>ROLETARCIVSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! ^\\\V\\\S\^\\>S\\W\\\\\\\\\\W\>\V^WS\\\\\\\\\\mVi^VNWN MINUS 18°C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem Izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 DELAVSKA ENOTNOST l\\v«v\\\\\\\\\v\\\\\\v^\\\v»\v\\v\\v^\vc^\\\\w^ PREDKONGRESNA RAZPRAVA V LITOSTROJU Interes za izobraževanje povezati z nagrajevanjem 20. APRILA 1968 Št. 16, leto XXVI. V okviru razprav pred VI. kongresom ZSJ so ljubljan-ski sindikati organizirali o kulturi in izobraževanju med drugim tudi nekaj razprav v gospodarskih organizacijah. V Tovarni dekorativnih tkanin in v Kolinski so razprav-Ijali o kulturi, v Litostroju o izobraževanju, kar je v skla-du s težnjami, da bi proizvajalci dobili bolj neposreden vpliv tudi na ta področja družbenega dela.________________ TAKO VSAKDANJE, da komaj opazite Toaletni krep papir v ZAVITKIH konkurenčna cena ZVITEK 200 LISTIČEV IZREDNO PRAKTIČNO držalo i*_| BRISAČE Ži^DKOGOBSItA . SLADKI VRH PREDKONGRESNA RAZPRAVA V PTUJU POVEČAJMO DRUŽBENOPOLITIČNI VPLIV CELOTNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE Ptuj je bil minulo soboto središče široke predkongresne razprave o nadaljnjem razvoju sindikatov in o njihovi vlogi v delovni organizaciji, v komuni, republiki in v federaciji. V to razpravo so posegali tudi predstavniki občinskih in sindikalnih svetov iz Ormoža pa tudi iz Varaždina in Čakovca; medobčinsko sodelovanje sindikalnih organizacij je na ta način postalo tudi medrepubliško sodelovanje, kar pa je sicer v delil teh štirih sindikalnih organizacij že vpeljana tradicija. Razprava o nadaljnjem razvoju sindikatov se je odvijala na podlagi referatov, ki so jih pripravili predsednik ObSS Čakovec Ivo Kerovec — o mestu in vlogi sindikalne organizacije v delovni organizaciji — profesor Stjepan Mihalič iz Varaždina — o mestu in vlogi sindikatov v pogojih uresničevanja samoupravljanja — ter podpredsednik ObSS Ptuj Feliks Bagar — o mestu in vlogi sindikalne organizacije v komuni. V razpravi so nato sodelovali Igor Vitez (Varaždin), Vlado Samardžija (Čakovec), Martin Habjanič (Ormož), Lojze Levačič (Čakovec), Mirko Hro-vatek (Varaždin), Cvetko Branimir (Varaždin), Danilo Masten (Ormož), Franc Klemenčič (Ptuj), tajnik RO sindikata industrije in rudarstva Hrvaške Ivo Zadravec in predsednik RO industrije in rudarstva Slovenije Jože Glo-bačnik. Na zaključku razprave je bilo sklenjeno, da bodo predsedstva štirih občinskih sindikalnih svetov skupaj izoblikovala stališča in predloge iz te razprave ter jih prenesla na svoje delegate, ki jih bodo zastopali na VI. kongresu ZSJ, seznanila pa bodo z njimi tudi republiške sindikalne svete Slovenije in Hrvaške. ni manjkalo; naj navedemo vsaj najbolj značilne: Kaj sploh zapisati v statut ZSJ? Ali naj bo to nekakšen popoln sindikalni zakon? To možnost, je razprava zavrnila: statut ZSJ naj bo statut zvezne sindikalne organizacije, ki naj podrobneje določi, kaj so naloge te organizacije, samo okvirno PRIPOMBE NA PREDKONGRESNO GRADIVO O NADALJNJEM RAZVOJU SINDIKATOV Namen te razprave je bil oceniti mesto in vlogo sindikatov v pogojih samoupravljanja in določiti bodočo družbenopolitično vlogo sindikatov, ki mora zagotoviti njihovo večjo učinkovitost pri razreševanju perečih vprašanj tako v delov- nih organizacijah in komuni kot v republiki in federaciji. Pri tem so diskutanti izhajali iz predkongresnega gradiva o bodočem razvoju' sindikatov in iz prvega osnutka statuta Zveze sindikatov Jugoslavije, kar je bilo seveda logično, saj mora statut ZSJ zrasti iz pripomb, ki jih ima članstvo na to gradivo in na osnutek statuta. Teh pripomb pa v razpravi E LEKTRO RAD I O TEH h I MATERIAL ELEKTRO RADIO VS ”«410-1166 « To staro pravilo pa velja še posebno upoštevati pri gradnji. TEHNO-MERCATOR vam s pestro izbiro gradbenega materiala po konkurenčnih cenah in z dostavo na dom prihrani eno in drugo — ČAS IN DENAR Obiščite nas v enoti »GRADBENI MATERIAL«, Vodnikova 6 (nekdanji prostori tovarne »Klima«) TOPEL in poceni dom vam želi ooo 0 0 0 t) mBHHj TRI8VIKO PODJETJE MA VELIKO IN MALO O ■*—•-agar Razgovor v Litostroju o nadaljnjem razvoju izobraževanja glede na krepitev družbenoekonomske moči delavskega razreda je bil dobro obiskan, živahen in prizadet. Posegel je na številna področja in posredoval mnogo stališč. Lahko jih le naštevamo. Osnovno stališče je bilo, da je treba v prihodnje interes posameznika in kolektiva za izobraževanje bolj povezovati z nagrajevanjem. Preplah o nezaposlenih strokovnjakih ni upravičen: na razpis za 20 inženirjev se jih je javilo le 5. Največji je deficit strojnikov na vseh izobrazbenih stopnjah. Več kolektivov naj bi združevalo programe in sredstva za dopolnilno izobraževanje strokovnih kadrov. Za družbeno-ekonomsko izobraževanje ni pravega interesa. Morali pa bi to znanje terjati in preverjati zlasti pri vodilnih ljudeh. Litostrojska poklicna šola je doslej s svojimi sredstvi izšolala 1.042 ljudi, ostalo jih je 455, torej je njen prispevek za strokovno šolanje trikraten: družbi, svoji šoli, drugim podjetjem, ki koristijo pri njih izšolan kader. Glede pomoči študentom uveljavljajo posojila. Ta sistem smatrajo za najpravilnejši, saj stimulira k dobremu študiju, prednost pa imajo nadarjeni in socialno šibki kandidati. Povprečna učna ocena njihovih kreditirancev je 3.8. Sistem kreditiranja bodo uvedli tudi v poklicno šolo. Možnosti odpisa kredita so velike: 24 % za odličen učni uspeh, 48 % za odlično strokovno delo po opravljenem študiju in še zmanjševanje kredita ob dobrem angažiranju v samoupravnih organih. Očitek, da mlad človek težko odplačuje kredit, je neupravičen: po dveh letih vrača mesečno do vseh možnih odpisih le še 15 N-din. O tem in še marsičem so govorili v Litostroju in tako obogatili praktične usmeritve za prihodnje. S. G. • KOMENTATORJEV STOLPEC # KOMENTATORJEV STOLPEC • KO e ^4 d m GRADBENI MATERIAL - ŽELEZNINA - GRADBENI MATERIAL • pa naj pove, kakšne so naloge sindikalnih organizacij v delovni organizaciji in v komuni; le-to naj podrobneje določijo statuti republiških sindikalnih organizacij in seveda statuti občinskih sindikalnih organizacij. Sicer pa bi to bilo tudi v skladu z osnutkom statuta, ki Poudarja, da je vsaka sindikalna organizacija odgovorna predvsem za urejanje vprašanj na svoji ravni. Gradivu o nadaljnjem razvoju sindikatov pa so udeleženci razprave očitali predvsem ' premalo jasnosti pri obravnavanju različnih pojmov in vra-šanj. Tako gradivo, denimo, omenja solidarnost članov sindikatov glede razvoja nerazvitih področij naše države, hkrati pa tudi v primerih, kadar se izrazijo posledice ekonomskih zakonitosti. Medtem ko o solidarnosti glede razvoja zaostalih področij ni dvoma o naših stališčih, pa se moramo vprašati, kakšna naj bo solidarnost glede posledic ekor/jmskih zakonitosti, oziroma eli naj te zakonitosti spoštujemo ali ne? Ali naj bomo solidarni tudi s tistimi delovnimi organizacijami, ki slabo poslujejo, ki nimajo razvojne perspektive — skratka, ali naj podpiramo vsako delovno organizacijo in ne glede na (Nadaljevanje na 3. strani) V javnosti lahko pogosto slišimo trditev, da se naša družbena' nadstavba preveč zapira vase ter skrbi predvsem za svojo eksistenco in reprodukcijo, namesto da bi se funkcionalno vključila v gospodarsko aktivnost družbe ter tako neposredno služila interesom baze. Jasno, da takšni očitki ne zvene prijetno v ušesih umetnikov, znanstvenikov, družb eno-političnih delavcev in na sejah različnih družbeno potrebnih ali nepotrebnih (ker ni objektivnih meril potrebnosti) organov iti institucij itd., ki zato takšno kritiko skoraj enotno zavračajo kot »vulgarno ekonomistič- kot, denimo, znanosti, umetnosti, socialnega zavarovanja itd. In še tudi zato ne, ker nadstavba meni, da ima izključno pravico sestavljati recepte, kako naj gospodarstvo gospodari, da se mu bo dobro godilo, gorje pa človeku »iz baze«, če si predrzne s prstom pokazati na kakšen trdoživ »greh« nadgradnje! So »grehi« nadgradnje res tako veliki, da kaše s prstom pokazati nanje? So! Čeprav nadgradnja kot celota pridno pridiga, kako naj gospodastvo gospodari in koliko naj odšteva za skupne potrebe, je dejavnost različnih institucij, ki sodijo v naši republiki v Kako do »čistega vina« no gledanje«, »nerazumevanje nujnosti vse bolj razvejanega družbenega življenja« Ud. Čeprav ocenjujemo naloge in prizadevanja posameznih družbenih institucij pogosto res zelo poenostavljeno, pa bi vendarle ne smeli zavrniti očitkov na račun premajhne učinkovitosti in vplivnosti nadstavbe na razvoj družbenih odnosov z zamahom roke, češ, vsak naj pometa pred svojim pragom! Zakaj ne? Predvsem zato ne, ker žive vse družbeno nepotrebne in premalo izkoriščene_ institucije na račun presežnega, na trgu priznanega, družbenega kratkoročno ali dolgoročno potrebnega dela, kar pa seveda zmanjšuje našo § splošno gospodarsko in po-O slovno aktivnost, a hkrati z * njima tudi obseg in kakovost • drugih družbenih aktivnosti tako imenovano »nadstavbo«, tudi v obdobju reforme dez-integrirana. Na sejah vodstev družbeno političnih organizacij in politično teritorialnih skupnosti zato pogosto moremo slišati zahtevo, naj bi različni zavodi, institucije in organi, ki se ukvarjajo s proučevanjem istih področij družbenega življenja, svojo aktivnost čimprej posodobili, racionalizirali in jo načrtno usklajevali, da bi imela večji učinek na razvoj proizvajalnih sil in samoupravnih odnosov, kot ga je imela doslej. Oglejmo si nekaj značilnih ilustracij neusklajenih prizadevanj v okviru naše revu-blike, ki jih organiziramo z namenom, da bi si lahko ustvarili čimbolj natančno podobo, kako gospodarimo, kaj delamo in o čem razpravlja- (Nadaljevanje na 8. strani) 7 dni v sindikatih V^Z*AZ^rv^ZV^ZV^y^Z^ZV^Z^Z^y^ZxA/VV^Z^Z^Z^Zsy^ZV^AAZV^ZVV^/V^AZ^/V*y‘y‘✓V^V^V^AA/^ZS/,V^# s: je začela s prodajo svojih ekskluzivnih pomladanskih modelov — plaščev modnih barv v omejenem število modna hiša prodajni servis \ Ljubljana—Maribor—Osijek ^VWV'yW'yvWWWVwAA/V^WWVW\AAAAA/WWWSAAAAAAAAA/' /\AA tEZERVIRANI STOLPEC Janez Velikonja sindikalne podružnice predsednik 10 Pianika, Kranj ® Kako se je vaš sindikat vključil v priprave za letošnje volitve samoupravnih organov? Naloga sindikata je tudi v tem, da pospešuje razvoj delavskega samoupravljanja. Zato si prizadevamo, da bi s temeljitimi pripravami na volitve, z dobro izbiro kandidatov izpolnili osnovni pogoj za dobro delo samoupravnih organov. O izbiri kandidatov smo Se najprej posvetovali z delavci. Potem se je sestal plenum naše podružnice. Razpravljali smo o predlogih za kandidati in jih primerjali z nekaterimi ustaljenimi kriteriji, ki jih mora kandidat izpolnjevati. V kolektivu smo se sporazumeli, da mora biti član samoupravnih organov dober delavec, ki bo resnični zastopnik proizvajalcev, ki so ga izvolili. To pomeni, da se bo z njimi posvetoval pred zasedanjem delavskega sveta in da jih bo po zasedanju seznanjal s sprejetimi sklepi. Nadalje menimo, da se mora član samoupravnih organov podrejati skupnim interesom pri snovanju perspektive podjetja. Posebno je to pomembno, ko bo soodločal pri delitvi čistega dohodka. S temi argumenti smo izbrali kandidate na zborih proizvajalcev. Za volilno listo smo izbrali več kandidatov, kot jih bomo volili. Ob tej priložnosti so samoupravni organi predložili tudi Poročali obračun svojega dela v minuli mandatni dobi. Poročali so o £ poslovni in gospodarski politiki podjetja, o tržnih razmerah in ^ o nadaljnji perspektivi podjetja. n Rajko Zupa F'r v»v ncic sekretar v gradbenem industrijskem podjetju GRADIS, Ljubljana ® Kako ste se v vašem podjetju pripravili na bližnje volitve v samoupravne organe? Za centralni delavski svet bomo v našem podjetju volili polovico članov v dvanajstih poslovnih enotah. Prav tako pa bodo v vseh dvanajstih poslovnih enotah, ki imajo svoje delavske svete, zamenjali polovico članov. Volitve novih članov centralnega delavskega sveta in delavskih svetov po poslovnih enotah bodo 26, aprila letos. Prav zaradi tega, da bi volitve v samoupravne organe izvedli kar najbolj kvalitetno, je delavski svet imenoval volilno komisijo in komisijo za volilni imenik. Enako so storili tudi delavski sveti po poslovnih enotah. Ta teden pa smo zaključiti tudi z zbori delavcev, na katerih so delavci predlagali Kandidatk tako za centralni delavski svet kot tudi za delavskej&vete< poslovnih enot. Samo v Mariboru smq imeli kar osem zborov delavcev, Pred zbori delavcev nikjer nismo vnaprej izbirati kandidatov, marveč so delavci prav na teh zborih sami predlagati kandidate, in to vselej mnogo več, kot jih bodo dejansko izvolili. Tako ima vsak kandidat tudi svojega protikandidata. Inž. Jože Kavkler predsednik tovarniškega odbora sindikalne podružnice Industrije metalnih polizdelkov IMPOL, Slovenska Bistrica 9 Kako se v vašem kolektivu pripravljate na volitve samoupravnih organov? Naš sindikat — mislim na sindikalni odbor podjetja in na vseh 13 sindikalnih podružnic, kolikor jih imamo v naši tovarni — se je letos odločil za demokratičnejši način izbiranja kandidatov za nove samoupravne organe. Za razliko od prejšnjih let na sestankih namreč nismo predlagali konkretnih imen, marveč smo se pogovoriti predvsem o tem, kakšne lastnosti naj bi imeti kandidati, ki bi jih na zborih volivcev izbrali in predlagali kot kandidate. Sindikat je ob tem poudaril potrebo, da bi morali izbrati in predlagati tiste člane kolektiva, ki so čimbolj razgledani in ki bi dejansko zastopali interese enot, ki jih predlagajo, oziroma interese podjetja kot celote. Moram reči, da je to bilo našim delavcem zelo po volji in všeč, saj so dobili občutek, da bodo dejansko lahko izbrali ljudi, ki jim zaupajo in ki se bodo tudi znati potegniti za njihove interese. Zaradi tega pričakujemo, da se bodo naši proizvajalci v prihodnjih dnevih polnoštevilno udeležili zborov volivcev in da bodo iz svoje srede tudi izbrati v samoupravne organe res najboljše kandidate. IZ RAZGOVORA Z JANKOM KUŠARJEM, PREDSEDNIKOM SINDIKATA >S;F DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE__ Neusklajeni »vozni redi« Minuli petek je bila v Ljubljani plenarna seja RO sindikata delavcev prometa in zvez. Prisostoval ji je tudi predsednik centralnega odbora tega sindikata Jože Jager, razpravljali pa so o pogojih gospodarjenja in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov v kolektivih prometnih dejavnosti v minulem letu. Ocenili so tudi dosedanji potek predkongresne aktivnosti v okviru tega sindikata. Spričo aktualnosti obravnavanih vprašanj smo predsednika republiškega odbora Janka Kušarja zaprosili za kratek razgovor. »Kako je plenum ocenil poslovne uspehe kolektivov in njihovo politiko delitve dohodka?« »Podatki zaključnih računov razkrivajo, da je promet kot celota lani slabše odrezal kot predlani in da med posameznimi prometnimi dejavnostmi nastopajo velike razlike. O tem, da je promet kot celota lani dosegel slabše rezultate, nedvomno najbolj zgovorno priča podatek, da so bili skladi, ki so jih ustvarili kolektivi, kar za dve tretjini manjši kot leta 1966 in da se je navzlic revalorizaciji osnovnih sredstev amortizacija pove-" čala samo za 7 %. Na to so z ene strani vplivale povečarie družbene obveznosti in nasploh zaostreni pogoji gospodarjenja. Z druge strani pa gre za to, da se prizadeti kolektivi med sebbj premalo povezujejo in da tudi ne kažejo dovolj pobude, da bi ob povezovanju z delovnimi organizacijami drugih dejavnosti ustvarjali možnosti nadaljnjega razmaha. V zvezi s politiko delitve dohodka pa je plenum menil, da ne glede na zaostrene pogoje gospodarjenja le še niso izčrpane vse možnosti, da bi vsaj v letošnjem in naslednjih letih prometni kolektivi postopoma spet začeli spreminjati delitvena razmerja v korist 'skladov. Na to lahko vplivajo s tem, da bodo hitreje odpravljali notranje slabosti, da bodo bolj prisluhnili integracijskim procesom in, seve, da se še nadalje ne bodo povečevale družbene in druge obveznosti.« »Slišali smo, da ste na plenumu sorazmerno največ razpravljali o položaju in , gospodarjenju cestno-vzdrževalnih podjetij. Zakaj?« »Za razliko od drugih prometnih dejavnosti, v katerih bolj ali manj že delujejo tržni odnosi, to ne velja za cestno-, vzdrževalna podjetja. Ta podjetja so tudi edina, ki so v lanskem letu dosegla bistveno ugodnejše rezultate kot predlani, čeprav niso lastniki osnovnih sredstev, ki jih pogodbenp vzdržujejo. Zato se njihov interes za dobro gospodarjenje izraža predvsem v tem, da si pri-cestnih skladih skušajo izboriti čim več sredstev in da skrbijo za lastno modernizacijo in za Izboljševanje življenjskih ter delovnih pogojev svojih delavcev. Slednje je bilo v minulih letih zaradi objektivnih vzrokov, zelo zapostavljeno in je -zato prav, da se vsaj v tem ti kolektivi postavijo na lastne noge. Vendar pa je plenum menil, da omenjeni kolektivi svoje sklade bržčas povečujejo tudi na račuft,,-slabšega vzdrževanja cest. Tega, . sicer ni mogoče dokazati, vendar se to ob sedanji organiza-" ciji vzdrževanja cest zdi logično in tudi verjetno. Prav zaradi tega, da na vzdrževanje cest ne bi vplivali samo upravni odbori, cestnih skladov in podjetja za ' vzdrževanje cest, marveč tudi tisti, ki ceste uporabljajo in ki na račun uporabe cest ustvarjajo tudi dohodek — torej prevozniška podjetja, se RO sindikata prometa in zvez vključuje v razprave o novem zakonu o cestno vzdrževalnih podjetjih, ki razen drugega predvideva tudi ustanovitev tako imenovanih cestnih skupnosti. Le-te bi pomenile razširjeni samoupravni organ, ki bi vključeval vse tiste, kj ceste uporabljajo, vzdržujejo ali financirajo tovrstna dela. Če bo predlog sprejet, bi tudi za cestno-vzdrževalna podjetja veljali približno enaki pogoji gospodarjenja kot za vse druge kolektive prometa in zvez; za to pa se v načelu bori tudi naš sindikat.« »Kaj bi lahko povedali o gospodarskih gibanjih v drugih prometnih dejavnostih in s tem povezanih nalogah sindikatov?« »Za železnico je na primer značilno, da se je lani še poslabšala njena udeležba v celotnem prometu od 40,9 na 34,9 %. V potniškem prometu sta na takšno zmanjšanje prometa vplivala konkurenca cestnega transporta in boljši osebni standard državljanov, ki imajo vse več lastnih avtomobilov. V tovornem prometu pa je treba zmanjšanje pripisati konkurenci cestnega transporta, še zlasti pa zasebnih prevoznikov. V zvezi s tem je plenum RO menil, naj bi na skupnem posvetu vseh prometnih kolektivov čimprej proučili analizo gospodarske zbornice o racionalnosti posameznih vrst transporta in v zvezi s tem povzeli ter uveljavljali določene . zaključke. Železničarji sami pa se bodo tudi morali vse bolj zavedati, da njihova organizacija nima več značaja javne službe, marveč da posluje kot vsaka druga gospodarska organizacija. Z ene strani torej gre za odpravljanje stare miselnosti, sicer pa za prizadevanje za nadaljnjo komercializacijo dela. za vestnejše opravljanje poverjenih- dolžnosti in za splošno izboljšanje transportnih uslug, ki jih nudi železnica. Marsikaj tega železničarji lahko in mo- rajo rešiti sami. Vsekakor pa jim bo tudi družbena skupnost kot celota morala pomagati z novimi krediti in morda tudi z olajšavami pri odplačevanju sedanjih obveznosti. Za PTT kolektive na primer velja ugotovitev, da so njihovi uspehi odvisni od stopnje že dosežene avtomatizacije prometa in od tega, kako izvajajo lastne načrte za nadaljnjo modernizacijo poslovanja. Če pomislimo samo na zaostalost telefonije, v kateri še vedno zavzemamo eno zadnjih mest v Evropi, hkrati pa na veliko povpraševanje po novih telefonskih priključkih, bi bilo tudi za preostalo gospodarstvo zelo koristno, še posebej pa za industrijo telekomunikacij, če bi PTT kolektivi razpolagali z večjimi sredstvi za nove investicije, saj bi s tem posredno vplivali tudi na povečano zaposlovanje v nekaterih industrijskih panogah. Zadnje zvišanje poštnih tarif, katerega učinek nameravajo porabiti za modernizacijo, že pomeni korak v tej smeri, vendar bi morali sprostiti tudi del sredstev Poštne hranilnice, o čemer je Delavska enotnost že pisala. O cestno transportnih podjetjih pa bi povedal predvsem' to, da podpiramo njihove zahteve za sprostitev cen in za izenačitev pogojev gospodarjenja z zasebnim sektorjem. Menimo, da v zvezi s tem trenutno ni treba sprejemati nobenih novih predpisov, marveč naj bi dosledno izvajal; sedanje zakone: ih predpise. 