v nedeljo ves svet gledal na nas in na našo državo. In tu je zopet mogoče le dvoje in samo dvoje: Ali bomo ostali doma in s tem pred vsem svetom javno pokazali, da nam za našo lastno državo in za lasten dom ni prav nič mar in da nam je prav vseeno, kdo nad nami in z nami gospodari — ali pa bomo z obilno udeležbo pri volitvah slovesno izjavili pred celim svetom, da vemo, za kaj gre: da gre za to, da javno in jasno povemo, da smo svoji lastni državi in svojemu domu zvesti, da svojo lastno državo ljubimo in spoštujemo, ker je naša, in da se nikdar ne bomo sprijaznili z mislijo, da bi jo zapustili! Z udeležbo pri volitvah pa ne bomo javno povedali le zunanjemu svetu, da svojo lastno državo hočemo, ampak bomo povedali tudi to, da jo hočemo modro in pametno urediti, da nam bo ves svet lahko zaupal. Kaj pravite takemu kmetu, ki mu propada domačija, mogoče tudi le vsled nesreč, on sam se pa nič ne zmeni, da bi krepko prijel za delo in si sam pomagal, kolikor si more? Vidite, za take »gospodarje« nas bodo imeli sosedje, če se sami ne bomo zganili in če sami ne bomo pokazali vsaj dobre volje, da si hočemo sami pomagati in si urediti svoj državni d^m po svoje! Kdor se vsega tega zaveda, ta v nedeljo ne bo okleval. Ne bo se zmenil za kratkovidne nekdanje strankarje in za njihovo prazno čvekanje, ki izvira samo iz jeze zaradi izgubljene oblasti in moči, ampak pojde korajžno na volišče in tam bo rekel na glas: »Tukaj sem! Jaz sem za lastno državo, ki je tudi moja, in sem za to, da bo ta moj državni dom prav tako lepo urejen in oskrbovan kakor moja kmetija!« To pomeni prihodnja nedelja! Obsodba nad dr. Korošcem. V nedeljo je med mnogimi drugimi shodi priredil v Beogradu velik shod tudi minister prosvete Boža Maksimovič, ki se je ob tej priliki obširno bavil s početjem onih ljudi, ki jim pomirjenje duhov in narodna sloga ne gresta v račun. Med drugim je izvajal naslednje: Dovolite, da ob tej priliki, ko govorimo o kritikih nove ustavne ureditve, novega volilnega sistema in današnjega režima, opozorim na neko čudno in nemogočo pojavo, da vas opozorim na to, da je med temi, ki tvorijo to opozicijo in razširjajo navedene govorice, tudi g. dr. Korošec, ki je, ne da bi pretiraval, med glavnimi krivci strašne in nesrečne atmosfere pred šestim januarjem in ki je bil do včeraj član istega šestojanuarskega režima, katerega danes obtožuje in obsoja. Tak primer političnega beganja, da ne rečem politične nemorale, vam kaže, kako se utegne zgoditi, da tudi ostala družba, ki je ž njim, lepega dne obrne obleko na sebi ter vam prepusti vse posledice, ako bi se pregrešili v resnem in težkem trenutku proti svoji državljanski dolžnosti. Ta primer vam kaže, da se morate zavedati svoje državljanske dolžnosti in da se udeležite glasovanja dne osmega novembra. Starost in »pomlajevanje«. Kaj je starost? Zdravniška znanost nam kljub vsemu svojemu današnjemu napredku na to vprašanje ne more odgovoriti. Mi vidimo okoli sebe res da vsak dan ljudi, o katerih pravimo, da so stari in da se starajo, mi opa- OLusna in zdrava je »Kolinska kava« zujemo na svojih najbližjih sorodnikih, kako se izpreminjajo, najbolj pa čutimo razne iz-premembe na nas samih, pa vendar ne vemo, kaj naj bi to bilo: starost! In vsa znanost nam ne ve odgovora, kakšni pojavi v organizmu povzročujejo staranje. Dandanes si stoje nasproti tri teorije o staranju. Prav znaten del znanstvenikov stoji danes na stališču, da začno polagoma pojemati moči enega organa, to pojemanje pa oslabi kasneje tudi celo telo. Posebno spolne žleze so tisti organ, ki mu pripisujejo glede staranja veliko vlogo. Pojemanje delovanja teh žlez se splošno pripisuje »starosti«. In ker tudi mlajše živali in ljudje vsled prenehanja delovajna teh žlez postanejo slabotni in brez moči in energije, zato pripisujejo tudi staranje pomanjkljivosti ali pa končanemu delovanju teh žlez. Drugi učenjaki pa so zopet mnenja, da je vzrok starosti slab in nereden tok krvi. Kolikor starejši namreč postaja človek, toliko več se nabere masti in apna v stenah žil. Posledica tega »povapnjenja žil« je pa slab tok krvi in organi, ki jim kri ne dovaja več dovolj hrane, začno pešati. Če priteka na pr. v možgane premalo krvi, začne človeku pešati spomin in človek se čuti slabotnega in medlega — sami znaki staranja! Če pa srce ne dobiva dovolj krvi, začne človek težko dihati in dobi tudi srčne krče. Vse to pa so pojavi »starosti«. Zato pravijo tudi, da je »človek toliko star kakor njegove žile.