Jt. 123. V Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek c soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti »ttjemans ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K */„...........in » V............5 » posamične številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje izradne priloge: Ob no-m letu »Kažipot po GoriSkem'^* Gfaai$attši$m,, hf alallpot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva iWt v letu „Vozni red železnic, parnikov in poitnil ,tW" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". JJaroiSnino sprejema »pravništvo v Gosposki ulici jWv. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSSek fg naroČila brei. doposlane naročnine so »»Mttiramo— Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah čp ijskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka trsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — „. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ibliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost ----------------- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v torek dne 29. oktobra 1907. Tečaj XXXVII. »Vse m narod,^vobodo1miapfeffekl« Ch\lC Lmrič. Uredništvo se nahaja v GosposVi ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadsti. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12." dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačat! loco Gorica Dopisi naj se poSHjajo le uredništvo. Naročnina, reklamaoije iu druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniltvo, J ' »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5a« in. »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebaa na tekališca Jos-Verdi, p9ier Krebelj v Kapucinski uhci, I. Bajt v po-kopališSni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafisld viorenski-jiioi št, 22; v Trstu v tobakarni I«vren5iff" na trgu delte Caserma. i it. 83. — „Zveza narodnih društev na Goriškem*4. V nedeljo dopoludne se je vršil v dvorim pri „ zlatem jelenu" ustanovni občni zbor „Zveze narodnih društev na Goriškem". Na zborovanje je prišlo precejšnje število zastopnikov društev iz mesta, iz okolice, Brd, Vipavske doline, iz gor in s Krasa. Zborovanje jo otvoril v imenu pripravljalnega odbora it, Dinko Puc, ki je v lepih besedah pozdravil zborovalce ter povedal, da se je več društev takoj zglasilo za pristop, pristop lepega števila drugih pa je zagotovljen, tako da lo Štela Zveza že v kratkem nad 4000 članov. Zveza narodnih društev je potrebna, krvavo potrebna. Ko se je začel naš narod sredi preteklega stoletja prebujati, je prednjačila v prebujanju goriška dežela. Narod na Gorita! se je posnel v primeri z drugim do najvišje stopinje izobraženosti. Prišli smo v »cijalno dobo. Le kdor je izobražon, se more vzdržati. Le oni narod bo mogel uspešuo na-itopati z odporom proti drugim, ki je izobra-len. Izobrazbe je treba ljudstvu, izobrazbe in zopet izobrazbe. Izobražen naj bo posameznik, kobtažen cel narod. Drugi narodi imajo svoje ljudske univerze itd., pri nas pa se je še malo itorilo v tem oziru. Treba torej kaj storiti. Društva so ustanovljena v prospeh narodne itbrazbe in v drugi vrsti šele ? zabavo. Treba sodelovanja društev, treba zveze. Dandanašnji se bori organizacija proti organlza-dji. Ideja, ustanoviti Zvezo, je bila sprožena že lani, ali vsled raznih ovir se ni mogla takoj oživotvoriti, danes pa je tu. Gmotne podpore za prvo potrebo je dobila pri Narodnem skladu in pri podružnici slov. planinskega društva v Ajdovščini, moralne pa v celi deželi. Treba izpolniti organizacijo zlasti z ljudskimi knjižnicami in predavanji, k narodnemu Jelu treba pritegniti narodno ženstvo. Za vse \'A jt» dovolj prostora za delo; delu pa bodi glavni princip: ljubezen do naroda. (Živahno odobravanje.) Dr. Puc je potem beležil navzoče dru-itvene zastopnike, It a k u š č e k iz Sv. Lucije ;? hotel nekaj pojasnil o knjižnicah, na kar so se prečitala in odobrila pravila. Došla je iz Prvačine brzojavka. Čitalnica v Pr-vačini pozdravlja navdušeno shod ter prijavlja svoj pristop. Na to so se vršile volitve v odbor. Z vsklikom i>< bili po sporazumljenju med zbo-rovalci voljeni: za predsednika dr. Dinko I Puc (društvo „Prosvetau), za podpredsednika Franc K o c j a n č i č (društvo „Podgora"); v odbor pa dr. Igo .Jane (kolesarsko društvo nGorica"), Franc Božkin <„Naš Prapor" v Pevmi), Andrej Zavadlav (bralno in pevsko društvo „Štandrežu), Avgust Cejan (Čitalnica v Dol. Vrtojbi), Jožef Orel (Čitalnica v Prvačini), Evgen Rajer (»Edinost" v Ajdovščini), Fran Bel tram („ Lijak" na Vo-grskem), dr. Jos. Ferfolja (Rokodelsko in podporno društvo v Tolminu). Pregledniki so Čebule („DragaK v Orleku), Pertot (društvo „Nada" v Sovodnjah) in Jos. Itaku-šček (Čitalnica v Sv. Luciji.) Dr. Puc naznani, da sprejme izvolitev ter se v primernih besedah zahvali za izvolitev, povdarjoje, da treba „Zvezi" dela ter zagotavljaj e, da se bo tudi res delalo. Franc Koejančič se zahvali za izvolitev za podpredsednika ; povedal je tudi, kako se je ba-vil z vprašanjem, ustanoviti zvezo, in kako se je slednjič ustanovila. Tu bodi povedano, da se je trudil za zvezo zlasti g. Koejančič. Pri določitvi članarine se je unela daljša debata, ki je skončala s tem, da je obveljal predlog: Sprejme se načelo, da se obremeni vsa včlanjena društva jednako s4vzavsakega člana; pooblašča pa se odbor, da prouči to vprašanje ter da ga v slučajih reši potom kompromisov. Za podporne Hane se določi prispevek 50 v na leto. Dr. Puc zaključi na to zborovanje. Namen nZveze" je lepo razviden iz pravil. Zato ponatiskujemo tu $ 3., ki obsega sredstva v dosego namena. Glasi se tako-le: Svoj namen dosega društvo s tem: 1) da vodi statistiko narodnih društev na Goriško-(iradiščanskcm; »Gor. Tiskarna« A. GabrSSek ((jjgov, J. FabSič) tiska in zal. i) da gmotno in nravno podpira zvezna društva; 3) da organteuje društvene knjižnice, prireja predavanja, shod«, slavnosti, izlete, izdaja