1 Za zaključek samo še tol er v teh kolektivih kakor tudi na železnici, so že napravili začetne kofal^fe Za: medsebojno povejo-vailje1 tnf*za .povezovanje z dni-/ gimi zainteresiranim’ kolektivi. Kjerkoli so to storili, so tudi rezultati ugodnejši. Vendar vse to še zdaleč ne zadošča, da bi se promet kot celota hitreje razvijal in moderniziral. Prav zato je osnovna naloga sindikalnih podružnic v prometnih kolektivih v tem, da spodbujajo že začete!. poslovnb-tehnične in integracijske procese.« M. GOVEKAR Dobrodošla publikacija V sodelovanju z republiškim sindikalnim svetom, republiškim zavodom za zaposlovanje in republiškim zavodom za socialno zavarovanje je pred nedavnim izšla v založbi časopisnega podjetja Mariborski tisk publikacija »Napotki našim delavcem, ki se zaposlujejo v Avstriji«. Uredniški odbor je pri tem vodila želja, da številne naše delavce, ki so že zaposleni v Avstriji, ali pa se šele bodo tamkaj zaposlili, seznani z nekaterimi osnovnimi pravicami in dolžnostmi pri delu v tej sosednji državi. In da je publikacija ta svoj osnovni namen v celoti dosegla in v marsičem celo presegla, gre zahvala tudi predstavnikom Zveze avstrijskih sindikatov (OGB), ki so pomagali pri njenem vsebinskem oblikovanju. Iz obširne vsebine te publikacije naj omenimo samo nekatera najvažnejša poglavja. Zveza avstrijskih sindikatov v posebnem pismu seznanja, naše delavce s prednostmi, ki si jih pridobijo, če se za časa dela v Avstriji včlanijo v OGB, in o poslanstvu avstrijskih sindikatov v boju za delavske pravice. Zatem se bralec lahko seznam z vsebino sporazumov o ureditvi zaposlovanja delavcev v Avstriji, z nalogami komunalnih zavodov za zaposlovanje, s pravicami delavcev, ki izhajajo iz teh sporazumov, s potrebnimi listinami in s postopkom pred odhodom na delo v Avstrijo. V nadaljevanju se bo bralec podrobneje seznanil z življenjskimi’ -in delovnimi prilikami ’V- Avstriji, s plačilom' za opravljeno, delo, z davki, s' prispevki za socialno zavarovanje in s pravicami iz socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva. Zelo obširno,. vendar pregledno je zbrano gradivo, ki ureja delovna razmeria naših delavcev, zaposlenih v Avstriji, njih pravice in dolžnosti iz delovnega ..razmerja. V publikaciji bo delavec našel tudi dovolj osnovnih napotkov o carinskih predpisih in postopkih, navodil o deviznih računih, o varčevanju, navedena pa so tudi jugoslovanska diplomatska predstavništva v Avstriji in sedeži deželnih zvez avstriiskih sindikatov ter kraj in čas govorilnih ur ki jih v slovenskem jeziku prirejajo avstrijski sindikati za naše delavce. S. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • ČRNOMELJ Te dni so v Črnomlju razpravljali v okviru predkongresne dejavnosti o zaposlenosti in o zaposlovanju. Na posvetu so sodelovali predstavniki občinskih sindikalnih svetov Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega ter predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov iz Črnomlja. Kot osnova za razpravo je služilo gradivo, ki ga je izdal Centralni svet ZSJ pod naslovom — Zaposlenost in zaposlovanje ':ot dejavnik družbenoekonomskega razvoja, povečevanja produktivnosti dela in življenjskega standarda delovnih ljudi. Gradivo so razpravljavci preudarno in kritično ocenili, svoje pripombe pa so oprli na izkušnje iz štirih dolenjskih . občin. Poudarili so, da so sestavljavci v gradivu predvsem fotografirali razmere na po-, : dročju zaposlovanja In niso v ■ zadostni meri nakazali poti, po kateri naj bi pri nas kompleksno in v okviru širše družbene skupnosti reševali vprašanje zaposlovanja. Zategadelj gradivo ni odraz stališč, sindikata, ki bi ga moral kot delavsko organizacijo zavzeti do, tega občutljivega družbenega problema. Podobne po-‘ tiatke s komentarji, kot jih vsebuje gradivo, so menili razpravljavci, so izdelale že mnoge druge organizacije, strokovni organi in ustanove. L V. - " '.o’r'v’1! .. v 7 "v ' ® ;Cr^yjc|f , Na posvetovanju predsedni-klov: " občinskih' sindikalnih svetov celjske regije, ki 3e bilo pred nedavnim v Celju* so razpravljali o pripravah na volitve' delegatov za VI. kongres ZSJ. V celjski regiji, ki zajema 8 občin, bodo za kongres izvolili 19 delegatov, in sicer 9 v občini Celje, 3 v Velenju, 2 v Žalcu, po enega delegata pa v občinah Mozirje, Laško, Šentjur, Šmarje pf1 Jelšah in v Slovenskih Konij' cah. Večina delegatov bo sindikata delavčev industrije in rudarstva, saj je to panoga, ki je v vseh občinah najmočneje zastopana. V.. L. # ZAGORJE Na zadnji razširjeni seji ObSS Zagorje so med drugim razpravljali tudi o združevanju sredstev- za sofinanciranje nekaterih splošnih družbenih potreb. Sindikalne organizacije zagorskih delovnih kolektivov so to pobudo podprle m v slvoraj vseh delovnih' organizacijah so sprejeli sklepe o združevanju enega rd-stotka sredstev od brutd osebnih dohodkov. S tem dodatnim prispevkom delovnih organizacij — zbrali bodo kakih1 600 tiSoč novih dinarjev — 'bodo financirali strokovno šolstvo, priznavalnine borcem NOV, fluorografiranje prebivalcev, društveno dejavnost in gradnjo ljubljanskega kliničnega centra. m. ® LITIJA Zadnja plenarna seja ObSS Litija, na katero so povabili tudi predsednike in tajnik6 vseh sindikalnih podružnic, pomehi uvod v široko zastavljeno akcijo za poživitev dela sindikalnih organizacij na litijskem območju, hkrati P3 tudi začetek obširnih pripra^ na VI. kongres ZSJ. Osnovni dogovor vseh udeležencev zadnje seje ObSS je bil, da bodo pripravili več javnih razprav, med drugim o nadaljnjem razvoju sindikatov* o delitvi dohodka in pogojih gospodarjenja, o razvoju kul' ture, o rekreaciji in oddihu, zaposlenih itd. V. $. ■lil iiiiiiiiiiiiiMiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ................ M M&mniE LJUBI JAN A FOTOAMATERJI - SPET NOVOST ZA VAS V PRITLIČJU TRGOVSKE HIŠE »NAMA« V TOMŠIČEVI ULICI 2 • kinoprojektorji Copal — Sekonic 8 mm, Holbeck — Auto x8 mm • kino fleši IMAC (1000Wat) • montažne mize super 8 mm, Marep, Super in Meonef 8 • kompletni tehnični pribor znamke Hansa POSEBNA UGODNOST: fotoaparati PRACTICA od 990,— do 1430.— N-dln. Vse za poklicno in amatersko fotografsko delo v foto oddelku NAMA. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiniiiBi m iiii:i,suiiimiiiiaiiiiiiiiiiia;iHi:i;aiiiiiii:;.iiiiii;iiiiuiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiaiiiijtiiiiiiiiiiiiu’iiuii6iiiiimiJiyuiiiiiii,iiiiVniiii,,Mi,^^^^ ... 7 dni v sindikatih Povečajmo družbeno-politični vpliv celotne sindikalne organizacije Delovni ljudje morajo imeti odločujočo besedo povsod, kjer se odloča o porabi sredstev, ki so jih ustvarili # Sindikalne organizacije naj trdno stojijo za stališči, ki so jih zavzele po posvetovanju s članstvom smi S TUJINO Od 22. do 27. aprila se bo ■budila v goste.h pri republiškemu odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije osemčlanska delegacija sindikata tekstilnih, metalurških in kemičnih delavcev francoskih demokratičnih sindikatov (CFDT). Delegacijo, ki Vrača lanski obisk slovenskih sindikatov v Franciji, vodi ANNE MARIE MAILLARD. Program obiska francoskih sindikalnih delavcev predvideva razgovor s predstavniki slovenskih sindikatov o aktu-sinih družbeno ekonomskih in političnih vprašanjih Slovenije, ogled tekstilne tovarne Tekst ilindus v Kranju in razgovor s predstavniki sindikalne podružnice in samouprav- ■ nih organov, nato obisk celj- j *ke Cinkarne in prav tako ■ Vazgovor s predstavniki sindi- ■ kata in samoupravnih orga- ! ■ta? v .podjetju. Delegacija bo S ^em,obiskala Železarno Rav- j he, kjer bo imela razgovore s Predstavniki sindikata in samoupravnih organov, ogledala pa ši bo tudi naselje železarjev «1 rekreacijske objekte, odtod Pa bo odšla v Maribor, kjer bo delegacija imela razgovore V tekstilni tovarni Svila. V Petek, 26. aprila, bo delegacija sindikata tekstilnih, meta-hrških in kemičnih delavcev Franclje imela razgovore s tindikalnimi delavci ObSSS Ptuj In tamkajšnjega odbora sindikata delavcev industrije •n rudarstva, v soboto. 27. aprila letos, pa bodo na RO sindikata delavcev industrije bi rudarstva Slovenije zaključki razgovori. S. Svet se je strinjal z delitvenimi načeli, predvidenimi v osnutku republiškega sporazuma med proizvodno-prenosnimi in proizvodnimi podjetji elektrogospodarstva Slovenije, Zavrnil pa je predlagano Vrednotenje del, po katerem naj bi nekvalificirani delavec elektrogospodarstva zaslužil toliko, kot je znašal lanski povprečni osebni dohodek v industriji. Svet za energetiko in rudarstvo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ceni prizadevnost elektrogospodarstva,, da bi z družbenim sporazumom Čimprej Uredilo delitev dohodka oziroma delitveno politiko in odpravilo slabosti, zaradi katerih je pred časom tudi elektrogospodarstvo zajel zakon o zamrznjen ju osebnih dohodkov. (Nadaljevanje s 1. strani) to, ali je rentabilna ali pa družbi povzroča samo dolgove? Takšna solidarnost ne bi bila v duhu družbene in gospodarske reforme in zato morajo sindikati jasneje opredeliti, kaj danes razumejo pod pojmom delavske solidarnosti. In dalje — gradivo sicer pravilno ocenjuje, da so začetne oblike delavskega samoupravljanja danes že v marsičem zastarele, vendar pa z druge strani le preveč poudarja pomen neposrednega samoupravljanja. Ni sicer dvoma, da moramo neposredno samoupravljanje uvesti povsod, kjer je na mestu in lahko zagotovi dobre rezultate, vendar pa je hkrati tudi jasno, da vsi ne moremo odločati o vsem in da vsa vprašanja naše družbe ne moremo urediti z neposrednim odločanjem samoupravljavcev, saj smo organizirana družba z različnimi pristojnostmi na različnih ravneh. Podobno velja za tezo, ki jo tudi poudarja gradivo — namreč, da morajo sindikati imeti aktiven odnos do vseh perečih vprašanj delovnih ljudi. Tej tezi sicer nihče ne nasprotuje, vendar pa moramo ob tem tudi jasno povedati, kako omogočiti sindikatu, da se bo vključil v odločanje o teh vprašr— ':h in potem tudi odgovarjal voj e odločitve. To bi moralo ,*'ii za- Omenjeno sindikalno predstavništvo se strinja s tem, da je slovensko elektrogospodarstvo zasnovalo sporazum, ki odstopa od zveznega. Razlika je upravičena glede na manjše število zaposlenih v Sloveniji oziroma glede na večjo produktivnost in delovno učinkovitost. Precej žolčna pa je postala razprava, ko je predsednik komisije za sestavo sporazuma, formirane pri GZ SRS, navedel tako imenovane objektivizirane osebne dohodke za posamezne kategorije delavcev. Člani sveta, ki delajo v rudarstvu, so nasprotovali temu, da bi bila startna osnova nekvalificiranega delavca v elektrogospodarstvu na ravni lanskega povprečnega osebnega dohodka v celotni industriji! Sestavljavci sporazuma so delitev osebnih dohodkov zasnoval; na lanskih povprečjih, ki jih je javnost obsodila in zaradi katerih je administrativni poseg v delitev zajel tudi elektrogospodarstvo. Stališče sveta je bilo, naj se startne osnove osebnih dohodkov v elek- pisano v statutih delovnih organizacij in njihovih sindikalnih organizacij, v statutih občinskih skupščin itd. O tem in o različnih drugih vprašanjih bi VI. kongres ZSJ moral zavzeti jasna stališča. KAKŠNA NAJ BI BILA ORGANIZACIJA SINDIKATOV V KOMUNI? Ptujska razprava o nadaljnjem razvoju sindikatov je posredovala zelo zanimive poglede tudi o vlogi sindikalnih organizacij v komunah. Izhajala je z ene strani s stališča, da je materialni položaj komun na trhlih nogah, kar zavira urejanje mnogih perečih vprašanj življenja in dela občanov, ki imajo , z druge strani še- vedno premalo besede pri odločanju o politiki porabe sredstev, ki so jih sami ustvarili. Zato mora sindikalna organizacija v komuni skrbeti za to, da bodo proizvajalci in samoupravljavci aktivni tudi izven svojih delovnih organizacij — da bodo^ aktivni povsod, kjer se odloča o porabi njihovega presežnega dela. To pa pomeni, da morajo biti aktivni v različnih predstavniških organih in v organih družbenega upravljanja različnih ustanov, da morajo avtiv-neje sodelovati v akcijah Socialistične zveze delovnih ljudi v krajevnih skupnostih in v ob- trogospodarstvu uskladijo z lanskimi osnovami v industriji: enaka kvalifikacijska skupina enak povprečni osebni dohodek, korigiran z večjo ali manjšo delovno odgovornostjo in delovnimi pogoji. Sklicevanje elektrogospodarstva na visoko kvalifikacijsko strukturo po mnenju sveta ne bi bilo umestilo, saj je znano, da je ta struktura v Sloveniji nižja kot v jugoslovanskem merilu, medtem ko je v industriji ravno obratno. Za pravilno vrednotenje dela v elektrogospodarstvu in za uskladitev osebnih dohodkov s prejemki enako kvalificiranih delavcev v drugih gospodarskih panogah pa so seveda potrebni verodostojni zbirni podatki o lanskoletnih zaslužkih v slovenski industriji, ki jih elektrogospodarstvo ni moglo dobiti, čeprav si je prizadevalo. Podatki službe družbenega knjigovodstva, ki jih je nameravala komisija uporabiti pri sestavi zasnovanega sporazuma, po izjavi predsednika te komisije niso verodostojni. čini itd. Dandanašnje razmere zahtevajo tudi večjo aktivnost članov ZK v sindikatih, različne oblike skupnega dela zborov delovnih skupnosti in občinskega sindikalnega sveta itd. itd. Razprava je poudarila, da članstvo sindikatov zahteva povečanje družbeno - političnega vpliva celotne sindikalne organizacije na vseh ravneh in da to zahteva nov odnos med članstvom v osnovnih sindikalnih organizacijah v delovni organizaciji in v komuni ter vodstvi sindikatov v republiki in federaciji. Ta zahteva izvira iz mnenja, da je čutiti oddaljenost republiške in zvezne sindikalne organizacije od članstva in problemov, s katerimi se članstvo bori v delovnih organizacijah in v komuni. Osnutek statuta ZSJ sicer opredeljuje naloge sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah, ne opredeljuje pa nalog sindikatov v komuni, ki mimo sindikalnih podružnic nosijo najtežji del odgovornosti za razreševanje konkretnih problemov delovnih ljudi, niti ne opredeljuje nalog sindikalnih organizacij v republiki in federaciji v odnosu do sindikalnega članstva v podružnicah in v komuni. Sicer pa naj vse sindikalne organizacije trdno stojijo na stališčih, ki so jih zavzele po posvetu s članstvom. Glede oblik organiziranja zveze sindikatov v komuni je ptujska razprava zaključila, da je potrebno nadaljevati s samostojnim delom odborov strokovnih sindikatov, hkrati pa zagotoviti enotnost akcije vseh sindikatov pri urejanju skupnih problemov delovnih ljudi. Najvišji organ sindikatov v komuni naj bi ostala skupščina zveze sindikatov, katere funkcija pa naj ne bi bila več samo enkratna, temveč naj bi trajala dve leti, ali morda celo tri leta. Kot svoj politično-izvršilni organ bi ta skupščina imela občinski sindikalni svet, sestajala pa naj bi se po potrebi, najmanj pa dvakrat na leto. Člane skupščine bi volilo članstvo osnovnih organizacij v delovnih organizacijah, člane občinskega sindikalnega sveta in njegovega predsednika pa skupščina na svojem prvem zasedanju. Komisije, ki so bile doslej pomožni organ ObSS, pa naj bi v bodoče bile stalni organi skupščine in sveta s pristojnostmi, ki bi jih določil poslovnik skupščine in sveta. Toliko o pripombah in predlogih ptujske razprave o nadaljnjem razvoju sindikatov. Poročilo o tej razpravi pa bi bilo nepopolno, če ne bi omenili tudi tega, da so se nekateri udeleženci posveta precej oddaljevali od dnevnega reda razprave in predlagali tudi nekatere ukrepe, ki jih je dosedanja pravsa sindikatov že zavrgla — in ki prav gotovo tudi ne bodo našli mesta v zaključkih ptujske razprave. MILAN POGAČNIK NvXXXX>XXXXNXXX’.XXXXXX' svet za energetiko in rudarstvo pri ro sindikata delavcev INDUSTRIJE in RUDARSTVA SLOVENIJE OSEBNI DOHODKI NAJ SE uskladijo z dohodki v industriji • VPRAŠANJE: Vodja poslovne enote je sam dal odpoved delovnega razmerja in predlog za razrešitev s položaja vodje enote na uprav-odbor podjetja. Kljub nagovarjanju, naj ostane, je vztrajal svoji odločitvi. Na njegovo delovno mesto vodje enote se •e Prijavil drug delavec in bil nanj tudi sprejet. Po opravljeni ®redaji poslov pa je nekdanji vodja enote izjavil, da bi še na-m>j ostal v delovnem razmerju s podjetjem ter je vložil tudi ^*°go za ponovni sprejem. Zavoljo njegove morebitne ponovne *aPoslitve pa je nastalo med delavci enote precejšnje negodovanje, tako da je prišlo do spontanega zbiranja podpisov med j ani kolektiva za ali zoper ponovni sprejem omenjenega de-avca. Večina članov kolektiva se je odločila proti njegovemu ponovnemu sprejemu na delo. Di ček tor podjetja je na zase-?anju sveta poslovne enote izjavil, da je zbiranje podpisov "fšitev delovne dolžnosti, čeprav z nobenim našim splošnim ktom nj določeno, da bi takšno dejanje predstavljalo kršitev 'lovnega reda. Ker je zadeva postala kočljiva, prosijo člani poslovne enote za pojasnilo, ali se takšno dejanje lahko ■Patra kot kršitev delovnega reda ali ne. ELEKTRO CELJE — PE KRŠKO r S tem, da je nekdanji vodja poslovne enote sam zahteval ^rešitev z delovnega mesta vodje enote in tudi dal odpoved 'lovnega razmerja, katero mu je tudi že prenehalo, je sam plavil svojo prosto voljo, da ne bo več član vaše delovne jSanizacije. Njegovo vlogo za ponovni sprejem na delo bo ,a0,'al obravnavati za to pristojni organ tako, kot če bi šlo •p kateregakoli drugega delavca, ki se želi zaposliti pri vas. s °r'j bo predvsem ugotavljal, ali je delovno mesto, za katerega jj. Poteguje, prosto, ali izpolnjuje zahteve, ki so za to delovno Usfto postavljene bodisi v razpisu, če je potreben, bodisi v treznem pravilniku. Zbrani podpisi (večine članov enote) 0rPer nekdanjega vodjo enote pravno niso upoštevni in nanje ve*an- ki bo odločal o morebitnem ponovnem sprejemu, ni itJZan. Vsekakor pa so ti podpisi izraz volje večine kolektiva razkrivajo njegovo razpoloženje in odnos do nekdanjega vodje. Trditev direktorja, da je zbiranje podpisov oziroma podpisovanje članov delovne skupnosti proti sprejemu nekdanjega vodje v delovno razmerje kršitev delovne dolžnosti, nima nobene pravne osnove, zlasti ker vaši samoupravni akti tega ne predvidevajo kot kršitev delovnega reda. Le kolikor bi bilo v samoupravnem aktu takšno dejanje označeno kot kršitev delovnega reda, bi bil možen disciplinski postopek zoper podpisnike, sicer disciplinski postopek oziroma kaznovanje za takšno dejanje ni možno. Pa tudi v primeru, da bi podpisovanje, takšno kot je bilo, bilo v vaših samoupravnih aktih izrecno okvalificirano kot kršitev delovnega reda, je vprašanje, ali bi bilo tako določilo v skladu z načeli TZDR. Menimo namreč, da javno izražanje volje in mnenja o vprašanjih, ki zadevajo ves kolektiv, ne more predstavljati kršitve delovnega reda, zlasti ne, ker ne gre za kršitev na delu, delovnem mestu oziroma v zvezi z delom posameznih članov v zvezi z njihovo delovno dolžnostjo. Predvsem torej zato, ker v vaših samoupravnih aktih ni predvideno tako dejanje kot kršitev delovnega reda, disciplinski postopek zoper podpisnike ni dopusten, poleg tega pa sploh ne predstavlja kršitve delovnega reda v smislu zakonitih predpisov. Kolikor bi do disciplinskega postopka le prišlo in tudi do ukrepov zoper podpisnike, imajo prizadeti delavci na voljo pravna sredstva — pritožbo oziroma tožbo zoper izrečen ukrep, seveda upoštevaje njegovo težo. MIRJANA LIPUŽIČ POSLOVNO ZDRUŽENJE GIPOSS LJUBLJANA, TITOVA 39 GRADBENO INDUSTRIJSKA POSLOVNA SKUPNOST SLOVENIJE GIPOSS je najmočnejše združenje gradbenih podjetij' v Sloveniji: GORICA — Nova Gorica INGRAD — Celje PIONIR — Novo mesto OBNOVA — Ljubljana SAVA — Jesenice STAVBAR — Maribor TEHNIKA — Ljubljana