« Slab obtok krvi pa ima za posledico oslabljenje vsega telesa. Tretja skupina učenjakov pa trdi, da ne smemo iskati vzroka staranja in starosti samo v enem pojavu, ampak tudi v celi skupini pojavov — naše telo je sicer sestavljeno iz posameznih organov, toda ti organi so ena sama celota. Tako so med drugim ugotovili, da izgublja človek z leti vedno več vode iz telesa in zato ni nič napačnega, Če govore ljudje o »odrevenelih starcih«. Na drugi strani pa se nabira v telesu vedno več »smeti«, ki človeka slabe in mu jemljejo moč. Zdravstvo torej vzrokov staranja ne pozna in zato tudi nima zdravila zoper starost. Razni učenjaki so sicer že poskušali ljudi »pomlajevati«, n. pr. s precepljanjem opičjih žlez v človeka, potem z raznimi »hormoni« (snovi, ki jih izločajo razne žleze v notranjosti telesa), ali pa s prerezanjem določnih živcev, toda uspehi vseh teh poskusov so za enkrat prav klaverni. Najboljše sredstvo za ohranitev moči do pozne starosti je za enkrat pametno in urejeno življenje, zmernost v jedi in pijači, primerno spanje, potem pa voda, sobice in zrak in pravilno razmerje med telesnim in duševnim delom. Ktmd.id.ttfi in nttme~ slnihi v 'Dvavshi ha« novini Mesto Ljubljana: Kandidat dr. Kramer Albert, minister v Ljubljani; namestnik Tavčar Ivan, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani. Srez Brežice: Kandidat Krulej Ivan, posestnik in župan v Sevnici; namestnik dr. Benedičič Franjo, rudniški zdravnik v Senovem. Kandidat Urek Ivan, župan lin bivši narodni poslanec v Globokem; namestnik Pintarič Franc, župan v Rigoooih. Srez Celje: Kandidat Prekoršek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celju; namestnik Goričan Franjo, posestnik in sreski kmetijski referent v pokoju v Višnji vasi. Kandidat Piki Franc, posestnik in gostilničar v Žalcu; namestnik Srebotnjak Ivan, posestnik in trgovec z lesom v Sv. Petru v Savinjski dolini. Srez Črnomelj in Metlika: Kandidat Lovšin Ey-gen, posestnik v Ljubljani; namestnik Šmalcelj Jos., trgovec dn posestnik v Predgradu, obč. Stari trg ob Kolpi. Kandidat Makar Danijel, posestnik in gostilničar v Metliki; namestnik Smuk Janez, župan in posestnik v Mlakah, obč. Podzemelj. Srez Dolnja Lendava: Kandidat Fallik Fran, župnik v Kančevcih; namestnik Ošlaj Jožef, občinski tajnik v Dolnji Lendavi. Kandidat Hajdinjak Anton, posestnik v Odran-cih; namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu. Srez Gornjigrad: Kandidat Pustoslemšek Rasto, novinar v Ljubljani; namestnik Kolenc Franc, posestnik in trgovec, Juvanjec, obč. Ljubno. Kandidat Goričar Matija, župan in posestnik v Mozirju; namestnik Sem Anton, posestnik v Ljubnem. Srez Kamnik: Kandidat dr. Potokar Ivan, odvetnik v Kamniku; namestnik Pančur Franc, posestnik v Zgornjem Tuhinju. Kandidat dr. Rožič Valentin, profesor in posestnik v Ljubljani; namestnik Burica Alojzij, posestnik in župan v Dragomljah. Kandidat Cerar Anton, posetnik in gostilničar v Kamniku; namestnik Tome Ignacij, trgovec in jM)-sestnik v Moravčah. Srez Kočevje: Kandidat Pucelj Ivan. minister in posestnik v Velikih Laščah; namestnik dr. Arko Han«, odvetnik v Kočevni. Srez Konjice: Kandidat Goričar Maks, duhovnik in posestnik v Mozirju; namestnik Košir Anton, župan in član banskega sveta v Žičah. Kandidat Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah. Srez Kranj: Kandidat Barle Janko, župnik v Ljubljani; namestnik Lončar Ivan, župan in posestnik v Tržiču. Srez Krško: Kandidat Majcen Ivan, mesar in posestnik v Št. .Janžu; namestnik Globevnik Ivan, posestnik v Škocijanu. Kandidat Vale Maks, posestnik in trgovec v §t. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, posestnik v Kostanjevici. Kandidat Grebene Anton, posestnik v Brezju, obč. Krško; namestnik Horvatič Martin, posestnik v Krški vasi. Kandidat Drmelj Alojzij, posestnik in župan v Boštanju; namestnik Polanc Anton, mlinar in župan v Radečah. Srez Laško: Kandidat Pavlič Alojzij, duhovnik in profesor v Celju; namestnik Jagrič Alojzij, strojevodja v Zidanem mostu. Kandidat Juvan Rudolf, predsednik Narodne strokovne zveze v Ljubljani; namestnik dr. Roš Franjo, odvetnik in župan v Laškem. Srez Litija: Kandidat Mravlje Milan, geometer in posestnik v Ljubljani; namestnik Birolla Gvidon. industrijec v Zagorju. Kandidat Turk Alojzij, trgovec v Višnji gori; namestnik Hribar Rudolf, lesni trgovec v Izlakah. Kandidat dr. Zoreč Vinko, odvetnik v Beogradu; namestnik Kovačič Anton, posestnik in gostilničar v SeJu, obč. Bukovica. Srez Ljubljana-okolica: Kandidat Koman Albin, posestnik v Vižmarjih; namestnik Sancin Ivo. načelnik v pokoju v Ljubljani. Kandidat Jarc Evgen, profesor in podžupan v Ljubljani; namestnik Petrovčič Jurij, župan na Viču. Kandidat Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v Mostah pri Ljubljani; namestnik Kušar Jakob, (posestnik v Notr. Goricah, obč. Brezovica. Kandidat Zebal Franjo, trgovec na Rudniku; namestnik Toni Alojzij, orožnik v pokoju na Logu pri Vrhniki. Kandidat Šinkovec Rudolf, ravnatelj Vzajemne pomoči v Ljubljani; namestnik Zadnikar Jakob, posestnik in gostilničar na Brdu, obč. Zg. Šiška. mir 1 2Ve za prepir — za ved. in Srez Ljutomer: Kandidat Zemljič Jakob, posestnik in župan v Radencih; namestnik Skuhala Fran, posestnik in župan v Križevcih. Srez Logatec: Kandidat dr. Rape