spise, poučuje potom okrožnic o važnih kulturnih vprašanjih, podpira zaslužna narodna nepolitična podjetja; 4) da posreduje mej zveznimi društvi v svrho m j -obojne podporo, zlasti mejsebojno izposo-j •¦».'Ril je inventarja zveznih društev (not, knjig ta. itd.), f») da zabranjujc moj zveznimi društvi konkurenco pri prirejanju narodnih veselic s tem, da mej njimi posreduje pri določitvi veseli&iilt dni; 6) da ustanovi poseben sklad, h katerega povrne po možnosti društvom škodo, nastalo jim pri prireditvah veselic vsled slabega vremena; 7) da nadzira v »Zvozi« stoječa društva pri njih poslovanju; 8) da ustanavlja narodna nova društva po potrebi, in 8) da sploh uporablja vsa zakonita sredstva v dosego društvenega namena. Oklic! Podpisani pripravljalni odbor hotolske družbe »Triglav" se z novim oklicem še enkrat obrača na častito občinstvo, da omogoči s podpisovanjem deležev ustanovitev hotelske družbe »Triglav", ki se doslej radi premajhne udeležbe še ni mogla ustanoviti. Kakor znano, je v Bohinjski Bistrici pripravljalni odbor kupil krasna poslopja, v katerih se je hotelski obrat že izvrševal. Tudi ob Bohinjsken jezeru so že kupljena zemljišča ; vse to za jako nizko ceno in, da bo imel vsak natančno sliko o financijelnen položaju, pri-občujemo, koliko so stali kupljeni objekti in zemljišča. I. Dvoje dvonadstropnih vil z gospodarskimi postopji in lepim parkom (bivše Ceeo-nijevo posestvo) je stalo 78.000 K. II. Bivši hotel železniškega ministrstva z gospodarskim postopjem je stal 15.000 K" III. Zemljišča ob Bohinjskem jezeru, tako na spodnjem kakor na zgornjem koncu v obsegu okrog 35,000 kvadr. m. so stala 37.430 K 39 v. Prenosna pristojbina, posredovanje, notarske in zemljemerske za vse skupaj pa 7.489 K 39 v., torej znaša naš nakup s stroški in pristojbinami 137.919 K 49 vin. Strokovnjak in sodno zapriseženi cenilec je pa cenil posestvo pod I. 130.000 K in posestvo pod II. 70.000 K, torej 200.000 K proti čisti kupnini 93.000 K. Nakupljena posestva so se potrebno adaptirala za hotel z restavracijo in za letoviška stanovanja iu so vsa adapeijska dela z uredbo parka, instalacijo razsvetljave, vodovoda in hišnega telografa stala 28.380 K 82 vin. Popolna oprema vseh poslopij s pohištvom, perilom, gosfniškim in kavarniškim inventarjem in petih kuhinj je stala 44.077 K 43 v. Račun reklame, pisarne, agitacije in uprava hotela ter davki in zavarovalnine znaša pa 6.126 K 58 v,, torej vsa potrebščina skupaj 216.504 K 32 v., pri čemer niso vštete obresti za glavnico, s katero se je vse to pokrilo. Iz načrta pravil hotelske družbo „Tri» glav" navajamo najvažnejše točke: Namen družbe je v prvi vrsti v Bohinju graditi hotele in kopeli, skrbeti za prometna sredstva in za tujski promet pospešujoče naprave. Ima pa pravico svoje delovanje razširiti tudi na druge slovenske pokrajine. Osnovna glavnica sestoji iz od posameznih družabnikov polno vplačanih deležev v skupnem znesku 300.000 K. Deleži znašajo 500,1000, 2000, 10.000, in 25-tisoč K. Za vsakih vplačanih 500 K se ima en glas. Da se torej ustanovi družba, ki bo vse to prevzela, je potrebno, da je podpisanih za 250.000 K do 300.000 K deležev, ker se mora imeti nekaj obratne glavnice. Iz povedanega je razvidno, da se je yse prav ceno nakupilo in da se bo podjetje spričo velikanskega navala tujcev v Bohinj tudi v kupčij-skem oziru dobro obneslo in obrestovalo. Vsak družabnik jamči samoza svoj delež in vsaka naknadna plačila so izključena. Pripravljalni odbor po ureditvi lepega podjetja še enkrat vabi vse rodoljube k pristopu in sicer določuje zadnji rok — 15. decembra 1.1., do katerega časa je prijaviti in tudi vplačati naznanjeni delež. Ako se pokaže, da podpisana svota ne zadostuje za ustanovitev družbe, tedaj ne bo Dvajset let pozneje. Nadaljevanje == „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: == ALBXANDRB DUMAS. = (Dalje.) — Hinavec! pravi d* Artagnan, vidi se pač, da se bližaš Parizu in da te čakajo v Parizu vrv in vislice! In zares pri zadnjih besedah tega razgovora sta dospela popotnika do mestnih vrat. Planchet je potla-č'l klobuk na čelo, ko se je domislil, da mora skozi u'ke, kjer je prav dobro znan, in d' Artagnan si je pavihal brke, ko se je spomnil Porthosa, ki ga je imel čakati y ulici Tiquetonne. Mislil je, s čim bi ga 0n*amil, da bi pozabil na svoje posestvo Bracieux in Ca homerske kuhinje v Pierrefonds-u. Ko sta zavila krog ogla ulice Montmartre, je zajedal na oknu hotela Chevrette Porthosa, oblečenega Y tesno, bogato, svetlomodro obleko, vso obrobljeno s ttebrom; zdehal je, da bi skoro čeljusti razkrojil, in ^«no prihajajoči so gledali z nekim spoštljivim obču-J?vanjem tega tako lepega in tako bogatega plemiča, k| ga je, kakor je bilo videti, tako silno dolgočasilo nlegovo bogatstvo in njegova mogočnost. Komaj sta pa d' Artagnan in Planchet zavila krog °gla, ko ju je Porthos spoznal. "- O, d' Artagnan! je zaklical, hvala Bogul vi ste! — O, dober dan, prijatelj! odvrne d' Artagnan. Skoraj se je nabrala krog konj, ki so jih Že držali hotelski hlapci za uzde, gruča radovednih zijal in jezdecev, ki so klepetali ter gledali kvišku; toda d'Artagnan je zganil s trepalnicami, Planchet je napravil nekaj ne ravno prijaznih gest, ki so jih navzoči dobro razumeli, in kmalu se je razšla množica, ki je začela postajati tem gostejša, ker ljudje niso vedeli, čemu se zbirajo tu. Porthos je bil že prišel na prag hišnih vrat. — Ah, dragi prijatelj, je dejal, moji konji se tu zelo slabo počutijo. — Zares 1 odvrne d' Artagnan, ves obupan sem zaradi teh plemenitih živali. — Tudi meni ni bilo bog ve kako prijetno, nadaljuje Porthos, zibaje se sem in tje z dobrodušnim izrazom samozadovoljnosti, in da ni bilo gospodinje, ki je dovolj prijazna in razume šalo, bi si bil šel drugam iskat ležišča. Lepa Madalena, ki se je bila približala med tem pogovorom, je stopila korak nazaj ter obledela kakor smrt, ko je cula