GIPOSS izvaja investicijska dela visoke in nizke gradnje na notranjem in zunanjem tržišču. GIPOSS uvaja industrializirano tehnologijo graditve. GIPOSS izdeluje investicijsko tehnično dokumentacijo. GIPOSS pospešuje in organizira inženiring. GIPOSS vam nudi vse vrste objektov po zelo konkurenčnih cenah. Za nakup poslovnih prostorov, stanovanj in garaž v Ljubljani s$ informirajte pri Stanovanjskem gospodarstvu STANDARD, Ljubljana, Celovška 87, tel. 55-475, ki opravlja komercialno in akvizitersko službo za GIPOSS. NAAAAA^AAAAA/WWWWV\AAA/WWWVW7VSAAJWWWNAAAAAA/A/i# SPOZNANJE O LASTNIH SLABOSTIH Novinar je prisluhnil razpravam v Kemični tovarni Moste in v gradbenem industrijskem podjetju Gradis Pravzaprav s slabim občutkom pišem poročilo s predkongresnih razprav o nadaljnjem razvoju sindikata, ki sta bili pred dnevi v Kemični tovarni Moste in v gradbenem industrijskem podjetju Gradis in ki ju je organiziral ljubljanski mestni sindikalni svet. Slab občutek imam zaradi tega, ker obe razpravi nista odgovorili, kako naj v prihodnje deluje sindikat bodisi na zvezni, republiški, občinski ravni, ali pa na ravni podjetja, ker razpravi tudi nista odgovorili, katere so prvenstvene naloge sindikata v podjetju. In če so že v Kemični tovarni v Mostah vsaj skušali odgovoriti na to vprašanje, tega ne bi mogel trditi za razpravo v sindikalni podružnici Gradisa. Zakaj takšni zaključki? Odgovorov je seveda več. Najbrž bo le držalo, da je k dokaj monotoni razpravi o nadaljnjem razvoju sindikata pripomoglo tudi predkongresno gradivo Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije na to temo. Tako v kemični tovarni Moste, kjer se je zbralo blizu 50 udeležencev političnega aktiva te tovarne, kot tudi v Gradisu so si bili namreč edini, da je gradivo preobširno, nepregledno in na mogih mestih tudi slabo razumljivo za članstvo. Članica sindikalnega odbora v Gradisu je v marsičem upravičeno menila, da nismo vsi doštudirali filozofske fakultete, da bi lahko tako gradivo razumeli. Tudi to, da so gradivo v Kemični tovarni Moste še skrčili in ga posredovali vsem udeležencem na sestanku, ni pomagalo k živahnejši razpravi. Vrhu vsega pa sta bila oba sestanka, zlasti pa velja to za Gradis, .dokaj slabo pripravljena, brez prave razumljive uvodne besede, ki bi prorda še koga spodbudila k razpravi in tudi h konkretnejšim stališčem. NE SMEMO BITI ČRNOGLEDI Toda kljub tem kritičnim besedam, ki so jih izrekli udeleženci na teh predkongresnih razpravah, ne smemo preveč črnogledo ocenjevati dela niti v sindikalni podružnici v Kemični tovarni Moste niti v sindikalni podružnici v Gradisu. Tokrat sicer ne bom pisal o osnovnih značilnostih njunega pogosto zelo uspešnega dela. Raje bom zapisal nekaj pripomb na to, zakaj delo v obeh sindikalnih podružnicah še ni boljše. Bo kar držalo, kot je menil eden izmed udeležencev razprave v Kemični tovarni Moste, da delo sindikalne podružnice v njihovem podjetju ni bilo bolje zato, ker se je le-to omejilo le na izvršni odbor podružnice. Izvršni odbor se je največkrat preveč zaprl sam vase, sicer v dobri veri, da le predstavlja sindikat v podjetju, vendar pa je hkrati tudi odločal in dajal pripombe o tako pomembnih stvareh, kot je obstoj obrata v okviru podjetja in usoda zaposlenih v tem obratu. Enako velja za sindikalni odbor podjetja v gradbeno industrijskem podjetju Gradis. Tudi ta pri svojemu delu ni šel dlje od sebe, razen kadar je šlo za športna tekmovanja, se pravi, da ni aktiviral kar največjega števila sindikalnega članstva v podjetju pri obravnavanju posameznih problemov. Toda — kako spodbuditi članstvo za delo v podružnici? Masovni sindikalni sestanki so preživela in tudi nezanimiva oblika dela. Le-ti so v prihodnje lahko le informativnega, ne pa delovnega značaja, niso oblika, ki bi omogočala, da bi lahko vsak član sindikata povedal svoje mnenje, predvsem pa povedal, kaj ga tare na delovnem mestu in v okolju, v katerem živi in dela. Zato tudi predloga o tem, da bi delo v sindikali&)jj8odružni-cah v prihodnje organizirali v okviru interesnih sekcij, prav gotovo ne kaže podcenjevati. Sindikalna podružnica naj bi po mnenju udeležencev na obeh posvetih svoje delo razvijala v tistih sekcijah, za katere bo videla, da je med članstvom dovolj zanimanja. To so lahko sekcije za obravnavanje gospodarjenja v podjetju, sekcija za delitvene odnose, sekcija za kulturno in športno življenje in druge, KVALITETNEJŠE KADRE V SINDIKALNA VODSTVA Druga, prav tako pomembna ugotovitev za obe razpravi pa je, da so v vodstvih sindikalnih podružnic po navadi slabši kadri kot v samoupravnih organih, da so mnogokrat tudi prisiljeni delati v sindikatu, ker so jih v kolektivu za to delo enostavno zadolžili, kot je povedal eden izmed udeležencev v razpravi v Gradisu. Od dobrega predsednika sindikalne podružnice in sestava izvršnega odbora pa je v največji meri odvisno, so si bili edini udeleženci obeh razprav, ali bo čutiti sindikat v podjetju ali ne, nikakor pa se ne sme več dogajati, da je za sindikalnega delavca dober vsak. zlasti pa tisti, ki je na volitvah v samoupravne organe ali pa v sekretariat osnovne organizacije ZK propadel. M. 2IVKOVIČ DOPISNIKI POROČAJO • ZASAVJE Priprave na praznovanje Predsedstva sindikalnih svetov v Zasavju so pred dnevi cačela s pripravami na prireditve v počastitev letošnjega praznika dela. V Hrastniku pa komisija za rekreacijo in oddih že lep čas pripravlja prvomajsko manifestacijo na Kalu. Sindikalni svet je namreč osvojil želje in pobude delovnih ljudi, ki se ogrevajo za izlete v naravo. Pričakujejo, da bo na praznik dela odšlo na Kal najmanj 1500 do 2000 ljudi. Tu bo veliko zborovanje, združeno s kulturnim programom, v katerem bodo nastopale godbe na pihala, pevski zbori, recitatorji in drugi. Taborski nameravajo postaviti šotore že na večer pred praznikom in prižgati kresove ter taborne ognje. V Trbovljah bodo pripravili prireditve v čast 1. maja v delavskem domu. Pred praznikom bo medobčinska revija najboljših zabavnih ansamblov, medtem ko bo na osrednji proslavi nastopalo nekaj sto mladih pevcev, ob sodelovanju gojencev nižje glasbene šole. Svoje proslave praznika dela pripravljajo tudi v nekaterih delovnih kolektivih. Tudi v zagorski občini so se odločili za proslave nekaj dni pred 1. majem. Na 1. maja pa bo tradicionalno srečanje delovnih ljudi na Plešah pod Zasavsko goro. Kraj je znan še izpred vojni dni. Na Plešah je bilo zbirališče najnaprednejših zagorskih rudarjev in delavcev, kjer so ob svojem prazniku dela prirejali manifestacije in se dogovarjali za akcije zoper lastnike rudnikov in oblast. ,m_ • ILIRSKA BISTRICA Nov delovni čas Pred kratkim je bilo v Ilirski Bistrici posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij, ki opravljajo javno službo. Na tem posvetovanju naj bi se dogovorili, kako bi sedaj uvedli nov delovni čas. Prevladovalo je mnenje, da bi bilo najbolj smotrno, da vse ustanove javnega pomena začno delati po novem urniku hkrati. Zedinili so se, da bodo vse delovne organizacije, ki jih zakon obvezuje, da morajo preiti na nov delovni čas, pripravile do junija meseca Vse potrebno in da bi na novi delovni čas prešli s 1. julijem. T. 9 LAŠKO Pred kongresom sindikatov Resolucije, ki so uvod v razprave pred VI. kongresom ZSJ, so si v Laškem razdelile sindikalne podružnice po vsebinski in področni tematiki. Predsedstvo ObSS je koordinator, ki usmerja razprave ih skrbi tudi za udeležbo na regionalnih posvetovanjih, ki so za občino Laško v Celju. Nekatere teme bodi} bolj podrobno obravnavali tudi v občini in jih uvrstili v dnevni red razširjenega plenuma sindikata, ki bo 23. aprila. ar • LENDAVA Težave v proračunu Proračun lendavske občine, ki ga je sprejela skupščina, ni zadovoljil vseh zahtevkov, ki jih je bilo čez milijardo starih dinarjev. Po mnenju predstavnikov občinske skupščine bodo primorani različne dejavnosti financirati na osnovi natančnih programov. Pr^v gotovo pa bo treba s slehernim dinarjem skrbno gospodariti’, 'saj se bo nateklo iž glavnega vtrar-dohodkov občinskega proračuna — tj. iz prispevka osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu letos kar za 5,8 odstotka manj sredstev kot lani. O. B. • murska sobota Posvetovanje o zdravstveni službi Ocena, ki so jo dali na nedavnem regionalnem posvetovanju o zdravstveni službi v Murski Soboti glede reorganizacije te službe, je ugodna. Zdravstveni domovi pomurskih občin so se združili v enega s sedežem v' Murski Soboti, ki ima sedaj na svojem območju okrog 130.000 prebivalcev. Z združitvijo zdravstvenih domov se je znatno zmanjšalo število administrativnih delavcev, odpadlo je razno obračunavanje med dosedanjimi domovi in nadaljnja prizadevanja bodo lahko usmerili na zboljšanje kvalitete zdravstvenih storitev. 9 NOVO MESTO Predlog ni sprejemljiv Na medobčinskem posvetovanju o reorganizaciji zdravstvene službe na Dolenjskem in v Beli krajini ter ob predvideni mreži zdravstvenih centrov v Sloveniji so udeleženci soglasno zavrnili predlog republiškega zdravstvenega centra, da bi v Sloveniji obstajale le 4 zdravstvene regije, med katerimi pa področje Dolenjske ne bi imelo svoje regije. »Če izgubimo na Dolenjskem zdravstveni center, bi temu sledila še izguba komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, bolnišnica, ki smo jo 20 let težko gradili, pa bi izgubila nekatere oddelke in bi postala občinska,« so bile utemeljitve prisotnih, ki so predlog republiškega zdravstvenega centra zavrnili. Ž NA ROB SEJI SKUPŠČINE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE !__________________________________________________________________________ razprave program dela Republiškega zavoda za zaposlovanje in pa financiranje nalog za- Več reda v zaposlovanju zaposlovanje voda, predvidenih s tem pogojem. Ocena gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije za letos ter analize zaposlenosti in brezposelnosti, dajejo osnovo in izhodišča za program dela zavoda, so poudarili na seji. Z ustreznejšo organiziranostjo službe zaposlovanja kot dela družbenega mehanizma na tem področju ter z uporabo ustreznih metod in strokovnih postopkov pa bodo odpravili tudi doslej zelo nestrokovno delo v službi zaposlovanja, bodisi na nivoju republike ali na nivoju področij, kjer delujejo komunalni zavodi za zaposlovanje. Republiški zavod za zaposlovanje bo še bolj prenesel težišče dela v službi zaposlovanja na komunalne zavode za zaposlovanje s tem, da bodo komunalni zavodi za zaposlovanje še bolj aktivno spremljali gibanje ponudbe in povpraševanja po delavcih. BOLJ UREJENO IZVAJANJE ZAPOSLOVANJA V ta namen bo Republiški zavod za zaposlovanje na osnovi družbenih dogovorov na nivoju občin ter z neposrednim dogovorom z delovnimi organizacijami nedvomno dosegel bolj urejeno, vnaprej strokovno začrtano in pogojem dela ustrezno izvajanje zaposlovanja. Na drugi strani pa bo oblikoval takšno organizacijo lastnega dela, kj bo , s spoznavanjem kadrovskih faz-, mer na svojem območju budil možnost izbire delavcev in optimalnih kadrovskih rešitev ter omogočil upoštevanje vseh bjst- . venih strokovno kvalifikacijskih, psihofizičnih in socialnoekonomskih kriterijev pri zaposlovanju. Rudi Mahkota, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje, je v tej zvezi pojasnil: »V okv.iru sprejetega programa dela borne izdelali določene: pripomočke za vodenje postopkov v različnih fazah procesa zaposlovanja,. Poenotili bomb način dela v okviru lastne dejavnosti in tudi Blede razmerij do drugih partnerjev, oziroma glede funkcionalne povezanosti vseh, ki lahko vplivajo na politiko zaposlovanja. Iz tega izhaja, da bo letos močno poudarjena enotnost in povezanost operativnega dela službe za zaposlovanje z delovnimi organizacijami in družbeno političnimi skupnostmi. Že dosedanje priprave so namreč nokazale, da je v sedanjih pogojih edino možno ,pa tudi potrebno uvesti tak način dela kot sistem, ki ga bomo povezano izvajali in se ne več omejili le na občasne akcije in občasne stike z delovnimi organizacijami ...« OBILO NALOG Istemu cilju služi tudi večina študijskih zadolžitev, ki jih je s sprejetim programom prevzel Republiški zavod za zaposlovanje. To so predvsem naloge s področja proučevanja prikrite brezposelnosti, suficitar-nosti in deficitarnosti nekaterih kadrovskih profilov in poklicev, presežkov delavcev, strokovnega usposabljanja mobilnosti delavcev in medkrajevnega zaposlovanja, kadrovskih potreb in še nekatere. Temu bodo prilagodili tudi naloge statistično-evidenč-ne službe, publicistike,, finansiranja in finančnega poslovanja ter posebno obsežne naloge s številnimi seminarji, posvetovanji. obiski, navodili, priročniki itd. skupnosti za zaposlovanje s predpisi tako odrejena, da vsebuje naloge in delež pri razreševanju aktualne problematike zaposlovanja Tako glede vprašanj. ki so skupnega pomena za vse komunalne skupnosti in zavode za zaposlovanje, kot Midi glede tistih, ki so v interesu republike oziroma posameznih © TC-A KIDRIČEVO organov in organizacij v republiki. ^ / ALI BO DENARJA DOVOLJ? Končno je treba poudariti, so menili člani na seji skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje. da dajejo okvir omenienemu programu tudi finančne možnosti. Kot pa je zna- no, se je prispevna stopnja i2 bruto osebnih dohodkov po skic* pu republiške skupščine pove* čala od 0,2 na 0,3 odstotka. Toda od tako več zbranih sredstev bo Republiški zavod za zaposlovanje letos porabil za svoje delo — mimogrede povedano za tako imenovane režijske stroške — le nekaj manj kot 1 odstotek več sredstev v primerjavi z minulim letom. Se pravi, da b^do povečana sredstva iz omenjenega naslova v celoti porabljena za izvedbo nalog v obširnem programu službe zaposlovanja, o katerem smo v tem zapisu tudi spregovorili. In kot smo slišali na zadnji seji skupščine Republiške skupnosti za zaposlovanje, bo mogoče s povečanimi sredstvi za letos pokriti osnovne obveznosti in planirano funkcionalno dejavnost službe zaposlovanja v republiki. M. ZlVKOVlC MANJ NESREČ, VEČ IZGUBLJENIH DNI! Delavski svet Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem je na svoji seji med drugim razpravljal tudi o letnem "poročilu službe varstva pri delu. Prav gotovo so v tem poročilu vzpodbudni podatki, da nesreče že od leta 1963 dalje upadajo, Medtem ko je bilo v letu 1983 še 243 nesreč pri delu, so jih lani zabeležili samo še 142. K upadanju je pripomoglo predvsem dejstvo, da je služba varstva prj delu iz leta v leto deležna večje pozornosti, razen tega pa tudi člani delovne skupnosti vedno bolj spoštujejo predpise varstva pri delu. Edino, kar ni nič razveseljivo, je -to, da so izgubljeni dnevi zaradi nesreč in obolenj v zadnjem času občutno porastli, in sicer zaradi nesreč kar za 16.9 odstotka in zaradi obolenj za 7,2 %. To pa se seveda precej pozna pri gospodarski izgubi, O številkah, ki presegajo več milijonov dinarjev, je vsekakor vredno razmisliti. Zato so člani delavskega sveta ter pred tem tudi upravnega odbora razpravljali o raznih pomanjkljivostih, ki so še vedno lahko nevarne za proizvajalce ter sklenili, da jih je treba člmprej odpraviti in tako preprečiti nesreče, ki bi lahko nastale zaradi nakazanih pomanjkljivosti. Ugodno pa so člani delavskega sveta na zadnji seji ocenili testiranje nižjega vodilnega kadra v neposredni proizvodnji, ki ga je organizirala služba varstva. pri delu skupaj z izobraževalnim centrom podjetja. Pred tem so bili testirani. . iz snovi varstva pri delu in poznavanja obratnih navodil vsi zaposleni proizva- NAGRADNO ŽREBANJE KREDITNA DANKA ,IN RRANI1NICA UUDUANA KB LJUBLJANA 01) VSEPOVSOD & KOČEVJE Obravnava smernic gospo- i V celoti pa program dela j darskega razvoja za letošnje ! upošteva, da je funkcija Repub- j leto na občinski skupščini je i liškega zavoda za zaooslovanje j pokazala, da bodo morali • in tudi skupščine Republiške S samoupravni organi, vodstva j ! podjetij in vodstva sindikal- j nih podružnic domala v vseh j kljiC Ilire prehrane se 'i.JŠ izdelki gospodarskih panogah vložiti : ! ob tesnem sodelovanju članov [ 5 kolektivov vse napore v to, da j • bodo uresničili predvidene ; | proizvodne naloge. Posebej se j I bodo morali v tem letu zavze- ! ! ti za prodajo svojih izdelkov i i ter v ta namen okrepiti pro- : i daj no komercialno službo, če • » se bodo hoteli rešiti zalog, ki ■ • so v minulem letu, zlasti v j : nekaterih delovnih organiza- -l cijah, močno porasle. V. D. !• PTUJ Kolektiv Lesno-industrijske- • ga in trgovskega podjetja LES • že nekaj let vztrajno moder- ] nizira svoje proizvodne obrate, j Pred leti so modernizirali mi- : zarski obrat v Apačah pri ■ Radgoni, sedaj pa so vsa in- J vesticijska vlaganja namenje- j na modernizaciji že zdavnaj j dosluženih strojnih in stavb- ; nih naprav žagarskega obrata ; v Rogoznici, kjer je zaposlenih « 80 delavcev, Ko bodo obrat j modernizirali, bodo zmanjšali j stroške proizvodnje, obenem ■ pa omogočili zaposlenim, da | si bodo rezali, seveda ob pri- s zadevnem delu, boljši ln de- ■ belejši kos kruha. F. HOVNIK S s ■■■■■■■■Meeii8imeeeeeeeimisem»Be*»»ie»ie Kreditna banka In hranilnica Ljubljana je za svoje XVI. nagradno žrebanje namenila 100 NAGRAD PRV& NAGRADA JE OSEBNI AVTO OPEL OLVMPIA - 66 Nadaljnje nagrade: 1 osebni avto AMI 6 — BREAK 2 nagradi — kmetijska mehanizacija — po izbiri v vrednosti 5000 N-din 10 pralnih strojev CANDV — 75 6 hladilnikov HIMO KT 130 10 garnitur za terase in vrtove tipa BAROK 20 radioaparatov z gramofonom »RUBIN d« 30 koles PONY 20 ročnih ur HELVETIA SPLOŠNI POGOJI RAZPISA V redna štirimesečna nagradna žrebanja Kreditne banke tn hranll-nicre Ljubljana so vključeni vsi vlagatelji. Pri žrebanju pridejo v poštev vsi vlagatelji vezanih hranilnih vlog in lastniki vezanih deviznih računov, kakor tudi stanovanjski in kmetijski varčevalci, ki že imajo ali bodo imeli do 30. aprila 1968 vloženih najmanj 2000 N-di-narjev z odpovednim rokom nad eno leto In ki varčujejo pri poslovnih enotah naše banke, pri hranilnih blagalnah delovnih organizacij in poštah, ki poslovno sodelujejo z našo banko. Za vsakih 2000 N-din ena žrebna številka. Žrebanje bo v mesecu maju 1968. številke Izžrebanih hranilnih knjižic bodo objavljene v dnevnih časopisih in po radiu. Pravica vlagatelja do nagrade preneha tri mesece po objavi izida nagradnega žrebanja. PODROBNEJŠE BREZPLAČNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POŠTAH V SLOVENIJI, HRANILNIH BLAGAJNAH PRI DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN PRI POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA: Osrednja poslovna enota Ljubljana Šubičeva 2 in podružnicah: MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, BEOGRAD, DOMŽALE, KAMNIK, KOČEVJE, TRBOVLJE ter ekspoziturah: v Ljubljani: BEŽIGRAD, Titova 55 — MOSTE, Proletarska 1 — STARA LJUBLJANA, Mestni trg 16 — SISKA, Celovška 99 in VIC, Tržaška 36 Izven Ljubljane: ČRNOMELJ, GROSUPLJE, HRASTNIK, LITIJA, LOGATEC, MEDVODE, RAKEK, RIBNICA, VRHNIKA, ZAGORJE ZAUPAJTE SVOJE PRIHRANKE POSLOVNIM ENOTAM KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA. VAŠE ZAUPANJE NAGRAJUJEMO Z LEPIMI NAGRADAMI PRI NAGRADNIH ŽREBANJIH IN Z NAJVIŠJIMI OBRESTNIMI MERAMI, IN SICER: navadne vloge In devizne račune vezane vloge in devizne račune z odpovednim rokom nad 1 leto vezane vloge in devizne račune z odpovednim rokom nad 2 leti ODLOČITE SE T^DI VI ZA VARČEVANJE PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA hranilne devizne vloga račune 6,25 % — od tega 6,25 % i% v devizah 7 % — od tega 1% 6 °lo v devizah 8 % — od tega 8% 8 % v devizah jalci, ki so dokazali, da zel° dobro obvladajo to področje. Sedaj preostane le še to, da bodo vse predpise dosledno izvajali, kar bo zagotovilo, da bo v letošnjem letu nesreč še manj kot lani. M. K. li:i!llll!!||!!IIIIIMIH|H POGOVOR Z UPRAVLJAVCI lllllllllllllllllllllillllillii IZDATEN ZALOGAJ | Kranjski »Kovinar« je mlad, poleg solidne tehnične izdelali a preudaren kolektiv; mlad ve tudi na spoštovanju dobav-| Po življenjskih letih zaposle- ni h rokov.