Stane, tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani; namestnik Remžgar Ivan, gostilničar in posestnik v Žirovnici. Srez Maribor desni breg: Kandidat dr. Vauhnik Miloš, odvetnik v Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in župan v Pobrežju pri Mariboru. Kandidat Krejfi Anton, tovarniški ravnatelj v Rušah; ngmestnik Gornjak Vinko, ekonom v Slov. Bistrici. Kandidat Kirbiš Ivan, posestnik v Prepolah; namestnik Rajšp Josip, posestnik v Spodnji Polskavi. Srez Maribor levi breg: Kandidat dr. Pivko Lju-devit, profesor v Mariboru; namestnik Janžekovič Ivan. posestnik v Košakih. Srez Murska Sobota: Kandidat Benko Josip, ;n-dustrijec in župan v Murski Soboti; namestnik Bii-•?ek Mihael, posestnik v Ferdici. Kandidat Hartner Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih. Kandidat Vezir Geza, posestnik in gostilničar v Martjancih; namestnik Hodošček Fran, posestnik v Venkovcih. Srez Novo mesto: Kandidat dr. Zupanič Niko, bivši minister v Ljubljani; namestnik Belovsky Kle-ment, posestnik pri Sv. Heleni, obč. Mirna. Kandidat Kline Anton, župan v Gornjem polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v Novem mestu. Srez Prevalje: Kandidat inž. Pahcrnik Franc, posestnik v Vuhredu, namestnik Geršak Ivan, posestnik in župan v črni. Kandidat dr. Rapotee Vinko, odvetnik v Mariboru; namestnik Topolovec Anton, okrožni nadzornik konzumnega društva v Prevalju. Srez Ptuj: Kandidat Petovar Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Ivanjkovcih; namestnik Šolar Franjo, posestnik v Zlatolieju. Kandidat Viik Štefan, župan in posestnik v Cir-kovcih; namestnik Čeh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču. Kandidat Petek Franjo, posestnik v Cvetkovcu; namestnik Rojs Ivan, posestnik v Ormožu. Srez Radovljica: Kandidat Mohorič Ivan, glavni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; namestnik Ambrozij Josip, poseslnik in obrtnik v Radovljici. Kanddat Ažman Ivan, posestnik in župan v Lescah; namestnik Kralj Franjo, tovarniški delavec v Koroški Beli. Srei Slovenjgradec: Kandidat Rnpnik Franjo, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; namestnik Volk Jakob, strojarski mojster v Šoštanju. Kandidat dr. Vošnjak Bogumil, poslanik v pokoju v Beogradu; namestnik dr. Bratkovič Alojzij, ■odvetnik v Slovenjgradcu. Kandidat Mermolja Ivan. posestnik v Št. Ilju v Slovenskih goricah; namestnik Kac Ivan, posestnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Srez Šmarje: Kandidat Spindler Vekoslav, novinar v Mariboru; namestnik Malgaj Anton, viničar v Strtenici. Kandidat Zdolšek Anton, posestnik v Hotumnju pri Ponikvi; namestnik Debelak Simon, posestnik na Kristanvrhu. Kandidat Drofenik Josip, posestnik v Št. Jurju ob juž. železnici; namestnik Lesjak Jurij, župan v Slivnici pri Celju. Pri slabem počutju je naravna »Franz Josefova« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje» Franz Josefove« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. TEDENSKI KOLEDAR. 8. novembra, nedelja: Bogomir. 9. novembra, ponedeljek: Božidar. 10. novembra, torek: Andrej Av. 11. novembra, sreda: Martin. 12. novembra: četrtek: Benedikt. 13. novembra, petek: Stanislav. 14. novembra, sobota: Bogdan. SEJMI. 9. novembra: Braslovče. 10. novembra: Slovenji gradeč. 11. novembra: Moravče, Dobernič, Št Got-hard, Bučka, Fara, Ig, Lašiče, Srednja vas v Boh., Poljane, Laško, Sv. Mohor, Ormož, Oplotnica, Lipnica. 12. novembra: Bušeča vas, Šmartno ob Paki. 14. novembra: Gomilnica. Tudi obrtništvo je za aktivno politiko! Mariborska »Splošna zveza obrtnih zadrug« je razposlala svojim članom sledečo okrožnico: »Vsemu obrtništvu zveznega področja! — Volitvam poslancev v Narodno skupščino, ki se vršijo dne 8. novembra t. 1. gre povsem drugačen značaj nego poslanskim volitvam pred 6. januarjem 1929. Pri prejšnjih volitvah so volilci hodili v borbo zgolj za strankarska gesla, za zmago političnih strank, katere so potem v parlamentu v borbi za zmago svojih strankarskih programov tratile dragocen čas, — sedanje volitve pa se vršijo v celi državi pod enim samim geslom: Za veličino naroda in moč države! Gospodarski in kulturni napredek vseh slojev naroda označuje vladna proklamacija kot obvezen program bodočega Narodnega predstavništva. Med vsemi sloji prebivalstva smo obrtniki naj odkritosrčnej e pozdravili odpravo pogubnega strankarstva. Dogodki dveh let dokazujejo, da smo imeli prav. Ako bi pri nas v tem času vladali prejšnji neznosni spori, ki so za-sejali sovraštvo med strankami, stanovi, sosedi, tovariši, zakonci in zavirali vsako koristno gospodarsko delo, si je težko predstavljati, kako bi zmagovala naša država sedanjo gospodarsko krizo, katera spravlja v kritičen položaj celo najmočnejše države sveta. Z nestrankarskim, pravičnim in složnim delom pa je država prebredla velik del krize brez večjih pretresljajev, naš dinar se je okrepil celo v času, ko padajo močne