Porthosove besede, kajti mislila je, da se ponovi prizor s Švicarjem; toda na njeno veliko začudenje se d' Artagnan še zmenil ni za to, in namesto da bi se jezil, je rekel smeje se Porthosu: — Da, razumem, prijatelj; zrak v ulici Tiquetonne sicer ni tak kakor v dolini Pierrefonds; toda potola- j žite se, poskrbim, da pridete na boljšega. — Kdaj pa? — Upam, da kmalu. — Ah! tem bolje! Temu Porthosovemu vskliku je sledil glasen in globok vzdih, ki je prihajal iz kota ob vratih. D'Ar- tagnan, ki je ravnokar stopil s konja, je videl, kako se je pojavil ob zidu velikanski trebuh Mousquetonov, iz čegar žalostnih ust so prihajali težki vzdihi. — Tudi vi, dragi, ubogi Mouston, se počutite slabo v tem zanikernem hotelu, kaj ne ? vpraša d' Artagnan s tistim posmehljivim glasom, ki je izviral lahko iz sočutja ali pa tudi iz hudomušnosti. — Kuhinja se mu zdi neznosna, odgovori Porthos. — Toda zakaj je ni vodil sam, vpraša d'Artagnan, kakor v Ohantilly-ju ? Ah, gospod tu nisem imel več, kakor tam doli, ribnikov prinčevih, da bi lovil lepe karpe, in gozdov Nj. Visokosti, da bi lovil drobne jerebice. Tudi klet sem natančno preiskal, toda mnogo res ni notri. — Kes, dragi Mouston, obžaloval bi vas, pravi d' Artagnan, ko bi ne imel v tem trenutku nekaj nuj-nejšega opraviti. Nato je vzel Porthosa na stran ter nadaljeval: — Dragi du Vallon, prava sreča je, da ste oblečeni, zakaj popeljem vas takoj h kardinalu. — A, zares ? se začudi Porthos ter odpre široko oči. — Da, prijatelj. — Da me predstavite? — Kaj vas to plaši? — Ne, toda razburja me. — O, le pomirite sel Nimate več opraviti z onim kardinalom, in ta vas ne podre pod svoje veličanstvo. — Toda vendar, saj razumete, d'Artagnan; dvor! — E, dragi moj, dvora ni več! — Kraljica! * (Dalje pride.) kazalo drugega, nego krasno osnovano in udobno podjetje prodati, in kaj lahko se zgodi, da bode prišlo v tuje roke. Tedaj tudi ne bode pomagalo pritoževanje, da se tujec bogati na naši zemlji, da izkorišča bogate vire tujskega prometa tu v naši gorenjski Švici, kajti krivi bomo sami, ker smo premalo podjetni. Prosimo torej v prvi vrsti one denarne zavode, ki še niso pristopili, da pristopijo z večjimi zneski, kakor že pristopivše, da zvišajo svoje zneske. Dalje opozarjamo tudi posamezne, da omogočijo ustanovitev družbe z veliko udeležbo. Na ceni podlagi osnovano podjetje in obilen obisk tujcev že letos (čez 500 iz vseh evropskih držav), ko se je z reklamo šele sredi sezone pričelo, jamči vsem udeležnikom, da je pričakovati tudi dobro obrestovanje naložene glavnice.TaifcaHmr^T^^*"^ djetnosti in rodoljubja in začetek bo storjen, da si počasi zagotovimo vse pridobitne vire tujskega prometa na svoji zemlji. V Ljubljani, 16. oktobra 1906. Za pripravljalni odbor hotelske družbe »Triglav." Ivan Hribar. Dr. V. Gregorič. Sir.maslo in poljske pridelke se najlažje prodaja na tržaškem trgu potom mojega podjetja pod jako ugodnimi pogoji. Rupujem tudi na lasten račun po dnevnih cenah. Vekoslav Plesnicar komisije in zastopstva TRST Ulica Gaetano Donizetti štev. S. barvani šolski prostori še niso bili suhi, jih je odslovil s srčno željo, naj bi jim bila usoda kje drugje bolj mila l Navzoči. Iz ajdovskega okraja. Br|i, 27. oktobra 1907. — Še nikoli nismo imeli pri nas tako slabih poti, kakor sedaj, zlasti pa sedaj, ko je dež, ni res skoro mogoče človeku do človeka. Naši ubogi starešine nimajo za to nobenega talenta. Pavlica jih ovija okoli prstov in slepi. Največje blato in nevarnosti so okoli starešinovih hiš. Tako si je neki pobožen starešina izkopal pred hišo globoko jamo (menda za vodnjak) in pustil nezazidano in nezavarovano. Padel je potem njegov otrok notri in pravi čudež je, da so ga potegnili še živega nr dan. Ta globoka jama pa je še zmeraj neobzidana pred hišo tikom občinske poti. Varuj nas Bog nesreče i Rlhembarg, 27. oktobra 1907. — Te dni je pisala »Gorica« o nekih sumljivih indi-viduih v Rihembergu, češ, da se učiteljstvo ž njimi brati. Kdo bi bil neki ta slab indi-viduum! ? Morda ga uganemo: pojmo par let nazaj! Dve duhovni posodi sta pili v Rihembergu na žive in mrtve. Ena izmed teh je šla potem prenočit v Frlanico. Drugi dai pa je oče župan ves razjarjen dejal dvema možema: »Zakaj ste poslali takega pr..... k meni prenočit? Vso noč ni dal miru, vse je ognusil in druge neumnosti uganjali" —* Kaj ne, da bo najbrže to tisti slab individuum, na katerega »Gorica" meri? Iz goriške okolice. ŠkrlltlCI se je pojavila v Podgori. Dosedaj je obolelo osem oseb. Šole so še vedno odprte in še najbolje je pa to, da sestre in bratje obolelih otrok obiskujejo šolo, med tem pa ko je tovarna poslala domov vse delavce, katerih otroci so bolni. DOPISI. Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. (Čudež v cerkvi vnebovz. Marije Device.) — Kdor prebira pobožne novine, koje izdaja klerikalna stranka, naleti čestokrat na senzačna poročila o čudežih, ki so postali baš v zadnjem času čisto vsakdanje prigodbe. Tudi nam se je posrečilo biti prisotnim čudežu, ki se sicer bistveno razločuje od onega na Brezjah, toda pravi čudež je vendarle. Bližnjo vas Bodrež je namreč v tekočem letu zadek katastrofa, posetil jo je požar, kateri je prizadel občutno škodo. Nekaterim va-ščanom je trebalo nujno pomoči. V ta namen se je dne 1. sept. pobirala miloščina v tukajšnji župni cerkvi, da se po možnosti opomore vsled požara oškodovanim posestnikom. Neki ženski so se pogorelci zasmilili ter je v nabiralno mošnjo spustila 1 kovano srebrno krono in papirnati bankovec za 10 K. Vsota v mošnji je postajala čedalje večja in ž njo tudi teža. Cerkovnikov obraz je bil resen in citati mu je bilo raz čelo ne le samo, da vrši svojo službo z vajeno hladnokrvnostjo, zavedal se je prav dobro, da denar, katerega danes nabira, preide v roko bednim družinam, ne pa v žrelo že itak prebogati rimski cerkvi. Zatorej pa je mošnjo potresal dosti močneje nego navadno. Bankovec za 10 K pa take družbe, ki