« | nih delavcev in po proizvod- Koliko strojev imate letos | nih izkušnjah. Vendar so v v programu in kakšen finanč-| “Kovinarju« z mladim stro- ni uspeh si obetate od poslov- ; | kovnim znanjem in delovno nega sodelovanje z vzhodni-| vnemo v dobrih desetih letih mi Nemci? | obstoja že izdelali blizu 500 »Računamo, da bomo letos I kakovostnih tekstilnih strojev, izdelali sto strojev obeh tipov. | svoje gospodarsko krmilo pa Lansko leto smo ustvarili pri- | | so vselej tako spretno obra- bližno 625 milijonov starih I B 50 vebno veljali za dinarjev bruto produkta. Po | čvrsto gospodarsko organiza- ocenah bi ustvarili letos še g c|i°- Specializacija, koopera- enkrat toliko, pri tem pa ne j | ciia. mednarodna delitev dela bi bistveno povečevali števila g 1 gesla, ki jih je včasih več zaposlenih. V ,Kovinarju1 nas | na jeziku kot v praksi, obli- je sedaj približno 150, kot vse ; | kujejo kranjski Kovinarji v kaže, bi pa na novo zaposlili i | Praktično podobo. | »Z letošnjim letom se pre-| usmerjamo samo na previjal- | ne stroje,« pravi EMIL PRE- | ŠEREN, vodja montaže in | Predsednik delavskega sveta. | “Za dva tipa križno previjal-| nih strojev smo odkupili ce-| lotno dokumentacijo od vzhod-| no nemške firme tekstilnih I strojev iz Karlmarxstadta. Z , . = | dokumentacijo so nam odsto- Trenutno je zaposlen pri nas j 1 Pili tudi prodajo. Vzhodni en diplomiram ekonomist, | Nemci gradijo tekstilne kom- str°-im mzemr,i s prvo | 1 binate v Egiptu, na Ceylonu stoPnJ<> ,fa™e “ Pnblf" | 8 in v Braziliji. Letošnja naša 20 tehnikov. Štipendiramo šest |_ strojnih inženirjev, vsi so tik. g pred koncem študija. jj Pri osvojitvi proizvodnje J novih strojev so nam poma- 1 gali vzhodni Nemci. Bili smo g na praksi v njihovi tovarni, m nekaj časa pa so se pri nas j vjvWVVvtr do 20 delavcev.« »Računate pri tem na priliv strokovnjakov? »Kadrovske strukture nimamo slabe. Edini problem je, da smo po starosti in strokovnih izkušnjah mladi. Povprečna starost ne doseže trideset let. Primanjkujejo nam starejši izkušeni strokovnjaki. Proizvodnja je namenjena v Egipt. Naše perspektive so ugod-I ne, držimo jih v lastnih rokah. Če se bomo uveljavili kot soliden proizvajalec in Poslovni partner, potem nam tudi v prihodnjih letih ne bo mudili njihovi strokovnjaki zmgn jkalo” dela to "na^očik * .spremljali izdelavo prve Zavedamo se, da opravljamo sen;)e s r°.iev« Nov. posel pomeni za vaš I letos s prvim naročilom izpit« I Ste se dobro pripravili na I Prvo skušnjo? I »Kakor smo najbolje vedeli I in znali. Od ponudbe, do red-j ne proizvodnje je bil kratek 1 tok. Vendar smo hujše težave kolektiv veliko spremmbo. Bo vsi delavci seznanjeni z novo poslovno politiko, ali vedo, zakaj nalagate precejšnja sredstva v nove investicije? »Menim, da smo vsebino po- i v glavnem že prebrodili. Nem- godbe z Nemci in tudi vse ško dokumentacijo smo mo- posledice, ki jih prinaša hov rali prevesti in prilagoditi na- posel, dobro proučili. Preden šemu proizvodnemu procesu. smo podpisali pogodbo, smo Za takšno kooperacijo nima- na delavskem svetu temeljito , too na voljo univerzalnega proučili vse dobre strani ko-| krojnega parka, tudi tehnične operacije, ocenjevali pa smo | zahteve so večje, kot smo jih tudi svoje tehnične zmožno-I bili doslej vajeni. Zgradili sy_ Strokovne službe so pri-8 srno montažno dvorano, kajti pravije obsežno gradivo in | značaj proizvodnje terja mimo zbrale obilo podatkov, tako se i I drugih delovnih sredstev pred- je lahko vsakdo dodobra se- i g vsem veliko prostora za mon- znanil z vsebino kooperacije. ; | tažo velikih strojev. Delno p0 zasedanju delavskega sve- i | bomo morali investirati tudi ta smo se zbrali na zboru de- : | v opremo. V investicijsko jovne skupnosti in ob tej pri- | | gradnjo in opremo smo vložili Ložnosti seznanili vse delavce 8 znatna lastna sredstva, deloma s tehničnim in ekonomskim . | Pa si pomagamo s krediti. načrtom za letošnje leto, pa Velike .težave imamo' s ko- tudi za prihodnja leta. Vsi se | operanti. Livarska dela, elek- zavedamo, da letos ne more- j I boopremo in nekaj pločevin- mo računati na .normalno1 | skih delov nam izdelujejo rast osebnih dohodkov, ker : | nekateri drugi proizvajalci, vemo. da je od naložb v pro- = | Večkrat kasnijo z dobavnimi izvodni program, v tehnično 1 toki. V prihodnje bi nam opremljenost našega 'podjetja, j | takšni zastoji lahko škodili, odvisen naš obstoj v prihod- ] i 'ter j° naša kooperacija z njih letih« I. V. | I je naša Kooperacija z I Vzhodnimi Nemci zgrajena I ,e'i|ii!iiimiiiiiiiiiniiii!iiiiii tudi vas. jezi...? ...če v vsem stanovanju vonjate jedi, ki jih pravkar kuhate? ...če se mora vaš otrok igrati na slabem zraku? ...če se vam oblačila navzamejo vonja po jedeh in ste v zadregi pred gosti? ...če je vaše vsakodnevno delovne okolje polno pare, dima in neprijetnega vonja, pohištvo pa viažno in mastno? Rešitev je tu! V tujini, kjer'izdelek že nekaj časa s pridom uporabljajo, ao mu nadeli ime »čarovnik v kuhinii«. K nam prinaša to koristno novost CHROM METAL iz Velenja. Imenuje se NEVŠEČNOSTI JE KONEC - »AERFILTER« BO STORIL SVOJE! ohrnm mehi S V E L E N J - S SEJE MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSKE, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE GORENJSKE POSPEŠITI PRIPRAVE NA SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN Minuli teden je imel medobčinski odbor sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije za Gorenjsko sejo, na kateri so obravnavali razen izobraževanja na delovnem mestu to finančnega predračuna odbora, tudi vprašanje družbenega standarda in prehoda na skrajšani delovni teden zaposlenih v kmetijstvu. Razen tega je odbor obravnaval tudi upadanje živinorejske proizvodnje na Gorenjskem, ki je za to območje specifičen problem. V razpravi o družbenem standardu in prehodu na skrajšani delovni čas v kmetijstvu, so bili člani odbora mnenja, da rije vse premalo prizadevajo, da bi zboljšale delovne pogoje svojih zaposlenih. Znano je, da so ljudje, ki delajo v kmeti j- SCdor zdravje ljubi, m pije veliko. Če pa pije, pije Hermeliko IP»E5S5! tV• • monolitnost in solidar-Našega delavskega razre-i)a' tovariši! Materialna osno-hrn^avskega in družbenega ti$}J'i>rclvljanja je v (asu od itp^^ga kongresa sem ne-U*0 naraščala ... ifi odprto okno pribrenči ' Stoli zaškripljejo: 40 kot?hv oči ji sledi no mračnih Se bo zmedla ali bo (-A okno in odletela? k0’Ovornik srkne požirek iz - ?rca. in oblizne ustnice: naš delovni človek.. tovariši, naš neposredni proizvajalec. Ko smo šli v reformo, se je govorilo, da bo leta 1970 imel v rokah 70 odstotkov nnvo-ustvarjene vrednosti, podatki, ki jih imam pri roki, pa kažejo, da je naš delavski razred, zdrsnil od, circa 62 predlanskih odstotkov na circa 60 lanskih odstotkov udeležbe v nov ou stvar jeni prednosti. In še je vprašanje, če so ti podatki točni, tovan- diskutant: — Tovariši začne, v roke so mi zadnjič prišli tile podatki o strukturi skupnih sredstev bank v naši dr-žavi. Leta 1965 so znašali lastni skladi bank 31,6 odstotka, a lani v prvem polletju S,2 odstotka. Depoziti iz gospodarstva pa so v istem času upadli od 13.9 odstotka na 10,7 odstotka, medtem ko so sredstva in družbeni skladi federacije narastli od 4,5 na 20,4 odstotka, družbeno političnih PREDKONGRESNA ši. Zato, mislim, da v predkongresnem času lahko zahtevamo, naj se nam nalije čistega vina. Natanko hočemo vedeti, ali ne tovariši, s kakšnim deležem hovoustvarjene torej zaključim, tova- vrednosti že razpolaga naš dejo •,« tole kritično ugotovitvi- lovni človek in s kakšnim te ki ' izhaja, iz celotnega mo- tempom bo šlo to razpolaga- izvajanja kakor tudi iz ■ Kaa • DraJ)'*®nJlh naših razprav. Ce- nte naprej. V tem smislu, mislim,. da bi mi morali sestaviti So. L Materialna osnova naše- tudi naše kongresne predloge. hnielavshega in družbenega Odpiram razpravo. rnš(lV/pravljanja nenehno na- Predsedujoči sede in si z « ktfiJe vedno ni, čisto jasno, robcem otre čelo: No, kdo bo Oa jušnim deležem presežne- začel? eLa Pravzaprav razpolaga V drugi vrsti se dvigne prvi skupnosti pa od 17,S na 26,4 odstotka. In sede. Čebela, trikrat zaokroži okrog pleše predsedujočega, tovariša, zatem pa odbrenči skozi okno. — Kaj si hotel povedati s temi številkami? se predsedujoči popraska za ušesi. — Po domače povej. Janez, kaj nas zdaj gnjaviš s številkami, saj ne sedimo na sveji upravnega odbora banke. — Povedati sem ti le hotel Jaka. da ne verjamem tistim tvojim »circa šestdeset.« VINKO BLATNIK si nekatere kmetijske organiza- , stvu, izpostavljeni težjim pogojem pri delu zaradi tega, ker proizvodni proces zaostaja za razvojem tehnike. Prav tako pa se v kmetijskih delovnih organizacijah srečujejo s perečimi stanovanjskimi vprašanji, kar vse pogojuje, da delavci zapuščajo kmetijstvo in se preusmerjajo v druge gospodarske dejavnosti. V razpravi je bilo ugotovljeno, da imajo največ nerešenih vprašanj v kmetijski zadrugi Škofja Loka in v Kmetijski šoli Poljče. Tudi za skrajšani delovni čas v kmetijskih delovnih organizacijah ni pravega razumevanja. Po mnenju članov odbora se da 'sklepati, da v večini kmetijskih delovnih organizacij še niso pričeli s pripravami na prehod na skrajšani delovni čas. Člani gfclbora so sklenili posvetiti tem vprašanjem več skrbi, saj podatki kažejo, da je v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami v kmetijstvu najmanj delavcev, ki že delajo skrajšani delovni čas. Zanimiva je tudi primerjava med posameznimi kmetijskimi obrati. V kmetijski zadrugi Cerklje na Gorenjskem delajo s skrajšanim delovnim časom že od leta 1966, v kmetijsko živilskem kombinatu Kranj nekateri obrati postopoma prehajajo na skrajšani delovni čas, medtem ko v kmetijski zadrugi Škofja Loka med zaposlenimi ni posebnega interesa za skrajševanje delovnega časa. ker se bojijo, da bi bili prikrajšani pri osebnem dohodku. Na osnovi razprave je odbor' sklenil, da bo pripravil posebno informacijo. s katero bo seznanil vse izvršne odbore sindikalnih podružnic s področja kmetijstva na Gorenjskem z namenom, da pričnejo intenzivno akcijo za izboljšanje standarda zaposlenih, kakor tudi, da pospešijo priprave za prehod na skrajšani delovni čas v tistih delovnih organizacijah, kjer doslej še ničesar niso ukrenili. S. K Na 10 cicero # LAŠKO f Predsedniki občinskih sindikalnih svetov celjske regije, ki so se pied kratkim sestali v Laškem, so obravnavali dve, v sedanjem času zelo pomembni nalogi, in sicer priprave na bližnji kongres jugoslovanskih sindikatov ter izobraževanje vodilnih odbornikov v sindikalnih podružnicah. še posebej so v razpravi poudarili, da bi o bodočem razvoju sindikatov in o osnutku novega statuta morali obvezno razpravljati na vsakem sindikalnem svetu. Predlagali so, da bi republiški svet sindikatov poslal vsem občinskim svetom po nekaj izvodov gradiva, ne glede na to, če so bili za posamezna področja posebej zadolženi ali ne. Prisotni so menili, da so to tako važne zadeve, da bi bilo z njimi treba seznaniti najširši krog članstva ter dobiti predloge in pripombe. V. L, m ČRNOMELJ Občinski sindikalni svet ja sredi priprav za praznovanje 1. maja. Centralna proslava bo v prosvetnem domu v Črnomlju po: vsej verjetnosti 27. aprila. Kulturni program bo izvedlo železničarsko prosvetno društvo France Prešeren iz Celja. ..... D. L # TRBOVLJE Referendum, na katerem se borlo občani odločali za ali proti uvedbi 5-letnega krajevnega samoprispevka za investicije v osnovne šole, bo 21. aprila. Če se bodo izrekli obrit ni za uvedbo krajevnega samoprispevka, se bo na posebnem računu zbralo skupaj nad 9,479.000 N-din, kar bi zadostovalo za gradnjo nove osnovne šole s 24 učilnicami, za gradnjo 2 sodobnih telovadnic in za adaptacijo obstoječih osnovnih šol, ki naj bi dobile kabinete, delavnice ter druge potrebne prostore. @ DOLENJSKE TOPLICE Pomanjkanje prostora v zdravilišču Dolenjske Toplice v kratkem ne bo več problem. Te dni so začeli razširjati zdraviliške, kopališke in druge prostore. Veliki bazen bodo preuredili in zgradili manjši bazen za otroke Iz rezervoarja, ki ga bodo postavili na vzpetini. bodo oba bazena polnili s termalno vodo. ki bo filtrirana, Ob bazenih bodo uredili prostore za sončenje, slačilnico in restavracijo, preuredili pa bodo tudi dosedanjo kopališki. restavracijo. -J- •■••3, # KOČEVJE ‘siao Občinska skupščina^ifpčevje bo najela 200.000 N-din kredita za gradnjo in obnovo stanovanj borcev. Za obnovo stanovanj borcev kmetov bo dano v obliki kredita 60.000 N-din za dobo 10 let in z 2-odst. obrestmi, enako vsoto pš bo prispeval republiški odbor ZZB. $ KRŠKO Letošnji program občinske zveze Združenj borcev NOV v Krškem predvideva 538.000 N-din posojila za gradnjo in popravila stanovanj borcev. Denar za kreditiranje so zagotovili Dolenjska banka in hranilnica, Republiška zveza ZZB NOV in stanovanjski sklad upokojencev. ® METLIKA V programu temeljne izobraževalne skupnosti, ki je prevzela delo skupnosti otroškega varstva, je gradnja nove vzgojno varstvene ustanove. in sicer blizu tovarne BETI. S sredstvi za otroško varstvo, ki se bodo zbirala na posebnem računu in jih ne bo mogoče uporabljati v druge namene, bo upravljal poseben ■odbor pri temeljni izobraževalni skupnosti. potrošniški KREDIT tudi brez porokov v vseh trgovinah srnam LJUBLJANA; GR TITOVA SO in VIŽMARJE 166 CELJE; ZIDANŠKOVA IS in TKALSKA 13 MARIBOR; PARTIZANSKA IS 'Mnenja in. stališča i Praktično je že potekel rok, ko bi delovne organizacije mo- g rale imeti v svojih splošnih aktih urejeno materijo o priprav- gg nikih. Kljub temu pa obstaja vrsta nerešenih vprašanj, na ka- ® tera v mnogih delovnih organizacijah ne vedo odgovora. Pose .no veliko je nejasnosti v zdravstvenih zavodih zlasti ob H vprašanju, ali je stažist pripravnik in ali je pripravnik delavec, ® ki je sprejet v delovno organizacijo na delo za nedoločen čas. § Bistveno izhodišče za to, kako bo urejen status pripravnika, H je odvisno od odgovora na vprašanje, ali je pripravnik v red- ■ nem delovnem razmerju ali ne. Od tega namreč zavisi njegov ™ položaj v delovni skupnosti, njegove pravice in njegova na- ts daljnja perspektiva v delovni organizaciji, kjer opravlja pri-pravniško dobo. Nekateri menijo, da pripravnik še ni v rednem delovnem n razmerju, ker pač še ne opravlja del kot ostali delavci v delov- ■ ni organizaciji, saj se na delo šele pripravlja. Takšna pojmova- ® nja pa niso pravilna.” Že v starem zakonu o javnih uslužbencih g) in v zakonu o delovnih razmerjih je bila pripravniška doba delovno razmerje. Tudi delovne organizacije, ki so priprav- p ništvo že uredile s'splošnim aktom na osnovi sedanjega TZDR n (30. člen), smatrajo pripravnike za osebe v rednem delovnem B PRIPRAVNIŠTVO i V ZDRAVSTVU \ B razmerju. Republiški zakon o samoupravljanju delovnih ljudi v SR Sloveniji določa, da je kot pripravnik sprejet tisti, ki nima potrebnih delovnih izkušenj (36. člen). Pripravniki v državni upravi so v delovnem razmerju. Iz temeljnega zakona o splošnih sodiščih in iz zakona o gospodarskih sodiščih izhaja, da so pripravniki pri sodiščih v delovnem razmerju (čl. 58 TZSS in čl. 65. ZGS.). Značaj materije novega zakona o pripravnikih spada po vsebini v TZDR, kar izrecno omenja »informacija o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovne organizacije« stran. 5, Zveznega, sveta za delo. Novi zakon o pripravnikih pa pravi, da je pripravnik sprejet na delo in da mu preneha delo pri delovni organizaciji. To je terminologija, ki jo uporablja TZDR. V tem zakonu je namreč govora o sprejemanju oziroma stopanju na delo in o prenehanju delovnega razmerja oziroma dola. Ce pripravnik ne bi bil v delovnem razmerju, bi bilo torej nujno določiti obseg njegovih pravic in dolžnosti, česar pa novi" zakon o pripravnikih ni storil. Tretji člen tega zakona govori o prenehanju dela pripravnika pri delovni organizaciji v skladu z njenimi splošnimi akti. To pa so tisti splošni akti (pravilnik o delovnih razmerjih), ki urejajo prenehanje dela delavca v skladu s TZDR. Niso tako osamljena mnenja, da je pripravnik sicer res v delovnem razmerju, vendar samo za določen čas. Takšno stališče pa je po mojem mnenju napačno, kajti TZDR kot izjemo delovnega razmerja za določen čas ne omenja tudi delo pripravnika. Zaradi pomanjkanja prostora ne morem širše obrazložiti tega primera, vendar sta teorija kot praksa v zadnjem času soglasno ugotovili, da je pripravnik v delovnem razmerju za nedoločen čas. Takšno stališče pa nujno terja posebno politiko, ki jo morajo delovne organizacije voditi do pripravnikov in do odpiranja pripravniških mest. Obstaja namreč obveznost delovne organizacije, da po končani pripravniški dobi razporedi pripravnika na ustrezno delovno mesto. Iz tega pa tudi sledi, da lahko delovna organizacija sprejme samo toliko pripravnikov, kolikor jih bo mogla po končani pripravniški dobi tudi razporediti na proste' delovna mesta. Nejasnost okoli pripravništva se je pojavila v zdravstvu oziroma točneje rečeno okoli vprašanja, ali je v smislu novega zakona--e pripravnikih tudi stažist pripravnik. Ob tem vprašanju se je izoblikovalo v glavnem dvoje mnenj. Nekateri menijo, da stažist ne more biti pripravnik v smislu novega zakona zaradi tega, ker se ne pripravlja za delo na konkretnem delovnem mestu, marveč za zdravniški poklic nasploh. Diploma namreč zdravniku še ne omogoča opravljanja zdravniškega poklica, dokler ne opravi obveznega enoletnega staža. Isti pogoj imajo tudi zobozdravniki in farmacevti. Zaradi takšnega položaja stažista v zdravstvu ne moremo govoriti o pripravništvu v smislu novega zakona. Stažist tudi ni v delovnem razmerju z zdravstvenim zavodom, v katerem bo potem redno zaposlen, marveč je v letošnjem letu urejeno to vprašanje tako, da so regionalni zavodi za zdravstveno varstvo v okviru sredstev za zdravstveno varstvo (3 %) vzeli v delovno razmerje za določen čas omejeno število stažistov, da jim na ta način omogočijo opraviti obvezni staž. Če bi se stažista enačilo s pripravnikom bi bila na primer rešitev zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana v nasprotju z določili novega zakona o pripravnikih. Ta zavod je na primer sklenil delovno razmerje za določen čas z 90 zdravniki stažisti z namenom, da ti zdravniki dbravijo staž in da se bodo tako lahko vključili v zdravstveno službo. V tem primeru zavod opravlja samo funkcijo koordinatorja, oziroma urejuje to vprašanje na svojem področju, nikakor pa ne rešuje vprašanja svojih pripravnikov, saj za svoje delo prav gotovo ne potrebuje 90 zdravnikov. Glede na novi zakon o pripravnikih bi sicer bila boljša pravna rešitev, da stažist ni pripravnik, ker bi s tem rešili problem delovnega razmerja. Po končanem stažu bi torej zdravnik nastopil delo pri zdravstvenem zavodu in bi postal pripravnik. Ko bi končal pripravniško dobo, pa bi opravil izpit, kot ga že določajo sedanji predpisi. Vendar se temu upira misel, da bi zdravnik moral opravljati dvojno pripravniško dobo, in sicer prvič kot stažist in drugič kot pripravnik v zdravstvenem zavodu. Ker torej z obstoječimi predpisi o pripravnikih ne moremo rešiti problema pripravništva zdravnikov, zobozdravnikov in farmacevtov, menim, da bi morali naši zakonodajni organi z zakonskimi določili urediti to vprašanje. Zlasti zato, ker je rok za ureditev pripravništva že mimo, bi bilo nujno, da bi našli čimprej rešitev tudi za pripravništvo diplomantov medicinske, stomatološke in farmacevtske fakultete. ALEKSANDER ZALAR B ES n H ■ n m i ■ M R m a H H H 8 B S B B B B B B i i H B B B B B B H 8 m H B B B B S B 8 KOMISIJA ZA ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE POGOJE PRI RS ZSS O POLITIKI DELOVNIH ORGANIZACIJ NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ___—" ENOLETNE IZKUŠNJE - poziv na povečano dejavnost sindikatov S tem, ko so bile s spremembami v zakonodaji, ki urejajo zdravstveno zavarovanje delavcev in njegovo financiranje, prenesene na delovno organizacijo obveznosti glede plačevanja nadomestil za odsotnost