valute in tudi brezposelnost se v naši državi razmeroma prav malo občuti, medtem ko drugod rapidno narašča. Ta dejstva priznavajo tudi sovražniki naše države. Obrtniki smo močno interesirani na tem, da novo narodno predstavništvo nadaljuje zdravo in dobro delo po dosedanjih smernicah in kot reprezentant naroda sodeluje v zakonodaji in nadaljnji izgradnji temeljev edinstvene, velike in neodvisne Jugoslavije. V močni in neodvisni državi in v složnem sodelovanju vseh stanov je podana najsolidnej-ša podlaga za prospevanje obrta, trgovine in industrije, politično strankarstvo pa ustvarja protekcijonizem, ki demoralizira narod in uničuje dobrine celih stanov na korist po-edincev. Obrtništvo to dobro ve in se zaradi tega nikdar in nikjer ni vidno izpostavljalo v strankarskem življenju. Obrtništvo, katerega so politične stranke vedno izigravale, nima povoda ogrevati se za strankarske voditelje, ki so takoj izginili raz površja, ko je vladar postavil nepristransko vlado in zahteval nesebično delo. Nas torej ne morejo nobeni pomisleki zadrževati, da s svojimi glasovi povemo javno, da ne dopuščamo povrat-ka prejšnjih žalostnih razmer. Dvakrat važno je za obrtništvo v najsevernejšem delu države, da gre do zadnjega moža dne 8. novembra na volišče in s tem pokaže, da si želi mirnega gospodarskega dela pod zaščito močne neodvisne države, ker je temu obrtništvu, izpostavljenemu občutni konkurenci treh sosednih držav, potrebna državna zaščita v naj-obilnejši meri in bo ta zaščita tem izdatnejša, čim večji bo naš odziv pri volitvah v Narodno predstavništvo. Zapomnimo si: Kdor izostane od volitev 8. novembra, pokaže javno, da žaluje za političnimi strankami in strankarskimi prepiri. Zadružna načelstva se vabijo, da zadružno članstvo, bodisi po okrožnicah bodisi na sestankih, informirajo o pomenu sedanjih volitev in da se pridno udeležujejo tudi volilnih sestankov, ki jih prirejajo volilni kandidati. V Mariboru skliče predstavništvo gospodarskih organizacij večji volilni shod za torek, dne 3. novembra. Na tem shodu bo nastopilo domnevno več volilnih kandidatov. Predstavniki obrtnih, trgovskih in industrijskih organizacij bodo pri tej priliki kandidate seznanili s svojimi gospodarskimi težnjami in zahtevami. želeti je, da na ta shod pošljejo svoje zastopnike vse obrtniške organizacije iz bivše mariborske oblasti ali pa vsaj pravočasno dostavijo svoje posebne zahteve podpisani zvezi v prednašanje na zborovanju. —■ S tovariškimi pozdravi! — Predsednik Zveze: Bureš Franjo, 1. r.« &-v&buL VOLITVE V ANGLIJI Pretekli teden so imeli v Angliji volitve v državni zbor. Volilo je nad 20 milijonov vo-lilcev in volilk, to je dokaz silne politične zavednosti angleškega naroda. O težkem gospodarskem in finančnem položaju, ki mori tudi Anglijo, smo večkrat pisali. Vsem tem težavam prejšnji parlament z »delavsko« vlado na čelu ni bil kos oziroma ni hotel in ni mogel prevzeti sam vse odgovornosti za ostre ukrepe, s katerimi bi se bila dala morebiti kriza omiliti. Zato so razpisali nove volitve, naj narod sam odloči in pove, kakšno politiko hoče. V kritičnem položaju pa so se pokazali Angleži kot veliki rodoljubi in kot odlični državniki. Mac Donald, predsednik vlade in predsednik delavske stranke, v težavnem položaju ni hotel poznati več le stranke, ampak je rekel: Država je nad vse — tudi nad strankami! In za volitve so se združile skoro vse stranke v mogočno celoto, postavili so »narodno vlado« in ta »narodna vlada« je šla pred volilce in sijajno zmagala: Narodna vlada je dobila 555 poslancev, opozicija pa le 50! Ali ni angleški primer sijajen zgled, kakršno politiko je treba delati, kadar gre za vse, za celo državo? Angleški volilci so brez ozira na nekdanje stranke dobro čutili, da bo vsakega brez izjeme zabolelo, zlasti na žepu, če bo država oslabela! In zato so pozabili na vse, kar je bilo, vsaj začasno, in nova vlada bo pod mogočnim protektoratom celega naroda lahko sklenila vse, kar je potrebno za ozdravljenje razmer, ker se ji bodo vsi radi uklonili in doprinesli tudi največje žrtve, če bo to treba za blagor vseh in ne samo za blagor te ali one stranke. KMETJE V AVSTRIJI Kmetom v Avstriji se ne godi dobro. Zlasti ne kmetom po goratih krajih kakor je Tirolsko, Gor. Štajersko in Koroško. Žita imajo malo, a še to nima nobene cene, še slabše pa je z živino. Poslanci vseh strank so sicer kmetom vedno obljubovali, da bodo skrbeli tudi za izboljšanje položaja kmetov, toda svoje besede niso držali. Sedaj pa je tudi avstrijske kmete potrpežljivost minila in na številnih svojih shodih so ostro protestirali proti sedanjemu gospodarstvu in so poslance, ki so jih prišli mirit, napodili, češ da so praznih obljub že do grla siti. Pod takim moralnim pritiskom se je morala dunajska vlada ukloniti in bo morala začeti močno varčevati pri državnih izdatkih. ' - • POGAJANJA, ki jih je imel predsednik francoske vlade