ga je v enomer suvala, ni bil navajen, zatorej je — ušel. Ko se je mošnja izpraznila, ni bilo o njen nobenega sledu. Cerkovnik je trdil, da je smuknil vanjo med nabiranjem, toda našli ga niso, klub temu, da so mošnjo stresali in brskali po njenih gubah. Preteklo je nekoliko tednov, bankovec je zapustil svoje skrivališče in jo odkuril tja, kamor ga je potisnila usmiljena roka dne 1. sept. Sicer bi bila to le dogodba in ne čudež; toda njegov razvoj je tak, da ga zamoremo smatrati kot takega radi .tega, ker je vsaj —-resničen, Zagonetka je tembolj interesantna radi tega, ker je dotičnik, kateremu je izročen ključ od mošnje, sam odprl in spravil miloščino. S Kanalskega. — v nedeljo dne 27. opo-ludne je prav po tipotapsko pripeljal g. Miha Zega, vulgo »Zgaga", iz Kanala v ročinjsko Šolo okoli osem kmetov iz Bočinja in okolice, da bi baje imeli »kmetijsko predavanje". Ker tamošnji g. nadučitejj prej o tem ni bil nič obveščen in ravno na novo pre- Domače vesti. j Gledališka predstava v -Trgovskem Doma". — »Narodna Prosvetac v Gorici priredi v nedeljo dne 3. novembra t. 1. v dvorani »Trgovskega doma« gledališko predstavo. P Javljalo se bo Neidhartovo igro »i/±vi«. Burka je bila prvikrat na odru v dunajskem jubilejnem gledališču; pred,kratkim so jo predstavljali v slovenskem gledališču v Trstu, na splošno zahtevanje se jo je moralo ponoviti: vspela je obakrat izvrstno. — Člani tržaškega slovenskega gledališča gostujejo tudi sedaj v Gorici. Režiser je g. A. Verovšek, ki nastopi tudi to pot in ki je pri našem občinstvu že splošno priljubljen. Pri e. kr. izpraševalnl komisiji za ljudske In meščanske Šole v Gorici se skušnje usposobljenja za ljudske in meščanske šole, napovedane za 4. novem. 1907., preneso na 11. istega meseca ob 8. uri zjutraj. Kandidatom in kandidatinjam se bodo pravočasno doposlala potom okrajnih šolskih svetov posebna vabila. OfldHČkOV koncert. — V soboto smo doživeli zopet lep večer v »Trgovskem Domu". Nastopilo je »Pevsko in glasbeno društvo" z dvema točkama; zapel je možki zbor dovršeno Pirnatovo »Pomlad in jesen". Videlo se je, da so v zboru res — pevci. Polni zbor društveni je zapel Foersterjevo tako lepo »Ljubico". Tudi to petje je bilo, razven malih hib, jako lepo. -- Ondriček je bil burno pozdravljen. Kdo je Ondriček, ve ceniti naše občinstvo prav dobro j da je igral kot virtuoz ter izvabljal strunam glasove, kakoršne znajo izabljati le dovršeni mojstri, se umeje samo po sebi. Vrlega spremljevalca je imel v Jos. Famera, ki je igral kar najizborneje na klavir. Žela sta oba obilo zaslužene pohvale in priznaja. Občinstvo, katerega je bilo veliko in izbranega, tudi več drugorodcev, je bilo s koncertom jako zadovoljno ter je čuti o sobotnem večeru v Trg, Domu le vsestransko pohvalo. Občni zbor »Pevskega le glasbenega društva" se je vršil v nedeljo popoludne v društvenih prostorih. Občni, zbor je bil dobro obiskan. Predsednikom je izvoljen zopet g. dr. Tu m a. Podrobneje poročilo prihodnjič. Za SOdflijSkega kancellSfa v Kanalu je imenovan AL Bolter h Gorice. I realki. —- Prof. Sch\varzer, ki je deloval na tukajšnji realki dolgo let v blagor dtfaštva, je stopil v pokoj. Bil je Nemec, ali pravičen in zato so ga čislali vsi dijaki. Na njegovo mesto pa je došel neki prof. Brechler, ki ne pozna niti od daleč tukajšnjih razmer in sploh ni vreden biti naslednik blagega g. prof. Schwarzerja. Prof. Brechler ne razlaga absolutno nič svojega predmeta (opisovalna geometrija, ki je najtežja na realki), a zahteva znanje in prvi dan, ko je došel semkaj, je začel strogo izpraševati dijake; v enem razredu je zapodil na mah 15 dijakov v klop. Od ure do ure daje domače naloge, a dijaki ne vedo in ne razumejo, kaj zahteva. Pri tehničnem risanju je zahteval, da se mora v 4 urah izgotoviti vsako risanje (seveda samo v šoli se sme delati); prešle so 4 ure, a nobene izgotovljenerisbe^pobral je nato risbe,^ kakor so bile in — posledice težko pričakujejo dijaki. Takega dela ni mogoče izdelati niti v 10 urah, kajti dijaki ne vedo, kaj in kako delati; pokaže le redko; en slučaji Dijak, M spada med pridne, je povprašal prof. Br. 4 krat za eno in isto stvar; konečno je znal dijak ravno toliko kot prej. Vsako uro si napiše nekaj imen dijakov v katalog; nekoji prizadeti dijaki, ki niso vedeli vzroka temu profesorjevemn početju, so storili potrebne korake. Ogorčeni so radi tega profesorja vsi dijaki brez izjeme od 1. do 7. razreda; ali kaj hočejo! Pot do ravnatelja je sicer prosta, ali kakor vedno koraki brezuspešni. Prosimo uljudno poklicane faktorje, da ukrenejo potrebno. Tudi znamenje — »napredka". — Te dni je viselo in še visi po goriških voglih več lepakov slovenskih tvrdk, ki bobnajo »Svoji k svojim!" — same pa tiskajo pri Lahih. Zakaj? Baje zaradi — nižje cene, ki je edino le znamenje umazane konkurence. In ako Lah dfi slovenskemu trgovcu za par grošev ceneje, tedaj hop po njih. Take zglede nam dajejo — in ako se bo slovensko občinstvo ravnalo po takih zgledih, tedaj naj se ne bo nikdo pritoževal! — V Gorici sta dve slovenski tiskarni. Komur to ne zadošča, je dokazal, da je lovec na umazano konkurenco, iz katere išče za-se dobička, pa tudi to; da ni reelen trgovec. Slovenci pa hočemo oapredovati le na solidni in zdravi podlagi. Zato bomo v tem pogledu zavzemali vedno odločnejše stališče nasproti demoralizaciji kupujočega občinstva, katero širijo taki naši trgovci, ki imajo sicer vedno polna usta: Svoji k svojim! — Javnosti postrežemo tudi z imeni! Falotsko zaganjanje v poslanci keklja v »Gorici" se nadaljuje — »Gorica" se zaietava v poslanca Štreklja v številki za številko. To dela seveda skrajno falotsko, ker drugače pač ne zna. V soboto je hotela biti celo dovtipna ali ti dovtipi so tako neumni, da gleda iz njih ves prismojeni Boltatu Pepe. — Pravi celo, da so si ga nekateri »šaljivci" v deželni zbornici izbrali za tarčo svojim ka-košenkrat uprav klasičnim dovtipom. Radovedni