z dela do 30 dni, ki je posledica bolezni, nesreč pri delu ali poklicne bolezni, določenega zdravljenja in medicinskih preiskav med delovnim čsaom, oziroma nege bolnega družinskega člana, so delovne organizacije dobile naloge, da svojo samoupravno normativno dejavnost razširijo na novo področje. V pristojnosti delovnih skupnosti je urejanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja tako glede ugotavljanja višine denarnih nadomestil za delovno nezmožnost kot tudi ugotavljanje kriterijev, okolnosti in vseh elementov, od katerih naj bi bila višina nadomestil odvisna. Uvajanje tega novega področja v samostojno normativno reguliranje delovni organizacij ima mnogo globlji pomen. To naj bi bila p°' ki naj bi delovno organizacijo bolj konkretno in material no bolj neposredno spodbujala k urejanju zdravstvene^* varstva in k urejanju delovnih pogojev. Da bi ugotovil v kolikšni meri in na kakšen način v delovnih organizati' j ah rešujejo problematiko zdravstvenega varstva, so se ®* Republiškem svetu sindikatov odločili za anketo, ki so 1” izvedli v 53 delovnih organizacijah raznih panog in dejaV' nosti. O rezultatih te ankete, ki jo je obdelala strokov®* služba RS, so razpravljali na svoji zadnji seji člani kot®1' sije za življenjske in delovne pogoje Republiškega svet* Zveze sindikatov. Člani komisije so ocenili, da je potrebno normativno dejavnost delovnih organizacij, ki ureja zdravstveno zavarovanje, stalno spremljati, kajti zdravstveno varstvo postaja vse bolj predmet neposrednega vpliva delovnih organizacij in aktivnega zavarovanca. Od tega, v kolikšni meri bodo urejeni delovni pogoji, pa je odvisno zdravje in dobro počutje delavcev in s tem v zvezi nižja ali višja produktivnost. Kljub temu, da so bila določila o zdravstvenem varstvu v splošnih aktih mnogih delovnih organizacij sprejeta v naglici, da so mnoga nedodelana in enostranska, so člani komisije na osnovi dosedanjih izkušenj menili, da samostojnost samoupravnega reguliranja tudi teh odnosov zasluži vso podporo. Nekateri ukrepi delovnih organizacij so že pripomogli k izboljšanju delovne discipline, k večji zainteresiranosti delovnih organizacij za delovne pogoje, k večji odgovornosti za koriščenje pravic iz zdravstvenega zavarovanja itd., kar vse so uspehi, na katerih je treba graditi dalje. Ob teh ugotovitvah pa so člani komisije opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pojavile v praksi. ŠE VSE PREVEČ NEZAKONITOSTI V mnogih primerih so rešitve o bolezenskih nadomestilih v splošnih aktih delovnih organizacij v nasprotju s pozitivno zakonodajo. Iz ankete, ki je služila kot izhodišče za razpravo, je razvidno, da je odsotnost z dela zaradi bolezni in zlasti zaradi nege obolelih družinskih članov v lanskem letu zelo upadla tudi v takih delovnih organizacijah, ki imajo zelo težke delovne pogoje. Večina gospodarskih organizacij je s svojimi sklepi zmanjšala pravice, ki so jih imeli delavci v primeru »bolniške« prej. Če navedemo samo nekaj konkretnih primerov: V pretežni večini proizvodnih delovnih organizacij so poostrili pogoje za tiste zavarovance, ki nimajo pogojev predhodnega zavarovanja. Navadno je nadomestilo za i take zavarovance v prvih treh ali prvih ‘ sedmih dneh minimalno. Ponekod pa so protizakonito podaljšali dobo prehodnega zavarovanja na dvanajst oziroma štiriindvajset mesecev. V delovnih organizacijah — zlasti velja to za operativne stroke — pa zmanjšujejo pravice zavarovancev, ki nimajo prehodnega zavarovanja tudi v pri- meru nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Navadno imajo ti delavci le 50% nadomestila za čas delovne nezmožnosti. Ob nesrečah v delovnih organizacijah sedaj sicer bolj rigorozno ugotavljajo, ali se je ta pripetila na poti na delo ali na delovnem mestu. Ugotavljajo tudi krivca za nesrečo, vendar pa kazenske posledice (manjše nadomestilo) nosi le delavec, medtem ko niti ena delovna organizacija, ki jo je zajela anketa, nima predvidenih sankcij za primer, če se je nesreča pripetila po krivdi vodstva podjetja ali operative. Niso tako redke delovne organizacije, ki imajo v svojih samoupravnih aktih zapisano, i delavec za prve tri dni bolniške odsotnosti ne dobi nikakršnega nadomestila osebnega dohodka. Taki sklepi pa so p* izakoniti. Posebno so prizadeti delavci, ki so kronični bolniki ali pa se morajo zdraviti v bolnišnici. Niso tako redki primeri, da se je delavcu, ki se je moral zdraviti v bolnišnici, višina nadomestila zmanjšala še za 20—40 odstotkov. Zelo malo je delovnih organizacij, ki so skrbno obdelale primere, ko. gre za ponovitev kakršnekoli bolezni. Nasprotno pa so, ne glede na ZAKONODAJA IN ZDRAVSTVENO VARSTVO PRI DELU Kaj je s predpisi ? Na novogoriškem posvetovanju o zdravstvenem varstvu pri delu so govorili tudi o zakonodaji s tega področja vzrok obolenja, nadomestilo ponovni odsotnosti zmanjšale 80 na 70 odstotkov in v priJ®*j ru tretje odsotnosti celo na *; odstotkov. Samo v eni deloVti organizaciji, ki jo je zajela *®' keta, so izvzeli tuberkulozo 1 raka kot posebno težke priffl®g in priznali za te vrste oboi*11' polna nadomestila. NEGA SKORAJ ONEMOGOČENA Skoraj v vseh delovnih" & ganizacijah so nadomestila primer odsotnosti z dela, ki J potrebna zaradi negovanja ob*' lelega družinskega člana, 2% znižali. Navadno priznajo v W kem primeru 50 % nadomesti1 osebnega dohodka, ne glede ® to, ali gre za mater samohrai®1' ko, ali je v družini huda bol*' zen itd. V nekaterih delovni organizacijah so celo glede neli otrok postavili ostrejše kriterij ’ kot pa za negovanje starejši' družinskih članov, moža, ž®9 itd. , Ce k vsem tem omejitven pravic delavcev prištejemo * primere, ko v delovnih orga®\ zacijah višino nadomestil za * bolezenske odsotnosti ugotavU* j jo od akontacijskih postavk, n pa od dejansko doseže«6®, osebnega dohodka v minti‘en_ letu, potlej se ni čuditi, da d®'j lavci odklanjajo »bolniško« tu®J i takrat, ko bi jim bila nujno ! trebna. Nekatere zdravstven, organizacije, med njimi zla*, obratne ambulante, že opozan' jo na to, da delavci ne iš*6^ pravočasno zdravniške pome , Niso redki primeri, da delati bolniški dopust jemti* L ker ima] za svoj redni dopust, *•-,j0 tako višje nadomestilo. In redki primeri, ko delavci zata višine nadomestila odklanj31 napotila v bolnišnico. nikakor v Škodo DELAVCEV Novogoriško posvetovanje o zdravstvenem varstvu pri delu je opozorilo tudi na nekatere pomanjkljivosti s področja zakonodaje o zdravstvenem varstvu pri delu. Dr. Stanko Lajevec, republiški sanitarni inšpektor, ki je za omenjeno posvetovanje pripravil poseben referat, je med s področja zdravstvenega varstva, kljub temu, da jih imamo dovolj in nekaj tudi dobrih, še niso povsem idealni, sploh pa ne zajemajo področja zdravstvenega varstva pri delu. Problem je tudi v tem, da te predpise slabo izvajamo in tudi v bližnji prihodnosti ni skoraj nobenih izgledov, da bi se odnos do omenjenih predpisov in tudi do zdravstvenega varstva delavcev kaj izboljšal...« Gre namreč za to, kot je še dodal dr. Stanko Lajevec, da zdravstveni delavci nimajo možnosti direktno vplivati na oblikovanje predpisov s področja zdravstvenega varstva pri delu, ker to sodi v pristojnost zveznega sekretarja za delo. Potiskanje zdravstvenih delavcev in sploh zdravstva vstran, pa je največ krivo, da s področja zdravstvenega varstva pri delu še nimamo nikakršnih predpisov. V zveznem sekretariatu za delo in ustreznih republiških sekretariatih, ki so pristojni in dolžni, da izdelajo predpise o zdravstvenem varstvu pri delu, pa za to področje zdravstvenega varstva nimajo dovolj strokovnjakov. Zaradi tega tudi nimajo dovolj pregleda niti občutka, kako nujno so potrebni na terenu predpisi, denimo glede organizacije prve pomoči in reševalne službe kot tudi predpisi glede mikroklime v delovnih prostorih itd. drugim povedal: »Naši predpisi NE KAŽE ČAKATI NA OBLJUBLJENE PREDPISE »Menim, da ne kaže 'čakati na omenjene predpise s področja zdravstvenega varstva delavcev pri delu,« je nadaljeval dr. Stanko Lajevec. »Pri urejanju prve pomoči in reševalne službe v podjetjih je zdaj nujno treba upoštevati stare predpise in še bolj konkretna navodila, ki jih je za to področje izdelala komisija strokovnjakov pri glavnem odboru Rdečega križa Slovenije. Za čistočo zraka in deloma za mi-kroklirrio v delovnih prostorih pa imamo JUS predpise o maksimalno dovoljenih koncentracijah škodljivih snovi v ozračju delovnih prostorov in delovišč.« JUS predpisi delovnim organizacijam namreč že nalagajo občasne meritve mikroklime, bioloških in kemičnih škodljivosti pri delu. Toda prav omenjene občasne pomembne meritve v večini delovnih organizacij v Sloveniji še ne izvajajo, deloma zato, ker so te meritve zvezane s precejšnjimi stroški, deloma pa tudi zaradi omalovaževanja te zvrsti zdravstvenega varstva delavcev. Nekatere prizadevne delovne organizacije, ki so organizirale lastne oddelke za varnost pri delu in svoje obratne ambulante, smo slišali na novogoriškem posvetovanju, pa boli predvsem to, da meritve mikroklime, bioloških in kemičnih škodljivosti, ki jih opravljajo s svojimi strokovnjaki in z lastno, za drag denar kupljeno opremo, niso verodostojne za inšpekcijo dela SE ZMERAJ POVRŠNI ZDRAVNIŠKI PREGLEDI DELAVCEV Dr. Stanko Lajevec, republiški sanitarni inšpektor, pa se je na novogoriškem posvetova- nju dotaknil tudi zdravniških pregledov delavcev: »Preventivni zdravniški pregledi delavcev — predhodni, specialni predhodni, občasni in sistemski — so temeljni in izredno uspešen ukrep za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb’ pri delu. Ti pregledi so se po starih predpisih razmeroma dobro in vsekakor uspešno opravljali. V zadnjem času pa je na tem področju nastala zmeda, ker mnoge delovne organizacije sploh še niso določile delovnih mest, za katera morajo biti delavci predhodno in občasno zdravniško pregledani, oziroma so delovne organizacije ta delovna mesta določile zelo površno in brez sodelovanja zdravstvenih delavcev. Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pa tudi še ni pripravil pravilnika v te namene in zato vsak zdravnik kakor ve in zna odloča o obsegu ip metodah pregleda.« Zaradi omenjenih slabosti pri zdravniških pregledih delavcev in tudi mnogokrat površnih zdravniških pregledov delavcev, so se na novogoriškem posvetovanju o zdravstvenem varstvu pri delu dogovorili, da mora republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo čimprej določiti zdravstvene zavode in ustanove, ki bodo lahko te preglede delavcev opravljali uspešno in kvalitetno. Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo pa mora, tudi na zahtevo udeležencev na novogoriškem posvetovanju. čimprej poskrbeti za pravilnik o načinu in postopku za opravljanje zdra-niških pregledov delavcev. Ko so člani komisije razpf3 ljali o pomanjkljivih in nepr vilnih odločitvah glede zd/% stvenih pravic delavcev, ki >e, vsebujejo splošni akti, so [% nili, da bi morali prav sindi V, v delovnih organizacijah P% spevati k temu, da onemogo® ’ take rešitve, ki bi bile proti% konite ali pa bi poskušale ki"%, pravice delavcev zaradi fin3n 0 nih stisk podjetij. Kajti, tak0^ poudarili člani komisije na 5 kratenje pravic bodisi iz eV'?Ao ali drugega vzroka, ima ju zelo kvarne posledice na zdra delavcev. Seveda »receptov«, kako sevati zdravstveno varstvo lavcev in njihove pravice v P meru bolezni, nesreče ali obolelega dužinskega člana* ^ mogoče dajati, ker sodi to v j, moupravno pristojnost delov^, skupnosti. Te pa morajo ra, ^ 1 nat.i s specifičnimi razmera®1^, svojem podjetju, s struktur0^, poslenih itd. Vsekakor pa je „ ba preprečiti protizakonite n ^ p e, ki kratijo pravice delč^jj ljudi. Zaradi tega se je ko«1’^, tudi posebej obrnila na °D ske sindikalne svete, da P° šajo na svojem območju viti, na katere negativne P° ^ v delovnih organizacijah potrebno opozoriti podružnice in organe 5 upravljanja. To je tolik0 ^ potrebno sedaj, ko je pr®” ff(-razprava o reformi * nega zavarovanja in ko ® delovnih organizacijah raZf.flJ« ljali o nadaljnjem ure ^ j zdravstvenega varstva. 28 Som trt tfružinti Ste slišali... ... da je na letošnjem za-Brebškem velesejmu razstavila domača industrija veliko novih proizvodov, nekatere že znane izdelke pa je izboljšala ali pa jim znižala ceno; ... da bo že na jesen pri nas v prodaji 19 kg težka sobna peč. proizvod škofjeloške ELRE, ki je ne bo treba priključiti na dimnik, saj tekoči plini, ki v njej izgorevajo, ne dajejo niti saj niti dima Peč bo veljala blizu 700 N-din; ... da najdemo na zagrebškem velesejmu majhen štedilnik, proizvod podjetja KONTAKT, ki porabi na uro komaj 0,241 gorilnega olja; ... da je izdelala cetinjska tovarna OBOD za domačo uporabo hladilnik, ki lahko »pripravi« tudi temperaturo do —30 stopinj Celzija, torej dovolj nizko za globoko zmrzovanje hrane; ... da za isti denar prodaja na sejmu v Zagrebu Marles iz Maribora elegantno montažno hišo, ki ima sodobno in okusno opremljeno kuhinjo, kopalnico, WC, prostorno dnevno sobo (24 m2) in še 3 spalnice. Zaradi vseh teh lastnosti si je izdelek mariborskega podjetja že prvi dan pridobil vzdevek — jugoslovanska »hišica v cvetju«. sa 1 SPECIALIZIRANI SEJEM ŠPORTNE IN TURISTIČNE OPREME NA GR V LJUBLJANI Sejem, vreden obiska a a ra M Bi S I 1 H a B I s B BI I U 0 B B3 B 1 m 1 B 1 1 1 Trinajstega aprila so odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani specializiran sejem športne in turistične opreme, kjer so razstavljeni šotori in turistični artikli na voljo radovednim očem vse do 3. maja. Za sejem je poskrbelo podjetje Slovenijašport, razstavlja pa 28 podjetij. Kljub temu da pomeni sejem prijetno pašo za oči, saj najdemo med razstavljenimi predmeti vse od bleščečih Elanovih gliserjev do sodobnih »štirisobnih« šotorov tovarne In-duplati — je treba zapisati, da sejem nj specializiran, kot vabijo v teh dneh reklame in oglasi. Če namreč razstavljajo v enem samem prostoru tovarne, ki izdelujejo od nogometnih žog, čevljev in nogavic do kopalk, ladijskih motorjev in nahrbtnikov, malce težko govorimo o specializaciji. Kdor je namreč že kdaj videl specializirani sejem športne opreme kje v tujini, na primer sejem smučarske opreme, kjer si je lahko ogledal več kot sto parov različnih smuči, nekaj sto parov smu- ŽVEČILNI GUMI v treh izbranih okusih čarskih čevljev itd., itd., bo kajpak ob obisku ljubljanskega športnega sejma malce razočaran. Pa Vseeno: glede na dosedanje sejme športne in turistične opreme pri nas pomeni sejem na GR razveseljiv dogodek, ki ga moramo — kljub poprejšnjim pomislekom — samo pozdraviti. IMENITNA ČAMP OPREMA Sejem športne in turistične opreme na GR dokazuje dvoje: © Domača industrija je napravila v minulih letih tako velik korak naprej na področju izdelovanja športnih rekvizitov, da moramo le še v redkih primerih kupovati v inozemskih trgovinah, ko želimo izpopolniti svojo športno opremo ali pa kupiti kaj čisto novega... ® Danes že lahko pridejo na svoj račun tudi zahtevni kupci in celo vrhunski tekmovalci, ki morajo segati le po najkvalitetnejših izdelkih. Skratka, sejem na GR dokazuje, da smo napravili v minulih letih pomemben razvoj tako v kvaliteti kot asortimentu športno turističnih artiklov. In kaj si tokrat lahko ogledamo na GR ...? Gotovo bodo najbolj prišli na račun vsi tisti, ki si nameravajo v bližnji prihodnosti kupiti oziroma izpopolniti opremo za campiranje. Nadvse privlačni so šotori podjetja Induplati iz Jarš. Tako kar zadeva kvaliteto kot cene. Za nov model »četverčka«, ki je neprimerno večji od vseh dosedanjih tovrstnih šotorov in s tem dosti primernejši za daljše taborjenje, je treba odšteti komaj 650 N-din. To zares ni veliko. Posebno če vemo, da je šotpr kvaliteten in vrhu vsega tudi lično izdelan. Potlej najdemo na sejmu tudi šotor »dvojček«, znan pod imenom študent, pa velike »hišne šotore«, za katere mora odšteti kupec že blizu 250 starih tisočakov. Na videz je cena visoka, v primerjavi s cenami v inozemstvu pa je še vedno — najmanj kar lahko rečemo — sprejemljiva. Poleg zložljivih postelj, miz, stolčkov in senčnikov, je razstavljena na GR tudi druga potrebna oprema za campiranje: POSREDOVALNICA ODDIHA Na dopust s Transturistom Potovalna agencija Transturist je tudi v letošnjem letu mislila na vse tiste, ki so potrebni letnega oddiha. Poskrbela je za letovanje ob Jadranu, to je v Ankaranu, Piranu, Fijesi, Umagu, Poreču, Vrsarju, Rovinju, Puli, Rabcu, Opatiji, Crikvenici, na Korčuli, v Dubrovniku, v Veli Luki, Orebiču in za letovanja na našem alpskem področju: v Bohinju, na Bledu, v Radovljici, Regunjah, Škofji Loki in v Trebiji. Cene penzionov, ki jih bomo navedli v naslednjih vrticah veljajo za odrasle. Otroci do 7 let imajo v nekaterih krajih Popust in sicer od 25 do 30 %. Privatne sobe so I., II. ali III. kategorije. Od kategorij so seveda odvisne cene penzionov. Tudi cene hotelov se razlikujejo glede na kategorijo in kvaliteto namestitve. Turistična taksa je v različnih krajih različna in znaša od 0,50 do 1,50 N-dinarjev dnevno. Otroci do 10 let — ponekod do 15. leta starosti — so takse oproščeni. ZA KAJ SE BOSTE ODLOČILI? Za lažjo odločitev bodo objavili za nekatere kraje nekatere osnovne informacije. © ANKARAN je večje turistično naselje ob severni obali koprskega zaliva. Od tu so možni mikavni izleti v Koper, Trst, Portorož, Piran itd. Gostje bodo prebivali v bungalovih. Cene penziona: za dijake 19, za člane sindikalnih skupin 21 tn za individualne .goste 23 N-dinarjev. @ PIRAN je staro obmorsko mesto s slikovitimi ulicami in Visokimi zgradbami. Leži v neposredni bližini Portoroža, svetovno znanega letovišča. Cene penziona: v Počitniškem domu mežiških rudarjev v Luciji od 36 do 44 N-dinarjev, v Počitniškem domu rudarjev v Pijcsi od 30 do 35 N-dinarjev, v Počitniškem domu Mladinske knjige od 24 do 32 N-dinarjev, v privatnih sobah od 35 do 44 N-dinarjev in v hotelih Piran in Sidro od 30 do 75 N-dinarjev. © UMAG je turistično mestece ob istrski obali. Slovi po •iroki in slikoviti obali. Cene penzionov tod so: v privatni sobi zračne blazine, spalne vreče, ražnji in kar je skoraj še najbolj zanimivo — številni priročni plinski gorilniki, ki so na taborjenju zlata vredni. Posebno mikavni za oko so na sejmu čolni. Izbira je pestra, saj najdemo tu od najmanjših gumijastih čolnov za otroke do imenitnih Elanovih gliserjev, primernih za izlete, smučanje in ribolov. © Naša pripomba: cene čolnov so kljub vsemu zelo visoke. Tudi tistih majhnih, ki so namenjeni razvedrilu na letnem dopustu. In druga: vsaj za razstavo oziroma sejem bi se lahko organizatorji in proizvajalci potrudili, da podatki o osnovnih lastnostih čolna ne bi pomenili za obiskovalce skrivnosti. Ko smo na Gospodarskem razstavišču namreč vprašali za ceno, proizvajalca in material nekega gumijastega čolna, nismo dobili odgovora niti na eno od vprašanj ... POGREŠAMO ŠE TO IN ONO Sejem športne in turistične opreme na Gospodarskem razstavišču reprezentira predvsem artikle za poletne športe: za taborjenje, čolnarjenje, igre z žogo itd. Prav zato smo ob našem obisku na ljubljanskem razstavišču močno pogrešali nekatere športne artikle, brez katerih si danes že težko predstavljamo popolno opremo za dopust ob morju. Pogrešali smo znane pripomočke za učenje plavanja — to 'so posebni gumijasti jopiči, obroči za na roke itd., ki gredo povsod v svetu tako dobro v promet. Pogrešali smo tudi opremo za podvodne aktivnosti, predvsem za podvodni ribolov, to je športno panogo, ki ima pri nas iz leta v leto več ljubiteljev. Na sejmu smo videli eno samo masko in plavuti tovarne RIS, za oboje pa moramo povedati. posebno pa za masko, da je dokaj nekvalitetna. O drugi opremi za podvodne športe pa tokrat na razstavišču ni niti sledu... © Še enkrat: sejem je sicer malce pomanjkljiv, toda vseeno si ga je vredno ogledati. Predvsem zato, ker lette ponazoruje velik korak, ki smo ga napravili na področju izdelovanja športne opreme, kar marsikdo danes še ne ve, in ker nas bo spomnil, kaj si moramo v teh dneh kupiti. da