La-val s predsednikom Zedinjenih držav v Ameriki glede ureditve svetovnega gospodarstva, niso prinesla še nobene odločitve. Glavni rezultat je v tem, da sta Francija in Amerika sklenili, da bosta finančno sodelovali. Torej žarek upanja, a drugega še nič. Govorili so tudi o omejitvi oboroževanja, čeprav le začasno, da se znižajo izdatki za armade, toda s tem celotno vprašanje še ni rešeno. DtoDicc Dopbt Ig. Tudi pri nas na ižanskem je zanimanje za volitve čim dalje večje. Res, da nekateri na tihem rujejo in šuntajo proti volitvam, toda pre-vdarni možje jih ostro zavračajo. Sedanja vlada je prva, ki je prijela za resno gospodarsko delo, toda krize ni mogoče kar tako odpraviti. Kakor v hiši ni miru, če ni reda, in ako nekateri lenarijo, pa zahtevajo isto plačilo, tako je tudi v državi. Prepričani smo, da bo v naši lepi državi nastal red in mir in da ne bo en stan izkoriščal drugega, sosed soseda in ne občina občino. Danes se nekatere mestne občine postavljajo na preostro stališče proti interesom okoliških občanov. To ni prav in se mora popraviti. Tovariši kmetje! Ne dajmo se begati od nikogar. Vsi moramo na volišče. Kdor bi ne šel volit, bi jemal ugled naši domovini in bi storil izdajstvo nad njo. Ta sramota ga bo spremljala celo življenje. Posebno mi Ižanci moramo priti na volišče do zadnjega volilca. Kakor so nekdaj naši pradedi v času graščinske sužnosti prvi stisnili pesti in složno stopili na prste tiranom, tako moramo tudi sedaj složno v boj za našo Jugoslavijo in za dobrobit naroda. Ljutomer. Kmetska nadaljevalna šola v Ljutomeru, ki jo je v preteklem šolskem letu po-sečalo lepo število kmetskih mladeničev, prične, čim bo slabo vreme onemogočilo kmetijsko delo, s poukom v drugem tečaju. Zato vabi vse kmetske mladeniče iz občin Ljutomer, Slam-njak, Stročjavas, Prosika, Remenščak, Cezanjev-ci, Staracesta, Branoslavci, Noršinci in Cven, ki so lani posečali prvi tečaj te šole, naj se- javijo do 4. novembra pri svojih županstvih in dne 8. novembra ob pol 9. uri v pisarni meščanske Med pohorskimi grobovi. Majhno je in štirioglato; ne obdaja ga nobeno preperelo zidovje kakor običajno v mestih, kjer grešni svet rad z visokimi zidanimi ograjami zakriva ono mesto, ki bi sicer človeka vedno, kadar gre pot mimo njega, spominjalo, da se bo tudi konec njegove poti nekoč tu poizgubil v hladni črni zemlji. Pohorsko pokopališče te ograje ne pozna; oni, ki bodo prej ali slej vsi tu počivali, je tu ne potrebujejo. Pohorsko pokopališče ni ločeno od svoje okolice; je samo poseben del pohorskega sveta; posvečeno zato, ker veže preteklost preko sedanjosti z bodočnostjo po onih, ki bodo še prišli tja za vedno počivat. Stvarnikova roka je okoli njega postavila samo živo mejo, ograjo, ki nikoli ne strohni, ki se vsako leto kakor ves rod človeški sproti pomlaja, da z veseljem vsako vigred vedno znova prihajajo v njo vabit drobne ptičice in sladkih posmrtnih pesmi prepevat vsem onim, ki tam spijo. Samo dve lesi sta v njej, ozki, a vendar toliko široki, da morejo skoz oni, ki prinašajo in spremljajo semkaj k naj-prijetnejšemu snivanju leto za letom starčka ali staro ženico, včasih tudi še ne razcvelo cvetico. Sredi planice, ki se razprostira med to nizko mejo, jedva štirideset korakov dolgo in trideset korakov široko, stoji bela cerkvica, ki s svojim rdeče gorečim koničastim stol-pičkom radovedno in proseče gleda proti nebu, kakor, da bi hotela zvedeti, kako se godi dušam onih, ki jim je izprosila vhod v boljše življenje, štiri kote ima živa meja; v vsakem kotičku stoji po ena mlada lipa. Kadar pripeljejo ptičke z juga ljubo pomlad tudi na Pohorje, sipi je vsaka izmed njih duhteče cvetje na grobove, da so vsi pisani in lepši kakor najlepši na mestnem pokopališču. Ko pa pride jesen, padajo raz nje velike, debele solze; kajti lipa ima mehko srce in čuti z vsemi onimi, ki se na praznik Vseh svetnikov šole, kjer bo vpisovanje. Pouk se bo vršil zopet ob četrtkih in sobotah od 2. do 5. ure ali do 6. ure, predavali bodo isti predavatelji kakor v preteklem šolskem letu. Sprejemajo pa se tudi kmetski mladeniči, stari 16 let, ki še niso posečali prvega tečaja, ker je učna snov razdeljena tako, da letos lahko poslušajo drugo polovico snovi, naslednje leto pa prvo polovico, ki se je obravnavala v preteklem šolskem letu. Tudi ti naj se javijo pri županstvih in pri vpisovanju. Pouk je brezplačen, od učencev se samo zahteva, da redno prisostvujejo pouku. Vsak mladenič, ki je lani posečal šolo, naj med svojimi tovariši poagitira za čim večji poset šole. Naj nikdo ne zamudi prilike za nadaljnjo izobrazbo! Posredovanje o nakupu in prodaji plemenske živine v dravograjskem srezu. Na željo kmetovalcev sreza dravograjskega bo vodil sreski kmetijski referent na Prevaljah evidenco o vsej plemenski živini, v srezu predvsem o kravah, bikih, telicah, mrjascih in plemenskih svinjah, ki pridejo za prodajo in nakup v poštev. Z ozirom na gornje naj prijavi vsak kupec in prodajalec živine po dopisnici svojo željo na naslov: Sreski kmetijski referent na Prevaljah (Sresko načelstvo). Pri ponudbi vsake živine je točno navesti sledeče: starost živine, ali je čistokrvna, teža, pri kravah je navesti tudi' količino mleka na leto, pri mladih plemenskih mrjascih koliko gnezdo in barva mrjasca ali svinjice. Na gornji način bo nakup in prodaja živine zelo olajšana. Živali za zakolj ne pridejo v poštev. Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE. in drugo jutro na vseh vernih duš dan zbirajo na zadnjem počivališču predragih svojih rajnikov. Te štiri lipe pa so tudi štiri velike sveče, ki gore ob grobovih ne le ob določenih dneh kot one, ki jih prižigajo ljudje, ampak vse leto. Pohorsko pokopališče ni ločeno od ostalega sveta; pod lipe so postavili drvarji mizice, na katere vsakdo lahko sede k prijetnemu počitku in koristnemu premišljevanju. Ni mnogo grobov na tem pohorskem pokopališču. Saj je Luka Hleb, oni, ki je bil namenjen za duhovniški stan, pa je moral potem prevzeti gospodarstvo na Hlebovini na Smolniku, postavil to cerkvico pred približno sedemdesetimi leti, menda 1. 1860. Kar jih je na Smolniku od tedaj do danes umrlo, ti počivajo tam. Priprosti grobovi, ki krijejo v sebi zlate zaklade zlatih ljudi. Komaj petnajst jih je, da imajo ob vzglavju križce, vsi so leseni brez vsakega napisa, tega ni izpral dež, niso ga nikoli imeli, saj ga ni bilo treba. Oni, ki hodijo semkaj na grobove svojcev, napisov ne potrebujejo, vsak pozna vsak posamezni grob. Priprosti so, a krasni. Krasi jih božja roka sama z vedno novimi preprogami, pozimi z belo, spomladi z zeleno, poleti s solnčno, jeseni z rumeno-rdečo bojo ljubezni. Rijasti sleč, ki uspeva na Pohorju sicer samo še na nedostopni Jesenski peči in na Klopnem vrhu, krasi in diči kot redka in zato iskana planinska cvetka te grobove. Med njimi, pred vhodom v cerkvico Sv. Device Marije, je tudi grobnica, če dvigneš deščico, ki pokriva nagrobni kamen, ju vidiš, ki tu počivata na sliki, pristni tip pohorskega kmeta in njegove žene, Luka Hleb in Ana Hleb. Marija Virgo, sine labe concepta, inter-dece pro nobis, se glasi nad glavnim vhodom v cerkvico. Toda Smolnikarji so Pohorci, so vozniki, drvarji in oratarji. Kadar je praznik Sv. Roka, onega, ki ima nad kolenom rano, zadobljeno s sekiro; kadar je praznik sv. šimna na šimensko nedeljo, koncem ok- 28. oktober je za bratski češki narod dan osvobojenja in ujedinjenja. Kot vsako leto, so tudi letos Slovenci počastili ta dan. V Ljubljani in Mariboru so se vršile večje slavnosti, kjer se je predvsem manifestiralo za zbližanje med nami in brati Čehi. Za novega konzula republike Avstrije v Ljubljani je bil imenovan znani diplomat in državnik grof dr. F. Orsini-Rosenberg. Uvoz prašičev. Po jugoslovansko-avstrij-ski pogodbi je bil uvoz težkih svinj (nad 130 kilogramov) v Avstrijo prost. Radi tega je : uvoz debelih svinj močno porasel, celo tako, da se je zmanjšal konsum govedine. Vsled tega zahtevajo avstrijski agrarci, da se uvede carina za težke svinje v višini 30 zlatih kron. Letošnja žetev koruze je v naši državi cenjena na 32 milijonov meterskih stotov; v primeri z lanskoletno žetvijo je žetev manjša za 2 milijona meterskih stotov. Najboljšo žetev izkazuje Dunavska banovina, medtem ko je v vseh ostalih banovinah letošnja žetev manjša od lanske. Pri belem dnevu je bil izvršen drzen vlom v trgovino Krisper v Ljubljani. Vlomilci so odprli s silo izložbeno okno, prišli skozenj v trgovino ter iz dveh blagajniških predalov pobrali vso gotovino v znesku 9000 dinarjev. Električni daljnovod iz Velenja v Dobrno je postal usoden A. Videmšku iz Prelske. Ko je pasel živino, se je hotel malo pozabavati z daljnovodom; s hmelovko je obešal na daljnovod žico in ko se je žice »le malo« dotaknil, ga je električni tok ubil. tobra, ne-le 2. julija na praznik Device Marije, imajo na pokopališču okoli cerkvice na Smolniku cerkveni shod. Tedaj nihče izmed drvarjev in voznikov ne dela; to je njihov največji praznik, če tudi ga navadni koledar ne pozna. In Sv. Roka še prav posebej časte, da jih obvaruje nevarne rane s sekiro. Takoj, ko je bila leta 1860. cerkvica zgrajena, so drvarji z lastnimi prispevki nabrali toliko vsoto, da so ž njo mogli nabaviti »činkk ■ zvonček, ki še danes pozvanja v slovo tistim, ki jih na tem pokopališču polagajo v naročje zelenega Pohorja. V cerkvenem stolpu je visel nekdaj še večji zvon, ki so ga bili kupili kmetje na Smolniku. Ta je že umolknil; grabežljiva roka svetovne vojne ga je odnesla. »Cinki« pa še zvoni in kliče, da prihajajo na pokopališče in v cerkev visoko s planin drvarji in vozniki in posestniki smolniški. Glo-bokarjevi, Pajkovi, Cebejevi, žvajgerjevi, Hle-bovi, Gornjakovi, Prodnarjevi, vsi prihajajo sem na pokopališče. Na šimensko nedeljo, pomešani z veselimi lova; na vseh