smo res, kateri so ti šaljivci. Mi ne poznamo med slovenskimi klerikalnimi poslanci nobenega, ki bi znal delati klasične dovtipe. Anti jih ne delata Lapanja in Bolko t Torej na dan s »šaljivci" v deželni zbornici! Kako se VSO maščuje. — Zadnjič smo našteli celo vrsto slučajev, kako se je maščevala med našimi klerikalci njih — zloba. Usoda hoče, da se ta ostudna banda sramoti korak za korakom. — Danes zopet nov slučaj. Čitatelji se spominjajo, kako grdo so napadli klerikalci „Trgovski dom" in predsednika g. GabršČka zaradi trojezičnih lepakov, s katerimi je naznanil bivši gostilničar Birsa prireditve v restavraciji. Joj, kakošen naroden greh je bil to, kaka sramota za »T. d." in za GabršČka! V nedeljo pa smo videli po goriških voglih trojezične lepake, ki so vabili na koncert v Kestaurant Central — Corso Giuseppe Verdi. — V »T. d." je vabil — Slovenec, v »Katoliški dom" vabi —-ogrski Nemec. Dobiček v »T. d." bi prišel v korist — Slovencu, dobiček y »Katoliškem domu" pojde v žep —- Nemcu. Zato so klerikalci boj kotovali SI ovenča ter se zdaj pehajo za — Nemca. — Sicer pa so klerikalci gostje le nemških in laških go-stilen in kavaren, v slovenske prostore jih ni! »Krščansko misleče učiteljstvo" se je končno vendar ojunačilo ter sklicuje občni zbor na dan 7. novembra. Na dnevnem redu je tudi volitev odbora. Ta dan se izpolni Darvincu Likarju srčna želja, da postane predsednik »krščansko-mislečih". — Udeležba bo < velika. Restavrater Honsch že naroča pri < riških mesarjih tripce in pečenko, ker se na. delja obilo —duhovnikov! Orožne vaje deželne brambs leta 1908. Leta 1908. bodo klicani brambovci pehotnih krdel k orožnim vajam od srede maja do srede septembra. Pozvani bodo k vajam na dan 15. maja, 15. junija, 15. julija in približno proti sredi avgusta. Pozivi k vajam se bodo tako uredili, da se oprava ne bo vršila v nedeljo ali na kak praznik. Kdor želi na gotovi dan oziroma določeni mesec k vajam priti, naj se zglasi pri občinskem predstojniku. Tisti pa kateri se ne bodo popred zglasili, bodo pa primerno oddeljeni na posamične mesece, h-vzemši julija, ker ta mesec bodo samo taki k vajam pozvani, kateri se bodo za ta čas prostovoljno zglasili. Je Že liberalec! Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je bil obsojen na 8 mesecev v zapor neki Mažgon iz Cerkna, ki se je baš vrnil od vojakov, ker je vrgel debel kamen žandarme-rijskemu postajevodji v glavo. Vse to je bilo obširno popisano v »Soči" v »Cerkljanskih novicah". — Takoj ko je izvedela »Gorica" za obsodbo, pa je naredila obsojenca za — liberalca. Ta človek ni nikdar nikjer rekel, da je »liberalec in svobodemislec", ali „Go-rica" po svoji stari navadi napravi hitro, kadar jej kaže, iz kakega človeka liberalca, pa če je bil magari poprej najboljši pristaš klerikalne strauke ter če kaže še tako pristna klerikalna nagnjenja! Sama laž! — »Gorica" laže, da se je ustanovila »Zveza narodnih društev" zato, ker se je ustanovila farovška »Slov. Kršč. Soc. zveza". To pač ni res, ampak res je, da so klerikalci napravili svojo zvezo (pa skoro brez društev !) potem, ko so začutili »Zvezo narednik društev". — Da se »Gorica" zaletava v »Zvezo narodnih društev", to kaže, kako primerna in potrebna je »Zveza". Načrtov za Gregorčiče? nagrobnik je dosio a. Razpoloženi so v „Slov. Čitalnici" v Gorici od 26. t. m. skozi 8 dnij. — Odbor za Gregorčičev spomenik je pač naznanil to v »Gorici", ali ni se mu zdelo vredno naznaniti to tudi v našem listu, dasi menda vidi, da se nabira za Gregorčičev spomenik precej tudi potom »Soče". Župnik Berlot Z Vogrskega je bil ovaden radi pregreška kršenja voiilne svobode. Drž. pravd-ništvo ni postopalo proti njemu. Nato je tožil Berlot GabršČka kot predsednika izvrSe-valnega odbora nar. napr. stranke radi ža-ljenja časti. Gabršček je bil oproščen — ali dr. Dermastia je silil v drugo instanco. V soboto se je vršila razprava, ki je potrdila prvo razsodbo. Berlot plača troške. »Gorica" je bila ogorčena radi tega, ker se je blamiral tudi v drugi instanci častiti gospod župnik Berlot z Vogrskega. Gabršček je oproščen, Beriot mora plačati troške, „Go-rica" pa, ki živi od same podlosti in laži, pravi, da je blamiran — Gabršček! Kaj naj rečemo prismodi, ki tako piše? — »Gorica" laže tudi glede* zagovornika g. dr. Levpuščeka ter deva med ušesca („—") neke besede, ki so gola laž. Tudi zagovornik dr. Levpušček je — »zagovornik". Barabica, ki to piše, na] nikar preveč ne išče ušesc; kdor preveč išče ušesca, zna dobiti za — ušesa! Društvo za varstvo odpuščenih kaznencev v Gorici je imelo 25. t. m. svoj izredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika društva odvetnik dr. Vinci, podpredsednik je državni pravdnik Jeglič, nam. drž. pravdnika K. baron Rinaldini, blagajnik Vincenc Cuk, vodja zemljiške knjige. Vlak Je povozil v pretekli noči okoli polu-noči nad 40 let starega Avgusta Pavlina iz Gor. Vrtojbe. Pavlin je bil po 10. uri sinoči še v neki gostilni pri mes^ klavnici v Gorici, potem jo je mahnil po poti čez polje domov. Vlak, ki prevaža vagone iz Votčje-drage ali državnega kolodvora v Gorici na južni kolodvor ter vozi okoli polunoči, ga Je povozil. Pravijo, da je strojevodja še videl, kako se je vzdigal Pavlin z železniškega tir«, ali bilo je že prepozno. Stroj ga je razmesa-ril. Baje je bil Pavlin precej vinjen ter je najbrže padel na železniški tir in ko se je težko vzdigal, ga je zadela nesreča. Paviio jo bil delavec v tovarni v Stračicah. 