bo letošnji oddih prijetnejši od lanskega. © In zato moramo idejo o sejmu športne in turistične opreme, predvsem pa solidno realizacijo — toplo pozdraviti. A. ULAGA SGP Gradišče Cerknica © Izvaja vse vrste visokih in nizkih gradenj v občinah Cerknica, Logatec, Postojna in Čabar © Gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v Cerknici © Solidno in po konkurenčnih cenah gradi stanovanja za tržišče v Cerknici in v Logatcu Vse informacije: SGP »GRADIŠČE« CERKNICA Na sliki nova podoba Cerknice: tudi te stanovanjske bloke za delavce kombinata BREST je zgradilo SGP Gradišče |!lllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllll Dragi bralci! Nekateri bralci, ki so poslali svoja vprašanja za rubriko »Arhitektov kotiček«, želijo samo dopolniti sedanjo opremo v stanovanjih, drugi spet želijo izvedeti, kako bi pohištvo, ki ga že imajo, kar najbolj funkcionalno razmestili v stanovanju. Žal pa vsem ne morem odgovoriti na njihova vprašanja, saj mi ne pošljejo mer posameznih kosov pohištva; zato jim seveda tudi ne morem nasvetovati, kje naj kateri od njih stoji. Zato prosim, da tovarišica C. M. B. pošlje mere za omaro in sporoči, kakšna je razporeditev prostora v omari. Ker Seli opremiti sobo tako, da bo to tudi študijska soba, je važno, ali je v omari tudi dovolj prostora za knjige Nekaj podobnega velja tudi zt barvo lesa in tapetniškega blaga na kavču, saj si bralka želi nasveta za barvo sten in zaves Ta nasvet pa je seveda odvisen od tega, kakšna je barva lesa pohištva, kakšne barve je tapetniško blago itd. Tudi tovariša M. B. iz Ljubljane prosim, da ml pošlje mere za pohištvo. Vem, da bi vsak rad uporabil tisto, kar ie ima, seveda če je to le možno$ zato tudi želim svetovati tako, da bi bili bralci, ki si žele nasveta, zadovoljni in da bi si lepo in funkcionalno opremili stanovanje z minimalnimi stroški. Ker bržčas težko pričakujete nasveta, prosim, da se Vi, tovarišica C. M. B. in Vi, tovariš M. B., čimprej oglasite in pošljete potrebne podatke. To velja seveda tudi za vse druge, ki bodo iskali nasveta v našem »Arhitektovem kotičku«. Inž. arh. Doroteja DOZET KUPON ZA ♦BBS* od 32,50 do 42 N-dinarjev, v hotelu Palma od 25 do 51,25 N-din in v bungalovih od 43,75 do 137,50 N-dinarjev. ® POREČ, to je 2500 let staro mesto ob istrski obali z' znamenito baziliko iz VI. stoletja. Se ponaša s slikovito razčlenjeno obalo — kot nalašč za tiste, ki ne ljubijo kopanja in sončenja v kopališkem vrvežu. Cene penziona: v privatni sobi od 30 do 42 N-dinarjev, v hotelu od 32,50 do 70 N-dinarjev in v bungalovih od 25 do 50 N-dinarjev. © VRSAR je staro mestece na vzpetini nad morjem v bližini Poreča. Slovi po številnih bližnjih otokih, na katere se obetajo prijetni izleti, seveda združeni s kopanjem. Cene penziona: v privatni sobi od 41,80 do 45 N-dinarjev. @ ROVINJ je eno izmed najlepših mest na vsej istrski obali. V neposredni bližini mesta sta dva slikovita otoka: Sv. Katarina in Crveni otok. Cena penziona: v privatni .sobi od 42 do 45 N-dinarjev, Tudi v Puli, Rabcu, Opatiji, Crikvenici, na Korčuli, v Dubrovniku, Veli Luki in v Orebiču so cene penzionov odvisne predvsem od namestitve. Na našem alpskem območju pa lahko letujete v organizaciji Potovalne agencije Transturist v: © BOHINJU, kjer imate pestre možnosti za izlete in kopanje v jezeru, za penzione pa boste tu odšteli od 31 do 60 N-dinarjev. © Na BLEDU velja celodnevni penzion od 27,50 do 87,50 novih dinarjev, © RADOVLJICI, prijetnem mestecu v bližini Bleda velja penzion v privatni sobi od 34,50 do 37,00 N-dinarjev, v hotelu Grajski dvor pa od 31,25 do 60 N-dinarjev. Poleg omenjenih krajev na Gorenjskem imate na voljo za letni oddih še Begunje, Škofjo Loko in Trebijo. V teh krajih boste lahko odšteli za penzion od 26,50 do 32,50 N-dinarjev. NAVODILA ZA PRIJAVO Prijava za letovanje mora vsebovati: število oseb, čas in kraj za počitnice ter podatek, kje želi prebivati prijavljenem v hotelu, v počitniškem domu ali privatni sobi. Na osnovi prijave bo Transturist poslal potrditev začasne rezervacije s cenami in z vsemi pomembnimi podatki o kraju. Brž ko prejme Transturist od stranke dokončno potrditev rezervacije in nakazila celotnega zneska za penzion na žiro račun št. 5151-1-813 pri NB Škofja Loka (ali gotovinsko plačilo v poslovalnici) boste dobili nakazilo za oddih v kraju, ki ste si ga izbrali. -a iači.9" ZANESLJIVO VARUJE KOŽO PRED SONČNIMI OPEKLINAMI, JO OSVEŽUJE, NEGUJE IN JI DAJE OBSTOJNO TEMNO BARVO mm krema mleko spray olje spray pena KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO KAJ SODIJO O DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU V ŠTIRIH NOVOGORIŠKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Potrebne so korenite spremembe Sedanje oblike, v katerih se odvija samoupravna dejavnost, ne omogočajo in ne zagotavljajo proizvajalcu, da bi nemoteno uveljavljal samoupravne pravice in dolžnosti. In kar je najnevarnejše: omogočajo, da konflikt med samoupravljavcem in tradicionalno hierarhično organizacijo v proizvodnji ostaja nerazrešen. Samoupravljanje je zato pogosto zgolj forma ob proizvodnji, ne pa v proizvodnji. Ondan sem se na občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici pogovarjal o samoupravljanju v njihovih delovnih organizacijah, pa so mi pokazali anketo, ki so jo naredili že lani, vendar so njene ugotovitve zdaj prav tako aktualne, kot so bile pred nekaj meseci. Ker so pogoji za rast samoupravljanja v novogoriških podjetjih podobni pogojem v drugih naših delovnih organizacijah, ne bo odveč, če iz obširne ankete prepišem nekaj najbolj pomembnih mnenj in podatkov. Anketirali so 591 delavcev v Meblu, Iskri, Vozilih in v Idealu. Med anketiranimi jih je 31 % odgovorilo, da se čutijo samoupravljavce, 49 «/o jih je trdilo, da se ne čutijo, 20 % pa na vprašanje ni odgovorilo. Zanimivo je, da samo 44 6/o članov Zveze komunistov sodi, da so samoupravljavci, med člani samoupravnih organov pa je bilo takšnih odgovorov 60 %. V Meblu je 41 % vprašanih izjavilo, da se čutijo samoupravljavce, v Iskri 33 %, v Vozilih 26 %>, v Idealu pa celo samo 21 %. Na vprašanje: »Ali. bi se kaj bistvenega spremenilo, če bi ukinili delavski svet in druge samoupravne organe?« je 41 odstotkov delavcev odgovorilo, da bi bilo šlabše, 34 % jih sodi, da se ne bi nič spremenilo, 8 % jih je zapisalo, da bi bilo bolje, 17 % pa jih ni povedalo svojega mnenja. »Delavski svet le formalno upravlja podjetje,« je menilo 39 % anketiranih, 38 % jih je izjavilo: »V nekaterih zadevah ima odločilno besedo delavski svet, v drugih pa uprava,« 11 °/o jih je menilo: »Naš delavski svet resnično upravlja podjetje,« 12 % pa jih ni odgovorilo. Vprašali so tudi proizvajalce, kaj najbolj ovira samoupravljanje. Največ jih je odgovorilo, da je glavna ovira zavračanje predlogov, ki jih dajejo delavci. Veliko jih je tudi' sodilo, da je premalo zanimanja za samoupravljanje, premajhno znanje zaposlenih, prevelik vpliv posameznikov na samoupravne organe in slaba obveščenost članov kolektiva. Iz teh podatkov je razvidno, da je v samoupravni praksi še veliko tega, kar zavira razvoj samoupravljanja. Iz tehtne analize ankete, ki so jo objavili v posebni knjigi, naj povzamem nekaj misli. Hierarhija vodenja v podjetjih se z uvedbo delavskega samoupravljanja v bistvu ni spremenila. »Nižji vodilni« so podrejeni »srednjim« in ti »višjim vodilnim«. Od vseh teh so delavci največkrat tudi osebno odvisni, se pravi, večkrat je od njih odvisen materialni položaj in tudi njihovo napredovanje. Vodilni lahko delavcu spreminjajo delovno mesto, mu merijo in ocenjujejo količino opravljenega dela, od vodstvene linije je odvisno napredovanje na delovnem mestu. Celotna »možganska sila« proizvodnje je osredotočena v organih, ki služijo vodstvom podjetja in povečujejo njihovo moč. Čeprav strokovnjaki, zaposleni v teh službah, niso formalno člani samoupravnih organov, imajo pa v njih, že zaradi svojega položaja, večkrat odločilno besedo. Drugi člani delavskega sveta pogosto nimajo dovolj znanja, da bi lahko o važnih vprašanjih enakovredno razpravljali, zato se njihovo sodelovanje na sejah sveta omejuje na pravico glasovanja in zastavljanja različnih vprašanj. Delavski svet tudi ne razpolaga samostojno z informacijami in tehniko obdelave večine informacij, ki so potrebne za vsako odločitev v proizvodnji. Le-te mu posreduje vodstvo, ki jih lahko izbira in prilagaja lastnim konceptom. Uspešnost delovanja samoupravnih organov je odvisna tudi od njihove povezanosti s kolektivom. Proizvajalci, ki niso člani samoupravnih organov, imajo često le malo možnosti za neposredno sodelovanje pri odločanju. Njihova funkcija samoupravljavca je omejena na pravico, da izvolijo svoje predstavnikov organe samoupravljanja in da sodelujejo na zborih delovnih skupnosti. Le redki člani samoupravnih organov se posvetujejo z delavci pred sejami svojih svetov in po njih. Dejanska — čeprav ne formalna — podrejenost članov organov samoupravljanja vodstvu podjetja izvira tudi iz njihovega položaja v družbenem procesu dela. So samoupravljavci, toda hkrati so kot proizvajalci odvisni od nadrejenih, kar jih sili, da prilagajajo svoja stališča mnenju vodilnih. V takih razmerah se pojavljajo pri posameznikih težnje po iskanju koristi in privilegijev. Nekateri člani vodstev podjetij pa podpirajo te težnje in z daj anjemvrazličnih ugodnosti članom delavskih svetov vplivajo na njih mnenje in jih pridobivajo za posamezne rešitve, ki ustrezajo njihovim interesom. S tem pa še povečujejo razdaljo med samoupravnimi organi in drugimi delavci. Večkrat se vprašujemo, kje so glavni vzroki za pasiven odnos mnogih članov delovnih kolektivov in njihovih svetov do pravic in dolžnosti, ki jih imajo v sistemu delavskega samoupravljanja. Kot kaže, izvirajo ti vzroki bolj ali manj neposredno iz položajev, ki jih posamezne kategorije delavcev zavzemajo v socialni strukturi podjetja. Izobrazba in kvalifikacija, delovno mesto in osebne izkušnje so še vedno obeležja, ki v precejšnji meri odločajo o značaju in vplivnosti družbene vloge posameznika v gospodarski organizaciji. Analize dela samoupravnih organov potrjujejo, da se v vseh teh organih pojavljajo dokaj številne skupine delavcev, ki na sejah ne razpravljajo. Med njimi je največ nekvalificiranih in polkvalificiranih. Pa tudi ne morejo govoriti, ker niso o dogajanjih dovolj informirani, ker so poročila tolikanj učena, da jih ne razumejo. Takšne razmere porajajo nevarnost, da tehnični in vodilni aparat izkoristi svojo premoč v znanju in izkušnjah ter vsili svojo voljo v vseh tistih primerih, kjer njegovi interesi nasprotujejo interesom neposrednih proizvajalcev. Način obravnavanja problemov na sejah samoupravnih organov, kot so investicijska, tehnična, finančna itd., je zato pogosto tak, kot da bi bili vsi člani delavskih svetov eksperti za vse te probleme. Potlej ni čudno, če razpravljajo zgolj strokovnjaki, vsi drugi pa so poslušalci. Tako se samoupravljanje spreminja v formalno institucijo, ki jo izkoriščajo posamezniki ali skupine v podjetju za dobre ali slabe namene. Delavski sveti ne bodo mogli dobro delovati, če jim ne bodo na enostaven način posredovali le posledic, takšnih ali drugačnih odločitev ter jim razložili, kakšen bo vpliv teh odločitev na dohodek podjetja in na 'družbeno ekonomske odnose v kolektivu. Hkrati pa je treba bolj kot doslej razvijati neposredno samoupravljanje. vključevati v samoupravni proces slehernega delavca, tudi tistega, ki se doslej ni čutil samoupravljavca. Uveljavitev samoupravljanja je nedvomno dolgotrajen proces, ki ne zahteva samo izpolnjevanja predpisov o pristojnosti samoupravljavcev in njihovih organov, pač pa tudi nenehno prizadevanje za spremembo miselnosti proizvajalcev. Prav miselnost, ki izvira iz mezdnih odnosov, je največja ovira pri razvoju in krepitvi delavskega samoupravljanja. JANEZ VOLJČ 111111:11® Milil! iiiiii»iiiiii:iiiMi:ii®!i nmiiumiii iiiiiniiiiiiiiisii!ii: iiiiiiiiniiiiii miinim Z bučnim slavjem smo pozdravili rojstvo tega industrijskega giganta. Iz časopisnih stolpcev je kipela hvala, ko se je širil. Pritlikava stara industrija se je izgubljala v njegovi senci. Kje so zdaj tisti zlati lito-strojski časi? Je deseti april, čez pet dni bo izplačilni dan, v Litostroju pa še ne vedo, kako in kje bodo dobili denar... Prejšnji mesec so si ga sposodili iz republiških rezerv v obljubo, da ga 1. aprila vrnejo. Najboljši namen se je sprevrgel v grenko prvoaprilsko šalo. Pri vredna banka v Beogradu je dvignila roke: »Žal nam je, toda kliring nam je dnevni promet zmanjšal z dveh milijard S-dinarjev na nekaj deset milijonov.« Nesrečni kliring in nesrečni Litostrojci. Kupci jim dolgujejo pet in pol milijarde starih dinarjev, sami so dolžni'samo dve milijardi. Ogromni kapi- Quo vadiš, Litostroj ? tal, življenjsko važen za podjetje težke industrije, kakršno je Litostroj, bo za nekaj mesecev popolnoma zamrznil. Mesečni priliv sredstev se je zmanjšal na manj ko 200 milijonov S-dinarjev. kar ne zadošča niti za enomesečne osebne dohodke. Se podjetja, ki imajo denar, se obotavljajo pri plačevanju blaga. Pišete v mislih nekrolog Litostroju? Počasi! Poprej se pogovorimo, ali ga je nujno pokopati. Proizvodnja žerjavov in turbin se je v petnajstih letih razvila z nekdanjih 50.000 ton na 300 do 400 tisoč ton. Tržišče za to proizvodnjo je in — ga ni. Domači kupci zahtevajo investicijsko opremo na kredit Če jo dobijo od inozemcev, zakaj je ne bi od Litostroja? Z istimi kreditno sposobnimi tu- jimi konkurenti se Litostroj srečuje na inozemskih natečajih. Porazi so neogibni. Doma in v tujini. Ker Litostroj nima kapitala. Amortizacijo preliva v poslovni sklad, da sploh še dela. Nekdanji načrti o ozki specializaciji, ki je teoretično edino gospodarna, so -šli po gobe Litostroj sprejme vsako naročilo, čimkrajši je izdelav-ni čas, več je upanja, da se vloženi denar hitreje povrne. Kljub temu'je mesečni priliv realizacije padel z milijarde 700 milijonov na 200 milijonov S-dinarjev, V Kreditni banki in hranilnici Ljubljana pa še niso obupali. Takole pravijo: »Princip poslovnosti zahteva, da kreditiramo predvsem podjetja, kjer se denar hitro !!!ll!!!lllllllllllllllllllilllllllllllliHI iiiiiiii obrača in obrestuje. Dolgoročno kreditiranje ni za nobeno banko zanimivo, ker večino naših sredstev sestavljajo kratkoročni depoziti. Podobne probleme kot Litostroj in elektrarne imajo mariborska Metalna, železarne, kmetijstvo, turizem. To vprašanje sistemsko ni rešeno ...« Torej: centralni investicijski sklad za dolgoročno kreditiranje? Toda danes je deseti april in čez pet dni bo v Litostroju izplačilni dan, pokrpan z akontacijami dolžnikov in morda s posojili, kakor prejšnji. P. S, Ljubljana, 18. aprila 1968: Litostroj ski kolektiv ni ostal na izplačilni dan brez osebnih dohodkov. Problem je še za en mesec odložen. Ma- lini mini ZAKAJ JE TEHNIČNO VODSTVO »RUN A« ODSTOPILO? V NAJHUJSIH ČASIH največja nesoglasja Tržiška tovarna usnja Runo se je znašla pred nepričakovanim problemom: celotna petčlanska tehnična ekipa se poslavlja in prevzema tehnično vodstvo Tovarne usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno. Izpraznjena delovna mesta v Tržiču pa bodo po vsej verjetnosti zasedli odslovljeni šmartenski strokovnjaki. In ozadje te kadrovske rokade? ZLATE KONJUNKTURE JE KONEC Gospodarska reforma je z vso močjo pljusnila v Runo. Nekdaj renomirana tovarna, ki je vso svojo proizvodnjo zlahka prodala, se je lani znašla v nezavidljivem položaju. Telečje in ovčje kože so se tako podražile, da jih je Runo prenehal predelovati in se je ozko specializiral na predelavo govejih kož. Toda kakovost tržiškega boksa odjemalcem ni vedno ustrezala. Skladišče polizdelkov se je začelo polniti, usnjarji so se lotevali pomožnih del, da so opravičili zmanjšane osebne dohodke... Ves delovni kolektiv je upravičeno zahteval pojasnilo od strokovnih služb. In tako se je tehnično vodstvo znašlo na zatožni klopi pred kolegijem, samoupravnim vodstvom in nekajkrat pred celotnim kolektivom. Obtoženci so se sicer pogumno branili, le verjel jim je malokdo. Potem so se užaljeno zaprli vase in izkoristili prvo priložnost za slovo od Runa. DVOMLJIVA OBTOŽBA Pri direktorju Runa Vladimirju Perajiču tehnična ekipa ni bila in ni najbolje zapisana. »Tehnično vodstvo z Jožetom Goričanom na čelu ni dalo od sebe, kak zahtevajo današnji tržni pogoji,« mi je dejal. »Strokovno ni doraslo današnjim zahtevam. zato smo poklicali na pomoč Urankarja iz Šmartnega. Ta je izpopolnil tehnologijo dela na novem vakuumskem stroju za glajenje in sušenje govejih kož, kar je bila Goričanova naloga.« Nato mi je na dolgo in široko razlagal, kako sposoben teoretik je Goričan in kako malo smisla ima za proizvodnjo, omenil njegov slab posluh za organizacijo dela itd. Dalj ko sem ga poslušala, bolj me je čudilo, kako da vrhniški usnjarski kofnbinat zaupa taisti »nesposobni« tehnični ekipi vodstvo nedavno priključene šmartenske tovarne in kako da je ni Runo odslovil, ampak odhaja na lastno željo? Na prvo vprašanje nisem dobila zadovoljivega odgovora, na drugo pa mi je direktor odvrnil: »Kolektiv je zahteval, da moram biti odločnejši do strokovnjakov. Toda jaz sem hotel te mlade ljudi, ki so zrasli tako rekoč v tovarni, ohraniti, jih vzgojiti.« BLIŽE RESNICI Zanimivo .je, da predsednik delavskega sveta Jože Seifert in predsednik upravnega odbora Jože Jagodic, oba mojstra, nista veliko govorila o nesposobnosti tehničnega vodstva, ampak sta odstop pripisala obljubljanju boljših osebnih dohodkov v Šmartnem. Pri njih je tehnični vodja lani zaslužil povprečno 145.152 S-din, v Šmartnem pa mu obetajo 250.000, Urankarju, ki je že odšel nazaj v Šmartno, je osebni dohodek porastel za 90 tisoč S-din ... Skupaj z direktorjem sta priznala, ■ da strokovnjake v Runu preslabo plačajo, da temu niso krivi sami, ampak proizvajalci, ki jih v samoupravnih vodstvih preglasujejo in ki_ umskega dela ne cenijo dovolj. »Pri nas je to že vseskozi problem,« je dejal Seifert, »toda delavci so zahtevali, naj strokovnjaki najprej sanirajo podjetje, potem se bomo pa menili o povečanju osebnih dohodkov. Tega mnenja je tudi naš sindikat.« 'r* Pa to še ni vse: strokovne službe so vse bedno zasedene. V komerciali dela en sam človek, ki se za povprečno 130.000 S-din na mesec ukvarja z nabavo in prodajo — finančni plan podjetja: 1.8 milijarde S-din! —• v tehnični službi so do lanskega avgusta delali trije strokovnjaki... Za poslabšan poslovni uspeh pa kolektiv dolži izključngo strokovnjake ... ŠE BLIŽE RESNICI? Užaljeni strokovnjaki, ki zapuščajo Runo, spor drugače prikazujejo. »Runo je po organizaciji dela in strojni opremi vodilna tovarna,«' pravi tehnični vodja Goričan, »ob menjavi tehnologije nastanejo povsod težave. Plastik boks smo lani šele začeli izdelovati, kakovost pa se je že vidno izboljšala. Ali sem strokovnjak ali ne, naj ocenjujejo tisti, ki so na tem področju doma. V Rimu je težko dopovedati, da črno ni belo... Vse bi bilo v redu, če bi dosledno upoštevali direktorjeve tehnične in organizacijske sugestije. Produktivnost bi lahko povečali z delovno disciplino, s povišanjem norm. brž ko sem prišel na delavski svet s takšnimi predlogi, so me proizva- jalci .povozili’. Prenizki osebni dohodki so bili samo povod za odhod, ne pa vzrok.« Valentin Valjavec, dosedanji obratovodja, je ravno tako kritiziral nepravilen odnos do strokovnjakov. Z delavci se je moral preprirati zaradi dela, očitali so mu previsoke osebne dohodke, ko je zaslužil po 110 tisoč S-din na mesec, in ga nenehno napadali zaradi slabe kakovosti usnja, čeprav je očitno, da pehanje za presegom norm ni kvaliteti v prid. »Runo še nikoli ni delal boljšega usnja,« je dejal, »toda kupci so postali zahtevnejši, • odkar ga lahko tudi uvažalo. Če ga ne prodamo, poglejmo, kako je zasedena naša komerciala. kaj smo naredili za pocenitev proizvodnje ,.. Delavci marsičesa kratko malo nočejo razumeti. Če me v Šmartnem ne bi sprejeli, bi šel kamorkoli odtod, ker sem nad razmerami obupal. Sedem let sem se vozil na Golnik, v Šmartnem pa me čaka stanovanje in 40.000 S-din več na mesec.