vernih duš dan, da par minut postojijo ob nezaznamo- i vanih, a dobro poznanih grobovih, ob katerih bo nekoč tudi za nje izkopano hladno ležišče. Tedaj vlada tu bajna tišina. Vroče solze, gorke molitve, goreče sveče polne ljubezni — okoli njih zeleno smrekovje, rumeno lubovje in mecesnovje, ognjeno-rdeče črešnje, nedolžno bele breze in solze, s štirih lip padajoče na grobove — bolj spredaj zamolklo, šumenje voda Lobnice in šuštenje stoletnih gozdov; proti večeru silhuete pohorskih grebenov in kozjaških vrhov; vmes viki in klici nemirnih gozdnih ptic. Pa kadar luna z ostro zakrivljenim srpom žanje med zvezdicami, da se zdaj tu, zdaj tam katera utrga in v dolgem loku bogvekam pade in zarije v zemlji, nastanejo srebrni loki, kot da bi hoteli vernim dušam kazati pot s pohorskega pokopališča v nebesa. Dr. Fr. Mišič. Ako ste prejeli od uprave kmetskega lista opomin za poravnavo naročnine, Vas prosimo, tudi tem potom, da ne odlašate s plačilom. Ustanovitev avtomobilske tvornice predvideva naše ministrstvo za trgovino in industrijo. Ta tvornica naj bi krila naše lastne nabave. Ameriško zlato v Evropo. Pretekli teden je bilo iz Amerike v Evropo — večinoma v Francijo — odposlanega zopet za skoraj 25 milijonov dolarjev zlata. V času zadnjih 4 tednov so imele Združene države od-poslati v Evropo 708 milijonov dolarjev zlata. Polovicv tega zlata so že odposlali. Ponarejena paprika. Kljub temu, da imamo v naši državi dovolj domačega pridelka, se pojavlja na trgu inozemska ponarejena paprika. Radi tega je odrejeno, da se morajo vzorci paprike pošiljati v pregled. Denarna unija je bila sklenjena med Dansko in Norveško; predvidoma pristopita k tej uniji še Finska in Švedska, vsled česar bode danska, norveška, finska in švedska krona enakovredne. Italija je povišala svoje carine za 15%, s čemer pa je zadela na oster protest Nemčije kakor tudi drugih držav. V Nemčiji se je ta protest posebno uveljavil ob priliki poseta italijanskega zunanjega ministra Grandija v Berlinu. Da zaščiti svojega kmeta, je Francoska precej omejila uvoz živine, mesa in masla. Ta odredba velja od 1. t. m. dalje. Po odrejenem kontingentu je soditi, da naša država ne more računati z izvozom omenjenih produktov v Francijo. Gojenje riža so pričeli letos v Madžarskem. Poskusi izkazujejo velik uspeh ter je vsled tega Madžarska sklenila, da prihodnje leto pozneje 3000 ha zemlje z rižem. Slovenci v Italiji so v preteklem tednu izgubili dve močni opori. Prvo v tem, da je papež upokojil goriško-gradiščanskega nadškofa dr. Franca Sedeja, ki je bil našemu slovenskemu ljudstvu v Italiji velika opora in zaslomba; drugo v tem, da je v Trstu umrl znani borec za slovenske pravice dr. fivgen Slavik, odvetnik. Zločinski požigalec je zažgal posestniku Fr. Staretu iz Škrljevega na Dolenjskem velik kozolec, v katerem je bila spravljena vsa letošnja mrva — nad 20.000 kg. Velike poplave v Bosni in Hercegovini so minuli teden napravile silno škode. Na mnogih krajih je bil tudi vsak promet onemogočen. Predvsem pa so prizadete razne železniške proge, ki so jih zasuli veliki plazovi. Ob stebrih mostu v Krškem se je razbil večji splav lesa. Razbiti splav je narasla Sava odplavila. Uboj iz sovraštva. V Pekrah je neki Fr. Bravnik med potjo proti domu z nožem tako obdelal delavca Frana Rezmana, da je ta kmalu na izkrvavljenju umrl. Bik pod avtom. Ko je vozil neki veleposestnik na svojem avtomobilu skozi vas Biš v Slov. goricah, je na cesti prišel pod avto večji bik, ki ga je vozilo precej poškodovalo. Lastnik avtomobila je škodo na licu mesta poravnal. Žganje je umorilo 7-letnega dečka Jova iz Beograda. V odsotnosti staršev je fant brskal po omarah, kjer je iztaknil tudi steklenico žganja, ki ga je korajžno popil. Po desetih urah pa mu je zaužiti alkohol vzel življenje. Edinstven slučaj so odkrili v dunajskem znanstvenem društvu, kjer imajo 16 letnega fanta z dvema jezikoma. Oba jezika sta si čisto podobna in dobro razvita. Ob govoru se tudi oba pravilno premikata. Govori pa fant Ob 5 »jurjev« je prišel posestnik Heric Fr. iz Borce pri Mariboru. Denar je sprejel na račun prodanega dirkalnega konja, ko pa je čakal na Pragerskem na vlak, je sedel v čakalnici in zadremal. To je bilo že dovolj, da mu je neznani dolgoprstnež izmaknil iz žepa ves denar. Ruskega inženjerja Pavla Barkova je doletela žalostna smrt. Ko se je vračal iz Jožice v Ljubljano, ga je na cesti povozil mestni avtobus. Pri »Reuhovih« v Murski Soboti se je pripetila nenavadna nesreča. V kadi za zelje je utonil 4-letni deček. — O isti nesreči poročajo iz Lipovcev, kjer pa je utonil 2-letni fantek v škafu, kjer je bilo za 2 pedi vode. V gozdu se je ponesrečil L. Kordiš iz Srednje vasi pri Kočevju. Težak hlod je padel nanj ter mu zlomil obe nogi. Žrtev pobesnelega bika je postal mlad kmetski fant; ko je prignal na zagrebško sejmišče bika, da ga proda, ga je najprej peljal na vago, kjer pa je bik pobesnel ter mlademu fantu zlomil hrbtenico. 117 rudarskih nesreč se je primerilo v preteklem polletju po vseh rudnikih naše banovine. Največ nesreč se je zgodilo pri prevažanju z vozički (»hunti«), Kmetska domačija posestnice G. Gosak iz Vuhreda je minuli teden pogorela. Požar, ki ga sumijo za podtaknjenega, je napravi! za 100.000 Din škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino; Kolonijalno razstavo v Parizu je doslej obiskalo nad 30 milijonov ljudi. Radi nočnega viharja se je v bližini To-ursa ponesrečilo francosko letalo, ki je iz višine treščilo v neko drevo ter se popolnoma razbilo. Volitve v Švici niso prinesle nobenih večjih izprememb. V novem zveznem svetu, ki ga voli parlament, bodo stranke zastopane kot doslej. V angleški koloniji Nadalu že več kot leto dni ni padla kaplja dežja. Huda suša je napravila ogromno škodo. Plodovita zemlja je naravnost spremenjena v puščavo. Živina in drobnica pa kar v trumah poginja od žeje. V Braziliji v južni Ameriki je že ponovno izbruhnila večja revolucija. V mestu Pe-rnambucu je prišlo do krvavih spopadov med vladnimi četami in revolucijonarci. Sedanje revolucijsko gibanje izhaja predvsem iz raznih častniških krogov, ki bi radi uvedli v državi vojaško diktaturo. V Berlinu, glavnem mestu Nemčije, se čezdalje bolj množe ropi in vlomi v razne trgovine. Včasih se zgodi v enem dnevu do 8 ali 10 večjih vlomov, da manjše niti ne štejemo. Sodijo, da uprizarjajo vlome brezposelni, kar seveda ni nobena uganka: lačen želodec je vendar na svetu največja sila in moč, ki ne pozna meje. Zgodnjo zimo občutijo v nekaterih juž-nonemških krajih, ki jih je popolnoma zame-tel sneg, o katerem pravijo, da je dosti prezgodaj prišel. Grki na otoku Cipru se nočejo pomiriti. Angleži so škofa, ki je bil pokrenil upor proti Angliji, prestavili na otok Malto. Gibanje pa hočejo zatreti z vojaško silo. Uporniki so uvedli isto gospodarsko metodo kot svojčas Indijci: — sami so pričeli: pridobivati iz morja sol; angleški solni monopol pa bojkotirajo. 18- vasi je uničil močan potres na otoku Sv. Krištof ob vzhodni obali srednje Amerike. V nekaterih vaseh ni ostal niti kamen na kamnu; pri veliki katastrofi je našlo več sto ljudi smrt. Z revolverjem je ohranil mimoidoči nekega pomočnika, ki je skočil v Donavo v Budimpešti. Na samomorilca v vodi je naperil samokres« in mu velel, naj splava k bregu, sicer ga ustreli. In nesrečni pomočnik je po-i korno splaval k bregu in prebolel imsel na samomor. V Parizu so se minuli teden zaključila pogajanja glede položaja naših sezonskih, rudniških, kmetijskih in industrijskih delavcev v Franciji. Našim delavcem je dana glede plače, doklad in zavarovanja popolna rav-nopravnost s francoskimi delavci. Sprejeti sklepi veljajo le za evropsko Francijo, za kolonije se sestavi posebna odredba. Podkarpatska Rusija, ki delno spada pod Rumunijo, Češko in Poljsko, je minule dni mnogo trpela vsled velikih poplav. Cele pokrajine so poplavljene, tisoči siromašnih rodbin iz vasi ob reki Ung so ostali brez doma. NA OTOKU CIPRU imajo upor. Domačini so po večini Grki, otok sam pa je pod angleško nadvlado. Zaenkrat so Angleži upor štrli, do kakih resnejših zapletov pa zaradi tega upora ne bo prišlo. aii)cnt »jenom, uporabljeno v jeseni, daje pri vseh gospo«, acsL ih kulturah dobre pridelke in zboljša kakovost. ^pzzeziz dušik raztrošen v jeseni na travnike, povzroča zgodnjo Lošnjo in obilo dobrega sena. Naročila sprejemajo zadruge, kmetijske podružnice »EKONOM" v Ljubljani, kakor tudi Tvornica za dušik d. d. Ruše za prodajo šivalnih strojev, 8epaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov 1.1, d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. ,.CENTRA" trgovina Šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 248. 250 dinarjev dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! „K0SM0S", Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor. Opeko in strešnike vseh vrat, za zidavo ki i, is znanih karlovsklk opekarn ..ItOVAC" dobavlja franke vsaka postaja I po kenkereačoBi ceaak aaato GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO »EKONOM«, LJUBlfANA Sffl fr'y n m® T* um Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem zavodu IfcmefgjSgz hvatnilmi in -posojilni dom ii jjfc,-- % .eiHEISKI DO H" Te?elon štev. 2847 tlaifnn nol(. liicniVce it. 14.25/ »gisfa. udruga i neomejeno zavezo Brzojavi: * L J ilS B LJ AN I, Tavčarjeva jSoJma) ulica i VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestne po 61/,"/« brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 % biei odbitka ri a v « a na rente Stanje r!*« nad 30.900.000 dinarjev Rezerve nad 700.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti jastavi prem čnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12'/, in od 3 — 4'/« le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 3 J_.ll.. UJl, T... TI... -O_...