2apu#» 4 otroke. Spoznala ga je 20 letna njegov hči, ko je šla davi v Gorico "na delo v^to-varno vžigalic. Pokojni Pavlin je bil fanatičen lclfirikfilčc Izpred SOdnije. - Včeraj se je vršila pre* okrožno sodnijo v Gorici proti g. Dragotin Gilčvertu, vodji pisarne odvetnika g. d* feeota, dolga razprava, ki je trajala od jutra moči. Pisarnovodja Oilčvert je bil ob-FL da je, dajoč, oziroma podaljšujoč kroji Francetu Kalinu od Lisjakov pri Šmarjah, . oVi ženi Ani in Jožefu Poljšaku, teh domiselnost, Htisko ter slabo razumnost LoH y svojo korist, da si je dai sebi naklo-[ imovinske dobičke v slučajih, kateri da dolžnikom pospešili pogubo^, gospodarstva Otožen je torej pregreška zoper nepošteno L0panje v kreditnih opravilih. Toženca sta Kopala dr. Treo in dr. Vodušek iz Trsta. Lprava je končala s tem, da je bil Gilč-^ oproščep obtožbe. '%***. Državni pravdnik je dvignil proti gošp. f#rtrtu obtožbo, ker je veroval poškodo-icema, Kalinu in Poljšaku, ki sta v pred-^iskavi hudo obdolževala Gilčverta. No, pri opravi sta igrali obe ti priči tako žalostno /,^0, da je sam državni pravdnik izjavil, da ^ njih pričevanje nič ne da, marveč da upo-igva samo to, kar je priznal Gilčvert. TeŠkO niltltp so prinesli k usmiljenim Kitom v Gorico 27 letnega Antona Siliča iz :ij. V pretepu je dobil več ran. — Novo šol Uljhni psica je prišla v soboto zvečer v frgOTski dom. Psička ni imele nobena marke p sploh ničesar okoli vratu. Kdor jo je iz-pbil, naj se oglasi pri slugi Oblaku v Ga-iiiekovi prodajalni v Trgovskem domu. Eivornilti in pevci celega sveta »{ so poskusili in pričajo, da so Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile mgs. za vsakogar, ki mora dosti govoriti »ali peti kakor: parlamentar, duhovnik, učitelj, igralec in pevec, neohodno . potrebno sredstvo. Fay - ove pristne jit Sodenske mineralne pastile zabranijo ¦ pri redni porabi hripavost; preženejo Wr vsako nerazpoloženje izhajajoče iz »kateregakoli vzroka. Kdor se še ni prepričal, naj v svojo korist poskusi Fay ove pristne sodenske mineralne »pastile. Dobi se po vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineral-I nimi vodami; Škatljica K 1 25 vin. Glavno zastopstvo za A?stro-Ogrsko: F, To. Gantzert, Dana] XII, Belghoferstr. 6. rgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Lepak l urniki železnic, parobrodnih voženj i pošt izide prve dni novembra po končuo Motenih vožnjah za celo zimsko dobo. Ta naš lepak je že Široko znan in udo-ttten. Pošiljamo ga brezplačno naročnikom Šote' in še mnogim hotelom, gostilnam, ka-irnani. Povsod visi v celi deželi in tudi zu-ij nje. Zadnje čase tudi na Gorenjskem. Da imajo oglasi na lepaku polno red ost skozi celo leto, smo poslali urnike i poletno dobo posebno tiskane, da so jih »lepili čes zimske urnike. Tako je ostal le-ik celo leto dober. Tudi za bodoči lepak je določenih 48 ftstorov. Prednost dajemo narodnim rdkam. Le v kolikor bi teh ne bilo dovolj, trejmenio oglase neslovenskih tvrdk, ki se *ai naravnost vsiljujejo l Vinski letina m Kinalskra. — Iz Kanala: i vinorodnih krajih kanalskega okraja s« je !'J5 trgatev izborno obnesla. Gotovo je po-•šlo uže 35 let od tega, kar je vinska trta ^ajič tako bogato poplačala kmetovalcu trud, :|a tirja njeno obdelovanje. Celo lokalna ^a »cividinka*, katera že veliko let ni poka« ^ svojega sadu, se je letos šibila pod težo Osnega grozdja. Žal le, da so naši kmetovi zadnja leta zasajali z večine le amerik. ¦•rido, takozvano BIzabelo0. Vino od njenega & trtna strupena rosa ni mogla nastopiti .H množini, kakor druga leta, radi priman-3J°te vlage, ki jej je za kalenje trsov ne-5jh<%o potrebna —. t Došel je čas trgatve, kateri je za kmeta ,.Celem poletju gotovo najlepši. Človeka pa, Je n^mno kletarstvo" le površno prečital in opazuje našega kmeta, ko opravlja kletar-tarška dela, zaščemi po vsem životu, ker tu naleti na starokopitnost v pravem pomenu besede. Kavno po istem načinu, kakor so naši dedje in pradedje pripravljali iz grozdnega soka opojno vino, ravno tako se ga pripravlja danes. V tem pogledu se ni za trohico obrnilo na bolje. Enako drugim.strokam je .tUdi^lata^tvQ.ttapr,eiovalo z velikimi koraki. Toda ta napredek je za našega kmetovalca nepoznan, neuvaževan — mrtva stvar. Ko se je* grozdje zmastilo, pustd, da vre mošt pod tropinami 8, 10 dni, tudi več. Nihče ne porablja vrelnih pilk, mrež ^a robkanje itd. Nikjer ne vidiš, da Bi se izpraznjen sod splaknil z vodo do čistega, posušil, požveplal itd., temveč se ga zatoči kamorkolisibodi. Žvepla, ki je duša kletarstva, ne porablja nihče. Posledica temu jer da se sodi pokvarijo, vino dobi neprijetni postranski okus, po plesuivcu, puščobi itd. Takega vina se pravi vinopivec ogiba. Če bi hoteli, vinorejo tega okraja razmotrivati s tehničnega stališča, prišli bi do zaključka, da je ona pri nas na skrajno nizkotnem stališču. Če upoštevamo še dejstvo, da so nekatera bela vina, ki se tu pridelajo zlasti za poletno sezono izborna, moramo to nemarnost globoko obžalovati. Imamo sicer za naš okraj »Sadjarsko in vin. društvo", katero sije zraven drugega postavilo nelogo, da povzdigne tudi vinorejo na višjo stopnjo. Toda to društvo brezskrbno spi. Porodilo se je že leta 1895., toda sad njegovega delovanja je našim očem neviden. Njegov predsednik g. M. Zega, ki se le prepogosto in povsod pokazuje prijatelja in rešitelja kmet-skega stanu, se za njegov prospeh zmeni toliko, kolikor 6 letni pobalin za orehe, katere je pretočeni teden pohrustal. Nivo, na katerem se danes nahaja omenjeno društvo, nam prejasno dokazuje, da g. Zega zato, da bi se sadjarstvo in vinarstvo povzdignilo, ni niti resno sanjal nikoli. Izkaz posridofalnlci slovenskega trgovskega društva „Mlrturw I LjllhljMl. — V službo so sprejme. 1 poslovodja, 3 knjigovodje in korespondent, 1 kontarist, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomoč, modne in galant. stroke, i kontoristinja, 2 llagajni-čarki, 4 prodajalke, 8 učencev. Službe iščejo: 2 koutorista, 3 knjigovodje, 2 potnika, 16 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki inanufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 10 kontoristinj, 8 blagajničark, 6 prodajalk — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Shod penrtfllnirjSI se je vršil v nedeljo v Ljubljani ob jako lepi udeležbi. Sprejela se je resolucija, ki meri na prospeh društva pe-rutninarjev in rejcev malih živalij. Up Izgled racijonelne prašičje in govedoreje nam je Danska država. Statistično poročilo navaja, da je bilo 1. 