« Jože Dolenc, vodja laboratorija in kemijski tehnik, ravno tako zapušča Runo predvsem zavoljo nepravilnega vrednotenja njegovega sedemletnega dela. »Delavci se sprašujejo, kaj sploh počnem v tovarni. Zanje so poskusi igračkanje.« Zasluži manj kot mnogi neposredni proizvajalci — »samo 75.000 S-din mesečno. Stanovanja ni debil, čeprav stanuje skupaj z enajstimi družinskimi člani v enosobnem stanovanju pet kilometrov iz Tržiča ... V Šmartnem dobi stanovanje in 150.000 S-din osnovnega osebnega dohodka. MISELNI PREMIK Prepustimo razsodbo tega spora času. #Jmik tehničnega vodstva je vendarle že povzročila velik miselni premik: delavci se ne zoperstavljajo temu, da vodstvo pristane na kakršnekoli materialne pogoje kandidatov za razpisana delovna mesta v tehnični službi. Medtem ko iščejo zameno, pa so uvideli tudi, da imajo dobri strokovnjaki v svojih kolektivih trdne pozicije in da jih temu ustrezno tudi vrednotijo. Ohratnvod-ja Konusa zasluži po 220,000 do 250.000 S-din na mesec, pa > naj bi šel v Runo. kjer na “ splošno podcenjujejo umsko delo? g Morda bo tržiških usnjar- ^ jem zdaj tudi laže dopovedati, z da poslovni rezultat ni samo g stvar strokovnjakov, ampak ko- o lektivne prizadevnosti, da bi ^ bila proizvodnja čimbolj racio- • nalna, ekonomična in donosna. Če znašajo stroški za surovine in pomožni material res 80 % polne lastne cene usnja, kot mi je rekel direktor, je manevrski prostor konkurenčnosti skraino zožen in ni mogoče pošiljati v boi za tržišče samo slabotno zasedenih strokovnih služb ter jih namesto z moralnimi in materialnimi spodbudami zasipavati 7 očitki, ohraniti pa proizvodne navade iz starih, lagodnih časov ... MARIOLA KOBAL lllillllllllllUillUlUIIIIIIIIIIIIIIlUlIllIllIlilliUlllHIilillllllUlHIlllllllUllIllIHIIHlM Kako do »čistega vina ?« (Nadaljevanje s 1. stran# ^ mo, o čem razmišljamOi ka) želimo doseči... O V Sloveniji delujeta dva centra za raziskavo javnega mnenja — pri VŠPV in pri republiškem svetu sindikatov — medtem ko o enotnem dokumentacijskem centru & Sloveniji le govorimo, nismo pa ga še ustanovili. Znanstve-no-raziskovalni zavodi, samoupravne in družbene institut cije ter družbeno politična, organizacije zbirajo in arhivirajo dokumentacijsko gradivo še vedno na različne načine in po različnih kriterijih, pogosto le za arhivsko uporabo, ne pa z namenom, da bi t° gradivo postalo solidna osnova za načrtno zna.nstveno raziskovalno dejavnost. Zelo velika heterogeno^ prizadevanj vlada tudi na področju informiranja: vod-stva podjetij, družbeno političnih organizacij ter politično teritorialnih skupnosti izdajajo številne lastne informacije, namenjene za interno in javno uporabo — bilteni, katalogi. specializirano, glasila — * pomočjo katerih se medsebojno informirajo o različnih oblikah svoje dejavnosti. hkrati pa informirajo tudi članstvo o svojih stališčih. predlogih in sklepih. Če V9 vprašaš ljudi., ki so jim informacije namenjene, kaj sodHc o njihovi vsebini, pravijo, d,h jim ne koristijo pri seznanja‘ nju z različnimi pojavi in problemi v našem, družbenem življenju, .mnogi med njimi P* jih niti ne berejo, češ do opravljajo nalogo informiranja. mnogo bolj uspešno kot specializirane informacij.4 dnevni, tedenski in revialni tisk. <9 Veliko energije gre n naši republiki v. nič tudi Pr‘ zbiranju različnih statističnih podatkov. Po svojih kriterijih zbira — za potrebe gospodar-stva in nadstavbe — podatke zavod za statistiko, po svojih služba družbenega knjigovodstva. spet po drugih upravni organi, ekonomske institucija družbene organizacije itd. ih kar je glavno: ker je zbiran)e podatkov organizirano po 2fl*. Staretih, metodah zbiranja. ** ocenjevalci naših gospodar" ski.h dosežkov skoraj po pratd' ht ne morejo z njimi k.ajnad9 pomagati in so zato prisil je9’ organizirati »svoj« kanal in' formacij, Ze sam. razvoj proizvajal' nih sil v Sloveniji terja več}9 koncentracijo in delitev umskega in strokovnega del9-vpeljavo -deamskih« oblik del9 strokovnjakov, prožnejše ob' Hke dogovarjanja ter kraj$9 in bolj racionalno not od zb*' ranjn predlogov, ki naj stavljajo družbeni dogoV°r' do njegove uresničitve. P*0" ces integracije strokovnega in umskega dela pa bi lahko P°‘ spešila ustanovitev različni specializiranih republiških centrov, kot. so skupni centel zn raziskavo javnega mnenj9' dokumentacijski center, center za informiranje in drU0°< ki naj bi predstavljali enotnim čvrsto osnovo za hitre}** integriranje naše zavesti bolj usklajen družbeni razvm naše republike. VINKO BLATNI* Pred kakimi štirimi leti ste Posvetili celo časopisno stran Nepravilnemu poslovanju v Ljubljanskih mlekarnah. Na dan je prišla ll-mili jonska Poneverba, zaradi katere je vila kasneje ena izmed poslo-vodkinj v maloprodajni mreži obsojena na 10 let zapora (kazen ji je bila potem znižala na 7 let),' obračunski referent maloprodaje na 7 let, Medtem ko je bil šef maloprodajne mreže, ki je zapestno prikrival primanjkljaje, šele pred dnevi obsojen na 7 mesecev pogoj-71 e kazni, na povrnitev dva rp-ilijona 700.000 starih dinarjev materialne škode in na Plačilo sodnih stroškov. 1 1 I 1 I Pravici je torej deloma za- «. doščeno. Krivci so kaznovani, H toda zakaj sem kaznovan tudi I 3S2, ki nisem ničesar kriv? H .Bil sem sedem let kontrolor | Maloprodajne mreže v Ljubljanskih mlekarnah. Svoj po- B klic sem vestno opravljal v B Prid podjetja. Več mesecev j Pred odkritjem večmilijonske- ■ Dragi j tovariši J Ca primanjkljaja v maloprodajni mreži sem šefa maloprodaje tov. Hočevarja, ki je bil pred dnevi obsojen, obvestil o nepoštenem poslovanju ene izmed poslovodkinj, ki je s tem oškodovala podjetje za 300.000 starih dinarjev, in o trgovini v trgovini v drugi Poslovalnici. Predložil sem tudi dokumentacijo. Ker predstojnik ni ničesar ukrenil o zvezi z mojo prijavo, sem obvestil o tem tedanjega direktorja podjetja. Opozorilo pa mi je samo škodovalo. Po nalogu šefa maloprodaje Hočevarja mi je računski referent (kasneje kaznovan na 7 let I zapora!) prepovedal nadzorovati obračunske liste pošlo-vodicinj in mi s tem onemo-J nadzor, za katerega sem kot kontrolor pooblaščen i ln zadolžen. | Seveda nisem mogel molča-I ti. 2Va kolektivnih sestankih spm glasno protestiral zoper zaviranje mojega dela in sPraševal, čemu vodstvo podrtja prikriva poneverbe. S tem sem se še bolj zameril. Po menjavi direktorja, v Januarju 1964. leta, se mi je Poštenost maščevala. Novi direktor (ki sedaj ni več na tem Mestu) me je poklical k sebi (n mi rekel, naj takoj zapustim podjetje, sicer me preda sodišču. Obljubil mi je tudi dobro službo in boljše osebne dohodke v drugem podjetju. Toda temu sem se uprl, ker s,e pač nisem čutil krivega. Lpal sem, da bo direktor, ki *e bil pod Hočevarjevim vpli-v°rn, sčasoma to uvidel... pa ni. ..Kmalu zatem so me suspen-‘rali z motivacijo, da rušim ^Oled podjetja z govorjenjem nepravilnem poslovanju v 5 ?Zoprodaji, nakar so me di-'tPUnsko kaznovali. Kazen je .fčinska disciplinska komisi-ia razveljavila — toda na °ntrolorsko delovno mesto se 'sern več vrnil, čeprav še KU
  • i — razen drugega — izvedeli njihova mišljenja o tistih vprašanjih, o katerih se bodo stališča referentov in udeležencev razprave najbolj razlikovala. To bo hkrati pomenilo osnovo, na kateri bodo izoblikovali predlog udeležencev simpozija ustreznim organom za spremembo veljavnih predpisov in za druge ukrepe. O poteku in stališčih tega simpozija bomo poročali v naslednji številki našega lista, -mg Poizvedujemo za stališči VSAKA SKRAJNOST SE MAŠČUJE NEPOSREDEN POVOD ZA RAZGOVOR: prehod na nov delovni čas, kot na kratko označujemo številne spremembe v delovnem času. In seveda primeri, ko so v nekaterih delovnih organizacijah poskušala vodstva vsiliti deljen delovni čas, ne da bi bili pri tem zagotovljeni pogoji in ne da bi bile te spremembe kdove kako ekonomsko utemeljene. Tudi v gradbeništvu bi mogli zaslediti podobne primere. INTERVJUVANEC: Lojze Capuder, predsednik RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. — Skorajda se ni mogoče ubraniti misli, da gre v marsikaterem primeru za modno muho? Soglašate s tem? — Sprva je res nastala nekakšna ihtava zaletavost v prerazporejanju delovnega časa. Ponekod so si celo razlagali, da spremenjen delovni čas v zveznem izvršnem svetu in v nekaterih upravnih službah pomeni Že zakonsko obveznost za vse. So bili celo primeri, da je dobila delovna enota brzojavno obvestilo z uprave podjetja, da naj takoj začne delati v deljenem delovnem času. — Kako v sindikatih ocenjujete problematiko spremenjenega delovnega časa? — 2e nekajkrat smo opozorili delovne organizacije in še zlasti sindikalne podružnice, da je treba razreševati problematiko prerazporejanja delovnega časa v skladu s prehodom na 42-urni delovni teden, torej kot enega od ukrepov za intenzivnejše gospodarjenje. To pa pomeni, da problem drugačnega razporejanja delovnega časa ni nastal Včeraj, temveč že veliko prej, da se je z gospodarsko reformo samo zaostril. —Mar hočete reči. da gre ob drugačnem razporejanju delovnega časa predvsem za racionalnejše izkoriščanje tega časa? Sem prav razumel? — Prav to zagovarjamo v sindikatih, Seveda pa to hkrati tudi pomeni, da rešitev ne moremo povsem poenotiti. Samo primer: projektantske in upravne službe imajo na primer pozimi največ dela. Razumljivo, treba je pripraviti načrte, programe, preštudirati organizacijo dela. Po drugi strani pa so najmanj obremenjene v času, ko je gradbena operativa najbolj obremenjena, se pravi v poletnih mesecih. To je kajpak v dobršni meri posledica vremenskih prilik. Je tedaj smiselno v poletnih mesecih za službe organizirati delo v deljenem delovnem času? Ali pa pozimi za operativno? Ali je res treba zaradi solidarnosti prvih in drugih delavcev poenotiti delovni čas? — Vaše vprašanje razumem kot stališče. Lahko govorite tudi že o izkušnjah? — Kot rečeno, problem za gradbeništvo ni nov. Vsaka delovna organizacija ga poskuša po svoje razrešiti. In v sindikatih tudi zagovarjamo stališče, da vsakdo, ureja delovni čas, kot to terjajo razmere. V mariborskem Konstruktorju so se na primer odločili, da operativa dela pozimi le 5 ali 6 ur dnevno, v sezoni pa 10 ur. Tudi polovico dopusta so se delavci obvezali . izkoristiti v mrtvi sezoni. Problem sezonskih delavcev je v tem primeru povsem odpadel. In spet drug primer: Tehnogradnje, ki imajo na Srednji Dravi za kakih 5 do 7 milijard mehanizacije, si najbrž ne morejo privoščiti, da bi tako drage naprave mirovale dva dneva v tednu. Saj razumete, kaj hočem reči. Da naj bo odločanje o razporeditvi delovnega časa v izključni pristojnosti delovnih organizacij in odvisno od ukrepov za intenzivnejše gospodarjenje. — Se vam ne zdi, da bi tako prizadevanje lahko privedlo v drugo skrajnost? Da bi začeli pozabljati na človeka. — Lahko, marsikdaj tudi je tako. Zato v sindikatih tako odločno zagovarjamo nekatere naše zahteve. Najprej to, da mora biti slehernemu delavcu zagotovljen najmanj 12 urni počitek. Zatem: odločitve o razporejanju delovnega časa Je treba sprejemati na demokratičen način. Biti morajo utemeljene z ekonomskimi, sočiflMšHImi, fiziološkimi in drugimi argumenti. Sindikati bomo podprli le tiste odločitve, ki bodo posledica skupnih interesov, ne pa interesov posameznikov ali ožjih skupin; podprli bomo rešitve, ki bodo temeljile na realnem predvidevanju, da se bo s spremenjenim delovnim časom povečala tudi produktivnost dela in s tem tudi življenjski standard delavcem, ne pa da se jim bo celo znižal. — So sindikati pripravljeni tudi ukrepati? — Vsekakor. Vemo namreč, da gredo nekatera prizadevanja tudi v skrajnosti. Ponekod namreč poskušajo ekonomskemu pritisku odgovoriti s povsem nerealnimi kalkulacijami. Seveda gre to na račun že tako nizkih osebnih dohodkov v gradbeništvu. Ponekod pa so celo ukinili svoje obrate družbene prehrane, ukinjajo regrese, skratka, varčujejo s sredstvi za družbeni standard, in to tedaj, ko je očitno, da bi moral družbeni standard pokriti primanjkljaj pri osebnem standardu in ko je le tako možno zagotoviti pogoje za intenzivnejše izkoriščanje delovnega časa. V sindikatih smo zato odločni, da bomo skupaj z delovnimi inšpekcijami kontrolirali delovne in življenjske razmere delavcev in tudi izborili njih izboljšanje. BOJAN SAMARIN Izobraževanje in kultura Obalna konferenca SZDL in obalni sindikalni svet v Kopru sta lani decembra naslovila na občinske skupščine, delovne organizacije in sindikalne podružnice priporočilo, naj prispevajo po svoji moči v sklad za štipendiranje nadarjene mladine, ki so ga ustanovili ob smrti Borisa Kraigherja. V skladu naj bi združili sredstva, ki so jih že dotlej dajale. v ta namen nekatere delovne organizacije, predvsem pa z njimi razširili možnosti za študij nadarjene, a socialno šibke mladine. Do marca, ko naj bi vsi pozvani na priporočilo odgovorili, je prišlo 42 odgovorov. Odgovorila je torej ena tretjina vseh, na katere so se obrnili. Vse tri obalne občinske skupščine so sporočile, da bodo odslej vsako leto prispevale v sklad nekaj svojih proračunskih sredstev. Za letos je dala občina Koper 10.000 N-din, Piran 6000 N-din, Izola 3000 N-din; delovna organizacija Istra benz Koper 5000 N-din, trgovsko podjetje Soča Koper 1000 N-din, družbeno politične organizacije 1500 N-din, kinematografsko podjetje »Globus« Koper 500 N-din, trgovsko podjetje Mavrica Izola 250 N-din, Obrtni center Koper 500 N-din, POMOČ NADARJENIM SEJA PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Ne moremo se solidarizirati! m Med drugim so na zadnji seji predsedstva RO sindikata družbenih dejavnosti razpravljali o prekinitvah dela v nekaterih delovnih organizacijah družbenih dejavnosti, zlasti šolah, ter sklenili svoje stališče ob tem posredovati javnosti preko posebnega obvestila. Na seji pa so razpravljali tudi o osnutku stališč o samoupravljanju v družbenih dejavnostih, ki jih je na osnovi predhodnih strokovnih raziskav pripravila posebna delovna skupina. Gre za dokument, ki naj bi ga maja sprejela na skupni plenarni seji Republiški svet ZSS in RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Razpravljali pa so na seji tudi o predloženem gradivu za VI. kongres ZSJ v zvezi z nadaljnjim razvojem sindikata in o osnutku statuta ZSJ. SDK Koper 300 N-din, Šolski center kovinarske stroke v Kopru 500 N-din, sindikalna podružnica Radia Koper 300 N-din in sindikalna podružnica družbeno političnih organizacij na obali 500 N-dinarjev. Skupaj so torej prispevali oziroma obljubili, da bodo prispevali 29.450 N-din. Pričakujejo, da se bodo posamezne delovne organizacije še priključile tej akciji, zlasti pa sindikalne podružnice, katerih odziv je bil doslej skromen. Konferenca SZDL in obalni sindikalni svet pa sta tudi priporočila delovnim organizacijam, naj bi ob podeljevanju lastnih štipendij upoštevali predvsem nadarjene in socialno šibke prosilce, oziroma naj bi upoštevali kriterije sklada. Tako sodelovanje se je lani v dveh primerih že uveljavilo. Po kriterijih sklada štipendirata od lani po enega dijaka. Tomos in Intereuropa v Kopru, letos pa se jim je priključila še »Lama« Dekani. Sodelovanje obljubljajo še v Delamarisu, Mehanotehniki v Izoli, Droga v Portorožu in PTT Koper. Sklad podeljuje štipendije na osnovi svojega pravilnika, ki med drugim predvideva obvezen psihotehniški preizkus kandidata. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo kandidati iz družin, kjer mesečni dohodek na člana 'ne preseže 350 N-din (za srednjo šolo) oziroma 450 N-din (če kandidat obiskuje višjo ali visoko šolo). SREČKO KAVČIČ Bi y m R KC SS aasciCBaaeBH BODO DOBOVO, DOBRNA, ČEČE IN PARTIZANSKI VRH OSTALI BREZ KINA? Delavska univerza Trbovlje že nekaj let prihaja s potujočim kinom redno enkrat tedensko na Dobove, Dobrno, Geče in Partizanski vrh. Občani težko čakajo, da mine teden in da dočakajo dve urici razvedrila. Vprašanje pa je, koliko časa bo potujoči kino še prihajal mednje. Iz sklada za šolstvo oziroma iz sredstev temeljne" izobraževalne skupnosti so namreč vse do letos v Trbovljah namenili 30.000 N-din za tisto dejavnost delavske univerze, za katero v celoti ni bilo drugega plačnika. Lani je imel potujoči kino delavske univerze na primer 262 predstav, za kritje stroškov pa sp .morali prispevati k vstopnini še 17.000 N-din oziroma 60 N-din k vsaki predstavi. Letos temeljna izobraževalna skupnost tega denarja ne bo več prispevala. V Trbovljah nekateri menijo, da bi morala skrb za potujoči kino prevzeti občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, toda tudi ta za to nima denarja. Izhod iz nastale zagate pa bo treba najti. MARIJAN LIPOVŠEK Prekinitve dela oziroma napovedovanje le-teh se v zadnjem času zaskrbljujoče širi. Predsedstvo ugotavlja, da se javljajo v času, ko se ali naj bi se sklepale pogodbe in ko prosvetni. delavci in drugi spoznavajo, kakšen bo letos njihov materialni položaj. Sindikati se ne morejo solidarizirati s takimi metodami prisile, istočasno pa ugotavljajo, da so kot akterji in zagovorniki družbenega dogovora izpostavljeni dvojnim očitkom: s strani članstva, ki očita, da sindikalna organizacija premalo odločno zastopa interese članstva, pa tudi s strani različnih družbenih faktorjev se slišijo očitki, češ da so te prekinitve povzročili sindikati s svojimi primerjalnimi analizami o gibanju osebnih dohodkov in s dvojim insistira-njem na uveljavljanju družbenega dogovora. Zato je predsedstvo sklenilo v obvestilu javnosti sporočiti zlasti nasled- , ■; nje štiri osnovne misli: 'i Se naprej si bodo prizadevali na organiziran in samoup- , raven način skupno z drugimi razreševati velika nasprotja v materialnih pogojih za delo delavcev v družbenih dejavnostih, kajti v tem vidijo glavni razlog za prekinitve dela. S tem pa se že tudi opredeljujejo najti način% izkoriščanja. Dunajska mestna dvorana ima 12 milijonov šilingov prometa. Kot čisto dotacijo dobi od dunajskega mestnega sveta natančno polovico. Rimski športni objekti dobijo od 500 milijonov letnega prometa 300 milijonov lir kot direktno podporo. Mi pa za zdaj za svoje delovanje nismo dobili niti dinarja. Celo nasprotno. Iz leta v leto je dohodek hale naraščal, saj smo lahko nekatere dejavnosti celo regresirali... DE: Ob športni palači zori nov rekreacijski kolektiv, nova oblika osnovne športne celice. Je to v naši telesnokultumi praksi nekaj novega...? HT: Kot specializirana delovna organizacija smo iskali nove poti in oblike dejavnosti, ki jih današnje teles nekulturno življenje še ne pozna. Ob visokem obisku naših rekreacij- SPORT IN REKREACIJA V DELOVNIH KOLEKTIVIH v celoti; takega, ki bi v* vseh panogah, na vseh različnih področjih, ki zanimajo ' občane, lahko nudil ustrezne usluge. Tak kombinat ne bi imel naloge, da nudi čim več samo Ljubljančanom, temveč bi imel pomembno vlogo v turističnem razvoju Ljubljane. In zato je bazen ena od naših želja. Želimo, da bi stal blizu dvorane. Tudi zaradi ekonomike, ker bi funkcionalnost dovoljevala precejšnje prihranke, V prihodnosti želimo zgraditi še avtoma- tično kegljišče, povečati nameravamo število teniških igrišč in5 vpeljati še nekatere druge dejavnosti v perspektivi štirih alti petih let. Z eno besedo: v razvoju športnega parka stremimo za tem, da bi postal nekakšno jugoslovansko športno središče, ki bo s svojo organizacijo, s svojimi možnostmi vabilo ljudi na daljše bivanje v Ljubljani, ker jim bo lahko nudilo usluge, ki jih druga mesta ne morejo. »SIGNAL« ' SVETOVNA ZNAMKA! Zobna krema »Signal« trajno ščiti vaše zobe, KER VSEBUJE V RDEČIH PROGAH HEKSAKLOROFEN, novo sredstvo, ki varuje vaše zobe. VEDROG LJUBLJANA To je množičen šport »Odlična organizacija XIV. letnih športnih iger Gradisa v Ljubljani ® Vreme kot naročeno ® Nastopilo je 250 tekmovalcev # Mariborčani absolutni prvaki # Zaslužena zmaga jeseniških balinarjev # Veliko zanimanjema nogometnem igrišču ® Ravenčanov ni bilo zaradi pomanjkanja denarja # Skrivnost uspeha škofjeloških strelcev ® Rezultati mladih tekmovalcev mnogo obetajo...« Da, tako so zapisali v »Gradisovem vestniku«, glasilu de-] = lovnega kolektiva gradbenega industrijskega podjetja Gradis g iz Ljubljane po končanih lanskih, že štirinajstih po vreti, šport-; §§ ni h igrah Gradisa. š§ In spet beremo: »NA VIII. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH GRADISA V, ČRNI NA KOROŠKEM SKRAJNA POŽRTVOVALNOST IN BORBENOST — ORGANIZATORJEM VSE PRIZNANJE — VELIKO TEKMOVALCEV, VENDAR SE PREMALO — PRIHODNJE LETO NA SVIDENJE PRI CELJSKI KOCI ALI PA’ KJE DRUGJE...« Res je, gradisovci vsako leto organizirajo zimske in letne športne igre za člane 4200-članskega kolektiva, ki služijo kot priprave na športne igre gradbincev Slovenije, na katerih pa prav delavci-športniki iz Gradisa igrajo »prvo violino«. Se pravi, da so med najboljšimi. IGRE NAMENJENE PREDVSEM ZBLlZANJU KOLEKTIVA’ »Pri organizaciji zimskih in letnih športnih iger ne stremimo za vrhunskimi rezultati, marveč so te prireditve namenjene predvsem zbližanju kolektiva, množičnosti športa in tovariškemu srečanju naših delavcev. Zavoljo tega bomo s to bogato tradicijo nadaljevali,« je v razgovoru povedala MILA CAPUDER, podpredsednica sindikata v podjetju, sicer pa referentka za delovna razmerja. Zadnje zimske športne igre Gradisa v februarju letos, ki so bile v Črni na Koroškem, so imenovali kar »GRADISOVA OLIMPIJADA«. Zima letos ni bila tako kruta, da bi govorili o »mrtvi sezoni«, so mi povedali v Gradisu. Pa so jo gradisovci vseeno prekinili. Potem ko lani niso organizirali zimskih športnih iger, so Ravenčani — mimogrede povedano ima Gradis na Ravnah na Koroškem svojo poslovno enoto — da ne bi na zimske igre pozabili, letos prevzeli njihovo organizacijo in s pomočjo smučarskega kluba Črna na Koroškem spet oživili to prelepo tradicijo zimskih tekem na snegu. Zavoljo tega je prav, da tudi mi pohvalimo oba glavna iniciatorja omenjenih tekem: šefa gradbenega vodstva Ravne na Koroškem ing. LOJZETA ŠTOKA in novega predsednika sindikata podjetja TONETA ZALETELA. A čeprav lani teh tekem ni bilo, sta prav ta dva uspela ,• letos pri pristojnih forumih »zvrtati« vse, da ne bi bili zimski športni dnevi med gradisovci za vselej pozabljeni. VEČ KOT 400 AKTIVNIH TEKMOVALCEV 1 To je le drobec iz verige marljivih Gradisovih organizator-] jev športnih tekmovanj. Takih ljudi imajo v podjetju veliko. In vsi delajo na tem področju z veseljem in neprikritim zadovoljstvom. »Najbolj pa smo veseli, da se število tekmovalcev iz leta v leto povečuje,« je še pripomnila Mila Capuder. »Na letnih športnih igrah sodeluje vedno več kot 400 aktivnih tekmovalcev, medtem ko se jih na zimskih športnih igrah zbere več kot sto. Pa nikar ne mislite, da so to le delavci, zaposleni v upravno-tehničnem vodstvu podjetja, marveč je med njimi večina delavcev iz neposredne proizvodnje, če se lahko tako izrazim.« Tekmovalcev pa bi bilo na športnih igrah Gradisa še mnogo več, če bi vanje vključili tudi vajence, ki jih imajo v podjetju nad 300. Zaradi tega, ker vajenci še ne tekmujejo v okviru športnih iger Gradisa, so kar malo užaljeni, so mi povedali v Gradisu. A pristavili so še, da bodo morda že letos organizirali tekmovanje tudi za vajence, ali pa jih vključili v športne igre Gradisa. «• NAVIJAČI POMEMBNA »POSTAVKA« Velik pomen pa v Gradisu pripisujejo tudi gledalcem na športnih igrah. Zmeraj se jih zbere veliko na teh tekmovanjih. Seveda največ na nogometnih, kegljaških, odbojkarskih in strel-*’ skih tekmah. Na zimskih športnih igrah pa je manj »navijačev*. »Navijačev je bilo bolj malo,« je zapisal poročevalec z letošnjih zimskih športnih iger Gradisa. »Na dopoldanskih tekmah je bil pravzaprav le »Zeka«, pa še ta ni navijal z vsemtiTegistri (ker smučanje ni nogomet), popoldne pa se jih je zbfSk) precej več in je bilo kar prijetno tekmovati,* je še rečeno v omenjenem poročilu s tekem. , OSEM MILIJONOV S-DINARJEV ZA ŠPORT Tako obsežne zimske in letne športne igre gradbenega industrijskega podjetja Gradis iz Ljubljane pa terjajo tudi veliko sredstev. Lani so za omenjene tekme in priprave namenili nič manj kot 7 milijonov starih dinarjev. Milijon S-dinarjev so dali še kegljaškemu klubu Gradis, ki uspešno tekmuje v republiškem in zveznem merilu. Torej osem milijonov S-dinarjev za šport In gradi sovcem ni žal, da dajo toliko za šport Njihovo geslo je: »Po napornem delu se je treba razvedriti in si nabrati novih moči. Za to pa je najbolj primemo športno igrišče.,.« i MILAN ŽIVKOVIC I llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllll|lllllllllllllllllll!!lllllllllllllllllllllllllllllll|||lllll!lllllllllllllllllllll||||||||||| • TRBOVLJE Igre y polnem razmahu športna tekmovanja v okviru letošnjih delavskih sindikalnih iger so v polnem razmahu. Glede na veliko število prijavljenih sindikalnih ekip za tekmovanje v šahu so bile ekipe razdeljene na štiri skupine, s tem da ima prvak iz vsake skupine, oziroma iz zadnjih treh skupin, pravico do tekmovanja v močnejši jakostni skupini. Tekmovanje v IV. jakostni skupini je že končano. Rezul- tati posameznih srečanj so na-] slednji: Dom dr. pol. org.: Rudarski šolski center 3,5:2,5; TSŠ : Dom dr. pol. org 1:5; Elektro : RŠC 5:1; TSŠ : Elektro 2,5:3,5 ter Dom dr. pol. org. : Elektro Trbovlje 5:1. Po pričakovanju so se v III. jakostno skupino uvrstili šahisti Doma dr. pol. organizacij, zadovoljiv uspeh pa so dosegli tudi bodoči mladi rudarji z RŠC Trbovlje. J. S. liiiiiiiiiiiiiiimiiiB TOVARIŠ UREDNIK! Novinarka Ivanka Vrhov-<čak se je v »DELAVSKI ENOTNOSTI« lotila zelo hvaležne naloge s tem, ko je pri posameznih občinskih skupščinah ugotavljala, kaj so te storile ob izvajanju zakona o obdavčitvi sredstev skupne porabe. Ne mislim analizirati njenih člankov in številnih odgovorov, ki jih je zapisala po izjavah različnih občinskih funkcionarjev, želim pa dodati nekatere svoje misli. Zvezni sekretariat za finance je ž* pred dobrima dvema letoma začel akcijo o obdavčitvi sredstev skupne porabe ter jo nato še večkrat ponovil, toda pri tem je vedno naletel na enoten odpor delovnih in sindikalnih organizacij ter njihovih vodstev. Ob koncu lanskega leta, ko je bila na dnevnem redu zvezne skup- ODMEVI ščine vrsta predloženih zakonov, ki naj bi jih sprejeli do konca decembra, pa je zvezni upravi le uspelo, da so poslanci izglasovali tudi zakon o obdavčitvi sredstev sklada skupne porabe. Kmalu zatem je sprejela podoben zakon tudi republiška skupščina, čeprav je bilo na njegov osnutek mnogo odpora in so poslanci v razpravah dokazovali, da takšen predpis ni potreben. Končno pa so prišle na vrsto še občinske skupščine, ki pa se v večini primerov odrekajo vabljivim proračunskim dohodkom v njihove vedno prazne blagajne. Težko je to sicer verjeti, vendar mnoga dejstva kažejo in potrjujejo, da je to liiiiinnntHiitHnniiiinnimnminnnniinmniiiiHnimiinninnintniniii! čista resnica. Mnoge občinske skupščine so se temu dohodku, enostavno odrekle s tem, da so oprostile plačevanja prispevka vsa izplačila iz sredstev sklada skupne porabe v delovnih organizacijah. Toda, kaj bi se zgodilo, če bi to bil dohodek zveze ali republike? Ali ne bi prav po zaslugi tega predpisa zamrla marsikatera dejavnost od otroškega varstva do zdravstva in rekreacije delavcev, ki je bila financirana iz sredstev sklada skupne porabe, če bi te dinarje še posebej obdavčili? Večina odgovorov v člankih tov. Vrhovčakove potrjuje, da bi v te namene bilo danih mnogo manj dinarjev. Pa se vprašajmo, če je bil takšen predpis potreben in kaj ga je spravilo na svet. »Potrebe in želje gotovo ne,« kar je ugotovil eden od vprašanih v Celju. Ce ga je večina občinskih skupščin odklonila, potem to pomeni, da nima življenja in potrebnih korenin. Toda, predpis v obliki zakona je tu, ne daje pa nobenih učinkov in je izoliran od tistih, ki naj bi ga izvajali. Zato še eno vprašanje: Koliko je stalo njegovo pripravljanje, sestavljanje in pojasnjevanje ter končno sprejetje? Vsi, ki so delali pri teh opravilih, dobivajo za ta dela osebni dohodek. Ali ne bi lahko čas, ki so ga porabili za ta predpis, uporabili za kaj primernejšega. Ali ne poznajo toliko razmer na terenu, da bi lahko že v osnovi spoznali, da zakon s tega področja ni potreben? Prav bi bilo, če bi prizadeti odgovorili na ta vprašanja in na ugotovitve tov. Vrhovčakove. V. LANGERHOLZ iliiffliiEiiiiiiiieiiii* ZAKLJUČEK AKCIJE — ZAKLJUČEK AKCIJE — ZAKLJUČEK : - • "• . v;. . •"<- NOVI.ZAKON O PRISPEVKU SREDSTEV SKUPNE PORABE NA OBČINSKEM REŠETU OBVELJAL JE DOGOVOR Danes zaključujemo akcijo, ki smo jo imenovali — NOVI ZAKON O PRISPEVKU SREDSTEV SKUPNE PORABE NA OBČINSKEM REŠETU. Zakon smo prerešetali v sedmih občinah skupno s predstavniki občinskih skupščin in delovnih organizacij in njihova mnenja objavili v sedmih zaporednih številkah našega lista. Na osnovi teh mnenj in številnih dragih, ki so ostala žapisana v novinarjevi beležnici, želimo akcijo v tem prispevku strniti v zaključek. Še prej pa bi želeli bralcu ponovno razložiti, kaj nas je napotilo, da smo se obregnili ob zakon o prispevku sklada skupne porabe. Približno pred dvema mesecema je sprejela republiška skupščina Zakon o prispevku sredstev skupne porabe z veljavo od začet' a letošnjega leta. Razen za stanovanjsko gradnjo bodo morile delovne organizacije, pravi zakon, odvesti občinskim skupščinam ob vsakem izplačilu sredstev skupne porabe 8,2%, oziroma 15 do 50% prispevka, če znašajo upo- rabljena sredstva skupne porabe v koledarskem letu več kot 500 dinai^ev na delavca. Prav- Novi zakon o prispevku no podobo in učinkovitost zakona je zakonodajalec prepustil občinskim skupščinam. Le-te lahko oprostijo delovne organizacije plačila prispevka. Zakonodajalec je računal, da »e bo steklo v naši republiki v občinske proračune iz teh prispevkov približno dve milijardi S-din dohodka. Na ta način bi prišle občinske skupščine do novih virov dohodkov, v zameno za nekatere druge, ki so jim letos splahneli, predvsem zaradi manjšega deleža pri prispevni stopnji. Predvsem pa je zakonodajalec oprl potrebo po zakonu na nekatere primere, ko so delovne organizacije izrabljale- sklade skupne porabe in v izdatni meri nenamensko trošile sredstva. Tak temelj za. zakon pa očitno ni bal zgrajen iz čvrstega gradiva, zato , nanj. občinske skupščine v večini primerov niti niso skušale graditi. Njihovi preizkušeni izračuni, v občinskem gospodarstvu temeljijo namreč na bistveno drugačnih predpostavkah. Z OBDAVČEVANJEM BI SI ŽAGALI VEJO. NA KATERI SEDIMO Občinske skupščine se brez izjeme otepajo s proračunskimi težavami. Spisek - skupnih potreb v občini je vsako leto za več pednjev daljši, kot ga lahko pokrijejo občinska sredstva. Potemtakem bi. si lahko občinske skupščine z zakonom o prispevku od sredstev skupne porabe obogatile svoje proračune: Vendar so se v veliki večini »preračunljivo« odrekle zakonskim ugodnostim. Njihovi izračuni so jim. pokazali, da se je zakonodajalec uštel v izračunu prispevka. Sodeč po lanski potrošnji skladov, letos so sredstva sklada skupne porabe v. večini delovnih organizacij celo manjša, bi dobile občinske skupščine s prispevki enkrat manj sredstev, kot jih je naračunal zakonodajalec. Še bolj očitna razlika pa je med višino sredstev od prispevkov sklada skupne porabe in med sredstvi, ki so jih delovne organizacije iz istih virov dajale na podlagi sporazumov in dogovorov o sofinanciranju za nekatere skupne potrebe v komuni. Zategadelj so občinske skupščine raje ostale pri preizkušenem zbiranju sredstev z dogovori in odklonile administrativno predpisovanje dajatev. Take preračunljivosti občinskim skupščinam ne moi^mo zameriti. Vse skupne potrebe v občini, kot so šolstvo, otroško varstvo, kultura, šport, komunalni objekti — skratka vse, kar je potrebno neki komunalni skupnosti na področju družbenega standarda, sloni na zmogljivostih občinskega gospodarstva. Materialna osamosvojitev občinskih skupščin postaja spričo proračunske stiske vseh teritorialnih skupnosti vsebolj očitna. Zato so občinske skupščine prepričane, da bodo morale sedanjost in prihodnost graditi na sporazumu s proizvajalci in občani. Za take sporazume pa so velikokrat odločilni skladi skupne porabe.. — Mar ne bi bilo na moč narobe, če bi sredstva skladov skupne porabe obdavčevali in si žagali vejo, na kateri sedimo, hkrati sprašujejo in odgovarjajo predstavniki občinskih skupščin. MED PROIZVAJALCEM IN OBČANOM NI NASPROTNIH INTERESOV Na vsej poti po sedmih komunah na različnih koncih naše republike so predstavniki občinskih skupščin in drugih družbeno-političnih organizacij povsod poudarjali, da so delovni kolektivi zelo preudarno in varčno trošili sredstva, ki so namenjena za skupno potrošnjo. Kazali so na stanovanjska naselja, šole, vrtce, športne in kulturne objekte, asfaltirane ceste ..., na delež občinskega gospodarstva. na vložen proizvajalčev in občanov dinar. V delovnih kolektivih si kljub odloku o oprostitvi prispevka sklada skupne porabe, ki ga je sprejela večina skupščin, ki smo jih obiskali, še vedno ne morejo opomoči. Republiški skupščini zamerijo, da. je hotela z novimi dajatvami še bolj obremeniti težko ustvarjen proizvajalčev dinar, hkrati pa je tudi podvomila v razsodnost upravljavcev pri delitvi čistega dohodka in potrošnji skupnih sredstev. Z največjo mero razumevanja trgajo delovni kolektivi sredstva čistega dohodka in jih dajejo za splošne potrebe zaposlenih delavcev in za potrebe komunalne skupnosti. Obiskali smo več kot 30 delovnih organizacij in povsod so poudarjali, da sta proizvajalec skladov skupne porabe torej ni pognal korenin. Že v začetku mu je zmanjkalo življenjskega soka, ker ni rezultat želje in potrebe niti mnogih občinskih skupščin niti delovnih organizacij. Eni in drugi so prepričani, da je zakon zgrešil namen in cilj, da bi utegnil močno zavreti prizadevanja komunalnih skupnosti za razvoj družbenega standarda, ker ni rodil rešitev, ki bi odtehtale stari dober način dogovora med delovnimi organizacijami, občani in občinsko skupščino. I. VRHOVCAK MOTORNA ČRPALKA MP-300/20 24 MESECEV GARANCIJE •TOMOS« KOPER 'W'AA/WW'vrv\AAAAAAA/WVWWWVVWWWWV'. in občan tako povezana pri usklajevanju skupnih interesov, da so nujni sporazumi med delovnimi organizacijami in občinsko skupščino. Tam, kjer so občinske skupščine pozabile na zasluge kolektivov pri sofinanciranju objektov družbenega standarda in komunalnih naprav, se jim sprejeti odlok o obdavčitvi skladov skupne porabe grdo otepa. Delovni kolektivi so se zaprli za svoje ograje, na sklade skupne porabe so razporedili manj sredstev kot minula leta, zlasti pa so skrčili potrošnjo tistih sredstev, ki so obdavčena. K o z e r ij a etrtega januarja ob de-6 . setih dopoldne je tovariš x""y Koren, visokokvalificirani ključavničar in član delavskega sveta, jezno zalučal pilo na delovno mizo in se pridušil: »Nič več me ne bo šikaniral, pa naj se zgodi karkoli.'-1 Tri tedne kasneje sem prišel v njihovo tovarno in tovariš Koren je bil še vedno jezen. Pogovarjala sva se o samoupravljanju in sem, ne da bi vedel, kaj ga grize, mimogrede tudi dejal, da je po mojem mnenju moč selo preprosto urediti odnose med mojstri in delavci. »Mojster naj bo organizator proizvodnje, za svoje delo predvsem odgovoren delovni skupini, ki jo vodi, ne pa od boga postavljeni stražmoj-ster.« »Pa ni tako preprosto,« je ugovarjal tovariš Koren. »Zadnje tedne se tolikanj ukvarjam z vprašanjem, kako zboljšati odnose med mojstri in delavci, da sem postal strokovnjak za to področje. In lahko mi verjamete, da res ni tako preprosto.« Delavca, ki sta delala pri Korenovi delovni mizi, sta prikimala. Mlajši je dejal: »Pristriči bi jim bilo treba peruti/« Starejši pa: »Spet so takšni, kot so že nekoč bili.« »Kakšni?« »Zrasel jim je greben in šikanirajo nas,« je rekel Ko- PIŠE: JANEZ VOLJČ vec inštituta, »bo postopno spremenila tudi družbeno vlogo mojstrov.« Inštitut za psihološke raziskave pa je elaboratu, ki go je delal tovariš Koren, prispeval naslednjo ugotovitev: »Vse je odvisno od človekove mentalitete. Psihološko je povsem razumljivo, če proizvajalec, ki postana mojster, to skuša dokazati s takšnim ali drugačnim odnosom do podrejenih. Ta odnos pa je rezultat vseh komponent njegove psihe. Torej gre za to, da mojstra spremenimo kot človeka, ta sprememba pa je spet odvisna od okolja, v katerem dela.« »Kdaj pa bo ta elaborat gotov,« sem vprašal Korena. »Še nekaj mnenj moram zbrati. Zanimivo bi bilo na primer ugotoviti, kaj mojstri sodijo o svojem odnosu do delavcev. Potlej ne bi bilo slabo, če bi o tej zadevi spregovorili tudi vajenci, ki so ELABORAT ren. »Grobi so, važni, in če kaj rečeš, pravijo: »Če ti ni prav, pa pojdi!« Dobro vedo, da v zdajšnjih razmerah nimaš kam niti. In ko se mojstru zameriš, dobivaš slabši material, boljšega daje svojim prijateljem. Tako ti režejo kruh.« Korenova sodelavca sta dodala: »Petoliznikom, ki jim nosijo vino in gnjati, omogočajo strokovno napredovanje, dobrim delavcem pa ne.« »Upreš se, pa te prestavijo na, slabše delovno mesto. Protestiraš, pa nič ne pomaga; mojstrova odločitev obvelja.« Koren je razgrnil pred menoj nekakšne papirje in ko sem ga vprašal, kaj pomeni tisto pisanje, je rekel: »Iz tega bo nastal elaborat, Ko sem povedal na seji delavskega sveta, kaj sodim o mojstrih, so me zadolžili; da, zadevo raziščem in pripravita gradivo za razpravo. Vse je tu notri.« Res je bilo v tistem kupu papirja marsikaj. tfidel sem anketo, ki jo je naredil izvršni odbor sindikalne podružnice in iz katere je bilo razvidno, da je mojstrom »zrasel greben« predvsem zato, ker je zdaj teže najti delo kot poprej. V obrazložitvi rezultatov ankete je pisalo: »Izkoriščajo težavne razmere v našem kolektivu in tudi dejstvo, da še ne vem.o, če bomo morali pri nas odpuščati« In videl sem tudi pismeno mnenje sodelavca inštituta za razvoj samoupravljanja, ki je sodil, da je osnovni problem, v obrtniški miselnosti, ki pa izhaja iz obrtniškega načina proizvodnje. »Uvedba sodobne organizacije dela,« je napisal sodela- povsem odvisni od mojstrovin končno naj bi rekli svojo besedo tudi sveti ekonomskih enot. Z vsemi temi mnenji bom stopil pred delavski svet in upam, da bomo tja do pomladi sprejeli konkretne sklepe.« »Pa mojstri vedo, kaj delate?« »Zvedeli so in me postrani gledajo, toda jaz ne bom vrgel puške v koruzo.« Korenova sodelavca sta z občudovanjem zrla v svojega pogumnega tovariša in mlajši je rekel: »Že zdaj, ko vedo, da dela elaborat, so nekoliko popustili«; starejši pa je molčal. In sem se poslovil poln upov, da bo Korenov elaborat pomagal zboljšati odnose med mojstri in delavci v njihovem kolektivu. Četrtega aprila — točno tri mesece po tistem pomembnem dogodku, ko je tovariš Koren zalučal pilo na delovno mizo in sklenil, da ga mojster ne bo več šikaniral — sem spet prišel v njihovo tovarno in najprej pogledal v ključavničarsko delavnico. Korena ni bilo, pa sem povprašal njegova sodelavca: »No, kako je zdaj z odnosi med mojstri in delavci?« »Tako, kot je bilo,« je dejal starejši, mlajši pa je molčal. »Glej no. kaj pa se je zgodilo s tistim elaboratom?« »Kdo ve« je spet dejal starejši, »morda ga je Koren kam zaklenil ali pa zažgal-Nihče ne ve. Pravzaprav Qa sploh ni dokončal. Veste, medtem je tudi on postal mojster. Ves vodilni kader v tovarni se je zavzel za njegovo napredovanje. So že vedeli — zakaj!« mVTOELEKTRO TOLMIN ja dobil letos jugoslovanskega oskarja za plastično embalažo svojih vžlgalnlh svečk Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat. Prvič s kvaliteto svečke, ld je trenutno med najboljšimi na svetu, drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET. Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko izžrebani za dobitek — avtomobilski radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo pa lahko prejmete denarno nagrado v višini 100 N-dinarjev. "r"~™-------------------------------—------------------*-------—---------------------- (m DELAVSKA ENOTNOST — St. 16 — 20. aprila 1968