1905. v 24 ustanovljenih kmečkih klavnih zadrugah, pri kojih je bilo včlanjenih 93*000 posestnikov-gospodarjev, po-klanih tega leta čez milijon prašičev in 56*000 goved. Zanimivo je, da je izvoz mesa, oziroma mesnih izdelkov narasel v desetih letih od 10 na 70 miljonov kron. Koliko hvaležnega in koristnega dela imamo Slovenci še na tem polju! Poprimimo se in učimo se od narodov, ki intenzivneje gospodarijo, kakor mi. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Včeraj se je predsednik spominjal potresa v Kalabriji. Dobil je dovoljenje izreči laški vladi sožalje. Potem se je nadaljevalo prvo čitanje nagodbe. Le-vicki in Starzvnski sta izjavila, da Malorusi in poljska ljudska stranka ne moreta glasovati za nagodbo. Sternberg je branil nagodbo. Danes zopet seja. Gosposka Zbornica je imela v soboto sejo. Predsednik je naznanil, da se je cesarju zdravje skoro popolnoma vrnilo. Izvolili so komisijo 25 članov, da razpravlja o nagodbi z Ogrsko. Izvolili so tudi v kvotno deputacijo 5 članov. DemlsJJa obeh čaških ministrov se sprejme te dni. — Izvrševalni odbor češke narodno-svobodomiselne stranke je izrekel ministroma zahvalo za požrtvovalno delovanje ter sprejel demisijo na znanje. Španska kraljeva dvojica je dospela včeraj v Pariz. Dr. Emanuel Engel, nekdanji vodja mlado-češke stranke, je umrl v Karlovih varih. Bil je razumen politik in fulminanten govornik. O Skupnem proračunu se je vršila 27. t. m. skupna ministerska seja. Izid obravnav Še ni znan. Vojni minister zahteva v proračunu 9 milijonov za zvišanje častniških plač. Bolgarsko sobranje je bilo otvorjeno 28. t. m. Vlada pravi, da stremi'žat^nt, napraviti konec sedanjemu položaju Bolgarov v Ma-cedpniji. Razne vesti/ Občinska volitve na Jesenicah za prvi volilni razred so se vršile 15. t. m. Ker se slovenski napredni volilci sploh niso volitve udeležili, so bili izvoljeni sledeči kandidatje kle-^ rikalnonemške zveze: Karel Čuk, kaplan'; Valentin Črve, črevljar; Jožef Mencinger, gostilničar; Jakob Protner, krojač; Franc. Krivec ?; Jožef Vilfan, tovarniški uslužbenec • Jožef Klinar, tovarniški uslužbenec. Res ganljivo je bilo videti, kako so slovenski duhovniki — drugih volilcev namreč nimajo klerikalci v prvem razredu — volili skupno s pristnimi nemškimi liberalci. Imenovanih sedem klerikalno-nemških odbornikov je bilo izvoljenih s sedmimi nemškimi glasovi in s 4, reci štirimi klerikalnimi. Slovenska ljudska stranka je lahko ponosna na izid teh volitev, saj je tu dosegla višek korupcije, ki ga ji ni najti para po vseh slovenskih deželah. In stranka, ki se vzdržuje na površju s čifut-skirai in nemškimi glasovi, hoče biti slovenska in ljudska. Zdaj je pač rešena vera in sveta cerkev. Da bi se ljudem že vendar enkrat odprle oči l Podaljšanje kamniške železnice je sklonjena zadeva. Projektirana je sedaj kot lokalna železnica čez Motnik na Vransko in se priklopi na postaji Poizela-Mozirje železnice CeHje-Velenje. Projektirana je tudi ozkotirna železnica iz Iteiico na Paki na uornji grad. Narodni kataster, — Za Moravsko se je napravil za volitve narodni kataster: Zapisali so m Nemci, zapisali Čehi, in vsakatera stranka ima glasovati s svojim narodom. Tako je nehal prepir. Brn je imel 24.000 volilcev. Kot Čehe so je vpisalo le 5550 volilcev, bilo jih je pa več, ki so bili zapisani za Nemce. Čehi so terjali, da namestništvo kataster predela, da se zapiše za Nemca le, kar je res Nemec. Namestništvo je nato posamnike povpraševalo, ali se naj vpišejo kot Nemci, ali kot Čehi? O tistih pa, ki niso prišli, se je reklo, da se ne da dokazati, da bi ne bili Nemci! Čehi so se zdaj pritožili na državno sodišče. Državno sodišče je priznalo, da se je z odlokom deželnega predsedništva kršila reklamna pravica tistih, ki so se pritoževali. Izjava dotičnega človeka še ne odločuje, ali pripada temu, ali drugemu narodu, izjava je važna, ali za se ne zadostuje, da se po nji volilec vpiše v kataster kot Nemec; ker namestništvo v tem slučaju prav nič ni preiskovalo, ter je le posarauikom prepustilo, dati izjavo o svoji narodnosti, se mora priznati, da se je kršila postava. Zdaj bi pa bilo prav, dobiti nepristranski urad, ki bi na Koroškem prijel za ušesa vse tiste Slovence, ki so se dali zapisovati kot Nemce, in bi jih privedel nazaj tja, kjer bi morali biti. Velikanska redket — V Lincu je bila razstavljena te dni redkev, ki je tehtala 5 kilogramov in 30 dekagramov, zrastla je na vrtu posestnika Kirhmajerja pri Lincu. Velikanske OUČO so imeli razstavljeno v Celovcu. Tehtala je 79 kilogramov. Avstrijsko slovansko učiteljsko zvezo osnujejo ob priliki sestanka vsega avstrijskega ljudskega učiteljstva dne 2. nov. na Dunaju. Hlfi nI tako Skrito. — Belgijski narod ni vedel dva meseca, kje se nahaja njegov kralj. Vsa pisma so morala biti naslovljena v kopa-ližče Royat, kjer se pa kralj ni mudil. Pač, pa živi belgijski kralj že od avgusta na nekem gradu blizu Pariza. In kako se je izvedelo za njegovo bivališče? Njegova žena, baronica Vaughan, hči nekega hišnika, je čutila, da postane mati, kralj je poklical najboljšega zdravnika iz Pariza, ta se je peljal koj v avtomobilu v grad, med potjo povozil nekega poštirja, in napram oblastim se je moral legitimirati, pri čemur je izdal tajnost, da gre k baronici na grad Losmov. Tako je izvedela javnost, kje se mud^ belgijskikralj, in _8jcer_ raWo v Času, ko so se vršile tako važne volitve na Belgijskem. Primerne so jim povrnili, — Na češkem je samostan Premonstratencev zelo bogat. Redovniki pa so si tudi znali izkoriščati vse, samo da je neslo. Marsikak kmetic zapusti, mogoče ne iz lastne YOlje, del svojega zemljišča samostanu, da bi pa dovolili menihi, naj bi prodajali okoličani pred samostanom svete podobice in druge svete stvari, ne, tega nočejo, ker morajo sami ve3 dobiček imeti. V gozdovih, kateri so bili prej last kmetov, ne smejo ti-Ie pobirati suhih vej,, ne jagod, ne gob, vse to opravljajo menihi in prodajajo. Dogodilo se je, da je začel goreti samostan, opat je prosil kmete, naj pomagajo gasiti, toda od teh se ni niti eden zganil, pustili so, da je samostan pogorel do tal. To ravnanje ni nikakor smatrati brezsrčnim, to je le odgovor revnih trpinčenih duš proti bogatim izsesalcem. &i)jižctfT)Osf\ Jugoslovanska ideja In Slovenci. — Razprava, katero je napisal dr. Henrik Turna, je izšla v drugem natisu v »Oorifiki Tiskarni". — Cona 50 vin. be najfinejše, posušene kokosove orehe, brez drugih primesi uporabljajo ,,Ceres" tovarne za izdelovanje znane , ,Ceres" masti, katero pripravljajo v čistih aparatih. m mast i\ se rabi za praženje. kuhanje in za pecivo. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. nads&?.) — Telefon si. 79. RaCoa poŠta« hranilnice itev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vlogo obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsalogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57s#, na varščino ali zastave in na menjice po G%. Glavni delati obrestujejo koncem leta po 57, %. Stanje 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328-- a Kro 715|06. OBJAVA. Upoštevaje nadaljevano negotovost na denarnem trgu in oziraje se na izvenredno dohajanje prošenj za posojila je sklenit kuratorij podpisanega zavoda znižati vnovič merilo za eskompt zastavnih pisem od dosedanjega merila 95°|0 njihove nominalne vrednosti na 94°|0 za posojila ki ne presegajo 20.000 K, in na 93°|0 za posojila nad 20.000 K. V Gorici, 24. oktobra 1907. RaunateljstDo deželnegahipotečnegazaroda. F. Podberšie, avtariz. kamnoseški Mojster, Gorica, Tržaška ulica it, 17. ————— Priporoča ------------------ slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali fudh iz kraškega kamna najbolje vrste za t5 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko stroku spadajoča dela po prav zmernih cenah. Denar prihrani, kdor kupi izgoiovljenc pohištvo pri ^^^^^^^^mjpjp Ani. Breščak v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za J vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke, f Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. Gospodične in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši. Dripal-iicforia stroji pd0ei&tni uporabi brezšnmno. Orijinal-Vietoria stroji "SJjgsr za domačo rabo in obrtne namene. Drigiml-Victorla stroji °™t$ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Vlctora stroji g,"!^ lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom. »Origiual-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria* trojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles -Puchs orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki KEE:ŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (PJazza Duorao) Lastna delavnica in popravljalniea BIVA CJSTELLO št. 4 SVETOVNO ZNANI GLASOVIH dobro ohranjen, proda se radi selitve ulica »o Zorani 8,1. Postranski zaslHM! Dragoceno verižico dobi zastonj in poštnine prosto, kdor nam pošlje 100 naslovov rokodelcev, uradnikov in delavcev, katerim pošljemo potem naš novi cenik. Za 200 naslovov pa pošljemo povrhu še dragocen prstan. — Vsak naslov naj bo napisan na približno 8 cm visokem in 10 cm dolgem listku. Naslovi naj bodo razločno pisani in sicer: Ime, priimek, stan, kraj. zadnja pošta in dežela. Iz enega kraja naj se ne pošlje več nego 10 naslovov. Po dovršeni kontroli naslovov, pošljemo nagrado, Jak. Konig, zaloga Dunaj VII/l. Odlikovana pekarija in___1UBIHa Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiti) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi naif nejega peciva, torte, kolače za birmanc! in poroke, odlikovane velikonočni pince itd. Prodaja različna fina vina In Uhmrl na drobno aH v originalnih butelka! Priporoča se slavnemu občinstvu za mnm brojna naročila ter obljublja solidno postrežb PP- po Jako zmernih cenah. -*$ Glasovir ur naznanilo. Za gostilno „fa vagi" u Sežani se išče zakupnika s 15. nouembrom. Ponudbe sprejema A. Pal!ey v Tržiču. Bosendorfer proda se poceni, Našlo? pove nprarništvo. Žene! Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorskc družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmet$ke posojilnice", tasproti znane gostilne pri „Figovcua. Ako trpite na širjenju krvi In na po dobnih boleznih, tedaj pišite na F. Ziervas-j Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Mekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! Vri sredstvo je učinkovalo že T». dan". Gospa L. v M. niSe; ^Priporočala bom vimkoma Vaze izvrstno sredstvo ter no bom sama nikoli bi* njega«. Arhitekt 8. v M, piše: »Za izbora« poitrett se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo io p ?-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo'. Proti pošiljatvi 1 marke nomSko veljave mi v znamkah) poSljem knjigo: „Motenje perjode' sftai dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj m priloži unamko. Na novo otvorjen I^estaurant „Centra!" na tekališču Jos. Derdl št. 32 -------------- v hiSi ..Centralne posojilnice". ——------ Na novo prirejen restavrant s ti velikimi jedilnimi sobami ter velikim salonom za plese, veselice, itd. Lepo pokrito in kurjeno kegljišče, pripravno za klube. Izborna kuhinja. Različna Tina l vrste Pivo iz najboljših tovarn; pristno Pilsensko Dreherjevo itd. Zmerne cene in dobra postrežba. Za obilen obisk se toplo priporoča Pavel H6nSCh, restavrater. 300 komadov -s vinskih sodov s- cd 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i drug v Ljubljani. je najboljše in najfinejše čistilo za čeulje. Dobiua se poiisod. FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU jedisi lastniki načina za izdelovanje, le rajboij učinkujoča želodčna grenčica ****** Neizogibno potrebno v vsaki družini I Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavam*